Iz celja in zaledja „Atomske toplice ' danes in... Pod kopališčem pojmujemo v sodobnem času neke vrste beton­ ski bazen z olimpijskimi dimen­ zijami, kabinami za preoblačenje in neobhodno blagajničarko. Na plaži vidimo atletsko zaoblene mladeniče in dekleta v bikinih. V kolikor je sodobno kopališče povrhu še zdravilišče, so zraven tudi kot nenadomestljivi rekviziti bitja v belih haljah, večkrat celo ljubka, in lenivo debelušaste šti- ridesetletnice s težko prebavo, revmatični vojni veterani in po­ dobno. Oni dan pa sem obiskal kopa­ lišče, ki ni kopališče, in zdravili­ šče, ki ni zdravilišče, ker ima sa­ mo nekaj elemntov od obojega. Edino ime je skoraj senzacional­ no: »Atomske toplice« pri Pod­ četrtku. Pred leti so razburkale javnost, potem so utihnili glasom o mno­ žičnem obisku in »lurdskih« učin­ kih. Letos pa sem naletel pod sivo skalo na miniaturni betonski ba- zenček, v katerem se je na delav­ ni dan namakalo skoraj petdeset kopalcev hkrati. Namesto zapo­ rednih kabin, ki so običajno v ko- polaščih, sem opažu polšotor, sešit iz vreč, v katerih je nekoč bila moka ameriške pomoči za otroke. Pod košato bukvo pa je s*al ru­ menkasti Mercedes M-EC 262. Okolje niti ni preveč napačno. Voda je prijetno mlačna, v bližini teče hladnejša Sctla, navTcreber se razgrinjajo gozdovi, na vrhu je mogočen rumen podčetrteški grad, a pravkar je po dolini zdrsela ob- sotelska proga, po kateri že redno dirja motorni vlak. Skoraj dve leti je ob Sotli ropotalo, da kaj, ko so brneli težki gradberii stroji, zdaj pa je spet tih, idiličen mir. Zaradi tega ne i)i bilo čudno, če bi si kdo zaželel penzUmistov- skega miru, ki ga je okrog Pod­ četrtka čez mero. Toda ljudje v topli, »atomski« vodi pod sivo pe­ čino in v črnem močvirnem Matu iščejo zdravje, mrzlično, -vztraj­ no, z velikim zaupanjem, ki je naravnost nenavadno. Samo nekaj dobesednih stavkov citiram iz beležnice. »Zaradi krč- nih žil nisem mogla hoditi. Tri tedne sem tu, hodim in se že vo­ zim s kolesom.« (Petnajstletna Kodrova iz Ptuja). »Tretjič sem tu. Prebrodil sem že okrog 20 to­ plic zaradi težke revme, toda ediTK) tu sem se prerodil.« (Uljaki iz Zagreba). »Ze šestnajst let bo­ lujem in sem v zimski dobi sko­ raj negibljiv, a zdaj se že po ne­ kaj dneh počutim dosti boljše.« (Duganjič iz Komine, Dalmacija). »Četrtič sem tu. Zdravim revmo in ekcem. Pomagalo mi je in — upam — popolnoma bom ozdra­ vela.« (Jensterlova iz Koroške Bele). »Pred štirimi leti sem si zdravil revmatizem, zdaj si od­ pravljam želodčni katar. Voda je zdravilna, naj poreče kdor koli, karkoli hoče.« (Tušer iz Podlabi- na v Istri). In naj dodam še mne­ nje kopalca iz Mercedesa M-EC 262; »Sem iz zdravniške stroke. Rečem samo, da še nikoli nisem tako dobro spal, kot spim zdaj po kopelih v tej vodi. Povedati vam moram, da ne smemo gledati sa­ mo na radioaktivnost, temveč moramo upoštevati še ,spurele- menten', kot pravimo mi, ki še medicinsko niti ni dognan. Voda ima določeno učinkovitost, to je izven dvoma.« Kaj naj porečemo o tem? Kljub nehigienskim pogojem naj­ dejo nekateri zadoščenje in baje tudi zdravje. Skoraj senzacional­ ne so pripovedi o dveh bolnikih. ki sta si prav s to vodo odpra­ vila rakasta obolenja. Ljudje za­ upajo skromni mlačni mlaki, v katero se tiščijo, čeprav je več­ krat prav neukusno motna. Tr­ dno verujejo, da bodo našli zdrav­ je v črnem močvirnem blatu, s katerim se prav grdo mažejo. Olajšanje je vsekakor tu, pa naj bo to zaradi dejanske učinkovi­ tosti vode in blatnih kopeli ali pa zaradi vztrajnega prepričanja, ki odpravlja psihične zavore in prekvaša zavest. Morda bo jutri Obsotelje resnično dobilo čedno toplo kopališče, če že ne zdravi­ lišče? Vendar bi pa že v danih prilikah morali nekaj pokreniti: dokončno ugotoviti učinkovitost vode in jo opredeliti z ozirom na obolenja ali pa dokončno uteme­ ljiti nasprotno in odpraviti več­ krat že škandalozno neprimerno kopanje. Vlak dirja skozi Obso­ telje, tam- blizu Podčetrtka pa potniki zagledajo nepričakovano ^ idilo: na pol oblečene debele in ' suhe, lisaste od črnega blata, z ^ vrsto pletenk, ki jih polnijo s â toplo vodo, ker jo tudi pijejo. Kaj I je to? -X I S. i »Atomske toplice« pri Podčetrtku : vir zdravja ali škandal v da­ našnjih dneh? NA V. JUBILEJNEM ZLETU TABORNIKOV V nedeljo se je končal V. ju­ bilejni zlet tabornikov Slovenije, ki je bil v Lescah. Na zletu je so­ delovalo okrog 1500 tabornikov iz vse Slovenije, zletu pa so priso­ stvovali tudi taborniki iz rodu Modrega vala iz Trsta, Brdjani iz Crne gore in taborniki drugih re­ publik. Letošnji zlet je bil orga­ niziran v počastitev desete oblet­ nice ustanovitve Zveze taborni­ kov Slovenije. Zleta so se udeležili tudi celj­ ski taborniki, ki so se tokrat iz­ kazali po množičnosti, saj so od vseh okrajnih starešinstev dali največ udeležencev — 202. Neko­ liko slabše so se odrezali .v tek­ movanju, saj so v razmeroma močni konkurenci osvojili četrto mesto z 228,61 točke za Koprom, Novim mestom in Ljubljano. Na tabornem prostoru je bilo več naselij, ki so v njih bivali ta­ borniki: naselje Triglav, Begu­ nje, Storžič, Jelovica in Rašica. Bilo je okrog 470 šotorov. Poseb­ nost letošnjega zleta, ki je prvič trajal teden dni, so bili taborni ognji, ki so jih organizirali po vseh naseljih. Nepozabni, nadvse usp'eli so bili taborni ognji pod geslom »Gorenjska v borbi in iz­ gradnji«, ob katerih so borci pri­ povedovali o borbah ter osvobo­ dilnem gibanju na Gorenjskem. Pri ognjih »Pokaži, kaj znaš!« je prišla do izraza tudi kulturno-za- bavna dejavnost med taborniki. Hodili so tudi na izlete. Tako so obiskali Bled, VrЂo, Vintgar, ne­ kateri pa so se povzpeli celo na Triglav. V Begunjah so si ogle- ] dali mučilnico in muzej NOB, v ':• Dragi pa je nekaj nad 500 tabor- ^ nikov prisostvovalo majhni slo- ; vesnosti ob grobovih padlih bor- i cev. Za razvedrilo, pa tudi za po- ¡ ročanje najnovejših dnevnih no- ; vic, je skrbel med drugim »radio ] Jelovica«, med zletom pa je iz- i hajal tudi dnevnik »Zletni vest- ' nik«. \ V okviru zleta so organizirali ' tudi zborovanja starejših tabor- j nikov Jugoslavije. Pomenili so se j C delu z mlajšimi taborniki, o od- i padanju tabornikov starejših nad\ 18 let, o samoupravljanju v ta- I borniški organizaciji itd. j Svojim, nekoliko starejšim vrst- { nikom, so se v petek pridružili ¡ še najmlajši taborniki — Med- \ vedki in Čebelice, ki so se pome- i rili med seboj v premagovanju ¡ ovir,' postavljanju šotorov, kur-i jenju ognjev ter orientacijskem \ teku. Čebelice iz Celja so bile zal Novim mestom in Koprom tretje. Lega letošnjega zletnega pro­ stora, ki je s svojim naravnim J okoljem eden najlepših tabor-¡ I nih prostorov sploh, je med ta-] borniki porodila željo, da bi po-j stal zletni prostor tudi v bodoče središče ne samo slovenskim, am* pak tudi vsem jugoslovanskim tabornikom. Letošnji, peti jubilejni zlet sIo> venskih tabornikov je zdaj kon­ čan. Mladi taborniki so se vrnili domov in nekaterim je bilo teii nekaj dni kar premalo; ni jir^ bilo žal časa, ki so ga preživeli na taborenju. Nekateri so bili tarn že mesec dni, vsem pa bodo ostali ti dnevi v lepem spominu. Mar. sikoga je ponoči presenetil na- pad na tabor, poveselil se je ob tabornem ognju, kjer je skupaj s tovariši zapel nekaj pesmi it^ Večina pa se je zaobljubila, (Јц bodo prišli tudi na vse zlete ^ naslednjih letih. tj Laščani premalo pazijo na parke v Laškem se člani turističnega društva pritožujejo, da jim parki kljub trudu ne uspevajo tako, kot bi želeli. JMajbolj jih boli, da otroci sproti imičujejo zgrajeno in popravljeno. Najhuje pa je, da se to dogaja celo v prisotnosti staršev, 'ki bi končno morali otrokom pojasniti, da s teptanjem cvetličnih gred delajo škodo. Tudi prebivalci Loga so se modernizirali Prebivalcem Loga pod Bohor- jem, ki je eno najbolj zamaknje­ nih naselij na Kozjanskem, je lani prvič zasvetila električna luč. Le­ tos pa je tjakaj Gozdna uprava Planina speljala lepo urejeno ce­ sto iz Kozjega. Ze na dan vstaje se je tjakaj pripeljala skupina iz­ letnikov z osebnim avtomobilom do Tovornika, odkoder se pride peš na Oslico ali k planinskemu domu na Pohorju. Ta cesta je približala tudi te zamaknjene, vendar lope ikraje na Kozjanskem domačim turi­ stom. Prebivalci Loga so tega ve­ seli še posebej, saj jim je sedaj omogočeno, da s traktorji dova- žajo im odvažajo razno blago in pridelke. Tudi domačini sami so začeli širiti odcepke od gozdne ceste do svojih poslopij. Kronika лешЕ TRAKTOR SE JE PREVRNIL Leopold Šlruklec iz Kristanvrha Podplatu je s traktorjem vozil hmelj. Traktor se je prevrnil in Štruklcc ^ je pri padcu zlomil ključnico. S KOLESOM JE PADEL pod vprežni voz Vlado Rezar iz Ljubeč, ne. Obležal je nezavesten s poškodo. vano glavo. NESREČA PRI DELU Pri delu v Cinkarni je stroj poškodo­ val roko delavcu Rudiju Mraz. NEPREVIDNOST Štirinajstletni Stanko Hočevar s Te­ harske ceste je po nesreči porinil roko v vreli katran. Pred sabo je namreč imel dve posodi. V eni je bil pesek, v drugi pa katran. Pri nesreči je dobil težke opekline po roki. NESREČNI PADCI Osemletna Olga Krizmaj iz Rogaške Slatine je v Dol)rni padla s kozolca ii resilo islamorezniccf. Pri padcu si ji težko poškodovala desno nogo. — Marfil Javoršek iz Podsrede je padel po stop­ nicah in si poškodoval nogo, — Pri pad­ cu s kolesom si je poškodoval roko 1в nogo Hinko Arčan iz Miklošičeve ulice. — V Straški gorci pri Prevorju sta padla s kozolca Anton Vodeb in njegova žena Amalije Vodeb, Mož si je zlomil nogo, oba pa sta dobila notranje poškodbe. — Z drevesa je padla Kristina Tepež iz Rustnice pri Humu ob Sotli. Zlomila si je roko, S SVETA STA HOTELA Franc Vovk iz Podvrha pri Braslovčab si je iz neznanega vzroka prerezal žile na roki, — Jože Muzlovič iz Zidanškove ulice se je hotel obeseti. Oba so pravo­ časno rešili in ju prepeljali v bolnišnico. CELJSKA KRONIKA v SOBOTO 22 AVTOMOBILČKOV NA DVEH AVTOMOBILIH IN ZIJALA Naši bralci bi gotovo ostali pri­ krajšani za »poslastico«, če bi jim zamolčali nenavaden dogodek, ki je privabil na ulice toliko »firb- cev«. Dva posebna transportna vozila sta namreč pripeljala v soboto v Celje 22 Fiatov 600 — in ker sta vozila počasi, ju je že z Ljubljanske ceste spremljal dolg sprevod. Vse skupaj se je potem vendarle srečno ustavilo pred Avtomotorjem, kjer so bile oči celjskih radovednežev ves popol­ dan uprte v raztovaranje tovora. Skozi gost špalir, ki je segal v ulico 29. novembra, so sem vozili te mikroskopske avtomobilčke; ljudje so si jih ogledovali (bržko­ ne so bili med njimi tudi kupci), jih občudovali in vzdihovali, ka­ kor je ito pač v navadi. Celjski promet je potemtakem postal bo­ gatejši za 22 avtomobilčkov. Drevesa umirajo stoje Naslov nima nič skupnega z ristoimensko dramo, pač pa z dre­ vesi. . i Drevoreda ob Glaziji na Ljub­ ljanski cesti ni več. Prva vrsta košatih dreves je našla svojo smrt na poti, ki ji je nekoč dajala sen­ co. Kakor vse kaže, je bil ukrep potreben zaradi razširitve ceste in zavoljo večjega pregleda. V ko­ likor bo ipadla še druga vrsta, ne bi bilo napak, če bi položui še obe vrsti kostanjev ob Sušnici — zaradi simetrije. Ce bi se potlej spet kdaj odločili za kakšna dre­ vesa, naj bi bUa ta iz plastične mase, ki bi jih lahko pri ponov­ nem odstranjevanju postavili dru­ gam. Prehodno zastavo za planinsko pot sta sprejela kot prva Celjana od­ vetnik dr. Ervin Mejak in usluž­ benec v mestni optiki Franc Gra­ dišnik. Prvi je končal pot v juniju, drugi pa v juliju tega leta. Oba planinca sta že nosilca zla­ te značke za končano slovensko^ planinsko transverzalo Maribor-i Ankaran. Pričakovati je, da bo do jeseni še več Celjanov dobilo srebrno značko za prehojeno ZPP. Vlak je iztiril Na ozkotirni progi Slovenske Konjice—Poljčane je pred krat­ kim iztiril v bližini Konjic vlak na vožnji v Poljčane. Kljub temu, da je lokomotiva po iztirjen ju vo­ zila več metrov naprej in celo črez manjši mostič, ni bilo na va­ gonih in tovoru nobene večje okvare. Nekoliko strahu so men- ,da preživeli le potniki, ki so tako hitro zaključili vožnjo v Poljča- .ne. Manjše okvare so bile na lo- OBNAVLJANJE ŠOLSKIH PROSTOROV Šolske počitnice se bližajo h Kraju in s tem letošnje obnavlja­ nje šolskih prostorov. Slikarji podjetja »Komiunalni remont« v Slovenskih Konjicah so bui v zadnjih tednih polno zaposleni z beljenjem šolskih učilnic, tako da bodo vsaj za silo preurejene db ystopu v Dovo šolsko leto. komotivi m ker je tudi fraervna v popravilu, je promet zastal več kot en dan. Težavno je zlasti za tovorni promet, medtem ko je osebnega vzdrževal poseben avto­ bus. VOJAŠKI NABORI V SLOVENSKIH KONJICAH Minule dni so bili v Slovenskih Konjicah vojaški nabori mlajših fantov, ki so že dovolj stari za vojaško službo. Vse kaže, da je nekdanja tradicija, ko je bilo ob takih prilikah toliko klicanja na korajžo, pretiranega ix>pivanja in podobnih oblik prikazovanja mla­ dostne objestnosti, končana, na njeno mesto pa je stopila fantov­ ska pesem, veselo vriskanje in veselje ob harmoniki. To je se­ veda mnogo pravilneje in bolj zdravo za mlade ljudi! V, L. RESNICA BREZ ILUZIJ NEKAJ RESNIČNIH Z OBSOTELJSKE PROGE Danes vse bolj potujemo. Pa ne morda v Rim na olimpiado, temveč kar doma naokrog. Avto­ busov je tudi vedno več na ce­ stah. Sam skoraj vsaj tedensko po dvakrat sedim v tem ali onem avtobusu. Avtobusi so zeleni, modri, rdeči in pisani, toda vsi vsekdar polni, naravnost natrpa­ ni. V hmeljski sezoni pa sploh. Iz Obsotelja, odkoder se brhke Zagorke s košarami odpravljajo na obiranje v Savinjsko dolino, je taka gneča, da doživljamo pravo parno kopel, skoraj boljšo, kot je tista v »atomskih toplicah«. Mislil sem, da bo motorni obso- telski vlak, na katerega so zadnje čase Obsoteljčani kar prevzetno ponosni, premočno konkuriral av­ tobusu, pa je kar pri starem. Oba sta polna: v avtobusu sem stal na desni nogi, na vlaku pa na levi, ko sem se oni dan prerival proti Celju. Neka rdečelična plavolaska s hmeljsko košarico se je narav­ nost neženirano pritiskala obrne, pa ni bilo nič pohujšljivo; zarde- vala pa tudi nisva, ne ona, ne jaz! Malo presenečen pa sem bil že v Celju, ko sem moral doplačati 5 dinarjev čez vozno ceno samo zato, ker niso imeli takih kart, kot je dejala hiljeterka. da bi lahko obračunavali petdinarske vrednosti. Zato so zaokroževali, seveda, samo navzgor; pa ne vem, morda zaradi navdušenja nad trisulskimi junaki, med katerimi je tudi celjski rojak. V avtobusu pa tudi ni bilo pu­ sto. Nisem se dobro ogledal, da bi lahko trdil, če so imeli radij­ ski aparat v avtobusu ali ne, toda pogrešali ga nismo. Rečem vam, nekakšen kvintet in oktet je iz­ vajal tako vokalno glasbo, da ji ni bilo para. Vmes pa je kateri poklical še kakšnega »hudiča« ali pa »krucifiksa« na pomoč, da je potem še bolje zaorilo. Tam nekje pa se je stlačil v voz še prometni kontrolor z zlatim trakom za kapo. Skoraj v hipu je nastala nekakšna svečana ti­ šina, pa kar nisem mogel verjeti, da bi državljani imeli tako glo­ boko spoštovanje pred tovarišem, ki opravlja težko nalogo da, pre­ soja o zakonitem lastništvu voz­ nih listkov. E, šele potem se mi je zbistrilo, ko sta vitki Obsotel- čanki dolgo brskali po žepih, pod predpasnikom in drugod, pa nista mogli najti voznih listkov, teh preklemanih drobnih belih list­ kov! Gospodar položaja je nazad­ nje postal močan, belozobi spre­ vodnik, ki se je ves^ 'Wr^tLjL lic^ krhko nasmejal in zaračunal kar dvojno ceno; 520 dinarjev, pri moji veri! Zdaj sem pa dojel tiho spoštljivost, ki je zavladala v av­ tobusu. Tam pri Podčetrtku pa smo se vsi navžili opojnih vonjav celo v inozemstvu proslavljene jugoslo­ vanske slivovke. Petlitrska ple­ tenka se je razpočila in po avto­ busu je na debelo stekla slivov- ka. Verjamete ali ne; kmalu je spet postalo živahno v avtobusu in obsotelska dolina je bila lepa. Promet je vsak dan večji. Vo­ zim se pogostokrat, toda vsako­ krat ni ravno tako, kot se mi je to pot dogajalo; resnično pa je vseeno. Posebno tresenje po ja- masti obsotelski cesti je čista resnica brez iluzij. Sotelski USPEŠNO GAŠENJE POŽARA Dne 13. avgusta je strela uda­ rila v skladišče sena celjske gar- nizije. Nemudoma so o 'tem ob-, vestili dežurnega oficirja in ga-/¡ silske čete bližnje okolice. Po; »uzbuni« je gasilska edinica ta- ] ko j stopila v akcijo in prišla na i kraj požara že dvanajst minut po izbruhu. V tem je prispela tja tudi poklicna gasilska četa, pa tudi gasilska četa tovarne emaj­ lirane posode, gasilskega društva iz Teharij in Gaber j a. Napadli so z dvema cisternama in hkrati zavarovali sosednja po­ slopja. Zaradi silabih vodnih raz­ mer so morali vodo dovajati po verižnem sistemu iz Voglajne. Pri gašenju so se poleg gasil­ cev še posebej odlikovali vojaki celjsike garnizije kot na primer: desetar Matolić Nikola, Stanković Dušan, Poštović Ljubiša, Petako- vić Milosaf, Safrin Stjei>an, Mah- medi Fadil, Medié Mido in Pet­ kovi ć| Konstantin. Požar je izbruh­ nil ob 18. uri in deset minut, glavna akcija je bila končana ob 22. uri, vendar so gašenje na­ daljevali še do 14. ure naslednje­ ga dne. Sprejeli so predlog, da bi v na­ slednjih dneh priredili kombini­ rane vaje med vojaškimi gasilci in poklicnimi in prostovoljnimi gasilskimi četami, da bi v pri­ meru večjega požara kjer koli bilo gašenje še uspešnejše. Vsem gasilcem in ostalim, ki so požrtvovalno gasili požar, se gar- nizija Celja prav lepo zahvaljuje. Vsak dan je v Šmarju pri Jelš-ah pri dopoldanskem avtu za Obso­ telje tako, čeprav vozi vlak Gibanje prebivalstva v času od 13, do 20, avgusta 1960 je bilo rojenih: 22 dečkov in 28 deklic. Poročili so se: Anton Mlakar, zidar iz Zg, Hudinje in Štefanija Pavlin, delavka iz Celja. Hn- gon Bosio, študent iz Lesičnega in Avgp- stina Crenak, učiteljica iz Tržiča. JaW Cencel, delavec in Justina Podjavoršek- natakarica, oba iz Celja. Jožef Unfei- dorben, upokojenec in Alojzija Medvei predmetna učiteljica, oba iz Celja, Ma­ rijan Kompolšek, strojni ključavničar iz Pečovja iu Herta Novak, strojepiska i» Kompol, Alojz Podpečan, rudar iz Lo- kovine in Gabrijela Kušar, kuharica i» Vitanja, Jakob Artviga, delavec in Fri­ derika Ritovšek, delavka, oba iz Celja. Branko Golič, avtomehanik in Ljudmil' Gorjup, {fdministratorka, oba iz Cclj'' Anto Topic, uslužbenec iz Zenice in Mi­ lena Peklar, medicinska sestra iz Celj«' Salobir dr, Karol, veterinar iz Ljub­ ljane in Frančiška Zvar, učiteljica ^^ Dobja. Ivan Vodopivec, šofer iz Bukov- žlaka in Frančiška Jug, učiteljica i' Kladja, Martin Pirečnik, urar in Gi- zela Tovornik, urarska pomočnica, ob' iz Celja, Bogomir Podgoršek, delavec i^ Ostrožnega in Frančiška Mohorič, ku­ hinjska pomočnica iz Celja, Ivan Lak- ner. uslužbenec in Ana Cretnik, skla­ diščnik, oba iz Rogaške Slatine, Umrli: MartiA Bombek, ključavničar iz Nov^ Dobrove, star 28 let. Marija Ganiuš' prevžitkarica iz Vrha p. Slovenj Gradcii stara 65 let. Franc Zilnik, otrok iz Kap­ lje vasi, star 6 let, Anton Tratnik. Ža­ gar iz Nizke p. Rečici, star 61 let. J«' stina Rudolf, upokojenka iz Podvrha stara 54 let. Marija Lukas, gospodinja Celja, stara 7i let. Zofija Jurič, gospo' dinja iz Ljubljane, stara 55 let. Jane* Zupane, upokojenec iz Šentjurja, sta' 67 let, Jože Zamadič, delavec iz CelJ* star 59 let. Edvard Zabukovnik, delave/ iz Podgore, star 33 let. Jožef Jankovif- upokojenec iz Tržiča, star 6? let. M«''' similijan Kaš, gostilničar iz Arclina, star 49 let, Franc Glinšek, upokojenec '* Celja, star 61 let. Ivan Vizjak, upoko­ jenec iz Ložnice p. Celja, eter.^ let._ Celjski trg Krompir 20-26 (26-30). čebul« . (•0), cesen Í00—120 (150—200), visok i"' «n Ллч^Ч^^.Ј" (>0-60). solata " (50-100). spinača - (100-150). ohrov* 25 (30-40). peteršilj 100 (60-100). je­ lena - (100), koleraba - (30). pes" 25-40 (30-40), korenjček 30-52 (ЗО-^«)- belo glavnato zelje 20—22 (20—35). rde^^ glavnato zelje 24 (30). grah - (80-1»»': gobe - (80-100). paradižnik 40-^*- (40—50), paprika 50— 52 (30—100). jabolk« 40 (30-50), hruške 45 (40-80), breskv? 150 (100-130). jagode - (400). kumar'' 20-25 (20-50), cvetafa «0 (50-ГО), red' kev - (40), jajca 22 (20-24). radič ГГ (100). slive 80 (40- 80). smokve 90 M' grozdje 110 (130-160). redkvica - lubenice 40 (50). Trg je bil v tem tednu slabše preskrb­ ljen, primanjkovalo pa je sadja in ml^*^ nih izdelkov. Cena je padla krompirJ"' jajca pa so se podražila zaradi hmeU*'