PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ClTATEUE OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU 2RTVF. CIVILNE VOJNE. Gornje Je slik* petih kitajskih malčkov. ki m imubiti »Urš« v sedanji civilni vojni. Njihov tetki poioiaj Je Juen * slike. Ljudstvo se nadeja skorajšnje image ljudske araude nad vso Kitajsko. Spletke Anglije za preprečenje nove židovske državice Angleški in ameriški oljni interesi hočejo prevlado Arabcev tudi v Palestini. * Sovjetski delegat Semjonk Sarpkin v živo zadel da. V arabskih deželah Velika Britanija je jam Židov v Palestini ambici-od krito sovražna. In Židje v Palestini in drugod po svetu ne sovražijo sedaj nikogar bolj kakor Anglijo. Kajti edino Anglija je kriva, da je palestinsko vprašanje, ki bi bilo lahko že davno rešeno, zavlačevano — seveda Židom v škodo. Čemu potegovanje za Arabce? Anglija nič ne skriva, da noče v Palestini take židovske države, ki bi kaj pomenila. Kvečjemu bi ji dopustila kakih dobrih dva tisoč kv. milj površine. To je malenkost in za Žide, ki bi se radi izselili v svojo nekdanjo domovino, bi v tako skrčeni deželici ne bilo prostora. V minulih bitkah z Arabci so Židje zasedli puščavo Negeb. Zahtevajo jo zase. Pravijo, da bi iz nje ustvaril zemski'raj namakanjem zemlje (z irigaci-jo po a^neriškem vzoru.) To bi dalo prostora za nadaljnih par sto tisoč Židov, ki bi se radi izselili iz Evrope, pa jim tuje vlade nagajajo — najbolj Anglija. Anglija zahteva, da mora puščava Negeb pripasti Arabcem in hoče, da se židovske čete iz nje umaknejo. Tudi umorjeni posredovalec Združenih narodov švedski grof Bernadotte je v svojem načrtu dodelil puščavo Negeb Arabcem, dočim jo je prvotna komisija Z. N. določila Židom. Očividno je grof Bernadotte delal svoj načrt za rešitev palestinskega vprašanja tako, da je bilo angleški vladi in an-glo - ameriškim interesom po volji. • Židje "nevaren" vpliv Ako se Židom dovoli zgraditi si razmeroma močno moderno državo, bo to na Arabce "slabo vplivalo". S kakšnega stališča? Brezpravne arabske mase bi namreč v židovski državi videle, kaj s* lahko zgradi za navadnega človeka kjer ljudstvo via- Ali vam je naročnina pa je ljudstvo brezpravno. Da, tudi v Egiptu, čeprav ima parlament. Masa je ubožna in živi primitivno, plemstvo arabskih dežel pa se koplje v sijaju in izobilju. Anglo-ameriški m oljnim magna tom ni treba drugega kot imeti to puhlo arabsko aristokracijo na plačilni listi in jo obsipati s darili in koncesije so v redu. Toda ako enkrat pride ljudstvo do besede bo zahtevalo, da prirodni zakladi služijo njemu ne ps domačim pašam in begom ter tujim kapitalistom. To je glavni vzrok, čemu se slednji boje židovske države, židje imajo v načrtu zgraditi si moderno socialno državo. Na vladnih mestih v Izraelu je že sedaj mnogo Židov socialističnega prepričanja. Poljedelstvo v Izraelu se osnavlja največ na zadružni podlagi. V izobrazbi je povprečen palestinski Žid zelo visoko nad povprečnim Arabcem. Sploh je primera med njima nemogoča, ker arabske mase so brez izobrazbe. Sole so le za imovite Arabce, za ženske pa jih sploh ni. Židje pa imajo šole za vse. Izraelom bi Angleži ne mogli ravnati po svoji volji S tako kulturno državo, ako se je ne onemogoči, bi oljni magnati ne mogli ravnati tako enostavno kot ravnajo s kraljem Saudi Arabije. V Palestini sicer ni oljnih (Konec na 5. strani.) potekla Tekoča Številka ProUtarca h 2142 Ako ja številka tik VAŠEGA imena na NASLOVU na PRVI strani nižja, to pomeni, da vam je naročnina potekla sa toliko tednov kolikor je številka v vašem oklepaju nižja od gornje Prosimo, obnovite jo! Prihranite nam s tem pri delu In na poštnini! ALI IMA SOVJETSKA UNIJA MQ2N0ST INVADIRATI ZEDINJENE DR2AVE? Sovjetsko podmornico kriiojo ob ameriškem obrežju na Pacifiku. Nekateri naii vojni leksperti" sumijo, da jih je nekaj tudi ob našem atlaškem obreiju. V minulem poletju so ljudje videli brzeti po nebU "gorele rono". In pa goreče trakove. In slišoti je bilo motno brnenje v zraku, dasi ni b)lo vidfti nobenega letala. • T udi na severnem tečaju se dogajajo čudne stvari. Nič ni jasnega kaj in kako, jasno je le vslic polarni noči, da Rusi "eksperimentirajo" v svojih neumornih pripravah za nove invazije in v svojih načrtih za za-vladanje nad svetom. In ko se vojna dogodi, je izmed velikih ameriških mest Chicago pred sovjetskimi bombniki najbolj v nevarnosti. Take in slične storijo slišite ne kje med štirimi stenami, ne v kakem sušljanju temveč v radiu in v tisku. Vojna propaganda današnjih ameriških militaristov jo tako ogromna, da jo brez primere v zgodovini. Ta-kozvano javno mnenje spravljajo v napetost in s hujskanjem v sovraštvo do vsega, kar je naprednega, kajti se, kar deluje za svetovni mir, za vzajemnost, za boljši ekonomski red v duhu Roosevehovih "štirih svo-bodščin", jo sedaj označevano za komunistično "peto kolono". Posamezniki, ki delujejo za odpravo vzrokov, ki ustvarjajo gorje po svetu, pa so od militaristov,.. velebankirjev in drugih bogataških trotov ter Reakcionarnih birokratov označevani za "počene" buče, do-mišljavce, sanjače in čestokrat tudi za izdajalce svoje dežele. Kongresni odbor za raziskovanje protiameri- < ških aktivnosti je nam priča za to trditev. V prihodnjem proračunu zvezne vlade zahtevajo naši militarist 15 milijard dolarjev za oboroževanje. In to poleg vsot, ki jih ameriški bojni aparat troši za oboroževanje zapadne ivrope, Grčije, Turčije, korupt-ne Ciang Koišokovo vlade in ne bo dolgo, ko bo naš ' vojni aparat začel tudi fašistično Španijo javno oboro-ževati. Ameriška vojna komisija skupno z ekonomsko In politično je že dolgo tam. To ni sedaj več tajnost. Imnlee/ootem le sušlfalo, eedaj m javtki razpravlja, da-li se bi ameriški vbjni strategiji in ameriškim gospodarskim interesom izplačalo podvreči tudi Španijo v naš takozvani obrambni jez in v Marshallov ekonomski načrt ali no. Mnogi časnikarji v Washingtonu menijo, da diktator Franco pomoč že dobiva, ampak ne še direktno kakor jo n. pr. dobiva Grčija in Turčija, ali pa na pol vojaško in pa gospodarsko pomoč, ki so jo deležno Italija, Anglija, Francija in ostale dežele v zapadni Evropi. Ameriška bojna sila ima sedaj letalske in morna-rične baze po vsem svetu. In v slučaju vojne je tudi za našo kopno mehanizirano armado že vse pripravljeno. V Moskvi dopovedujejo svetu, da so led. države tista sila, ki se pripravlja na agresivno vojno. Zato ima naša dežela baze krog in krog USSR. Slednja pa nima v bližini Zed. držav nikakršnega oporišča. Mi imamo skladnko atomskih bomb. Najboljša letala in ob enem najvočjo zračno bojno floto. Imamo bojno mornarico brez primere v zgodovini — večjo kot so vse druge skupaj. Imamo Industrijo z brezpri- (Konec na 4. strani.) Zloiinstva vseh vrst se silovito pomnožila Po vojni so se posebno pomnožila posilstva in umori. Tudi vlomov in ropov je veliko več kot jih je bilo pred leti. Dasi se delo razmeroma lahko dobi, se tisoče mladih slikovcev rajše preživlja s ropi in vlomi kot pa da bi si pošteno služili kruh. Dogaja se vedno bolj pogosto, da posiljevalci žensko po oneča-ščenju umore. Nek mlad ože-njen moški v Coloradu je posilil dijakinjo in ob enem jo silovito pretepel in zadavil. Nato jo je vrgel na breg nekega potoka v sneg. Izdala ga je njegova žena. Rekla je, da je bil tisti večer, ko je dijakinja izginila, zunaj s avtom In se je potem skrajno Čudno, sumljivo obna-šel. Nji ni pustil is hiše... Pa je začela h lini! i sobobol in rekla, da mora k zobozdravniku. Vsa histerična je policiji povedala, da ji doma ni prestajati ln da se ji sdi, da je njen mož kriv zločina nad dekletom. V Chicagu so se posilstva podvojila. L. 1943 je bilo policiji prijavljenih 237 posilstev, lani pa 473. . Mnogim pridejo na sled. 1. 1943 je bilo obtoženih posilstva 212 in lani pa S97 moških. V mnogih slučajih posilijo eno in isto žensko ali dekle po dva ali celo trije moški zaporedoma. amorci najrajše bele ženske. Psihiatri pravijo, da je nara -ščanju posilstev vzrok splošno propadanje morale. To se vidi posebno med napoldoraslo mla dino, kl uganja naravne in nenaravne spolne orgije. Oblasti jim pridejo na sled kadar ti paglavci umore kakega svojega sošolca. V Chicagu sta se v teku dobe enega leta dogodila dva taka umora. Radi njih »o bila zelo kritizirane šalska uprave, kajti spolna orgije ko KOMENTARJI Na Japonskem obsoja ameriški vojni tribunal (teoretično je zavezniški) v smrt ali pa v dolge zaporne kazni vojne zločince. Med onimi, ki je obsojen za v zanj ko je general To jo, pred-vojnPUavar japonske vlade in glavni vodja ter strateg japonske vojne pod geslom "Azija Azijatom". Drugo njegovo geslo je bilo "klic k vzajemnosti azijskih ljudstev za blaginjo A-zijatov v skupnosti". Tojo se je na obravnavi branil, da je izvrševal to kar bi vsak drug lojalen državljan na njegovem mestu bodisi v katerikoli državi na svetu. Trdil je, da je bila Japonska v vojno provocirana in ji ni preostalo drugega kakor udariti, da se ubrani sovražne nadvlade. Sodišče tega ni upoštevalo in mu dodelilo smrt na vešalah. Kaj pa cesar Hirohito? Po tradicijah Japonske ne sme noben predsednik vlade v Tokiu ničesar važnega ukreniti brez vladarjevega dovoljenja. Zato je po mnenju neštetih razumnikov v zapadnem svetu prepričanih, da ako je Tojo vojni zločinec, potem je cesar Hirohito prav tako vojni zločinec kakor Tojo in drugi japonski poveljniki. Torej čemu Hirohitu ameriška okupacijska oblast dvori, njegove generale pa obsoja v smrt? General MacArthur se je že v začetku okupacije odločil Hiro-hita ohraniti na tronu. To je storil v popolnem sporazumu z našim državnim departmentom. Japonski cesar ni samo kak posveten vladar ampak je ob enem "nebeški sin". Legenda japonske državne cerkve pripoveduje, da je bil prvi japonski vladar ska bitja. Tudi v Tibetu in v več drugih deželah Azije imajo japonski veri sorodne religije. MacArthur je obljubil to dogmo Japoncem zbiti iz glave in Hirohita primoral izjaviti, da ni kak potomec kakega božjega sina ampak človek kot so vsi drugi Japonci. Prenehati je moral vsled tega v raznih svečanostih tudi z vlogo nebeškega človeka in se proglasiti zgolj za posvetnega vladarja. To se morda zdi komu važno, pa ni. MacArthur-ju se je šlo pri tem za vse kaj drugega. Hotehje vojnega zločinca Hirohita ohraniti na tronu zato, ker ga je potreboval pri izvrševanju svoje politike. Po porazu je velik del ljudstva zahteval ustanovitev republike, a general MacArthur je ni dopustil. Bal se je radikaliStaa na Japonskem. In kakor so imeli Japonci (oziroma imajo še) vero, da j? Hirohito božansko bitje, tako generaL MacArthur veruje v kapitalistični ekonomski sistem in smatra, da ga bo na Japonskem naj laglje obvaroval, če v vladnem sistemu japonske države ne bo nobenih temeljnih sprememb. Obnovil je parlament, kakršnega je Japonska, predno je postala na pol fašistična, že imela. Dovolil ji je obnovitev strank, ki so pred leti smele nekako toliko svobodno delovati kakor smejo sedaj. In japonski tisk je pod Hirohitovo-MacArthurjevo vlado približno toliko svoboden kakor je bil recimo na Japonskem pred prvo svetovno vojno. Privatno lastništvo je ostalo v veljavi. Propaganda za socializacijo je bila že v kali zadušena in japonskim komunistom stavijo ovire kjer le morejo. Medtem se stari posedujoči sloj utrjuje in nekega ____sin božji — prišel je naravnost fe 4e mM* * nebes, in njegovi potomci so dne bo Japonska spet važnaave-potemtakem sinovi nebeškega j tovna kapitalistična sila—nam- božan-' (Konec na 4. strani.) uganja svoje nastane tema v poletju kar na | sina, — sinovi nebes__ šolskem dvorišču. Učitelji ln ^ , , ^ ^ učiteljice pa krivdo u pokvar- mT - # v mm_ . _ _ W_ jenost med mladino II 6^8] O OOSID SitVBrCll ** ^ m ...... V Clevelandu ima Proletarec itevilno prijateljev Puste jim, da berejo kakršenkoli šund, ki jim kvari dušo, dovolijo ji ponočevati in ne pretaknejo ji žepov, da ji bi pobrali pornogra-fiČne slike. Med posiljevalci je tttdt precej bivših vojakov, večinoma ožen jenih. Devetnastletni • Donald Sala-zar v Chicagu je policiji priznal sedem posilstev. Rafael Vllla-senor, član Salasarjeve "gan-ge", pa je Izvršil neftaturnl spolni ^akt nad 13-letnim Wm. Gervaisem, nato pa ga umoril. Vodstvo CIO krenilo daleč na desno'od centra Ko so nekoč pokojnega predsednika Roosevelta vprašali, kako pravzaprav je orientiran politično, je odgovoril, da "sa spoznanje nekoliko levo od centra". Ako se poslužimo te definicije, moramo ugotoviti, da je šlo vodstvo unij CIO. na svoji minuli konvenciji v Portlandu v Oregonu dokaj daleč desno od centra. Ta proces se je javno začel najprvo v uniji avtnih delavcev ln bil nadaljevan na lanski konvenciji CIO. I Na letošnji v Portlandu pa se je CIO pod vodstvom predsednika Murray ja In Walterja Reu-therja odprto izjavil prati lavi« čarstvu ln sopar levičarja na vodstvih lokalnih, krajevnlk ln narodnih unij CIO. Newyarftkl centralni uniji CIO ja Ml odvset čarter," ker je ped komunisti* nim vodstvom". Nova eksekutiva je dobila od konvencija man dat isvestl reorganizacijo. (Kadar se v unijah sedaj govori levlčarstvu, Imajo kritiki vadno v mislih komuniste ln "sopotnike".) V svojem uvodnem govoru delegatom — bilo jih ja kakih SOt — Ja Murray v napol razdraženem tonu udrihal posebno po vodstvih unij pisarniških delavcev (Office and Professional Workers), po vodstvu unije delavcev, kl so uposlenl od občin, okrajev ln posameznih držav, ln po uniji ptedajalnlšklh klerkov (retail workers). Obdolžil jih Ja, da jim je več sa službovanje strankarstvu kot pa da se bi lotili organisatorič-nlH poslov. Glede strankarstva Ja Hnol v mišjih, da jim Je pred vsem sa "strankino Unijo" (sa kaMBlstlčno stranko), kl Ja v minuli predsedniški kampanji dalevala aa Wallacea. Dejal ja, da Ja b(l namen Moskve porazi ti Trumana i pomočjo glasov, kl Jih bi Wallace odvzel demokrat skl stranki, a so (v Moskvi) ostali ■ svojimi ameriškimi llnljašl vred na cedilu. Vse ta ln slične Murrayjeve isjave, kl jih Ja podal aa konvenciji v Portlandu pomenijo la te, da Ja levičarjem v CIO napovedana ia ostrejša listka. Voditelje omenjenih treh unij, kl so na podlagi "dognanj" kongresnega odseka za raziskovanje protiamerišklh aktivnosti, člani aH pa sopotniki komunistične stranke, je Murray posval, naj se umaknejo takim, kl bodo delali za unijo ln pridobivali vanje šest milijonov neorganiziranih delavcev v svojih strokah ln jim lsvojevall unij ske pogodbe. Sedaj Imajo vse tri unija, kl jih je Murray po imenu navedel ln kritlslral, samo 2SO,0000 članov. Nekateri kritiki v CIO trdijo, da izmed njih samo 100-000 članarino tudi plačuje. Ostali so se la vpisali, na da bi plačevali asesment. Unije krsnarjev Murray nI kritlslral. Je isborno organizirana in njen voditelj Ben Gold ja izmed vseh odbornikov unij CIO edini Javno prisnal, da je komunist in da to nI nikomur tajnost, ker ob enem je on tudi odbornik komunistična stranke. Na luMivencljl v Portlandu ja bile poudarjeno, da Imajo unija CIO največ zaslugo sa Trumanovo ponovno izvolitev. NJI- in tudi precej agitatorjev, dasi ne toliko kakor pred leti. Prvaka med njimi sta John Krebel in Anton Jankovi*. Oba sta že mnogo let aktivna in oba vztrajata. Vzrok zredčenja v vrstah naših agitatorjev je v veliki meri smrt, postaranje in utrujenost. Težko pa je nadomestiti na našem agitacijskem polju sedaj kogarkoli, ki umre ali pa se iz enega ali drugega vzroka umakne. Zato nas je s svojim pismom z dne 10. novembra zelo razveselil Clevelandčan CAMILUS E. ZARNICK, član glav. odbora SNPJ. V njemu pravi na kratko: "Dragi brat Zaitz: Zadnji teden sem si odtrgal čas ter šel nekoliko poagitirat po naselbini za Proletarca. Veš, težko je danes ljudi prepričat kaj je prav in kaj ne, in to celo med navadnimi delavci. . "Ali vseeno se mi je posrečilo dobiti Proletarcu OSEM NOVIH naročnikov (poudarek naš). Sedem izmed njih je plačalo celoletno naročnino, eden pa za pol leta. Imam tudi nabiralno polo, katero vam pozneje pošljem. "2elim vam veliko uspeha v tej kampan|i." Tako piše Camilus E. Zarnick* hov politični odbor Je namreč I čemu poudarjanj njegovo pismo? Zato ker vemo, t^lSiB^^^im 60 i* "°v* naročnike res ne le težko ampak čestokrat "delavskim "prijaje^em",trit so i nemogoče dobiti. Zarnick se je moral torej izredno Cene živilskih potrebščin se "znižale" Statistika delavskega depart-menta pravi, da so se cene živeža meseca oktobra znižale pol odstotka. kandidirali v zbornice poslancev ln v senat ter v rasna urade posameznih držav. Politična akcija AFL pa je bila osredotočena samo v agitacijo sa poraže-nje onih, kl so glasovali sa Taf-tov-Hartleyjev zakon in sa Isvo-litev "delavskih prijateljev". Pred volitvami sta Murray ln Reuther selo udarjala pe Wallaceu ln progresivni stranki potruditi, da jih je dobil. Poslal je polno vsoto in vrh tega še dodal svoj kvoder, ker jo je poslal v gotovini ($23.00). . Imamo požrtvovalne ljudi v Fontani in Los Ange-lesu, v Oaklandu in nekoč smo jih imeli tudi v San Franci scu. Imamo jih tudi v Detroitu in v Waukeganu, v New Yorku in na Elyju v Minnesoti. Imamo jih v Chicagu in v Springfieldu. V marši-Reuther je pri tem poudarjal! I kateri naselbini, n. pr. v severni Minnesoti, imamo po da sedaj (namreč prad pradsed- enega ali dva. Imamo jih v Kansasu in v naselbinah nišktmi volitvami) ni še tss zal kof j# strabane in ostala zapadna Penna. Naselbine I Johnstown, Sharon, Oirard in Barberton so po zaslugi vendjl CIO pa je Reuther ud teh ljudi še v ospredju. Bridgeport in ostale naselbine svoje isjave odnehal ln tako bol v vzhodnem Ohiu vztrajajo ene bolj druge manj na ^.0tWnemTku0 l^fSTv nal1 minuli kVmpanji" ° Na zapadu je naselbina Pueblo ena izmed njih. Je Philip Murray je bil na kon- U mno90 drugih, ki tu niso navedene, venclji V Portlandu sedaj deve-l To so kraji, v kftterih naši zavedni rojaki skrbe, da tlč isvoljen sa predsednika CIO gremo dalje, čeprav s težavo. A vendarle gremo no- in pa ponovno vsi ostal! odbor-1 p^f xo program, v katerega verujemo! PROMPTAR^C Pečem|»er 1, INI. PROLETAREC LIST *A tNTSREttf PJHAVSMOA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Jugoslovanska Dela vika Tiskovna Družba, Chicago, III. GLADILO JUGOSLOVANSKE SOC1AUST1CNE ZVE^E NAROČNINA v Zedinjenih državah sa celo leto $3,00; sa. pol leta $1.75; za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00. Vii rokopisi in oglasi moralo biti v naiem urada najpozneje do po»-deljka popoldne za priobčitev v Itevilki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.. Inc. Established 100«. Editor..............................................Frank Zalts SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00, Foreign Countries. One Year $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROckwell 2-2864 UUKffO UNO PWWAGA VSE NIVARNOSTI, AKO MIA ¥EI» VAS| Zgolj zvišanje mezde ni izhod iz inflacije, draginje in negotovosti Pred pričetkom konevnecije CIO v Portlandu, v Oregonu, Je govoril v City klubu (organizacija podjetnikov in trgovcev) predsednik unije avtnih delavcev Walter Reuther. Dejal je, da se unije ameriških delavcev pripravljajo zahtevati četrto zvišanje mezde. Ugotovil je, da potrebuje povprečen delavec v avtni industriji 15c več na uro, da bo njegov zaslužek dosegel zvišanje cen iivljenskih potrebščin. V resnici bi po njegovem mnenju mQral dobiti 43c zvišanja na uro, ako hoče s svojo plačo doseči nakupno moč kakršno je imel dolar med vojno. Reuther je ob enem priznal, da na vsak dolar zvišanja mezde podraži avtna industrija svoje produkte $3. Torej so odjemalci na slabšem kot prej in dolar po viška je uničen s še večjimi podražitvami. Toda družbe bi lahko mezdo znatno zvišale brez da jim bi bilo treba dvigniti cene, je dejal Reuther, in njihovi profiti bi bili še vedno izredno visoki. Ampak kdaj pa se je "free enterprise" oziral na tajke argu- i mente, kot jih navaja Reuther in z njim vred drugi voditelji unij? Posledica tega neuravnanega stanja pa trpi milijone tistih delavcev, katerim se plač nič ali pa le malenkostno zvišuje. Tudi milijone unijskih delavcev prejema po odbitku davkov komaj toliko "čiste" mezde, da je le za zasilno preživljanje. Zato ljudje kupujejo na upanje (obroke) in trošijo svoje medvojne prihranke, ki so se že toliko zredčili, da jih je med ljudskimi množicami po vladnih podatkih zelo malo ostalo. Torej na eni strani ljudem kopne prihranki, ali pa so jim že SKopneli, na drugi pa so se v minulih par letih zadolžili okrog 18 milijard dolarjev. Kadar je dolžan človek ob delo, in ako je ob enem ob delo milijone drugih, nastane kriza, polom, beda in stsg-nacija. In vse priča, da "zadnja" kriza, ki se je začela v splošnem leta 1929 in je trajala v omiljeni obliki do vojne, ni bila — zadnja. Predsednik Truman je v volilni kampanji na shodu v John-stownu dejai, da so se cene življenskih potrebščin dvignile v splošnem 30c na vsak dolar, a če označimo cene za živila posebej, so se dvignile 50c na v&k dolar. Mezda pa se je v tej dobi dvignila le 20c na vsak dolar, je rekel Truman. In naravno, bila je kampanja, zato je Truman z vrgel vso krivdo za to stanje na republikansko stranko, in na kongres, v katerem je imela večino. Kdor se še spominja, so bile cene potrebščinam v Rooseveltovi dobi, do minule vojne, jako nizke. A, kaj je človeku to pomagalo, ko pa ni imel s čem kupiti! In kaj pomaga zviša van je mezde sedaj, ko čim dobiš povišek v kaki temeljni industriji, že gre tvoja pridobitev v zvišanju mesde vsled še bolj navitih cen k vragu. Tega ekonomskega vprašanja ne bo mogla ugodno in trajno rešiti nobena starih strank, niU ne unija, Mj^ dokler, bp narodno gospodarstvo dežele temeljilo na dobičkarstvu in špekulantstvu, bodo delovali stari zakoni privatnega kapitalizma kakor so v prošlosti. In ameriške unije so vse za sistem kakršen je. Walter Reuther, o katerem pravijo, da je bil v mladih, letih socialist, to ve, aH saj moral bi vedeti. z* ZVEZNA VLADA je pred težkimi odločitvami. Zavzela se je štvu narodov izoliral in neglede kako je kak njen predlog dober, mrzlo" bojno — in v tem smislu je bila proglašena tudi Tru- je vseeno 7*vrž?n, iii raanova doktrina sa 'boj preti komunizmu vsepovsod' __ _ To nas je Ta zagrenjuje ln je v "mrzli vojni" prav tako sansa. kakor so zapletlo v vojno * gerilci na Grškem in v Intervenciji smo na zapadne sile s Amerike na čelu. Kitajskem v prid koruptnega Clang KaUekwg* režima. , Tej nevarni brezglavi tekmi lahko napravijo konec Usta „ , L liAl. a . . „ j . P , . ljudstva, ki jim je resnično za mir. Posebno nalogo x teh prisade- To in naša politika "mnle vojne:* v zaj^i Evropi ter v ^ jmJi4ko ljudltvo> ln VERO V MIR, ga bomo. Berlinu spravlja nas in ostali svet v vedno v*Č|s vojno nevarnost. tmelif n<> w Wo pri ^ ^^ «apiiati" Stalina, Molotova in Sovjetska unija si je na jasnem, da jo je zapadni svet v dru- Višinskega!____.___J___________ je uraden človek. Milijonar, mogoče tudi kongresman. In kako ste vi gledali na njegovo za$li$evanje nevarnih v zed. drŽavah ameriških G, RIKLIN 'Miss Carolina Myber, pridite k mizi." "Razumem sir." "Torej priznate, da se imenujete Carolina Myber?" "Da, sir. V družinskem krogu so me imenovali—sestra Carry." "To nam je znano. Torej sestra Carry, ne zanikate, da. ste junakinja istoimenskega romana Teodora Drey ser ja? 4Tako je sir." "Obtoženi ste, miss, da ste nelojalni." "Ničesar ne razumem, kje sem prav za prav?" "V Ameriki, miss, v Ameriki. Čas je, da to razumete." 'Kam so me pripeljali — v koncertno dvorano, v opereto, v bar?" "Vi, miss, stojite pred federalnim sodiščem. Obtoženi ste zaradi protiameriške delavnosti." "Zakaj pa ravno jaz, a ne osebe iz drugih literarnih del?" "Vse pridejo na vrsto miss, vse!" "Toda jaz nikoli nisem imela ta na zgolj mestece za kokoš j e-rejo, z okrog 2,500 prebivalci. Za priseljevanje v Fontanq jih je zainteresiral največ Joseph List, ki je bil uposlen v filmski industriji v Holliwoodu. Skupi: na Slovencev je prišla sem, si kupila male parcele zemlje in začela s kokošjerejo. Začetniki te naselbine so bili John Cergol, Anton Hochevar, John Pečnik, Anton Resner, Victor Vidergar, Anton Richtar in njihove družine. Poleg omenjenih je b^lo prišlo takrat sem že tudi več drugih. Obdelovali so zemljo, pridelovali citronsko sadje, redili kp-koši in nekateri so si kupili š? nadaljne parcele, kar jim je znatno prineslo, ker je Fontana vsled zgradnje velikih Keiserje-vih jeklarn v bližini tega kraja jako zrasla. . Ceni se, da šteje slovenska naselbina v Fontani sedaj kakih 500 oseb. (Po podatkih Joe Ricfctarja in Johna Janca.) Bazar Progresivnih Slovenk v Centru Chicago, 111. — Krožek Progresivnih Slovenk št. 9 bo imel v soboto 4. decembra v Slov. del. centru bazar. Vabljeni so vsi, da pridejo pogledat. Morda se bo komu kaka stvar dopadla in jo bo kupil, n. pr. igrače za otroke ali pa kaj takega, kar se potrebuje v kuhinji, pri delu itd, Tudi jestvin bo na razpolago. To ne bo samo bazar, ampak bo ob enem tudi plesna zabava. Vstopnina prosta. nikakršna zveze z rdečimi. Nasprotno, nekdaj so trdili kritiki, da sem brezbarvno, prazno dekle." "Pa ste se vendar cesto predajala nevarnim mislim in razpoloženjem." "Česa me pravzaprav obtožujete?" "Sodeč po Dreyserjevi knjigi, ste vi vedno nezadovoljna, mrmrate, godrnjate. Tam piše: "Razburila se je," 'izraz njenega obrasa je jasno pričal, da je utrujena in razočarana," "Carry je ljudska lažnivost in podlost pretresla in preplaMlaWt Kaj to pomeni, ha — to ni nič drugega kakos komunistična propaganda! Vam, vidite, ne ugaja lažnivost in podlost. To v bistvu ni tramvajskih delavcev, ko je vaš prijatelj Hearstwoold hotel postati stavkokaz, ste se vi trudili, kako ste vi gledali na njegovo i fj^X-- ticLnrU*V v da ga odvrnete od tega patriot- pismo? Smejali ste se. Ne samo wTOfWi ivofiurfcrv skega koraka." da niste šli na sestanek s spo- bo/U $ tiskarnami "Enostavno bala sem se, da kovanim gentlemanom, temveč _ iearst-! sploh niste odgovorili na njego- i pOtrOSilO miff/0116 vo pismo. Ali ni to prepričljiv Tiskarska unija (ITU), pridru-dokaz vaše protiameriške de-1 žena k AFL, je potrošila od ča- bodo stavkarji pretepli Hearst woolda." "Torej priznate, da ste pomagala stavkujočim? To je direkten izpad proti zakonu Taft-Hartleyja." "Toda tedaj sploh še ni bilo tega zakona." "Opozarjam vas, miss, na ta vaš 'toda'. Primerjanje je strogo prepovedano!" "Razumem sir." "V romanu je tudi tako mesto: Vi ste pripotovali k sestri v Chicago. Zvečer ste šli na ulico, da se naužijete svežega zruWa. Dalje Dreyser piše tako: "Carry se je iznenadila, ko se je dobro oblečen moški 30tih let pazljivo lavnosti? Zdaj nam je vse jasno. Lahko greste. Za obsodbo komisije boste gvedeli čez nekoliko dni. V bodoče pa bodite oprezni miss Carolina Myber—sestra Carry." nič drugega kot napad na ame- oglodal vanjo, zaustavil korak, riško svobodo tiska!" | "Toda dovolite..." "Ne dovolim! Molčite! Pri nas je svoboda govora in tako imam pravico, da vam jk>vem vse, kar mislim o vas. Molčite! Na nekem mestu v romanu ste prišli tako daleč, da se pritožujete zaradi svoje nizke plače. Kaj to pomeni? Molčite! V času stavke Angleški labofifa Sqrqgptqvi socialdemokrati in Italijo vlada katoliška cerkev, oziroma, VatU^r bodisi direktno ali indirektno. Vso teatralnost v Rimu in, drugje v Italiji vodi duhovščina. Tako piše urednica revije "Nation", Hi je bila letos v Italiji na poluradni misiji z večjo jkupino Američanov. Sli so na slavnost otvoritve bolnišnice v Foggijš, ki Je posvečena pokojnemu newyorškemu županu LaGuardiji. Otvoritev jevimela popolnoma verski značaj. Ravnatelj bolnišnice je menih, ki ga ljudstvo vse okolice časti za svetnika. Pri< slavnosti je bil navzoč škof s svojim duhovskim spremstvom, vsi v duhovskih oblačilih. Zastopniki posvetnih oblasti so imeli podrejeno vlogo. Kmečki ljudje in delavci pa so tvorili "pobožno maso", ki pokleka, poljublja roke in nič ne reče. Naslednji dan je šla ameriška deputacija v Rim Vodil Jo je newyorški Deweyjev industrial^ komisar Bdwasd Corsi. Z njo so bili cerkveni dostojanstveniki in pa vladni zastopniki —- de Gasperijevi "krščanski demokrati" — torej vse pod, ogljem cerkve. Posvetni in cerkveni spremljevalci so skrbeli, da so člani amerišške delegacije izvedeli ,da je tega dne v Rimu dve sto tisoč deklet — članic katoliške akcija. Videli so. j lb v pftipdi, potem na skupnem zboru in na cerkvenih pobo*i*oftib, Kp «0 a* dekleta začela vračati domov, je prišlp v RJm okrog tri s*o tisoč fantov, vsi $lani katoliške akcije — in ponovile 40 se ceremonije. Freda Kirchwey piše v svoji reviji, da se je ob tej priliki spomnila enakih prizorov na Dunaju v poletju pred dvajsetimi leti. Prišla je mladina in kmetje s velikimi banderi v spremstvu duhovščine in nun. Te ceremonija so bile- navduševanje za afar natfgteanjf vernega ljudstva za nap*d profi "bseabo$nim, boga-tajskjm socialistom" Duhovščina je uspela in Ayitrij* je dobila * blagoslovom papeža in z Mussolinifevo odobritvijo klerofa- šizem. Predno Je Freda Kirchwey zapustila Rim, je obiskala enega izmed glavnih vodij Saragatova socialistične stranke DoUčnik Je član. sedanje takozvane de Gasparijeve "»*lfcijek^ vlada. Ta stranka je v zadnjih parlamentarnih vpliMtek »lo, n*§>rodeve|a. Bila je v volilnem boju ne proti klerikalni, reakcijf, d*$i — smatra za protiklerikalno in antipapežko — ampak proti komunistom in, Nennijevi socialistični stranki, od katere se je ločila. Nennijeva socialistična stranka je bila v volilni kampanji s komunisti. Vsled silnega pritiska od strani papeža in duhovščine, in vsled ameriškega poseganja v volilni boj je v, Italiji hierarhija — namreč klerikalizem na konju! V pomenku z urednico revije "Nation" ji je U italijanski desničarski socialist priznal, da s sodelovanjem v de Gasperijevi vladi kompromitirajo (socialistična) načel*. In je priznal, da je v Italiji res klerikalizem gospodar. A krivdo je z vrgel na komuniste. v . V prejšnji italijanski skupščini, ki je imela nalogo sestaviti ustavo za novo italijansko republiko, so zastopniki komunistične stranke glasovali skupno s klerikalci in drugimi konservativnimi strankami,, da lateranska pogodba, ki Je bila sklenjena med Mus-solinijem in papežem, ostane v veljavi. Socialisti, ki so bili tedaj s* zedinjeni, so zahtevali ločitev cerkve od dT*ave. Ta Saragatov socialist je v intervjuvu s Fredo Kirchwey dajal, da komunistom tega oportunizma ne more odpustiti. Mislili so, da bodo s takim glasovanjem izpodbili klerikalcem argument, da so komunisti protikatoliški. Toda poteza se jim ni obnesla. Ko se je vršila agitacija za kandidate v parlament, si videl v usadih komunistične stranke širom dežele razpela. Malo je javnih prostorov v Italiji, ki bi bili brez krucifiksa. Nihče bi torej komunistom (v Italiji) ne mogel očitati, da so bogatajci. Freda Je ministra opozorila, da kaj pa njihovo sodelovanje z de Gasparijem? Mar ni tudi to oportunizem? Kam bo privedel? "Da, oerkev in komunisti so upropastili neodvisno delavsko socialistično gibanje v Italiji. Toda samo začasno..." Pač slaba tolažba. Vsled nesloge med italijanskim delavstvom je triumfi-rala reakcija in bo v sedlu dokler Jo bo Amerika — zalagala z denarjem ln blagom ter jo ščitila pred socialnim preobratom s svojo oboroženo silo. Drug slučaj je politika angleška laboritske stranke v Španiji. AJvarez de Vayo, ki je bjl nekaj časa v španski repubUkanski vladi minister vnanjih zadev, pravi, da mora biti resničnega socialista sram, ko vidi, kako predstavniki Attleejeve-Bevinove vlade skupno z ameriškimi "flitfajo" s špansko klerikalno reakcijo, namesto da bi Franca že davno vrgli. Ampak bo padel v^lic njim! AJvarez del Vayo ni komunist, čegtokrat gs napadajo. Je pa socialist in svetovno znan v socialističnih krogih. Veliko se je že trudil, da bi bila tudi angleška vnanja politika, ne samo notranja, demokratično usmerjena, Ampak v Španiji, v Italiji, v Sredozemlju in drugod ja angleška vnanja politika prav taka kakor je bila pod toriji — in tu pa Um še celo bolj reakcionarna. Kajti angleška diplomacija, ja z odobritvijo vlade kakor je bila. Ljudi s socialističnim prepričanjem bi zaman iskal v nji. Ne najdeš jih, pa če bi šel magari v njo z lučjo ob belem dnevu. se okrenil in dejal "Greste malo na sprehod?" Carry ga je začudeno pogledala. "Jaz vas sploh ne poznam," je spregovorila, ko se je malo znašla. "Oh, to ni važno," ie smehljaje odgovoril mimoidoči. Carry ni nadaljevala razgovora in je hitro odšla. Zasopla je dospela do vrajt svoje hiše. V pojavi tega moškega je bilo nekaj, kar jo je plašilo..." "Da, sir, spomnim se te epizode." "Ali se ne morete spomniti, kdo je bil ta moški, ki ste se gs tako preplašili — belec ali črnec?" "Belec." "Vztrajate pri tem, miss?" "Da, sir." "Toda mi imamo, sigurne podatke, da je bil to črnec. Da, da, črnec. Drugače bi se ne upehali, bežeč od njega. No, namesto da kričite, da prikličete ljudi ste se odločili, da prikrijete ta strašni zločin. Ali tako dela temeljita bela miss?" "Niso nam potrebna vaša prepričevanja in prisege. Vse je jasno,. .. Omenili vam bomo še eno sumljivo dejstvo. Vaši znanci so vas peljali v razkošno restavracijo. Med temi znanci je bil tudi mlad človek, ki se je imenoval Ams. Mladenič zelo nezdravih nazorov. Poglejte, kaj govori o tem Dreyser: "Mene ne privlači bogastvo," je dejal Ams pri obedu, "a še manj pa čutim potrebo, da trosim denar na tak način!" "Zakaj?" je vprašala Carry, začela je... "Opozarjam vas na *o frazo." "... začela gledati na svet z njegovimi očmi... "Kako n*j to razumem, miss? Vi se delata nedolžni, a pristajate na proti-kapitalistične nazore!" "Toda mi imamo sigurne podatke ..." "Ne preklinjajte me miss, jaz še nisem vsega povedal. Na koncu romana, ko sle postali znana operetna igralka, ste dobili pismo od nekega milijonarja. Ta spoštovani gentleman piše, da bi vas obsul z razkošjem, da bi vam nudil vse, če njemu, zaposlenemu človeku, posvetita pol ure. Ni to noben potepuh! To Predavanje o Jugoslaviji, Chicago, lit Centralni odbor podružnic SANSa, društev in klubov prireja javno predavanje v soboto 11, decembra 1948, v dvorani Slovenskega delavskega centra, na 2301 South Lawndale Ave. Začetek ob 8. zvečer. Dvorana bo odprta že ob 7:30 zvečer. Pred kratkim se je povrnil iz Jugoslavije mr. Albert Weis-bord, pisatelj in predavatelj, in on bo predaval v poljudni besedi o razmerah in življenju, kakor tudi delu in naporu našega ljudstva v stari domovini,* da si pomaga iz ruševin in trpljenja, v katerega ga je pahnila sovražnikova krvoločnost. Mr, Weisbord ni Jugoslovan, toda je zelo simpatičen Sloveniji in Jugoslaviji, in ker je mož dober poznavalec ljudi in življenja, zato bo to predavanje brez dvoma zelo zanimivo in poučno., Vabimo že danes nase rojake in rojakinje, da se tega predavanja udeleže v obilnem številu. Ne bo jim žal. Tajnik Centrale. sa ko je Taftov-Hartleyjev zakon v veljavi nad devet milijonov dolarjev, največ v Chicagu, kjer so njeni člani (stavci in vlagatelji v forme I na stavki že pad leto dni. Prizadeti so vsi angleški dnevniki v Chicagu in par angleških okoliških dnevnikov. Unija je zahtevala ohrani^ tev zaprte delavnice. Lastniki dnevnikov so rekli, da take klavzule ne morejo priznati, ker omenjeni zakon zaprto delavnico prepoveduje. Predsednik tiskarske unije Woodruff Randolph je dejal, da je unija v boju z delodajalci potrošila v 15. mesecih devet milijonov dolarjev. Največji del te vsote je šel stavkujočim stavcem v Chicagu, ki prejemajo o-ženjeni po $60 in neoženjeni po $40 na teden stavkovne podpore. Takih podpor ne bi zmogla za tolikšno dobo nobena druga unija. Sto tisoče dolarjev pa je unija potrošila v sodnih bojih za advokate v razne druge s vrhe v zvezi z raznimi preiskavami, zaslišanji in za publiciteto v obrambo unije ter njenega stališča. Fontana — najživahnejia slovenska naselbina v Ca I if orni ji V soboto in nedeljo 27. in 28. novembra, aa je vršila slavnost otvoritve prenovljenega in povečanega Slovenskega doma v Fontani, Calii, ki ga. lastujeta društvi SNPJ. Poleg drugih predelav je povečana pivnica, kuhinja in nekaj sob ter dvorana je prenovljena. Dvorana je* na stavbišču, ki meri 120x332 čevljev. Dvorana je 101 čevelj dolga in 60 čevljev široka. Plesna dvorana meri 30 čv. širine in dolga je 60 čevljev. Oder meri 12x20 čevljev. Poleg teh je v domu dvorana za seje, stanovanje za hišnika itd. Instaliran je bil tudi stroj za reguliranja zraka (air conditioning) in modama peč za gretje, kadar potrebno. Vse to, je stalo okrog $16.0000 in poslopje s temi izboljšavami je sedaj cenjeno na $36,000 vrednosti V načrtu doma ja izboljšati tudi balinišče, pikniški prostor in naplavili pač (barbecue), v kateri bi pekli jance, pujska ali kar ie. Na mestu je, da se nekoliko omani tudi o naselbini sami in njenih rojakih. Prihajati so pričeli sem 1. 1923, ko je bila Fon- Prebivalstvo Japonske so naglo množi Od kar je Japonska kapitulirala, je njeno prebivalstvo naraslo za osem milijonov. Vzrok je brezprimerna pom noži tev porodov. Skupno ima Japonska sedaj 80,000.000 prebivalcev. Proletarec je vaš list. Priporočajte ga svojim znancem in prijateljem, da se naroče nanj. Tole mi ne gre v glavo? a so se na konvencijama AFL in CIO voditelji du-šali le proti komunizmu in komunistom, dočim fašistov, kru-kov in raketirjev v unijah niti omenili niso, te ml nikakor na gre v glavo! PRIPOVEDNI DEL Miško Kranjec: Fara Svetega Ivana (Nadaljevanje.) "Nič ne pomaga," je rekla, ko se je prebudila iz zamišljenosti in vstala. "Ura teče, nič ne reče, so dejali vedno naša mati. Moram se napraviti. Na šoli imajo kar natančen red: četrt ure pred poukon) mora biti vsak učitelj v razredu." "Nisi mi še nič povedala," je dejal, "kako so te sprejeli in sploh, kako je bilo in kako je zdaj. Upam, da te niso bili bog ve kako veseli?" Zasmejala se je. "Z banderi mi niso prišli naproti, si lahko misliš. Bodli se pa tudi nismo koj spočetka. Ti bom že povedala, kako je bilo. Pa saj jih boš že še spoznal. Morda si tudi nekoliko napak predstavljaš to našo šolo. Sami mladi ljudje so tu in so "boljši, kakor sem si mislila, ko sem prišla. Veš, da sem se bala! Pa jih klerikalizem še ni docela zastrupil . — Zdaj pa tole: jaz jem v gostilni pri Sla-viču, ki je hkrati župan in seveda klerikalec. Ampak hrana je dobra in obilna in tudi poceni. Obed in večerja po deset dinarjev. Kakor koli obračam in računam, če bom doma kuhala, nama ne bo prišlo nič ceneje, razen če bova še naprej stradala." "Potem pa le tja," je odvrnil veselo. "Blagoslovljena gostilna, če je v nji ceneje kakor doma " ' ma. Oblekla se je in se nato ustavila pred ogledalom. S hrbtom je bila obrnjena proti Matiji. Gledal je njeno postavo, ki ji je obleka nekoliko zabrisala oblike. Bila je v triintridesetem letu, bila je ženska, polna in zdrava. "Staramo se," je rekla, ko si je popravljala lase in si gladala obraz in ko je čutila njegov pogled na sebi. "Tako neopazno teko leta, tako strašno kratka postajajo. Naenkrat bomo štirideset in potem potedeset in konec bo nečesa. Ne vem že česa, samo čutim, da nekaj plahni, gine. Ali se ti ne zdi, da so zdaj leta strašno kratka? Ko sem hodila na učiteljišče, ni in ni hotelo biti konec leta in nisem mogla učakati počitnic ... Zdaj pa naj ti nekoliko pojasnim tukajšnji položaj, da ne boš gledal začudeno: na šoli nas je osem. Trije moški in pet žensk. Upravitelj je poročen in stanuje v svoji hiši, ki jo je bil priženil. Hišo ima tam spodaj, kjer si šel mimo. Njegova žena je kakih pet let starejša od njega. Bila je kmečko dekle. Nekoč je bila lepa, zdaj pa je že v petdesetih. Naduta ni, pač pa menda dokaj ljubosumna. Nazadnje —, na šoli je pet razmeroma mladih žensk, od katerih sva samo dve poročeni, druge so pa še tako rekoč deklice. Ena je poročena ROMAN z nekim trgovcem v sosedni va- si. Zdaj ima malega otroka, dojenčka, in samo priteče v šolo, pa takoj tudi odbeži. Troje deklet je še zelo mladih, ena od njih ima resno ljubezen z učiteljem, ki je pred dvema letoma prišel na šolo. Drugi dve sta sicer tudi zaljubljeni, a menda ne v kaj določnega. No, in potem imamo še enega učitelja, ki je že petnajst let ali kaj v službi. Se ni star, ampak že nekoliko plešast. "Luftbremzar" smo pri nas rekli takemu človeku. Zato ker živi tjavendan. Vino in ženske je menda njegovo geslo. Vendar tukajšnje ženstvo zaničuje, ker da ni niti lepe niti duhovite. Gostuje najrajši po drugih okoliških šolah, pa tudi po kmečkih hišah se rad ustavlja. — Politično pa so takole porazdeljeni: upravitelj je klerikalec, vendar si je z župnikom navzkriž. Kadar koli se spopadeta. Drugi učitelji niso strankarsko strastni. Oni pijanček je pač klerikalec, toda ne šteje mnogo. Od deklet je ena bila Sokolica. zdaj pa ni več. Prav tako je z drugimi: v glavnem vsi podpirajo vladno stranko, kakor je to pri nas stara navada. Vneti pa nf$o. — Pri župniku nisem bila, kar si lahko misliš. Je hud možak, napet klerikalec. Se hujši je kaplan, ta je glavni priga-njač. Župan je klerikalna dobri-čina, ki vsemu pritrjuje in ga morajo vedno dobro držati v rokah. —- Tale trgovec tu nasproti naše hiše je liberalec. Avstrijski žandar. Za režima JNS je bil župan. Vedno pričakuje spremembe političnega položaja in upa, da bo prišel za župana. Ljudi nima za sabo. Tu sta še dva upokojena učitelja. Nič posebnega. Se boš že še spoznal z njima. Eden, že dokaj starikav, je drugače zelo fin gospod. Drugi pa je politični šviga švaga. Pač pa se boš razumel z oskrbnikom te hiše. Kmečki človek je, strasten politik. Napreden. 2e večkrat me je vprašal, kdaj prideš. — Zdaj pa še nekaj: ali poznaš ti kakega pisa(elja Korena Jožefa?" Zmajal je z glavo. "V slovenskem slovstvu do sedaj ne. Ali je mlad? Morda šele začetnik?" "Ne, jih ima že kakih pet in petdeset, morda celo več. Tudi jaz nisem nikdar slišala o njem prav nič, še manj brala, dasi bi ga še odkrila, če bi bil kaj napisal. No, tu živi in si je nabral že dokaj slave med ljudmi in uči-teljstvom. Ves čas govori o neKi knjigi, za katero se je že pobotal z Angleži. Pri sebi ima neko Poljakinjo. Natančneje ti bom povedala, ko se vrnem iz šole. Zdaj samo toliko, da za silo spoznaš ta kraj, in zdaj lahkp greva h kosilu." Tako si se napravila, kakor PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDN0TI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET CLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO da greš na kak ljubezenski sestanek," je dejal smehljaje. "Oh, tako sem se že veselila, da bom v novem kraju našla koga, v katerega se bo mogoče malo zaljubiti. Pa sem se zelo razočarala. Niga pravega dedca. Vedno mislim, da je zdaj zadnji čas, da se zganem. Ali misliš, dg bi me kdo še maral." "Upam, da še." "Oh, to sem vesela. Na, zdaj me pa poljubi. Tu na čelo, saj vidiš, da sem si ustnice nekoliko pobarvala. Tako blede imam sicer. Malo so se začudili, ko so videli, da si barvam ustnice. Glede morale so na zunaj zelo strogi. Glej, da se ne boš kje opletal! Pojdiva zdaj!" Zaklenil je duri in stopila sta na cesto. Hiša, v kateri stanujem, je nekega sodnika," je pripovedovala, ko sta šla ob dolgi hiši. "V službi je nekje v južni Srbiji. Sama sta z ženo. Oba sta velika pijanca. Tako vsaj mi je povedal oskrbnik. Kadar prideta na počitnice, se v hiši ves dan pije. Pije in je. Nekoč so tu imeli gostilno. Imeli so samo eno hčer, ki so jo šolali in ki je šla naposled za poštarico. Baje je živela zelo burno življenje. Tam jo je iztaknil ta sodnik in jo vzel menda bolj zaradi bogastva. Tam zadaj," je pripovedovala dalje, "je hiša tistega liberalca. Tu na levo je klerikalna trgovina. Vendar ona liberalna bolje uspeva, pa ne zato, ker je on liberalec. Prodajati znata z ženo. Jaz kupujem tam, ker mi je pri roki. Ta hiša tu na desno je organistova, ki je hkrati tudi občinski tajnik. Zelo mogočen človek, osrednja figura, kakor pravijo. No, vidiš, našo cerkev. To na desno je šola. Pavla gleda skoz okno in se najbrž čudi, ker se te držim za roko. Zdaj že vedo, da si prišel. Nič nisem prikrivala, da si zaprt--" "Zakaj bi prikrivala?" je menil. "Saj —. Ampak ne veš, da tu preprosti ljudje za vsakogar, ki sedi, menijo, da je razbojnik! — Tisto veliko poslopje spredaj je župnišče, in ono poleg, ki ni nič manjše, so župnijski hlevi! Skoda, da se po gimhaziji nisi odločil za duhovnika. Naše fare še vedno dajejo zlate dohodke. — No, tu spodaj pa je gostilna. — Oh, samo govorila bi!" je vzkliknila in se zasmejala. "Ne zameri, saj sem dolgo molčala, ko te ni bilo." Ni odgovoril, pač pa ji^ je stisnil roko. Bil je vesel, če je govorila. Bil je vesel, ker je bila po dolgem času spet tako pri jetno sproščena, ker se je vrnilo v njeno srce nekaj stare, lepe živahnosti, s katero je znala ve-driti tudi njegovo življenje. Na stopnicah pred gostilno je sedel velik pes, ki je grozeče zalajal, a se kaj hitro spokojil. Hiša je bila kmečka in v gostilni je v kotu stala velika krušna peč. Le mize po sobi so kazale, da je tu gostilna, in pa na stenah sta poleg nekaj svetih podob viseli tudi podobi kralja Aleksandra in kralja Petra. Na mizi spredaj so bili krožniki in poleg jedilno orodje, na drugi mizi v kotu pa so ležali časniki: Slovenec, Slovenski gospodar in Domoljub. V sobi ni bilo nikogar. V kuhinji ali kje je jokal otrok. Potem je prišla ženska kakih petintridesetih let, z osladnim smehljajem na licih. (Dalje prihodnjič) Nrurai YOU CAN'T BLAME HIM —Art Young in Life. k Vesela sem, da sem saj nekoliko uspela. Ti ln drugi prispevki iz našega mesta so dokaz, da ima Proletarec v glavnem mestu države Illinois med našimi Vojaki mnogo prijateljev in seveda tudi nasprotnikov se mu ne manjka. A dolžnost prijateljev in prijateljic tega lista je, da ga obvarujemo, kajti kar je Proletarec za napredek slovenskega delavstva in ostalega našega ljudstva v tej deželi storil, je neprecenljivo. Zato tako zaslužnega časopisa ne smemo izgubiti. Proletarec mi je tudi v razvedrilo. Želim mu mnogo novih naročnikov in prispevkov v tiskovni sklad." Tako piše in želi Ursula Zattich. Ali bomo do božiča in novega leta uspeli doseči v tej kampanji za ohranitev Proletarca naš cilj — namreč zbrati v sklad za obvarovanje Proletarca vsoto $5000? Z UPRAVNIŠKE IN UREDNIŠKE MIZE NAROČITE SI DNEVNIK "PROSVETA 99 Jfarečaiaa sa Zdrašoaa država (Isvsemšl Chlcaga) la ^ • $S.S0 aa lata; $4.00 sa pol leta; $S.SS sa šstrt lata; sa Ckleaga la a • cook Co., $S.SS sa eelo lato; $471 sa pol lata; aa laoseautvo $11. a Naslov za list in tajniitvo je: 2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS V pojasnilo: Imena posameznih prispevateljev, društev in klubov so objavljena pod naslovom "Prispevki v sklad sa ohranitev Proletarca". V tej koloni "Iz upravniške in uredniške mize" so le omembe in tu pa tam nekaj številk. A točen seznam je na 4. strani. V prejšnji številki smo rekli.jgajne $25. Ni pa bilo še ome- t" Tudi med "politiini se najde bela vrana Mestni rsvnstelj (City Manager) Thomas V. Kennedy se že dolgo ukvarja z mislijo, kako v mestu Yonker, N. Y., kateremu načeljuje znižati stroške. Pa je začel na ta način, da je sebi znižal plačo $2,000 na leto in sedaj pričakuje, da bodo isto storili tudi drugi mestni očetje. Naročite si prihodnji letnik Ameriškega družinskega koledarja! i BARETINCIC ft SON j POGREBNI ZAVOD Tal. tO-SCl 414 Broad Street JOHNSTOWN, PA. da se bo ta kolona pričela z omembami o delu naših prijateljic, kakor se je prejšnja končala, a ni bila še dokončana. Frances Bartol, Strabane, Pa., je ta j niča kluba št. 118 JSZ. Poslala je prispevke v sklad za o-hranitev Proletarca, od tega $50 iz klubove blagajne, $24 pa so prispevali posamezniki. Vsa imena prispevateljev uvrsti u-pravništvo po redu za objavo 'Prispevki v sklad za ohranitev Proletarca". Priobčujemo ga največkrat na četrti strani. V pismu s fb pošiljatvijo pravi tajnica ^Frances Bartol med drugim: "Kot vam znano, je" že brat Pavčič nabral nekaj med rojaki, tako da meni ni bilo mogoče poagitirati več kot sem; bili smo zaposleni tudi z Walla-ceovo kampanjo in vrh tega še za eno in drugo stvar. Pa se človek že nekoliko boji med ljudi. Upam, da bo v bodoče laglje. "Poskušali bomo kolikor največ mogoče, da list ohranimo. Ako bi ga vsi toliko upoštevali kot ga mi, bi ga v nobeni slovenski hiši ne manjkalo. Proletarec je res list ki piše za delavce. Zagovarja in bori se za delavske interese in poučuje naše ljudi v borbi z nazadnja-štvom in širi med njimi delav-sko-napredno zavest. S soc. pozdravom. Frances Bartol." Manj razveseljivo je pismo, ki smo ga prejeli od tajnice kluba št. 114 JSZ, Anne Klarich v Detroitu. Njihov klub že dolgo životari, dasi je naprednih rojakov v avtnem mestu proporčno več kot v drugih velikih šloven-skih naselbinah. In redki so klubi, ki bi bili na raznih poljih udejstvovanja toliko aktivni kot je bil ravno klub št. 114. Imel je številno dramskih predstav, imel je pevski zbor, prirejal shode in predavanja, deloval v političnih akcijah in še je imel časa tudi za prirejanje veselic in pa zabav (večerink) za svoje člane in prijatelje. Pred leti je imel tudi sijajne "vinske trgatve". A nastali so drugačni časi in klub je začel pešati. Tajnica Anne Klarich nam poroča o tem med drugim: "Priloženo pošiljam zaključno poročilo kluba št. 114 JSZ, to je od januarja do 6. oktobra, in to je zadnje, ker klub bomo v decembru razpu-stili. V sklad za ohranitev Proletarca klub prispevs $50, $12 pa so prispevali drugi, torej skupaj $62. "Moja iskrena želja je Proletarca ohraniti. Upam in želim, da bi dobil. zadosti podpore. Anna Klarich." njeno, da je poleg te vsote šest njenih članic prispevalo v isti namen v kredit Nadi $21. (Imena so v seznamu.) To društvo bo imelo na starega leta večer v petek 31. decembra Silvestrovo zabavo v gorni in spodnji dvorani SNPJ. Angela Zaitz je izročila štiri celoletne naročnine. John Starman, Cleveland, O., je prispeval v tiskovni sklad $3. To vsoto je nam poslal zanj Fr; Barbič. In ob enem je Barbič po svoji navadi "oštel" urednika, oziroma vse "falote urednike", ker mečejo dopise "papiragzu" namesto da bi jih objavili. Zato smatra, da je najbolje, ako tudi sami čitajo kar spišejo. Zgraža se, "ker si taki ljudje sploh upajo podpisati prošnje in jih pošiljati društvom." Fred Malgai, Peru, 111., je poslal $10, ki jih je prispevalo društvo Zora-Triglav št. 2, obnovil je naročnino in prispeval $2 v tiskovni sklad, skupaj $15. Društ. št. 114 SNPJ, Roundup, Mont., je prispevalo $5, ravno toliko je prispevalo driiš. št. 290 SNPJ, Homer City, Pa., in druš. št. 282 SNPJ, Little Falls, N. Y., in Samostojno podporno društvo v Moon Run, Pa. Josephine Zakrajšek iz Cleve-landa je poslala v tiskovni sklad od ornagizacije Progresivnih Slovenk $20 in $18 za oglas v Koledarju od iste organizacije. Josephine Zakrajšek je bila tu delegirana za zastopnico na Kongres svetovne organizacije demokratičnih žensk, ki je skli-v Budimpešto na Ogrskem. W. B. Derganc, Worcester, N. Y., je poslal y Proletarčev sklad $15. ' Druš. Orel št. 21 SNPJ v Pue-blu, Colo., je prispevalo $25. Vsoto je poslala tajnica Rose Radovich. Naš pridni zastopnik John Pečnik, Fontana, Calif., pravi v pismu med drugim: "Priloženo pošiljam $42, od tega $37 v podporo listu in $5 za dve naročnini. Povem vam, da je težko ko-lektat denar za kako napredno stvar, posebno od nekaterih. Jaz boleham že sedem mesecev in mislim, da bom moral vsled sr-čn hibe vse opustiti. Na hrbtu mi je 65 let." Pred leti je bil v tej koloni velikokrat zastopan Frank Bol-tezar iz Puebla. Ker je slabega zdravja in v letih je svoje prejšnje aktivnosti opustil. Zelo ga je potrla smrt njegove soproge, ki je preminula pred leti. Obnovil je naročnino in prispeval $5 v tiskovni sklad. Poslal je tudi naročnino za Martina Mi-kliča in njegov prispevek v tiskovni sklad, skupaj $17. Poslal je tudi zanimiv dopis. Naš stari prijatelj Anton Se-lak iz Franklina, Kans., se je oglasil s petakom. Iz Sheboyga-na, Wis., pa Jacob Menhardt, ki piše med drugim: "Prilagam v tiskovni sklad za ohranitev Proletarca desetak. To je kolikor zaslužim na šiht za osem ur dela. Želim posnemovalcev. Apeliram na vse, da pomagajo, pa bomo za bodočnost Proletarca brez skrbi." j Ignac Hostnik iz Detroita je poslal naročnino in pa $42 v tiskovni sklad. $7 od tega je prispeval on, $5 pa Frank Hostnik. (Ta kolona bo nadaljevana v prihodnji številki.) Bilo je že poročano, da je prispevalo društvo Nada št. 102 SNPJ v Chicagu iz svojo bla- V številki z dne 17. nov. smo poročali, da je nam poslal krožek št. 9 Progresivnih Slovenk v Chicagu polovico prebitka od svoje priredbe, ki so jo imele dne 9. oktobra v dvorani SNPJ v Chicagu. Na nji so igralci in igralke iz Detroita vprizorili dramo iz minule vojne, zajeta iz borbe za svobodo slovenskega naroda in človeštva — "Svet brez sovraštva". Vsoto $200 je poslala tajnica Gloria Bohinc. Ker še niso bile do tedaj vse vstopnice poravnane, bo sledila dodatna vsota ko bo vse dokončno urejeno. V nedeljo 21. novembra smo imeli v našem uradu precej obiskovalcev. Joseph Vidmar je izročil v podporo listu $10, pet zase in pet pa jih je prispeval John Mihelich. Slednji je obnovil tudi naročnino. Bil je tu tud: John Hujan s soprogo, v družbi z Bizjakovima, in Frank Dem-shar je prišel obnoviti naročnino.. Pauline Vogrich, Milwaukee, piše med drugim: "Cenjeni u-rednik Frank Zaitz! Prejela sem nabiralno polo in bom skušala storiti med m V minuli volilni kampanji so mnogi reakcionarni govorniki označevali Wallaceovo progresivno stranko za "peto kolono", češ, da ni nič drugega kot orodje komunistične stranke, torej lutka v rokah Moskve. In ker Wallaceu niso mogli očitati, da je komunist, so si pomagaji s tem, da so ga označevali za "naivneža", ki se pusti Moskvi vleči za nos ." Dobil je nekaj nad milijon glasov — največ glasove delavcev, ki niso svoji deželi v ničemer nevarni, že zato ne, ker jim je zanjo in za blaginjo njenega ljudstva veliko več kakor pa "patriotičnim" profitarjem, ki gulijo ljudstvo in vlado. Strokovni list"Naval Aviation News'1, uradna publikacija letalskega oddelka ameriške vojne mornarice pravi, da je sovjetsko letalstvo zgrajeno s stališča boja le na svojem ozemlju in v sosednih krajih, hi pa sposobno — tako kakršno je, za polete na velike razdalje. Tord/ nam — kar se sovjetskega letalstva tiče, ne preti od tam nikaka nevarnost. Isto volja za sovjetsko bojno mornarico. Je majhna, raztrešena v raznih morjih, prilagodena zgolj za obrežno obrambo. V Aziji jo zapira ameriška baza — in vsa Japonska je sedaj ameriška baza. V Sredozemlju ji izhod iz Črnega morja zapirajo Dardanele in če bi sa te podale, pa Gibraltar. Za prevoz kopne armade iz Rusije v Ameriko bi bilo torej treba ogromnega letalstva, mogočne bojne in pa transportne mornarice. Ameriški militaristični birokrati vodo, da niti Nemčija, ki je vse to imela, in ki meii ob Atlantik, ni mogla prodreti do sem z drugim kot s par podmornicami. Zato omenjeni list navaja dejstva, ki potrjujejo nazore onih, kateri dokazujejo, da Rusija ne snuje agresivne vojno proti nam, pač pa je primorana graditi ss ogromno obrambno silo, ker smatra, da je Amerika s svojimi zaveznicami za trdno odločena "obračunati" z njo. Pri tem postaja tudi navadnemu človeku vedno bolj jasno: boj je med dvema ekonomijami: Ena je kapitalistična, druga pa sistem, ki ga uveljavlja Sovjetska unija in njeno zaveznice. Kapitalistično silo so se zavzele ustaviti plaz socializacije sovjetske sorte in oteti čimveč sveta za stari sistem svetosti privatne svojine in za privatno dobičkarstvo. Torej za stari anglosaški kapitalizem. Te razlike so temeljni vzroki sedanji napetosti po svetu. Prispevki v sklad za ohranitev 'Proletarca' jateljstvo. In enako na Grškem, sedaj polagoma v Španiji in več ali manj tudi drugod- Kamor posežemo, takoj je vsa reakcija dotične dežele na naši strani. Namreč za "Trumanovo doktrino" in za ameriške dolarje. Predavanje o Jugoslaviji Chicago, Ili — V soboto II. decembra bo v Slovenskem delavskem centru predaval o Jugoslaviji Albert Weisbord, ki se ja nadavno vrnil iz Jugoalavije. BU je tudi na Primorskem, v LJubljani, na Jesenicah, v Beogradu in drugod. To predsvanje je aranžiral centralni' odbor podružnic in klubov SANSs. Prične se ob 8. zvečer. Vstopnina prosta Naročite si prihodnji letaik Ameriškega družinskega koledarje!' ' v ' Nemški kapitalizem otet Ameriška vlada pod vodstvom predsednika Trumana in s odobritvijo angleške takozvana "socialistične" vlade je odločila vrniti nemško veleindustrijo, ki sega y milijarde vrednosti, "nazaj" Nemcem. Angleži so obetal*, da jo bodo socializirali. V Washingtonu so rekli "ne". In tako bo netpAki kapitalizem v zvezi s ameriškim spet obnovljen. 'La kako da nemško delavstvo, posebno šo nemški socialdemokrati te novs nevarnosti ae aa popadejo, to mi nikakor na gre v glavo! Ia tudi no to, čemu Anglija bolj in bolj caplja v to-ka ameriška wallstreotske politike. tudl Uga ae aa popadam! mirpvnq ofenziva? Iz krogov ameriške inteligenčne službe poročajo, da je sovjetska mirovna ofenziva le nova linija, po kateri se morajo ravnati vse komunistične in *so-potniške' organizacije. Ampak kaj bi bilo boljše: ali da vodijo propagando za mir, all pa da bi pehali svet v vojno? Neglede na gornje vprašanje, Zed. države se oborožujejo in ob enem obrožujejo tudi zapadne države in pa Grčijo ter Ciang Kaiškovo Kitajsko. VI. IZKAZ ILLINOIS Chicago: Jennie Yagodic $1. Prispevale članice društva Nada št. 102 SNPJ: Po $5: Anna Pichman. Anton i a Urbanz. Angela Zaitz. Po 12: Loj ska Harmond, Mary Volk. Mary Matjasich. Skupaj $21. Izročila Angela Zaitz. John Mihelich $5, Joseph Vidmar $5. John Smodila SI, John Hujan $2. Skupaj $13. Izročil Frank Zaitz. Depae: Frank Kovacevlc $2. Nokomis: John Gregorieh $1. Antonia Rak $1. Skupaj $2. Poslala. Antonia Rak. Waukegan: John Dobrovolc $5. Mike Civha $3, Ignac Jereb $1, Martin Judniqh $1. Skupaj $10 Poslal MarUn Judnich. INDIANA Indianapolis: Dr. št. 34 SNPJ $1,0. Poslal John Sparcnblek. Terre Haute: Anton Istenich $1.50. KANSAS: Halsted: Frank Sali $1.50. MISSOURI: St. Louis: Ciril Medved $50. OJIIO Barberton: Dr. št. 48 SNPJ $5. John Slancevec $2.50. Po $2: Joae-phine Platner. Leo Bregar. Max Se-lak. Alois Ocepek. Po $1: Matt Močnik. John Opeka, Anton Ya-kich, Joseph Sustarsic, Pauline Knaus. John Klancar 63c. Po 5Se: Lawrence Frank, Ignac Pavlovich. Po 2fte: Frank Ocepek. John Gsr-bar. Skupaj $22 63 Poslsl Alois Ocepek. Bridgeport: Peter Kroflich $2. Cleveland: Mrs. Joe Mazgon $2. Josephine Trstnik poslala $55.00. Prispevale so: Po $1: Carl Sama-nich, Math Shuster, Fred Skarim, Frank Ipavec. Agnes Kaucic. Clev. Fed SNPJ Lodge $50. Jos. Fifolt $5. Youngstown: J. Tancek $10. PENNSYLVANIA » Ambrtdge: Louis Uhernik $5 Clarkftville: Frank Albrecht $2 Crucible: Dr št. 501 SNPJ $2. Prispevali so: Po 25c: Anton Zo-rich, Martin Kajlesh, Mike Mau-sich, Matt Banich. Anton Mourin, Mike Debelak. Anton Nickler, Pete Kozich. Poslal Matt Banich. Johnstown: Dr. št. 600 SNPJ $5. Pittsburgh: Dr št. 166 SNPJ $5. Jennie Petrovcic $1. Po 59c: Anton Petrovcic, Frank Primozich. Skupaj $7. Poslal Anton Petrovcic. W. Ali qui p pa: Progresivne Slovenke krožek št. 13 $10. Poslal George Smrekar. WASHINGTON Aberdeen: Frank in Mary Iskra $5. WISCONSIN Milwaukee: Anton Kamnikar $5. Joseph Zaitz $2. Joseph Tamshe $2. Louis Barborich $1, R. Frank $1. Skupaj $11. Poslal Louis Barborich. Dri št. 192 SNPJ $10. Poslala Mary Vasil. West Allis: Frank Gerzetich $1. Po $5: Joseph Tesovnik, Louis Te-sovnik. Matt Smole, Frank Polič-nik. John Tesovnik $1. Skupaj $21. Poslal Frank Poličnik. WYOMING Rock Springs: Frank Grum $5. John Jereb $2 Frank Petemel 50c. Skupaj $7.50. Poslal Frank Remitz. Skupaj $259.13, prejšnji iakaa $3,314.41 skupaj 3,584.57. a Bivši kongresnik na tajni" penzijski listi I Poraženi člani poslanske in senatne zbornice so se prijavili za penzije, toda ne vsi. Vsi bi do nje tudi upravičeni ne bili. Ko so reporter ji skušali zvedeti imena kongresnikov, ki so se prijavili za penzije, jim je bilo rečeno, da je lista tajna, zato jim ni dovoljeno izdati imen. Kdo je to "tajnost" izposloval in uveljavil, ni bilo pojasnjeno, a si lahko mislimo. Kristanova "Brata" ANTON GARDEN v Prosveti Že je minilo več. tednov, odkar smo prejeli za oceno "Brata?*, najnovejšo povest Etbina Kristana. Povest je sicer kratka, 143 strani, toda mi smo jo pre-čitali šele zadnje dni. Napisana le bila za Prosvetno matico JSZ, ki io ie razposlala pridruženim društvom in klubom kot nekakšno "božično darilo". Ta društva in klubi namreč vsako leto ol> tem času ali nekoliko pozneje douc več izvodov kake knjige od Prosvetne matice za svoje članstvo — izjema je bila lani. Na ta način je med naša napredna društva in klube, ki so včlanjeni pri Prosvetni matici JSZ, v zadnjih 23 letih prišlo že lepo število knjig in brošur leposlovne in poljudno znanstvene vsebine. Sama Prosvetna matica je izdala. 26 knjig in brošur, poleg tega pa je skozi nekaj let pred vojno, v dobi velike amQr riške krize, prejela več knjig tudi od Delavske tiskovne družbe v Mariboru za obresti na posojilo od bivšega Jugoslovanskega republičanskega zdruzenja. Prosvetna matica je tudi te knjige razdelila med pridružena društva in klube. S tem delom je torej izvršila veliko vzgojnega dela med našim delavstvom v tej deželi. Kolikor razumemo, bi imela ta Kristanova povest iziti že lani ali vsaj v začetku tega le£a. Toda deloma se je zapoznil pisatelj, še bolj pa tiskarna in tako so društva Prosvetne matice prejele to knjigo šele zdaj. In prejela so lep duševni zaklad. * Kakor sta že Tone Sabec in Ivan Jon tez ugotovila, prvi v Glasu SDZ, katerega urejuje, druji v Ameriški domovini, je izdajanje kake nove knjige med ameriškimi Slovenci postala zelo velika redkost. Sicer nismo bili na tem polju nikdar poseo-no plodovi ti, ker prvič smo majhna narodnostna skupina, drugič pa bi lahko naše intelektualce prešteli na rokah ene roke in še bi jih nekaj ostalo — prstov namreč! V naprednih vrstah smo prav za prav imeli le dva, tri pisatelje: Etbina Kristana, Ivana Molka in Katko Zupančičevo. Sedaj imamo samo še častitljivega sivolasega Kristana, kateremu gre že deveti križ na rame. Toda intelektualno ie še vedno enako čir in miad , in poln vere v lepšo bedočnost za vse človeštvo kakor je bil v svojih najlepših letih. Iva.i Mo-lek, ki le bil nekdaj zelo ulad> vit publicist, je zadnja bta mrtev iz znanega vzroka. Zadnja leta je tudi umolknila Katka Zupančičeva, dasi so naši ljudje zelo radi čitali njene pesmi in povesti. Meji slovensko duhovščino v tej deželi pa tudi ni nobenega Finžgarja, še manj pa Gregorčiča. Sicer pa ima tudi Slovenija samo enega Gregorčiča, dasi je sicer zelo bogata na pisateljih in pesnikih. Resnica je tudi, da so morali večinoma vsi stradati, kakor bi med nami morali tudi Kristan in Molek in Katka, aki bi bili odvisni od svojega pisateljevanja. In kot že rečeno, pride zdaj v poštev lc še naš sivolasi Etbin Kristan. a In v resnici je le Etbin Kristan, ki je mogel spisati "Brata", "povest iz še ne pozabljenih dni", kakor se glasi podnaslov. Ne samo v Ameriki, mar- več se nam zdi, da tudi v sta-'»v pravičnost, v človeštvo, v sv<* rem kraju. Dvomimo namreč, la je v starem kraju kak intelektualec, ki bi mogel spisati podobno povest, ako bi bil presajen na Kristanovo mesto, pre-:ivel že toliko let v tujini, vsaj >a izven rodne dfžele, kjer mu udi ni bilo postlano z rožsmi. Snov za to zgodovinsko potest je Kristan zajev v starem ■raju: v dobi, kq je Hitler tudi r Sloveniji in Jugoalaviji pričel pripravljati tla za svojo* invazi-o, za svoi krvavi in barbarski tohod, v dobi, ko*se jo odigra-•ala največja borba v vsej zgo-iovini vseh jugoslovanskih, ne iamo slovenskega naroda. Le pisatelj in umetnik nesporne u-itvarjalne sile, kateremu življenje ni zaprta knjiga, je mogel predočiti to gigantično borbo na življenje in smrt, za svobodo ali fašistično sužnost, kakor jo je aredočil Etbin Kristan v tem .vojem duševnem delu, O da, v starem kraju je bilo x> vojni spisanih že precej tnjig o tej veliki borbi, še več >a črtic in spominov. Toda spi-ali so jih ljudje, ki so sami preživeli Veliki petek od začetka io konca kakor tudi veliko Vstajanje jugoslovanskih narodov. Snov jim je bila pri rokah, v duši in celo v krvi. Kristan pa je moral zajeti vso tisto snov iz velike dalje, toda obdelal jo je čudovito stvarno in u-metniško, kakor da bi bil sam osebna priča dogodkov, katere opisuje, kakor da bi sam osebno yj^ k J* to m i Um opazoval dva po značaju in mi- XIOOVSne OrZUVICe selnosti popolnoma nasprotna'si brata. Od teh bratov je eden postal bojevnik za svobodo slovenskega naroda, sploh človeštva, drugi pa se je malo po malem, iz gole slabe nagnjenosti, predal okupatorju in postal nje-gpvo orodje. In sicer deloma zato, ker je kot velik egoist mrzil starejšega brata, dasi mu je bil kot prvenec povsem pripravljen odstopiti očetovo posestvo, deloma pa zato, ker je v svoji ozki in zlobe polni duši občudoval — Nemce. 0 minulih volitvoh O. — Citrfi bodo. Ivan Jontez je v svoji oceni te 3ovosti sicer dejal, "da ne razume, kako je mogoče, da človek Kristanovega širokega obzorja in nespornega intelekta ne more videti, da je tista svoboda« katero njegov Tobej s takim zanosom slavi, ena sama velika laž?" Jonteza bi vprašali, kako ve on, da je tista svoboda "velika laž"? Mar zato, ker so zbežali od tam mnogi kvizlingi in zapeljani ljudje? Mar zato, ker v novi Jugoalaviji morda ne gre vse tako kakor bi on ali pa kdo drugi iziped nas želel? Saj ne gre niti tako kakor bi želeli glavni arhitekti nove svobode v Jugo-. slaviji! So močnejše sile, zlasti zunanje, in sicer, v Moskvi in v Washingtonu in Londonu, ki vsaka na svoj način meče polena v novo, Jugoslavijo. In končno, kjo pa je mogoče zgraditi idealno svobodo tako rekoč/čez noč in povrhu še na velikih razvalinah?! Edino merodajno vprašanje je, ali gre razvoj v Jugoslaviji v pravo ali v povsem napačno smer. Po našem mnenju gre v pravo smer, dasi morda v nekaterih ozirih s prenaglim, prevelikim skokom popolne socializacije. Toda končni sodnik bo zgodovina. bpljševiške revolucije pa do o-mcnjejiega leta, Ako ne bi bilo, Ynungstown, C). C»tafr ra bi daw imali m^čnih zne komentarje o minulih volit-1 in r ^2ne druge] koncesije, vah za predsednika in v druge posebno dobro vemo jeklar urade. Seveda, rezultat si vsa- gki delavci. Mi radi kritiziramo, kdo po svoje tolmači. Oetno, nočemu pa Novaku dati za za-kratje so sami nad sabo prese- B\uge prirnanje, ki mu spada, nečeni, kajti tako velike zmage Naj nekoliko, omenim volilni izid tbdi v našem "Beautiful Ohio". Kot sem pisal pred volitvami, da Lausche prednjači „ , . i i * i pri slamnatem glasovonju tako Kaj pa Progresivci, če se tako » ^^ tudi na volilni dan laninrmn" Mivi numi ip nrf>-1 * ,, , . » . ».,__ ter porazil bivšega republikanskega governerjo z dve sto tisoč niso pričakovali. Nafavno, da republikanci pa so do kraja poparjeni, kajti prepričani so bili, da bodo zmagali na celi črti. imenujemo? Med njimi je pre cej razočaranja, posebno med onimi, ki so pričakovali, da bo onimi. Ki so Iirsuanuvaii, ua uu . yi Nekateri ' demokratski Wallace odnesel več milijonov j J^.^ scdaj praWjo ^ ga ^ do v prihodnjih volitvah kandi- Vsakdo izmed nas ve, kdor se je količkaj zanimal za veliko borbo v starem kraju, da brata, ki jih je portretiral Kristan, da je lahko podal vemo sliko nedavne velike zgodovinske borbe, nista nobena izmišljotina, gol produkt bujne piaateljeve domišljije. Takih ali podobnih bratov je bilo tudi v Sloveniji tisoče, kakor tudi med vsemi Irugimi invadiranimi narodi. Razlika Je le v tem, da je v Ju-Coslaviji znala organizirati Tobej a sicer majhna, toda zelo zrela, pogumna in v podtalnem političnem gibanju prekaljena Titova skupina in jih pritegnila v epično osvobodilno borbo, kakršne ni videla nobena druga evropska dežela. V drugih okupiranih državah izven Poljske in Rusije so Tobiji ves čas okupacije krivili hrbte in se proti okupatorju dvignili šele po osvobojenju ali na predvečer oavoboditve. Vsak napredno usmerjen či-tatelj bo gotovo vesel te Kristanove knjige, ki je spisana v krasnem jeziku, kakršnega je zmožen le njen avtor. V njej bo našel tudi lep kos globokega, toda poljudno podanega dušeslovja, kakor tudi nezlomljivega velikega Kristanovega duha in vere Spletk* Anglije za preprečen je nove (Nadaljevanje s 1. strani.) glasov. Jaz nisem nad rezultatom prav nič razočaran, ker sem v naprej računal, da ne bo kake posebne spremembe in sem to pred volitvami tudi zapisal. Dobro mi ie še v speminu leto 1932. Imeli smo depresijo in imeli smo predsedniškega kandidata, o katerem smo rekli, da le on edini je za delavce, in dirali v zvezni senat proti reou-blianskemu senatorju Taft. Menijo, da j? ipožnost, da ho no-miniran čez štiri leta za predsedniškega kandidata. Torej po-čakajmo, Slovenci, ali bomo 'ponosni"! Franka Lauscheta so v volilnem boju predstavljali za 4new-dealovca', a vzlic temu ni dobil stranka ni bila tako okužena z, ne ^ CIO ^ ne ^ AFL. raznimi prevaranti kot je bila, ^^^ je bil ilvoijen z veli- ko večjo večino kot katerikoli SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska knjigarna v Zed. državah vrelcev, toda skpzi njo so napeljani oljevodi (pipe lines i iz arabskih ležišč nafte do pristanišč. In Zldje bi morda nekega dne začeli med Arabci s propagando proti tujim oljnim karte-lom in to bi oljnim baronom povzročalo sitnosti. Saj imajo svoje oljevode in oljne čistilnice že sedaj zelo zastražene. Ce pa bi mod domačini nastal srd proti tujim izkoriščevalcem, bi bilo treba te naprave ščititi mogoče celo z vojaštvom, ako bi privatne straže ne zadoščale. Anglija si je v protutež zgradila \ob Izraelu novo državo Transjordsn in transjordsnske-mu kralju Abdulahu bi radi dali vso Palestino razen tistega dela, ki so ga pri volji priznati Zidom. Tako. bi slednje Trans-jordan obkrožil in jim onemogočil zdrav ekonomski razvoj. Poštena beseda V razpravi o, palestinskem vprašanju v političnem odboru Združenih narodov je na seji v Parizu sovjetski delegat Sem-jonk Sarpkin dejal, da je angleški načrt za priključitev Palestine angleški satelitki Trans jordanu židovski državi krivičen in nevaren. Ta načrt Angležev je vzel za svojega tudi pokojni Bernadotte in torej ni Čudno, da so ga Zidje zasovražili in ekstremisti med njimi pa izvršili nad njim atentat. Omenjeni sovjetski delegst je dalje dejal, da je Bernadot-tov načrt usluga ameriškim in angleškim imperialistom ter njihovemu oljnemu kartelu. To so bile ostre besede, toda resnične. Predsednik Truman je sicer Zidom v volilni kampanji obljubil, da, bo ameriška vlada za tako rešitev palestinskega vprašanja, ki bo sprejemljiv za fcide. Toda v državnem departmentu pa so naklonjeni angleškim težnjam in so jih podpirali dokler ni Truman prišel s svojo izjavo. Tudi Avstralija in Južnoafriška unija se na konferenci Z, N. nista ogrevali za angleški načrt. A vstralaki. delegat je predlagal, da naj Z. N. prizadete arabske dežele in tide pridobe zs direktns pogajanja, ker le teko bo med njimi mogoče skleniti) tako, pogodbo, ki bo pomenit* ms samo pravično razdelitev temveč tudi mir na tem kraju svete« sedanja tretja stranka. Takrat je bila Amerika bolj nagnjena drucfVandidiU v spremembo, ali kaj je bil re- B zultat? Sedaj še vedno nekoliko V našem okraju se je bil« vije tisti New Deal, ki ga je pri-1 prava politična vojna med tu-nesel Roosevelt, še vedno je v kajšnjim časopisom in republt-deželi nekaka prosperiteta in kanci na eni in med demokrati povprečen delavec ima še par ter od CIO postavljenimi kan-dolarjev prihranka. Pa mislite, didati pa drugi strani. V glav-da bo šel ali da je za spremem- nem se je šlo za šerifa in za di-bo? Saj še takrat ni hotel iti, ko striktnega sodnika in za druge je bil v krušni liniji. Drugič pa okrajne uradnike. Zmagovalci so tudi ameriško ljudatvo ni za U- bili na celi črti kandidatje, ki so ko hitro spremembo, posebno če imeli oporo CIO. Za šerifa je bil gre kandidat preveč v zunanje izvoljen jeklarski delavec, za di-zadeve. Kaj briga Američana striknega sodnika pa organizi-kaj počne ameriška vlada na Ki-! ranemu delavstvu jako naklo-tajskem, v Grčiji ali v Rusiji in njen človek, drugod, če je sit. Svetovna poli- Unijski delavci so se pričeli tika med maso nima zanimanja, zadnje čase tu^i politično orga-saj sedaj še ne. Razumejo jo le nizirati. Jeklarska stavka 1. 1937 diplomatje in ljudem tolmačijo, . da Amerika mora zapraviti nekaj milijončkov, da ne bo medved s tistim banderom, ki ima srp in kladivo, preveč paradiral. Za tretjo stranko bi bilo bolje, ako bi Wallace v kampanji rabil taktiko pokojnega Rooae-velta in manj poudarjal Rusijo. Pokojni Rooaevelt ni leta 1932 govoril o Rusiji pač pa o domačih problemih. Ko pa je prišel v urad, je Rusija priznal in ob- je nam še dobro v spominu. Sodniki so izdajali proti stavkar-jem razne prepovedi (injunctions), šerifovi deputiji pa so jih terorizirali. Zadnje volitve pa so pokazale, kaj se lahko doseže, ako unije posežejo tudi na politično polje. Ako si pred par leti omenil na unijski seji kaj takega, je bil takoj krik, "proč s politiko"! Sedaj pa se unije le pečajo z njo. Seveda je ta njihova politi- novil z njo diplomatične stike, j ka konservativna a boljše je neki so bili pretrgani skozi od j kaj kot nič. No, h koncu pa nekaj o naših stvareh. * Kot naročnik Proletarca sem od uprave dobil pismo, če mi je mogoče kaj prispevati v tiskovni sklad, mu dobiti med rojaki kaj prostovoljnih prispevkov ln kakega naročnika. Ob enem je uprava pos)ala slična pisma društvom SNPJ. In tako je bilo to pismo iz Proletarčevega urada prečitano tudi na seji društva 49 SNPJ v Girardu. Ko ga je tajnik prebral, je bilo predlagano in sprejeto, da naše dru-štv9 prispeva iz blagajne $2$. Dolžnost vseh nas, ki se včasi pobahamo, da smo napredni, je, da pomagamo kolikor kdo more. Zelo čudno se mi zdi, kako da so v nekaterih društvih, ki so smatrana, da so pod naprednim vodstvom, in imajo močne blagajne, dali v ta sklad za ohranitev Proletarca samo petak! Smatram, da bi bila dolžnost vodilnih1 članov to akcijo podpreti bolj efektivno, ne samo z malo vsotico. Jaz bom še nekaj drugega su-gestiral glavnim in izvršnim odbornikom SNPJ. Naš novi glavni predsednik brat Joseph Culkar upam da mi ne bo oporekal. Mislim tole: Včasi pravimo, naša SNPJ je napredna. Ponašamo se, da smo ponosni, ker smo člani napredne podporne organizacije. SNPJ podpira tudi napredno politiko. Iz svojega posebnega fonda prispeva za razne napredne akcije. In pomagala je v kampanji za Progresivno stranko. . Vsi vemo, da je Proletarec zvesto zagovarjal jednotine principe — včasi še bolj vneto kot njeno glasilo. Torej odborniki, ali ne bi mogli tudi Proletarcu, ki je za SNPJ toliko deloval, kaj gmotno pomagati? Mogoče bo kdo rekel — saj bi, toda Članstvo bi protestiralo! Morda. Saj tudi v društvih protestirajo, kadar se gre za napredno stvar in jo je treba finančno podpreti — toda le taki, ki niso nič žrtvovali za nobeno dobro stvar in ne pomagali v naših akcijah.—John Tancek. Proletarec je vaš list. Pri-poročajte ga svojim znancem ln prijateljem, da se naroča nanj* Kaj lahko roli Španijo? 1. Brezpogojne IttlJftitev na svobodo vseh ujetnikov, ki ao bili obsojeni zsrsdl svoje intt-fsšistične aktivnosti. 2. Repatriaclja emigrantov. 3. Aretacija in obsodba fe-langistov in vseh tystih, ki io zagrešili zločine proti Mdvečan-stvu. 4. Odstranitev falangistov iz državne uprave in javjiega življenja ter razpust njihovih organizacij. 5. Resnična agrana reforma na temelju razdelitve velepo-seatev. 6. Odprsva monopolov. 7. Priznanje nacionalnega značaja Katalonije, Galicije in Euskadije (Baskijake dežele). 8. Ustvaritev ekonomskih pogojev, ki bodo ljudstvu omogočili vzpostavitev normalnega ln človeka vrednega življenja. ("Mundo Obreron ") Ustnica uredništva Dopis Antona Zornika iz Herminie in dopis Franka Boltezar-ja is Puebla, Cole., bost* priob-čena v prihodnji številki. Enako več drugih dopisov, ki smo jih prejeli minulo soboto in ta pon-deljek. Važen vzrok Kmetič je prišel vinjen k svojemu duhovnemu pastirju in zahteval ločitev od svoje žene. "Zakaj pa?" ga vpraša duše-brižnik. "Ej," pove pijanček, "moja žena preveč rada pije žganje." "In zaradi tega se vi pritožu-jete," se začudi duhovnik, "saj ste vendar tudi vi vedno pijani.* "Saj ravno zato, gospod," pove kmetič, "kajti v družini mora biti vendar vsaj eden—trezen." Chicago i)i Sahara V Chicagu je 10,500 sslunov. Po enih mestnih ulicah (E. 63rd St in No. Clark St.) je salun skoro vsaka tretjo hiša. Celo po nekaterih residenčnih predelih je salun na vsakem oglu in za nameček še eden v sredi bloka. S tem je višek dosežen a sedaj število salunov nazaduje, ker ni zadosti 'biznisa" za vse. Pišit* po cenik PROLETARCU 2301 S. LAWNDALE /VENUE CHICAGO, 23, ILLINOIS Dr. Joku J. Zavortnik PHYSICIAN and 8UROBON 2984 WIW 1*1. CRawford 7-tSlS OFFICE HOUR8: l:Se te 4 P. M. and Sun.) (Rxo*pt W®dL Sat. and Ut le •4*1. R (Except Wed., Sat and C RawCerd 1-S44S U ae pom -r Call AUstia 1-57SS Sun.) Ave. Počutim se svežega kot nov penny vsako jutro... po dobrem nočnem spanju pod električno odejo. Ta električni blanket mi zagotovi zdrav počitek skozi vso noč - vsako noč. Ni čudno Ja se sončno počutim BUQNA kontrola nad vašo električno odejo z vsemi drugimi ugodnostmi, vam zagotavlja avtomatično regulirano temperaturo. "Nagni" kontrolno zaponko par minut predno greš k počitku in vse t,i W ugodno. Lahna topla odeja, Nič več ne bo treba' treh ali štirih odej. Spali boste boljše — in počutili se boste boljše — ko boste imeli električno odejo. Počutili se boste osveženi kot marjetica! Izberite si te električne odeje pri vašem najbližjem trgovcu ali pa v najbližji Edisonov! prodajalni •••tk^Mp^4^ MM čUfeuBMut!" ^ i, ,tl|n , | • Krff WOmiwfT For your complete ossuronce, when shopping for e/f^fric bodr coverings, look for tht label of Underwriters' Laboratories, Inc. COMMONWEALTH EDISON COMPANY * A tufoalev Weekly Devoted to the KDUCATION Hoi eel ol the Workers 1111 / iT T/ri1 A li 17/ ^ ORGANIZATION • m J YJ I 11 mr i 1 l\ H I CO-OP 1 t ATI V 1 OPRC1AL OMAN OS ■ rv i # i . i i i aa rv ■ jV v .COMMONWEALTH J. 1 P. and Its Mocotlenol Bureau JL JLVV/JUU JL JL JLJL V NO. 2142. ' Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL., December 1, 1148. VOL. XLIII. OIL TRUSTS REAP PROFIT UNDER ERP IN MIDDLE EAST COMPANIES MAKE GAINS AT THE EXPENSE OF U.S. ^TAX PAYERS By Malcolm Hobbs WASHINGTON (ONA>—Huge financial killings are being made by big United States oil companies and oil-tanker enterprises out of the^European Recovery Program. The huge profits have grown out of the plentiful shipment of Middle Eastern oil—especially from Saudi Arabia—to France and Italy. Inasmuch as the Economic C o o p e r a tion Administration foots the bill for this oil and its transportation, the companies are making their gains at the expense of the United States taxpayer. Congressional investigations have uncovered the fact, not yet made public, the ECA has paid, for charters signed by the French, sums which go as high as 270% above United States Maritime Commission rates for tanker charges in carrying oil from the Middle East. The current inquiry under way is that by the Joint Congressional Committee for the Economic Cooperation Administration, the so-called ECA "watchdog committee." ECA authorities have admitted to the Overseas News Agency that some of the charters which the French were compelled to sign actually went as high as 290%. Tanker Shortage ECA justifies paying these exorbitant charter rates on the grounds that the tanker shortage forced prices up in the Middle East during the early part of this year. The French had to sign these charters or go without oil, ECA says. But despite the fact that the tanker situation has improved steadily, some of those inflated charters are still in effect. Some of the tanker companies taking part in the Mediterranean traffic fly foreign flags. But the most important ones are United States owned and fly the American flag. It has become extremely difficult, however, to obtain here the full list of companies signing such charters with the French. But the following companies are known to have participated: American Trading and Production Co.; American Viking Corp.; the North American Shipping and Trading Co.; Sie-ling and Jarvis (brokers); and the United States Petroleum Carriers, Inc. »i a HIS DAY IN COURT Rep. J. Parnell Thomas, who "tried" many Americans in the headlines going to have hia own trial in court. He will have full opportunity to exercise the constitutional rights which he denied to others. He will have a chancevto confront his accusers and have them cross-quesUoned by an attorney of his own choosing. That is as it should be. However, if our judicial system operated along the lines I of the House Un-American Activities Committee which Thomas heads, he already would be behind bars. On numerous occasions the CIO News attacked Thomas and hia committee. Our complaint was against the committee's tacUcs — not against its stated purpose of exposing disloyal Americans. We, of course, did not know ^hen that Thomas would be indicted by a Federal grand jury on charges of receiving salary "kickbacks" from his congressional employes and with filing fake pay vouchers with the House of RepresentaUves. So our feeling that Thomas waa unfit to head a congressional committee did not result from any new "insight" with which we wera endowed following his indictment. The Nov. 2 elected paved the way-for Thomas' removal as committee chairman. The courts, if he is found guilty, will take care of his removal from public life. Our chief concern is over the future df the House Un-American Activities Committee, its damnable theory of guilt by association and its habit of trying to serve as prosecutor, judge and jury. The new House should either abolish this committee or see that it is reconstituted in such a manner that it is a model of the Americanism it is supposed to protect. —CIO News. SECRET LIST Why shouldn't the names of pensioned members of Congreaa be made public? When newspapermen DRINK, DANCE, AND BE MERRY AT PSWA BAZAAR, DEC. 4 If you want to see Santa Claus, if you want to be able to do all of your Christmas shopping in one place, and among friends, and if you want to have a good time in general, the logical place for you then is the Slovene Labor Center on Saturday night, December 4, when the Progressive Slovene Women of America will sponsor a bazaar. A great array of gifts will be available for your selection, and even food ! After you have told Santa Claus what you want for Christmas, and you have bought all of your gifts, then you can dance, drink, and be merry! "Christmas Around tho World" at Scionco Mutsum The seventh annual aeries of "Christmas Around the World" programs held by the Museum of Science and Induatry, at Jackaon Park, began Saturday, November 27, and will continue through Sunday. December 12. Yuletide traditions and customs from all parts o^ the world will be portrayed through pageantry, song and dance with mora than thirty nationaliUes repreaented in the series. Scheduled programs will be held daily at 2:00, 7:10 and 9:00 p. m. in the Museum theatre." HERE'S A FANTASTIC STORY Tax Dodging Still Popular Almost every day, new tax-dodging schemes, devised by smart "tax lawyers," come to light Moat of theae schemes are uaed by corporation. but some are designed for individuals. One of the Utter kind was revealed this week by Senator Stylea Bridges (Rep., N. H.). In a letter to the Internal Revenue Bureau, he charged that moving picture and radio "stara" are avoiding personal income taxes by "contracting their aervicea on a business basis." n other words, instead of working for a salary, theae "stars" aell themselves to the movie and radio magnates, for a fixed price, like a bag of potatoes. "Capital Galas" Tax On the price they get, they pay the "capital gaina" tax. which ia only per cent, instead of the Federal income tax. which runa up to 75 p«r cent on the huge salaries of such stars. For a long time, movie stars alao tried this week to get tUe names have been working a somewhat of members of the 80th Congreaa «milar "capital gaina" tax scheme who applied for pensions, they were told the record had been ordered kept "confidential." Who issued the order was not revealed. Nine Million Dollars % Wasted on Jap Trials The trial of Tojo and other Japanese "war criminals" coat nine million dollars. The reaulta, some death sentences of quesUonable validity; as the Judge from India said, "aggreasor" and "war criminal" are terma applied by the conqueror to the conquered. There ia no aentence againat those who inaiated upon aupplying Japan with scrap iron over the protest of west coast longshoremen, for example. General Electric ia fined SM.000 for conspiring with Krupp to mo nopolize cemented carbide cutting too la. The acandal of how British diamonda reached Oermany for in duatrial uses during the war ia not > even looked into. Oeneral Electric inatead of being viewed aa a "war criminal," ia given atomic secret* ao Important that the legally aa aured right of employeea to select their own organisation ia denied them. Ia war less likely because of the nine million dollars spent on thia trial? That aame amount apent by IWW on education and organization and how much danger of war . would there be? Author, Lecturer at Center, Dec. 11 Albert Weisbord, author and lecturer, will lecture on his recent tour of Yugoslavia at the Slovene Labor Center, at 8 p.m., Saturday, December 11, under the sponsorship of SANS. Mr. Weisbord, who toured, among other places, Trst, Gorica, Jesenice, Ljubljana, and Bel-grad, will report on the conditions of those cities, and Yugoslavia in general. by taking their pay in the stock of now corporations, organized to produce the picturea in which the atara appear. Some autbora of "beat aeller" books have been uaing another "capital gaina" tax acheme to avoid paying the higher income taxes on the large auma they receive from their writinga. According to report General "Ike" Elsenhower, who got almost S million dollars for bis hook "Crusade la Europe," resorted to tkat device. Of courae, no such schemes are of any use to people with ordinary incomes. They pay the fall tax. In tbe lottery of life, there are more prizes drawn than blanks; to one misfortune there are fifty advantages.—D« Witt Talmadge. THS MARCH Of LABOR IT'S A GREAT SYSTEM 1 By. JOHN PAINE "I am aick and tired," growled Mr. Dilworth, "of all thia talk about houaing. It ia communiaUc, socialistic, heaven-help-our-daugh-tera. It ia uaed to divert our people from the real problem o( the day. Why doesn't somebody go back wbeft ke.or sfce came from?" *>*That> *s good question, Pop. And what. Pop, would you describe as the real problem of the day? Let's leave our daughters out of It. Neither of us has any." The real problem of the day, my boy, is incentive. Incentive for the businessman to invest more money, and incentive for the working man to invest more Ume and effort." "That's fair enough, Pop. When the businessman invests more money, he makes more money, and when the working man invests more time and effort, the businessman makes more money. So it all evena out!" "I'm glad you see it my way, Luther. The workers don't seem to realire that if I lose my incentive, I may overlook aome\ means of making more profits. When I propose something businesa-like, practical. far-aeeing and sound, like lengthening the work day, they reaiat. And in reaiating, they lower my incentive." "Pop, I have a suggestion for you." "Go ahead. Luther." "You made S*H million last year, You will make at least that this year. Why ndt cut your profit to S250.000 and gfre the difference to the workers as wages? That will give them incentive." " Communist! Socialiat! Free lover! Crackpot dreamer! Do-gooder! Milk for Hottentots ! Sacred institutions!'Everlasting partnership of Capital and labor! Freedom! Liberty! You brat! But you've given me an Idta." "Shoot, Pop." "The only aolution is to do away with social aecurity and unemployment insurance. The reason the workers are so arrogant is they i know they can get a pittance from he government if they're unemployed. They have no incentive to work! They're laay! They want me to starve! I'll ahow them. Down with unemployment insurance! Why, Luther, I can feel my incentive picking up already!" "I'm glad to hear that. Pop. — How >bout an increase in my allowance?" "Communist! Socialiat! Share-the-wealther! Appeaaer! Foreign agent r screamed Mr. Dilworth, striding from the room, happy and fOll of incentive. «uss4%. WUKMSAffeMPlMD. 761 MINING DEATHS Bitumlnoua coal mining accidents took 54 Uvea in September, 1048, and the anthracite toll of dead was ten, according to preliminary fig-urea of the U.S. Bureau of Minea. Fatalities for the first nine months of 194S total 7S1. Principal cauaes of fatalities in September were: roof falla, 30 lives; haulage, 8; explosives, 4 and electricity, 4. ^UJWClOEXKWEftMJB HASOVKM 4«jOOOt)THIUMCM3 MP* TOODMMT PHOftMSHW N0CM/UMO. IHVMONtfWSlBi UttDD OfltflK A im 0UM- OONQMWnNANUCtBUf 0* TOpOO UAWMIMW® NOW 6OWUN0 N ABC ISACUW | -ORMrfT-14 UNION-***. LOCK *QR TWIS UWOJ \JmL *acr Big Outfits Slow To Obey Orders | When Uncle Sam tells an ordinary man to do something, he does it quick, whether it'a paying taxea, going to war, or anything elae. Great corporationa, however, often take their time about obeying government orders. A good example waa diacloaed thia week by the Securities and change Commission. J 7 That Federal agency has tbe job of enforcing the Utility Holding Company Act, put through in 1SS5 by former Senator Burton K. Wheeler, Montana Democrat, and Congreaaman 8am Ray bum ( Dem., Tex.). "Divorce" Nat Harried Aa part of ita job of untangling the vast holding company ayatema the 8.I.C. ordered the North American combine to divorce itaelf from the Weat Kentucky Company. It waa more thaa alz years ag« whea that order waa laaaed. Re cenUy. North American aaked the S.E.C. to change ita mind, and allow the holding company to keep the atock. Thia week, the S E C. again aaid "No," and mildly remarked that "there appeara to be no reaaon why North American ahould not comply with the order" laaued over six years ago. . - n How Taxpayers wore Robbed A FANTASTIC STORY—of Big Business greed, State Department folly, and gigantic robbery of American tax pay era—ia told in a Washington newspaper. The story was written by a man who spent weeks roaming around Pacific islands, investigating a strange deal in which SS00 million of Uncle Sam's "surplus property" was turned over to the Chinese government of Chiang Kai-shek. Right now, some American newspapers and members of Congress are complaining that Uncle Sam has not helped Chiang enough. This story conflicts with such claims. Boiled down, it gives this picture: Waa Kept Secret Early in the war. the State Department fixed up a gift of $500 million American gold to China, to "support" Chinese money, which was becoming worthless. This effort proved useless, and so did several other large gifts io China, whose money kept on skidding downward. Instead of learning by experience, the State Department tried another trick, which has been kept secret from the American people. In addition to the gifts, Uncle Sam spent billions during the war to help China, and that country owed the United Statea a huge debt. The State Department ignored that, and claimed Uncle Sam owed Chiang's government a $100 million debt, which was completely '■phoney.'* To pay that "debt" to Chiang, the department arranged to give China, at a few cents on the dollar, $500 million worth of American supplies left on the Paaific Islands after the war. Theae supplies included everything from trucks, tractors, automobiles, airplanes, weapons, scrap steel and ao on down to machine too la, building materiala and clothing. Much of all thia waa brand new. U. 8. Pays for Traaaport ; In addition. Uncle Sam ia paying China $30 million to haul the atuff away from the islanda. Ia secne cases, ships leave for Chlaa carrying tha aame k Lada of equtpmeat which at tha aame time, are being unloaded from other ahlpa at the sam* dock— brought from the United States for use on the aame ialaad. When theae goods get to China, the writer reports, they are aimply piled up mountain high at Shanghai and a few other cities, to rust and rot Little of the atuff haa been uaed by the Chineae. "Aa Incredible Embargo" Some, however, haa been aold back to American companies, by the Chineae, at a great profit to someone in China. That suits the State Department, becauae its idea was that Chiang's government could, by selling the goods, get American money to "support" the Chinese money. The latter ia more worthleaa now than ever. Another reasoa why this fsa-taatfc deal waa made, the writer says, la that American corporations did not want tha staff broaght back here, bocaase that woald interfere with profits. Tke eorperattoas wanted te sail new prodacta to take plaee of tha things oar taxpayer« had already paid for through wartime taxes. Aa the writer aaya, "work clothing, acarce in the United Statea, ia barred. Not even dental equipment can be returned to the United Statea, under thia Incredible embargo against Americana." 40c HOUR MINIMUM WAGE 10 YEARS TOO OLD Prices Keep Advancing; Nothing Has Been Done About Outmoded Wage Law 'A Man of Distinction7 Didn't Want to be Ralph S. Bing, of Bing & Haas, Cleveland advertiaing agency, appeared in a awitch-to-Calvert ad recently and thia ia hia atory of how and what happened. One of Bing's clients wanted to use a testimonial and Bing wrote to Calvert asking how they lined up their endorsers. Bing found out some weeks later when a Calvert man called, congratulated Bing on hav- WASHINGTON (FP) — Still holding the legal minimum wage at the outdated level of 40c a hour, the federal wage-hour act rounded out its first 10 years of operation Oct. 24. The law is formally entitled the Fair Labor Standards Act. Throughout its first decade the law has been kept by Congress to the standards of 1938, though living costs of the workers, it is supposed to benefit, have nearly doubled. Announcing the anniversary, Z'T^^^rJ:. L.bor Dept. made pub.ic Bing demurred, but the Calvert agent was very persuative. He explained the ads would identify Bing aa an advertising executive, that the coast-to-coast publicity would be absolutely free, that Bing would get a dollar for releasing his picture and a case of whisky besides. This last factor induced Bing's colleagues to put the pressure on, and he signed. Six weeks later the ad broke, but it said nothing about Bing being in the advertiaing business. Two hundred letters came the firat week, from temperance groups, assorted crackpots and several eager females who thought Bing was cute. Bing's mother got sympathy letters, and she bawled him out. So did his doctor, his minister and his old high school principal. Weeks later Bing got a form letter from Calvert congratulating him on having switched and containing a gift of two razor blades with labels plugging their booze. Bing thanked them and inquired about his case of whisky. No answer. He phoned the local representative, who denied promising the whisky, but said that Bing might get it if his picture was used in a new "extra-super" campaign being planned. Sore as wet cat. Bing wrote again to the main office, saying he didn't want any part of a new campaign. He added that if he didn't get his case of whiaky with in a week, he would publiah his own ad saying: "I've switched back to my old brand because I find it far superior." Well before the dead line the local representaUve called again and aaid in a voice cold as a bill collector's that one case of whisky was on the way. Better Keep It Oa "It makes madam ten years younger." "Good gracious,fancy putting on ten years every time I take my hat off!" the record of enforcement of this act, along with the Walsh-Healy public contract act. Both are administered by the Wage & Hour and Public Contacts Division of the department. The division staff, always pitifully undermanned by congressional budget-cutters, has: 1. Secured or ordered paid $112 million in bock wages illegally held from 3 million workers by more than 150,000 law breaking bosses. 2. Found IS,000 inspected establishments have illegally employed S0.000 children of whom four-fifths were under the 16-year minimum. In addition, thousands ot workers have gone to court on their own or with the aid of their unions to sue for wages due them under the wage-hour law. Because unions have been on the job in organized shops, federal wage-hour inspectors have concentrated on visiting unorganized plants. The law at present makes 40c hourly the minimum wage in interstate commerce and industries affecting interstate commerce. Organized labor has for years outmoded minimum. Congress, however, has moved toward limiting the coverage of the present act, rather than broadening its coverage and boosting the wage floor. The Labor Dept. estimates that nearly 22 million workers are covered by the 40c minimum, and 20 million are guaranteed time-and-a-half for work beyond 40 hours per week. There are today more than 45 million wage and salary workers employed off the farm in the American economy RairoadsHelp The Blind A worthy cause, which gets little attention, ia brought to mind by the report of the American Foun datlon for the Blind. (jp to now, the report reveala the aaaociaUon haa helped S.SSfi sightless travelers," by iaauing to them "coupon books" which enable i blind person and hia "guide" to travel together for a single fare The guide may be either anothei man or woman with good eyes, oi a dog which doea the aeoing for iU maate. The railroads cooperated In making thia "two for one" fare arrangement, but it Is not yet in effect for air travel. Everyone connected with thia humanitarian plan deaervea a word of commendation for helping to ease tha hard lot of the blind. HEALTH IS A NATIONAL PROBLEM The cost of adequate medical care is beyond the financial * means of half our citizens. Our production machinery loses 600 million man-days a year because of sickness and disability. Health is a national problem. The Truman health insurance plan would help distribute the benefits of modern science and skill to all citizens. Yet it has been attacked as "socialized medicine" by the National Physicians Committee, which has spent the largest single amount—$353,990—reported to Congress under the lobbying act. It is interesting to note that the Committee for the Nation's Health, which lists Mrs. Eleanor Roosevelt as an honorary vice-chairman, has spent only $36,98$ to present the other side of the plan. FORTY-THREE national labor, farm and citizen groups favor national health insurance. Only three medical and hospital associations oppose it. But, we suspect, many Americans have been led to believe that the plan is "communistic," in spite of the President's explanation that it is not. In socialized medicine, physicians, dentists and other doctors are employed by the government. In the proposed health insurance plan they would not. It would be a pay-as-you-go insurance program in the American way. Administration would be on the local level. Local self-governing areas would insure home control. The majority of the doctors in each area would determine for themselves the method of payment. MEDICAL CARE would be based on the insurance prin-:iple. Each person would contribute three per cent of his earnings, but in the case of employed persons, half of this would be paid by the employer. The expense would be well worth while if everyone, workers, employers snd business in general would benefit by improved conditions of health. Well-intended argumenta were msde sgainst social security snd unemployment compensation when they were first proposed. But they are working. Our society is better because of them. We are the richest and most progressive country in the world. But one-sixth of our population suffers chronic diseases. Millions of children suffer from physical defects which could be cured or helped by more adequate hospital and other health facilities. Public health, like public education, is a prime element In national security, social soundness and general welfare. It can be promoted with the preservation of the privacy of the patient-doctor relationship and the competitive factor among and between doctors.—Chicago Sun-Times. |