OSNUTEK Na podlagi 63. člena Zakona o sistemu družbenega plniranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS št. 1/80, 33/80 in 2/81), 43. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84), in v skladu s 43. in 82. členom statuta občine Ljubljana-Šiška (Uradni list SRS št. 13/86), odlokom o pripravi in sprejemu dmžbenega plana občine, Ljubljana-Šiška za obdobje 1986-1990 (Uradni list SRS št. 14/84), smernicami za pripravo družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1986/1990 je Skupščina občine Ljubljana-Šiška na_________seji zbora združenega dela, _________seji zbora krajevnih skupnosti in_________seji druž- benopolitičnega zbora, dne-------------sprejela. Programske zasnove za avtocesto na pododseku Šentvid-Koseze in za vzporedni magistralni plinovod Vodice - občinska meja PROGRAMSKE ZASNOVE ZA AVTOCESTO NA PODODSEKU ŠENTVID-KOSEZE 1. OPREDELITEV OBMOČJA UREJANJA Avtocesta na pododseku Šentvid-Koseze ki se ureja z lokacij-skira načrtotn je v Dolgoročnem planu občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000 in v Urbanistični zasnovi Ljubljane oprede-Ijena^kot območje prometnih infrastrukturnih bbjektov in naprav - avtocestni obvozni sistem. Dolžina pododseka je 3,5 km, od tega v predogu 1150 m ozi-roma 1050 m. Predvideni poseg obsega izgradnjo trase avtoceste in dveh pre-dorov, izgradnjo razcepa Koseze in priključka Podutik, izgradnjo deviacij in regulacije ter izgradnjo in ureditev vseh pripadajčih objektov in okolice. Območje se nahaja v KS Šentvid, KS Podutik, KS Bratov Babnik in KS Koseze. Glejtč. 7. 1.2. v Dolgoročnem planu Občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000 2. MEJE OBMOČJA UREJANJA Meje območja trase avtoceste v Šentvidu pri priključku Celov-ške ceste potekajo pod terenom po zunanjem robu obeh predorov, ki se priključujeta na že izgrajen pododsek avtoceste in zajemajo oba predora ločeno v dveh razmaknjenih tunelskih ceveh. Na Pržanju pri izstopu oziroma vstopu avtoceste v Šentviški hrib meje zajemajo območje tras avtoceste, zemljišče med njima, deviacijo ceste A. Bitenca, novo povezavo za Iskro-Videomatika ob zahodni strani avtoceste, zemljišče med avtocesto, novo povezovalno cesto in regulacijo potoka Pržanec. Meje nadalje potekajo po zunanjem robu trase avtoceste, zdru-žene v enotno os, vključujoč zemljšče do ograje avtoceste, dalje območje deviacije Kamnogoriške ul. in Pilonove ul., zajemajo deviacijo Zapuške ceste in deviacijo ul. Zlatek, omejujejo devi-acijo Podutiške ceste ter priključek Podutiške v poldiamantu na avtocesto, priključek ul. Zlatek na Podutiško, vključujejo območje povezovalne ceste za Plinarno ter omejujejo traso avtoceste od začetka razcepa Koseze in priključek avtoceste Podutik, zemljišče med temi povezavami ter deviacijo Krajevne ceste ob vzhodni strani razcepa Koseze. 3. ORGANIZACUA DEJAVNOSTI Avtocesta na pododseku Šentvid-Koseze je del transjugoslo-vanske avtoceste, ki povezuje Srednjo in Zahodno Evropo z Bliž-njim vzhodom. Poleg tega služi turističnim tokovom med Srednjo in Zahodno. Evropo in Jadranskim morjem. Avtocesta je velikega pomena za promet raed industrijskimi centri Ljubljano, Kranjem in Jesenicami ter za ves primestni promet. Vse lokalne ceste v prečni smeri na avtocesto so speljane v devi-acijah in prevzemajo mestni in lokalni osebni promet, mestni potniški promet, promet s kmetijsko mehanizacijo, dostavni pro-met, kolesarske in peš komunikacije. 4. PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA IN ZMOGUIVOSTI Od točke navezave na obstoječi pododsek avtoceste Šmartno-Šentvid do izstopa oziroma vstopa iz predorov poteka promet avtoceste pod terenom v dveh ločenih tunelskih ceveh. Smer prometa Koseze-Šentvid poteka v vzhodnem predoru, promet v smeri Šentvid-Koseze v zahodnem predoru. Promet na avtoce-sti v nižinskem predelu poteka združen v eni osi do razcepa Koseze oziroma priključka Podutik. Lokalne prometne, kolesarske in peš povezave, ki v tem pro-storu obstajajo, se z izgradnjo avtoceste presekajo in se nadomeš-čajo z izgradnjo deviacij: - ceste A. Bitenca v nadvozu, - povezovalne ceste za Iskro-Videomatiko, - Kamnogoriške-Pilonove ul. v nadvozu, - povezovalne ceste med deviacijo Kamnogoriške-Pilonove z obstoječo Kamnogoriško, - ul. Zlatek, - Zapuške ceste v podvozu, - povezovalne ceste do Plinarne, - Krajevne ceste Potok Pržanec se rekonstruira. Predvideni potek proge hitre železnice v koridorju vzporedno s traso avtoceste na vzhodni strani v nižinskem predelu in izvenni-vojsko križanje objekta hitre železnice pred vhodom oziroraa izhodom v Šentviški hrib je z višino kote nivelete objekta trase avtoceste usklajeno in je na ta način omogočena kasnejša realiza-cija izvedbe proge hitre železnice v tem prostoru. 5. POGOJIIN USMERUVE ZA VAROVANJE IN RAZVOJ NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE TER PRVIN KRA-JINE Šentviški hrib je kot del območja krajinskega parka »Polhograj-ski Dolomiti«, z Odlokom razglašen za naravno znamenitost in ga je potrebno skladno temu očuvati. Oblikovanje vhoda in izhoda avtoceste iz hriba morata biti podrejena krajinski kvaliteti pro-stora. V nižinskem gozdu med Kosezami in Podutikom, ki ima naj-večjo vrednost v ekološkem in krajinsko-oblikovnem pogledu, se golosek za traso avtoceste izjemoma dovoli v najmanjšem obsegu. V primeru, da pride do večjega goloseka zaradi izvajanja del mora investitor zagotoviti takojšnjo sanacijo s pogozdovanjem in zatravitvijo. Apniški osamelec pri Kamni Gorici z razvitimi kraškimi pojavi predstavlja zaradi svojih geomorfoloških pojavov nezazidljivo območje oziroma območje kjer so potrebne prehodne speleološke raziskave. Baročno zidano kapelo s freskami je potrebno ohraniti kot ambientalno celino. Ureditev okolice deviacije ceste A. Bienca je potrebno oblikovno prilagoditi kapeli. Za arheološki teien prazgodovinskega grdišča Pržanj veljajo doličila 1. in 3. stopnje varstvenega režima. 6. POGOJIIN USMERTTVE ZA URBANISTIČNO ARHTTEKTONSKOIN KRAJINSKO OBLIKO VANJE Posebne arhitektumo oblikovalske principe je potrebno upošte-vati pri naslednjih objektth: - vseh portalih predorov avtoceste, — nadvozih in podvozih, — škarpah in brežinah. — protihrupnih ograjah in zaščitah, — vsej dodatni urbani opemi, — ter vključitvi naravnih in kulturnih spomenikov, Zagotoviti moramo največjo možno vksklajenost s kvalitetnim naravnim in grajenim prostorom. Zaradi čim daljšega poteka avtoceste v useku je določena nive-leta. upoštevajoč fiksne točke že zgrajenih pododsekov, najnižja možna niveleta. 7. USMERITVE ZA VAROVANJEINIZBOLJŠANJE NARAVNEGA DELOVNEGAIN BIVALNEGA OKOLJA Z dodatno tehnično natančno izvedeno zaščito vseh objektov na trasi avtoceste moramo v varstvenem območju podtalnice v Šen-tvidu, preprečiti zlitje škodljtvih snovi v podtalnico. V vseh območjih, kjer bo na osnovi določil, Zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju in na osnovi določil Odloka o maksimalno dovoljeni ravni hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter bivalne prostore ugo-tovljeno da je presežena raven hrupa, je potrebno izvesti aktivno protihrupno zaščito. 8. POGOJIIN USMERITVE ZAINFRASTRUKTURNA OMREŽJA OBJEKTEIN NAPRAVE Trasa avtoceste s pripadajočimi objekti in deviacije lokalnih cest na več mestih sekajo vode obstoječih komunalnih omrežij, katere je potrebno upoštevati, eventuelno prestaviti oziroma dodatno zaščititi. Poleg obstoječih omrežij se morajo upoštevati tudi vsi novo-predvideni vodi, objekti in naprave na tem območju. ' 9. USMERITVE ZA RABO PROSTORA ZA SLO IN DS V času neposredne vojne nevarnosti ali druge elementarne nesreče postaneta predora avtoceste naravni zaklonišči, za kateri bi bilo potrebno predvideti še naravno odzračevanje na sredini tunelov in možnost izvedbe vrat na vseh vhodih v tunel. Izvire vode v Šentviškem hribu je treba očuvati kot pitno vodo in za potrebe gašenja. 10. POGOJI IN USMERITVE GLEDE ZAPOREDNOSTI GRADNJE Potrebno je predvideti in zagotoviti začasne lokalne povezave in začasen režim prometnih in peš povezav v času gradnje avtoceste na vplivnem območju in jih ponovno usposobiti ob zaključku gradnje ter jih vrniti prvotnemu namenu nepoškodovane.