vzgoje Področja 46 Vzgoja, marec 2019, letnik XXI/1, številka 81 Ta zapis želi pokazati izkušnjo učitelja fizike pri posredovanju opazovalne astronomije slepim in slabovidnim. To je izreden metodični in didaktični izziv za amaterskega astronoma, ki je 40 let poučeval fiziko in se prvič srečuje s tako nalogo. Astronomija s slepimi in slabovidnimi Boris Kham, prof. fizike in amaterski astronom, ima naziv svetnik. Na osnovni in srednji šoli je poučeval 40 let, sodeloval je v različnih komisijah in pri organizaciji medpredmetnih taborov. Je avtor radijskih oddaj, samostojnih razstav ter vrste strokovnih člankov. Prejel je Slomškovo priznanje za življenjsko delo (DKPS, 2011), priznanje za življenjsko delo na področju poučevanja matematike, fizike in astronomije (DMFA Slovenije, 2014) ter naziv Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju za leto 2009 (Slovenska znanstvena fundacija). V začetku jeseni 2018 sem dobil vabilo iz Zveze društev slepih in slabovidnih Sloveni- je, da bi na letnem srečanju njihovih članov v petek, 16. novembra 2018, na Okroglem pri Kranju predaval o svojem opazovanju nočnega neba in o tem, kako o njem razmi- šljam. Poleg tega so želeli, da spregovorim o zakonitostih, dimenzijah, lepoti in urejeno- sti vesolja. Vključil naj bi še nekaj podatkov o Pavlu Kunaverju in Nikolaju Koperniku ter o Luninem in Sončevem mrku. Za vse to so predvideli dve uri in četrt. Predstavil bom le nekaj utrinkov s predavanja. To je bil zame nov izziv – in sem ga sprejel – ki je pomenil, da se bom moral spoprijeti z novo (drugačno) metodiko in didaktiko podajanja, razmišljanja o astronomiji. Kako slepim in slabovidnim približati Sončev in Lunin mrk? Pa globoko vesolje? Geometrija mrkov bo že šla, sem si dejal, kaj pa barve ob Luninem mrku, globoko vesolje? Najprej sem se povezal z Gregorjem Hri- barjem, profesorjem fizike na Centru za iz- obraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in sve- tovanje za slepe in slabovidne (Center IRIS), ki mi je nekoliko razložil metodiko pouče- vanja in mi posodil posebne folije za razla- go geometrije Luninega in Sončevega mrka za slepe. To so tridimenzionalne folije, na katerih so Luna, Sonce in Zemlja različno veliki izbočeni krogi, ploskve teh krogov so različno hrapave, da lahko s prsti začutiš, kateri krog predstavlja kateri objekt. Žarki so na foliji predstavljeni s premicami, ki so prav tako različno hrapave. Poleg tega sem na centru dobil še nekaj 3D-modelov, npr. model osončja. Prijazno so mi naredili še tri folije: zimski šesterokotnik, pege na Soncu in graf Wolfovega relativnega števila od leta 1939 do leta 1950. Podani sta bili dve krivu- lji: ena je predstavljala meritve Pavla Kuna- verja, druga pa uradne podatke po NGDC (The National Geophysical Data Center). Pred srečanjem sem pobrskal po spletu, raznih knjigah in lastnih astronomskih zapiskih, da bi znal čim bolj plastično, go- stobesedno (baročno), nazorno in doživeto podajati razlago ter opazovanje mrkov in globokega vesolja, saj je PowerPoint 'odpa- del'. Tako 'oborožen' sem odkorakal na pri- zorišče dogajanja. Najprej smo se poglobili v mrke. Med po- slušalce smo razdelili folije in sodelavki oz. spremljevalci so jim v začetku vodili prste po njih, da so udeleženci razumeli, kar sem jim razlagal. Razlagal sem počasi, korak za korakom, kako Luna leze v Zemljino senco: najprej je črn manjši del Lune, nato leze čr- nina počasi po Luni in Luna je vedno bolj pogreznjena v Zemljino senco, tik pred po- polnim mrkom je manjši odsek zelo svetel, bel, nato pa je opečnato oranžne barve. Za popestritev barv sem jim predstavil še Da- njonovo lestvico barv za Lunine mrke. Ob razlagi Luninega mrka sem podal še nekaj značilnosti o Luni. Pri razlagi popolnega Sončevega mrka je bil postopek podoben. Ob predstavitvi 'glav- nega igralca' Sonca sem opozoril na Jožefa Stefana, ki je prvi ocenil temperaturo na površju Sonca. Za popestritev predavanja in da bi razbil monotonost, sem jih opozo- ril, da je Jožef Stefan pisal tudi pesmi, in jim eno prebral: O pustu Vozovi k veselicam po ulicah derčijo, mladost je na plesišču in starci sladko spijo. Le pesnik v merzlej izbi z očes si solze briše, in išče si popirja, da pesmico zapiše. Foto: Katarina Černe vzgoje Področja Vzgoja, marec 2019, letnik XXI/1, številka 81 47 Za predstavo o masi Sonca sem jih pova- bil, naj si zamislijo vesoljsko tehtnico (gu- galnico) in naj na eno stran v mislih polo- žijo Sonce, na drugo stran pa naj naložijo 333.333 Zemelj – in tehtnica (gugalnica) bo v ravnovesju. Razložil sem jim pege na Soncu in Wolfovo relativno število. Poslu- šalci so s prsti skrbno in poglobljeno otipali folijo za Sončeve pege in folijo z grafom za Wolfovo relativno število. Opazil sem, da so razumeli, kaj so občutili s prsti na foli- jah, ker sem ob tem tudi poskušal opisati obe foliji z različnimi in ponavljajočimi se stavki. V veliko pomoč so bili nekateri po- slušalci (spremljevalci), ki so videli, saj so slepim pomagali pri 'čitanju' folij. Predsta- vitev Sonca sem popestril z zapisom Pavla Kunaverja: »In nato Sonce. Naša najbližja zvezda, 1.300.000-krat večja od Zemlje. Desetletja dolgo že ga dan za dnem opazujem, pro- jicirano na zaslon, veliko kot nogometna žoga in še večje, če je treba. Kaže mi za naše čute nepojmljivo velike dogodke na svojem površju. Že vsaka pikica pomeni izbruh vročih plinov na prostoru, velikem kakor srednja Evropa! Toda sončni 'vzdih' traja enajst let in v tem obdobju je nekaj tednov Sonce čisto brez madeža – nato pa naraste število peg in njihova velikost. Nekatere od njih so tako velike, da bi z nekoliko stotina- mi zemelj komaj pokrili njihovo površino, pomenijo pa strahotne izbruhe plinov na območju, ki meri polovično razdaljo Ze- mlja– Luna.« Težja naloga je bila udeležencem približati globoko vesolje. Med pripravo na preda- vanje sem pobrskal po spletu, različnih knjigah (zelo koristna je bila knjiga Bojana Kambiča Opazujmo zvezde z daljnogledom 10  x  50) in po lastnih opazovalnih dnev- nikih, da bi dobil čim več različnih opisov objektov globokega vesolja (galaksije, zvez- dne gruče, meglice), ki so zelo daleč, npr. 100.000 milijard svetlobnih let, da bi jih lahko dovolj poglobljeno in nazorno pred- stavil. Edini pripomoček, ki sem ga imel, so bile besede … Pazil sem, da sem poskušal podatke, ki sem jih navedel, čim bolje po- nazoriti. Naj navedem primer. Galaksija M31 v Andromedi se nam približuje s hi- trostjo 304 km/s, to je 1.094.400 km/h ali pa 26.265.600 km/dan – če bi imeli avto, ki zmore to hitrost, bi v eni sekundi prišli iz Ljubljane do Šentilja in nazaj ... Za predstavitev ozvezdij sem izbral zimski šesterokotnik z vsemi šestimi ozvezdji, ki sem ga imel na izbočeni foliji. Ko so po- slušalci drseli s prsti po foliji, sem ozvezdja opisoval kar najbolj gostobesedno. Opazil sem, da so veseli, da imajo pred seboj nekaj otipljivega. Zvezdno gručo M13 v Herkulu sem pona- zoril (primerjal) z granatnim jabolkom in sem jim predlagal, da naj si mislijo, da ima- jo v roki zelo majhne kamenčke (mivko), ki predstavljajo posamezne zvezde, da jih je milijon in da ima vsaka izmed njih 2.000- krat večji izsev kot naše Sonce. Da bi lažje doumeli to kopico, sem spet dodal zapis Pa- vla Kunaverja: »V Herkulu se mi prikaže nežna, okrogla, žareča meglica. Kaj je to? Trudim se jo po- večati z močnim okularjem. V mirni, čisti noči se posvetijo robovi megličice v tisoče- rih neizmerno drobnih lučkah … krogelna gruča, kopica M13.« Predstavil sem samo nekaj delčkov s pre- davanja, kajti govorili smo tudi o ekliptiki, apogeju, perigeju, afeliju in periheliju, Jupi- tru, Saturnu, Rimski cesti, M42, M31 in še o čem. Ob koncu predavanja smo se pogovo- rili še o gravitaciji in Newtonu. Dodal sem nekaj Kopernikovih in Keplerjevih misli. Izbral sem misel Nikolaja Kopernika: »V tej ureditvi najdemo torej občudovanja vredno somernost sveta in trdo harmonično pove- zavo med gibanjem in velikostjo sfer, kakr- šno je na drug način nemogoče odkriti.« Končal sem z razmišljanjem. Za trenutek se vznemirim, ko pomislim na Heisenbergovo načelo nedoločenosti, ki pravi, da nikakor ne moremo natančno poznati dveh lastno- sti delca hkrati, npr. hitrosti in položaja. Načelo nedoločenosti pokaže, da je vesolje buren kraj, ko ga proučujemo na vse manj- ših razdaljah in v vse krajših časovnih ob- dobjih. Torej ni smotrnosti, vse je 'kar tako' … T udi to je zakonitost, ki jo odkriva člove- ški um v naravi, stvarstvu. Na predavanje sem prinesel nekaj modelov osončja in dva manjša teleskopa. Na koncu predavanja so jih hoteli dojeti. Nekaterim sem vodil roke, da so otipavali dele telesko- pa. Ker je bilo predavanje dolgo, sem mislil, da se pogovor ne bo razvil, a poslušalci so bili zavzeti in so kar obsedeli ter spraševali o črnih luknjah, o razvoju vesolja, ali je kje življenje. Nekateri pa so samo povedali, da sem jim opazovalno astronomijo dobro pri- bližal. Bili so veseli, ker sem s seboj prinesel tudi tridimenzionalne folije, da so lahko razumeli, dojeli, kako npr. izgleda ozvezdje Oriona. Samo z besedami jim ga ne bi mo- gel dovolj plastično prikazati. Glede na to, da so bili poslušalci zadovoljni in da smo se po predavanju še pol ure pogovarjali, me- nim, da je le-to doseglo osnovni namen: približati nočno nebo in nekatera dogajanja v vesolju. Srečanje s skupino slepih in slabovidnih, ki je želela odkrivati nočno nebo, je bilo zani- mivo, saj sem ugotovil, da tudi ti ljudje že- lijo spoznavati zakonitosti in lepote vesolja ter jih podoživljati. Zame je to pomenilo, da sem se poskušal vživeti v njihov svet, zato sem se temeljito poglobil v različno literatu- ro, da sem jim laže posredoval zakonitosti in lepote nočnega neba. Ob tem sem se tudi sam naučil veliko novega. Hvala za vabilo in enkratno izkušnjo! Foto: Katarina Černe