BILEČA 32 LET V SVOBODI
Občani naše pobratene ob-čine Bileea so praznovali 2. oktobra svoj najlepši dan v letu, dan svobode.
Njihovega praznovanja se je udeležila tudi dclegacija naše občine, ki so v njej bili poleg delegatov občinske skupščine letos prvič tudi delegati zdru-ženega dela HP Kolinska, Vc-lana, Žito in Indos.
Lepo toplo jesensko vreme je prispevalo, da so bili stiki s tovariši iz Bileče še toplejši, prisrčnejši in odkritejši. Sonce nas je vse dni spremljalo in da-jalo popolno podobo lepemu čistemu mestecu s 6000 prebi-valci (v širši okolici 14.000) in z 2430 zaposlenimi (pred vojno vsega 60). Mesto je ob-dano z vencem gorskih grebe-nov, poraščenih z nizkim gr-mičevjem, vrh grebenov pa se vidi belina hercegovskega kamenja, ki šelepša veličastni pogled v neskončne daljave... Prav ta čudovita naravna slika je bila tako pomembna za izbris predstave o tem mestu, ki sem ga poznala samo po pesmi Bilečanka in njegovi težki preteklosti.
Proslavi svobode so bili po-svečeni razni športni dogodki, srečanje mladine Bileče z go-jenci pešadijske oficirske šole in kulturno-zabavni program. Temu dogodku je bila posve-čena tudi svečana seja občin-ske skupščine, ki je prejela odlok o podelitvi nagrade mesta Bileča in prvič tudi po-delila nagrado pešadijski ofi-cirski šoli. Le-ta je nagrado odstopila  kulturnemu  druš-
tvu. Vsi povabljeni delegati smo bili gostje te šole, v kateri smo spoznali življenje in delo bodočih pešadijskih oficirjev. Možnosti za delo in šolanje kažejo na to, da v bilečanski oficirski šoli le ni tako hudo, kot nekateri pravijo. Res je disciplina na višku, pa tudi red in snaga sta lahko vsem za zgled.
Pred spomenikom padlim borcem v Bileči je bilo vseljud-sko zborovanje, na katerem je govoril Vojo Čolovič, član predsedstva CK ZK BiH. Naša delegacija je skupaj z Bile-čanci položila venec pred spomenik padlim borcem. Prav na dvaintrideseti rojstni dan svobode Bileče so občani dobili prvo številko Bilečan-skih NOVOSTI, glasila socia-listične zveze delovnih ljudi Bileče. V tej prvi številki je bila vsem občanom predstavl-jena tudi naša občina v se-stavku Široki putevi bratske saradnje.
Nepozabno bo ostalo sre-čanje z Vladom Šegertom, ve-likim hercegovskim junakom, piscem knjige Krv na kamnu in komandantom 29. udarne hercegovske divizije, s tem preprostim ljudskim juna-kom, ki so ga pozdravljali mladi in stari, ga objemali in mu stiskali roke. Za vsakega je našel čas in toplo besedo. Pri mnogih sem opazila v očeh solze, ki so verjetno privrele ob spominu na lepe in težke trenutke še ne tako davne pre-teklosti. Prav tako mi bo ostal toplo v spominu obisk nacio-
nalnega parka v Sutjeski, kraja, kateremu se moramo globoko prikloniti, saj tam skoraj ni koščka zemlje, ki ne bi bil prepojen s krvjo. V ta ve-ličastni kraj bi morali vsi naši mladi, da bi spoznali veličino bojev jugoslovanskih narodov za svojo svobodo! Na mladino sem se v tem prispevku spo-mnila zato, ker sem v Sutjeski videla mnogo mladih. Prav u vrst te množice mladih so pred spomenikom padlim spreje-mali v mladinsko organizacijo in najboljše tudi v zvezo ko-munistov. Bil je to veličasten trenutek, vreden posneraan-ja...
Med našim bivanjem smo imeli tudi uradne razgovore o možnostih sodelovanja,' z združenim delom, o možnostih povezovanja dela in sredstev, o neizčrpnih moinostih proi-zvodnje gradbenega materiala iz hercegovskega kamna. Iz-delki, ki so jih nam pokazali, bi pri osvojitvi proizvodnje nadomestili marsikateri drug gradbeni material, na primer, pri zidnih in talnih oblogah in še drugje. Po laični oceni so iz-delki iz tega kamenja mnogo lepši kot iz marmora, zaradi njihove sivine in žil, ki pote-kajo skoz izdelke.
Ti razgovori so le začetek bodočega ekonomskega sode-lovanja, ki naj bi odprlo mož-nosti prizadevanja občanov obeh občin za naš vsesplošni gospodarski napredek, za še večji skupni napredek zdru-ženega dela in bratskega sode-lovanja.           Slavka Jerman
Tekstilni kombinat BILEČANKA, ki ima svoje TOZD v Bileči, Gacku, Nevesinju in Čapljini, je osrednji industrijski steber te občine. Odlikuje se po vrhunski kakovosti. Zato so mu vrata svetov-nega tržišča odprta. Letos Lodo izv«zili za 60 milijonov dinarjev>.