Poštnirva pJačana v gotovini. Vsebina majskega zvezka: 1. Igo Gruden: Na večerni promenadi..................257 2. Ivo Šorll: Zgodbe o nekaterih krščanskih čednostih in nečednostih. (Dalje prihodnjič.)...................259 3. Dr. Ivan Prijatelj: Duševni profili naših preporoditeljev. (Dalje prihodnjič.) ..........................263 4. Paul Verlaine-A. Debeljak: Jesenska pesem...........280 5. Ivan Zoreč: Njena pot (Konec prihodnjič.)............281 6. Stano Kosovel: Misli v samoti..................286 7. Josip Vidmar: Tolstoj in njegov „Krščanski nauk". (Konec pri- hodnjič.) ............................287 8. C. Golar: Mati zemlja......................294 9. Milan Pugelj: Uboga deklica. (Dalje prihodnjič.) .........295 10. Alojzij Gradnik: V temi.....................298 11. Ivan Albreht: Tri Koroške. (Dalje prihodnjič.)..........299 12. Stano Kosovel: Intonacija v somraku..............302 13. A. P.: Fata morgana. (Dalje prihodnjič.)..............303 14. Janko Glaser: Ob cesti.....................308 16. Književna poročila........................309 J. A. G.: Prosveti in zabavi. — Josip Vidmar: A. S. Puškin: Pikova dama. — France Veber: Marijan Tkalčič: Pokušaj odre-djenja filozofije. 16. Kronika: M. Murko: MösCanskä beseda in Jugoslovani v Pragi . . 316 17. Nove knjige...........................320 „Ljubljanski zvon44 izhaja v zvezkih po enkrat na mesec ter stane na leto 180 K, za pol leta 90 K, za četrt leta 45 K, za Italijo po 60 lir na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 18 K. Odgovorni urednik: Dr. JoZa Glonar. Uredništvo ne vrača rokopisov, ki jih ni naročilo. — UpravniŠtvo se nahaja v Sodni ulici Št. 6. Last in založba „Tiskovne zadruge", z. z o. z. v LjubljanL Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani. LJUBLJANSKI ZV/ON MESTNIK Zfl KNJIŽEUN05T IN PR05UET0. LETNIK XLI. 1921. ŠTEVILKA 5. IGO GRUDEN: NA VEČERNI PROMENADI. Mesto kriči in plamti iz zgoščenih globin, šumno vrvenje ljudi se iz ulic razliva, vse se peha in dotika, po trgu preriva mimo izložb, ki se zdijo kot orgel piščali; v mraku visoko odsev... ko da smo v katedrali, v megli in dimu nad nami neba baldahin. Mesto brezkončno, v višine neznane kipeče, zgnetlo stotisoče v svoje ogromne si ječe, spletlo jih v strast, da plodi jih ob oknih zastrtih v tihih večerih, nad svetom mehko razprostrtih, v svetlo bogastvo si zmešalo bedo in glad, kaos človeštva vklenilo v zakleti ta grad blaznega veka... Grem med ljudmi in sem vzhičen nad voljo Človeka, voljo moža, ki graditelj teh hiš je ogromnih, ki je v razmahu idej vratolomnih zlil svojo moč v katedrale, razpel jo v oboke, v mističnem strahu pognal jo v zvonike visoke, reke premostil in ceste z elektriko spojil, dimnike črne postavil v meglena predmestja, ž njimi zaprl in zastražil do konca si pot: tam hrepenenje povesilo k tlom je perot, luč ugasnila je samozavestja. Rad bi nad vami, vi silni možje, se opojil, pogled moj trg obletava, po množici išče: kje ste, vi drzni, nemirni stvaritelji, nove bodočnosti, kje ste, nositelji? V šumno vrvenje teh mož, ki iz ulic se zliva in v onemoglosti gnete, kričavo preriva, plani vihar in zvrtinči to mračno mravljišče, v noč ga razženi, v temo ga razkropi in ga v pozabnost molčečo potopi! Ženske, ki mimo hitite v šumečih oblekah lahne kot ptice na daljnih zasanjanih rekah, ki ste dotaknile s krili se moje krvi, z meglo strasti napolnile mi rosne oči: v meni odmeva skrivnostni vaš glas, ko da osamljen zdaj rasem iz vas, ljubim vas vse, o — in vse vas poznam... Veter vam pal je osamljen k zvenečim nogam, krila vam vzbočii v tajnöstno brneče zvonove in jaz poslušam te mlačne, proseče glasove, slišim utripati v njih vse skrivnosti vesoljne, vsa hrepenenja, rastoča iz vdanosti voljne, slišim človeštva, ki pride, pritajeni klic: ženske, ki ljubim vas, ko da ste tajne pravljic, sanje bodočnosti v popju še skrite so v vas, veter že trka — razpnite jih v veliki čas!... Niti vesoljstva so v moje globine se zlile, ko da središče sem vsega sveta; v šumnem vrvenju teh mož in žena v enem trenutku ubranem so vse se spojile in se strnile v žarišče srca... Veter, predhodnik pomladi, mehko me objemlje, v novo bodočnost želje so razpele roke, v noč, ki nad daljnimi strehami dremlje vstala je zvezda v obzorje zamišljene zemlje — ah, in enkrat bo v zavzetju obsevalo z nje, kar zaslutilo nocoj je pijano srce... IVO ŠORLI: ZGODBE O NEKATERIH KRŠČANSKIH ČEDNOSTIH IN NEČEDNOSTIH. ^ B. Tako se niti ne razveseli, ko zagleda nekega dne, ali kaj je bilo — saj je vedno vse enako — da se spuščata dve svetli osebi niže in niže nad pokrajino. Janez Trpin se že spet ukvarja s svojimi podplati. Da z lesenimi — brez le enega poštenega drevesa in še brez orodja — ne bo nič, je že davno izprevidel; lotil se je torej dveh primernih skrilj in poskuša izdolbsti par lukenj vanje. Dela se, da onih dveh ne vidi — posebno devetnjakov poset mu je čez vse neprijeten... Tako pogleda šele, ko ga nekdo po-treplje po ramenu ... — No, Janez Trpin, začne svetnik nekako od strani. Ali imaš kako željo? Prišla sva pogledat... — Da, gospod, pogumno odgovori Janez. Poti so tod tako ne-. beško drčave in strme — par dobrih lesenih cokelj mi daj! Pa s pravimi žeblji, kropenskimi ali pa lokovškimi! Saj vidiš, kako se mučim, pa še nič ne bo! — Janez Trpin! zakriči svetnik in stopi trdo predenj. To je že preveč, kar ti počenjaš! Ti 'o koresppndenop. imajočo pogosto oblij^uče]ni Ilir aktatov. Iz nekega pisma, ki ga je pisal Zois baronu Erbergu, vemo, da se je bavil Kopitar za časa svojega tajnikovanja v Zoisovi hiši 4 posebno marljivo s klasičnim študijem. Humanističnih tradicij, prinesenih iz akademije na ljubljanskem Bregu, ni zatajil Kopitar nikoli niti pri svojem znanstvovanju niti v svojem svetovnem nazi-ranju. On je humanist, zanimajoč se za najrazličnejše narode, ne tolikanj s stališča etnografije, katero vedo pozneje pod vplivom romantike ipak imenuje «zalega konjička»93, ampak predvsem s stališča — jezikov. Naglo in z lehkoto popusti krušni juristični 99 Glej «Veda», I., str. 588. M Istočniki, II.. str.2p7. študij in se z vsem žarom svoje duše posveti oni duševni vedi, ki je pravo dete humanizma — jezikoslovju. Kakor so smatrali italijanski humanisti prostoljudski italijanski jezik za vredno in dostojno posodo literature, zahteva tudi Kopitar, da se izobrazi in razvije slednji jezik količkaj enotnega tipa in ozemlja kot samostojen jezik. On je jezikoslovec, ljubeč narečja, katerih vsako mu je enako ljubo. Kopitarjevi filozofi so zadnji veliki humanisti XVI. stoletja. Možu skrajno sangvinienega temperamenta služi v svetovnem na-ziranju za gssl,o_[zrek: ^«N^flUidjyiliis!»94 In njegovi možje so oni misleci, ki stoje tik pred reformacijo, pred protestantovskimi ' radikalci, katerih baš zaradi njihovega «nimis» ne mara. Zjasti Luther jnu ju_pri srcu: «Ego Lutherum nunquam pqtui arnare»,93 piše ob priliki Jakobu Zupanu. Z največjim spoštovanjem pa govori o humanistu Erazmu Rotterdamskem, po čigar naukih naravnost uravnava svoje mišljenje. Kakor znano, se je boril ta predhodnik reformacije v prvi vrsti s sholastičnim jezikovnim barbarstvom, ki se je bilo razpaslo v cerkvi. Da ga izkorenini, je Erazem nanovo izdajal Aristotela in one cerkvene očete, katerih jezik sloni še neposredno na jeziku grških filozofov, Hieronima, Hilarija, Ambroža in Avguština, spravljajoč obenem starogrško filozofijo do nove veljave. Erazmovo geslo slove: «Omnis fere rerum scien-tia a graecis auctoribus pctenda est». — Podobno in z izrečno navedbo svojega vzornika se izpoveduje nekoč Kopitar Zupanu: «Erasmi inodo sapiens ... aequitatem colo ... et sanam socraticam philosophiam».90 In v nekem pismu, ki ga piše Hanku, mu služi Erazmovo ime kot naziv za zmernega, modrega moža v nasprotju z ekstremnim Lutherom.®7 Razen globoke humanistične podlage je prinesel Kopitar iz Zoisove hiše rahlo, splošno obeležje in razpoloženje prosvetljen-stva. Kakor vsa inteligenca izpod konca XVIII. stoletja, je tudi on mrzil meništvo. Beseda «menih» mu je psovka.98 Zb^f- Prišedši 1. 1N0S. na Dunaj, se Kopitar kot precej postaren študent docela zakoplje v knjige. Obide kra želja, da bi študiral Kanta. Par tednov po svojem odhodu iz Ljubljane piše dne 20. novembra 94 Ibid., str. 226. M Ibid., str. 250. 98 Ibid., IL, str. 258. 97 Ibid., II., str. 28. Prim, tudi istotam str. 191. 98 Ibid., L, str. 15 in 162. 1808. Zoisu naslednje (neizdano) pismo: «...Tudi kantovec moram postati; zakaj tudi naše učne knjige (na univerzi) so kantov-ske. Zategadelj prosim v priloženem pisemcu gospo Repičevo, da mi pošlje svojega Kanta in kantovce, ako te knjige kake dve leti lehko pogreša.» V dobrem letu se Kopitar na Dunaju nekoliko ogleda tudi po ljudeh ter razpozna v duševnem vetru, ki piha. S tako dovzetnim umom, s kakršnim razpolaga on, takoj uvidi, da so Jožefovi časi že davno minili, da s polnim parom vozi Fran-čevo barko Metternich s svojimi pomagači, romantičnimi kon-vertiti: Friedrichom Schlegelom, Caharijem Wernerjem i. dr. Že kot pesniki to niso njegovi možje, ker mu manjka vsak zmisel za njihove dionizijske erupcije. Eno ali drugo njihovo delo je ipak čital. Dne 30. septembra 1810. citira v pismu na Dobrovskega neko mesto iz drame «Wanda, Königin der Sarmaten», pristavljajoč, da avtor tega dela, Werner, «ni njegov pesnik».99 Ko najde končno štiri leta kesneje tudi izpreobrnjeni Adam Müller pot na Dunaj in zavetje v Metternichovi pisarni, označuje Kopitar Dobrovskemu dne 2. februarja 1813. vse to novokatoliško gibanje z naslednjimi besedami razločne antipatije: «Schlegel je dobil tekmeca v terci-jalskem katoličanstvu (in y.ad-o/.ixiauco anilissimo), Adama Miil-lerja, kateremu bi pa jaz za trajno bodočnost prorokoval komaj boljšo srečo, nego jo je izkusil v Draždanah in Berlinu. Sovražim prenapeto druhal in je ne pustim v svojo bližino. (Odi hypo-criticum vulgus et arceo). Sikofanti ne bodo videli nebeškega kraljestva, ne brezbožni, ne prepobožni (nec «foo/, nec ifnipd-eoi).*1™ Pač pa občuje Kopitar s Friedrichom Schlegelom, romantičnim preporoditeljem klasičnih študij in izdajateljem dunajskih, od Metternichove politike inspiriranih -publicističnih organov. O njem piše Dobrovskemu dne 14. junija 1813., da ga je prosil, naj bi mu napisal za njegov «Museum» o najstarejši državni uredbi Slova-š nov.101 Kopitar res sodeluje pri Schlegelovih izdan ji h. In kmalu se mu malce poleže vsaj njegova direktna mržnja do teh neokatolikov, vsiljujočih se v prve vrste Hoffbauerjeve procesije. V pismu, ki ga piše dne 24. junija 1814. Dobrovskemu, že čutimo, kakor da bi poizkušal nekako braniti pred eventualno ironijo nekega berlinskega Žida one pobožnjake, ki jih je še nedavno sam imenoval «tercijal- ske katolike»: «Vaš Žid Wolf je sedaj tukaj spoznal fantastične _______ t» •• »»•« M Ibid., I., str. 299. 100 Ibid., I., str. 324. 101 Ibid., I., str. 343. katolike, Schlegela, patra ^Hoffbauerja, nuncija itd. in — odhaja v />;^>J3erlin, da bo tam pravil o nas anekdote. Talent za laži ima v obilni meri. Lepe stvari pridejo ;ia dan. Schlegel v izpovednici nekdanjega pušč^gi^ Hgffb^i^^rja, držeč v roki rožni venec in križajoč se na kmetiški način, kot bodoči ustanovitelj kakega novega meniškega reda, ali vsaj državni tajnik Nj. Svetosti itd. Pismo grofinje Stollbergove gospe Schlegelovi o neki čudodelni nuni pri Mainzu. Pilatova žena... z dvema sestrama, vse izpre-obrnjene po patru Hoffbauerju. (In babke so še povrhu lepe in zane-šenjaštvo se jim poda še interesantneje.) Kako se bodo Berlinci smejali, križali in kako bodo — nikolaizirali!»102 Ako se pomisli, da je bilo gibanje v resnici prav takšno, česar ne taji tudi Kopitar (urednik nekdaj Schlegelovega «Beobachter»ja, c. kr. dvorni sekretar Pilat, je n. pr. patru Hoffbauerju javno ministriral!103), potem lehko čutimo v tendenci tega Kopitarjevega popisa in v njegovi želji po zavrnitvi eventualnih Wolfovih «laži» — rahlo zbližanje našega rojaka s tem dunajskim pokretom. Seveda naravnost istovetiti se s temi sladostrastniki religije ni bil v stanu nekdanji učenec Zoisovega kroga, vendar pa zamenjuje sedaj izraz «tercijal-♦ stvo» s prizanesljivejšo besedo: «zanešenjaštvo». Pri vsem tem Kopitar nikoli ni ljubil niti poezije nemških romantikov. Poleg nekaj Wernerja vemo, da je čital samo še romane katoliškega viteza Fouqueja.104 Njegov najljubši nemški pisatej^jg_^ljkLgggan frŽžgtke. «Jaz ga imam namesto vseh Nemcev,» piše Zupanu, obžalujoč, da je ta njegov prijatelj na Kranjskem lehko žalosten, da še ni dobil v roke prvega, takrat ravnokar izišlega dela «Dichtung und Wahrheit», «tega sijajnega čtiva».105 rX* Nekaj mesecev kesncje kakor Kopitar je prišel na Dunaj Jakob i, potem ko je bil dne 7. februarja v Ljubljani dosegel duhovniško posvečenje. Prišel je bil v avstrijsko prestolico, da se pripravi na bogoslovni doktorat, ki ga je v jeseni istega leta tudi zares napravil. Za časa svojega bivanja na Dunaju je mnggo občeval in se sprijateljil z rojakom Kopitarjem, kateri je ostal tudi po njega odhodu na Kranjsko v stalni korespondenci ž njim, pošiljajoč mu razne slavistične knjige z namenom, da napravi iz dobro podkovanega orientalista povrhu še slavista. A Zupan je 102 Ibid., I., str. 387. 105 Eug. Guglia, Religiöses Leben in Wien 1815r-1820, I.e. 104 Istočniki, I., str. 356. 108 Ibid., I., str. 166; II., str. 231. bil že takrat svojevrsten človek. Ako je bil Kopitar odkrito za-dirčen, samozavesten kritik ljudi in del, je imel Zupan po Kopitarjevih besedah «strašno nagnjenje do jezuitskega stikanja glav», do zbiranja anekdot in dovtipkarskega jezikanja na podlagi tako nabranega gradiva. Ilg^ejjyo Željo, še kam visoko priti. En dan po njegovem odhodu z Dunaja (dne 13. septembra 18Ö9.) je pisal Kopitar o njem Zoisu: «Odkar sem ga bližje spoznal, se bojim, da ga bodo spletke ambicije, hL katerim je Jako nagnjen, izneverile čistejši ljubezni do znanosti in do slavizma. Toda če bo le večkrat Vas (Zoisa) poslušal, nisem zanj več v skrbi. Odlikuje gajepjp znanje jezikov, zraven pozna^skony^yso učeno climmque scanda-lguse; tudi misli jasneje, nego njegovi pokrovitelji...» Pokrovitelj Zupanov jc bil njegov stric, ljubljanski kanonik Juri Zupan, iz Čopovega opisa že znani nam janzenist iz Herber-steinovega kroga. Kakor stričevo, je bilo tudi mišljenje drja. Jakoba Zupana janzenistično, s to razliko, da je bil nečak mnogo izobraženejši in učenejši janzenist, spadajoč v družbo onih kranjskih duhovnikov izza preloma stoletja, ki so se pri svojih študijah posluževali ne samo izrečno janzenističnih, ampak tudi protestan-tovskih in po protestantih navdihnjenih katoliških bogoslovnih del.'09 Po svojem povratku z Dunaja Zupan res razširja med mladimi kranjskimi izobraženci Kopitarjeva pisma in v ta namen dopo-slana mu slavistična dela, a še marljiveje izkuša razviti v srcih svojih znancev pristno janzenistično miselno pobožnost. V ta namen mu mora Kopitar z Dunaja pošiljati vedno nove zbirke raznih molitvenikov te smeri izpod peres nekega Brunnerja, Schwarza itd. Dne 28. junija 1812. pošilja Zupan dva taka molitvenika mlademu ribniškemu graščaku Rudežu, ki se ravno ženi, «da bi njegovemu znanemu dušnemu stanju nekoliko pomogel». Skoro nato 108 Zupan se je ob času svojih dunajskih študij za teološki rigoroz spri-jateljil z Johannoni Jahnoin, ki je bil do 1.1806. na dunajski univerzi profesor orientalskih jezikov, biblične arheologije in dogmatike. Odslovljen s te stolice zaradi tega, ker se je v svojih izsledkih približeval protestantskim teologom, je živel poslej na Dunaju kot metropolitanski kanonik. Kopitar v svojih pismih, ki jih pisari Zupanu v Ljubljano, temu pogosto pošilja Jahnove pozdrave. Kakor vsi janzenisti je bil Zupan hud nasprotnik redovnikov, zlasti jezuitov. Značilno za Kopitarja, že prijateljsko občujočega z dunajskimi romantičnimi katoliki, in za Zupana, janzenista, je to*, da sporoča Kopitar Zoisu dne 6. dec. 1814. iz Pariza med drugim tudi naslednje: «Za Zupana prinesem cel zavoj protijezuitskih knjig.» (V letu obnove redu jezusovcev!) Največ srda zoper pa hoče imeti malone vsa ribniška inteligenca od Zupana po en izvod Brunnerjevega molitvenika: n. pr. mirovni sodnik Abrain, notar Gatterer itd. Z ozirom na prošnjo nekega pl. Fichtenaua sporoča Zupan Rudežu, naj še malo potrpi, češ, da ima 10 novih Brunnerjev pri knjigovezu. Ta molitvenik Brunnerja, v miselno meditacijo zaverovanega janzenista, se je imenoval «Der aufgeklärte Christ». (Prim. Gruden o.e. Čas, X., str. 181.) Tudi mladi Rudeževi nevesti pošilja Zupan takoj po poroki molitvenik nekega Schneiderja.107 v Zupan, priporočen po Kopitarju, mnogo občuje v Zoisovi hiši. Stari baron vidi rad ž jy ah nega. mfllg posebjtifiga moža, o katerem obenem s Kopitarjem IrnsIT,""da bi mogel pomagati slovenščini na noge. A tudi nasproti njegovim verskim idejam ne ostane popolnoma ravnodušen ubogi, hromi trpin. V tem oziru je značilno pismo, ki ga piše Zupan dne 14. okt. 1812. Rudežu: «Baron Zois mi pravi pogosto, da mu je žal, da ni študiral dveh reči: grščine in bogoslovja. Grščina ... je slavistu neobhodno potrebna ... Bogoslovje, ne ravno šolsko bogoslovje, ampak neko srčno bogoslovje, neko življenjsko bogoslovje pa je vsakomur, premišljujočemu o sebi in svoji okolici, potrebno v svrho notranjega pomirjenja in reševanja vedno iznova se nudečih fenomenov na pozorišču sveta. Religija je in ostane vsekdar najvišje in najsvetejše človeštva.» Nekdanji učenec francoskih racionalistov, prijatelj onega Linharta, ki je kot človek in mislec imel čtivo biblije za nepotrebno, neude-2.6} leženec pri Herbersteinovem prevodu sv. pisma, pozdravlja sedaj jezuite je nakopičil Zupan v znani svoji pesmi, ki jo je dne 20. marca 1832. sporočil Cop Prešernu v Celovec in v kateri se nahajajo verzi: Istine prestol netlčn; hlmb krušijo žezel Bodoni, Veli Gerson, Lambertin, Van—Sviteni, doba Klemenov: Bujih kon basni grozil, stud veka kohemlenih ver bab: Josipa nedorote mam ljuda papertje — mostiri. — Muka povrednim Kersnik; ščit Inigo Heriodiadam: Včlbljud Kersniku rokljör: roj Iniga brojnik tisučov: Iva peč mučeniči; dvor Iniga kali sledili. — Oh! oh! negudnost vremčn! oh! emiru sluga raspelo... ... Vrelo kanil, prevaril, kadilnik homerjen Demetrov ... ... Ej! ej! nastavnik pajdaš! kvar Krista Demetrove knjige.» (Zbornik MS., VI. str. 187. — Istotam glej tudi Cop-Pintarjev nemški prevod te učenjaško-čudaške slovenščine.) 107 Zupanova pisma Rudežu v ljubljanski licejki. v betežnem stanju in ob začetku restavracijske dobe z veseljem Kopitarjevo misel, da naj bi Zupan in Ravnikar izdala novi slovenski prevod biblije po izvirniku. Novi prevod se začne pripravljati 1. 1811. pod njegovim pokroviteljstvom. Kopitar očituje v vprašanju te verske literature še vedno značaj učenca Zoisovega prosvetljenega kroga izpred konca stoletja. V tem času poroča Dobrovskemu, da je kot cenzor rešil življenje nekemu spodnještajerskemu molitveniku s tem. da je v rokopisu «črtal nekaj praznih, plitvih in praznovernih mest», pristavljajoč: «Da bomo imeli vzorec tega narečja». Kopitar je torej tudi kot pospe-ševatelj te verske literature predvsem filolog, v ostalem pa je v njem še največ treznega humanista. Ko mu Zupan javlja, da se misli poleg dela ob svetopisemskem prevodu lotiti tudi prevoda Kempčanove «Hoje», dotlej že štirikrat prevedene na slovens piše Kopitar Dobrovskemu dne 14. junija 1813.: «Zupan se spravlja na prevod (sedaj tudi med modnimi učenjaki) tako slovečega Keinpčana.»108 V čutno lepoto grških in latinskih klasikov zaljubljeni Kopitar sicer ni prijatelj čuvstveno verske meditativne literature, vendar priporoča Zupanu prevod Kempčana, toda samo tak, ki bi obstal pred sodiščem filologa in kritika. Obenem porablja to priliko, da razodene Zupanu svojo «profession de foi», ki sem jo deloma že navedel in ki se glasi v celoti tako-le: «Tu autem Kempensetn philologice debes edere. id est cum inspectione omnium quot potes editionum, ergo critice. Opus est nunc in moda et apud nostros mysticos (pri dunajskih Hoffbauerjevih zancše-njakih), quorum ego, Erasmi modo sapiens, aliquos mihi amicos subinde aufziehe. Vix non Kenipensem Homero anteponunt et Ciceroni! — Ego aequitatem colo, (cum non sit occasio violandae iustitiae imperii causa, sicut Caesar dictitabat) et sanam socrati-cam philosophiam.»109 V tej izpovedi je ves Kopitar, kakor se je bil notranje razvil v nekdanjem Zoisovem krogu in kakršnemu ni bilo usojeno ostati neizpremenjenemu v dunajskem desetletju pridigarjev in zapovedanem katolicizmu predmarca. Njegovo izpre-obrnitev (vsaj vnanjo) od antičnega stoicizina k državnemu katolicizmu je napovedovala že njegova zgorajšnja opazka o vpošte-vanju ozirov na državne interese («violanda iustitia imperii causa»). To mesto o Cezarjevem geslu ima Kopitar iz Cicerono- 100 Istočniki, L, str. 342. tM Ibid., II. str. 258. vega spisa «De oificiis» (lib. III.), kjer pripoveduje Cicero, da je imel Cezar vedno na jeziku neki Euripidov verz, ki ga on tako-le prevaja: «Nam si violanduin est itis, regnandi gratia violandum est: aliis rebus pietatem colas.» (Prim. C. Suetonius: Divus Julius, lib. I. cap. 30.) Ta Evripidov verz pa se nahaja v njegovih «Feničan-kah», kjer grški dramatik obravnava konflikt med bratoma Polinejkom in Eteoklom, ki sta si glasom očetove oporoke delila vladarstvo na ta način, da sta vladala vsak en dan. Ko Eteokles , prelomi pravo in se sam polasti vlade, utemeljuje ta postopek z izrekom: sineg yäq dör/.eiv %q?], tvgavvidog tieqi y.aPMatov döixeTr tüö% evaeßeTr %Qt<üv. (Euripides «Feničanke», verz 524—525.) Odtod se da pridobiti za Kopitarjev svetovni nazor važna ugotovitev, da je bil Kopitar pripravljen modificirati svoj stoično-humanistični nazor v zmislu verske krajnosti, ako so to zahtevali vladni, državni interesi. Kopitar je torej tudi kot vernik samo Avstrijec, državni vladni vernik. Ob tem času je nastopala svojo pot po Evropi Chateaubrian-dova knjiga «Le genie du christianisme», knjiga nastala iz po-revolucijske in ponapoleonovske utrujenosti, kličoča po prerodi-tvi vsega življenja in mišljenja v krščanstvu, ki ga je priporočala in na srce pokladala zavoljo njega prav posebne sposobnosti za poezijo in umetnost, knjiga, ki je stavila «Tassa nad Homerja in Saint-Pierra nadTeokrita».1'0 Janzenistično strogo čuvstveno verni T&ipan ni zapazil njene restavracijsko-politične tendence, njene bližine k «Demetrovim knjigam», in se je kot bodoči pesniški diletant dal popolnoma očarati umetniško-sirenskim njenim glasovom. Zategadelj je razširjeval to knjigo obenem z najpriljub-Ijenejšimi svojimi janzenističnimi molitveniki. Kopitar je tudi nasproti entuziazmu za Chateaubrianda ohranil svoje rezervirano stališče humanista, toda humanista, občujočega ne več s Zoisom njegovih moških let, ampak že z dunajskimi konvertitskimi romantiki. Pisal je Zupanu dne 10. aprila 1811.: Chateaubriand ni kaj moj, de Ii lih Kriitxxx [kristijanstvo] fhtimam: on ga ne sa-fiopi.»111 110 Brandes, Hauptströmungen, I., str. 31. 111 Istočniki, II., str. 218. Jasno je, da Kopitarja ni vezalo na Zupana nič drugega, nego upanje, da bi 011 utegnil oživotvoriti njegove slavistične načrte na Kranjskem: Da mu bo zbiral narodne pesmi in pregovore ter prevajal in izdajal nekatera najvažnejša cerkvena dela, zlasti sv. pismo po originalu. Zato ga je pogosto imenoval «spes nostra» in mu klical: «Ergo noli me confundere!» 112 A niti novi prevod . sv. pisma, na katerem sta delala Zupan in Ravnikar, ni izšel; /v morebiti zato, ker Kopitar in Dobrovsky nista iznašla novega"^ pravopisa, na katerega so s tiskom čakali v Ljubljani.m V rokopisu se je prevedlo Mojzesovo petoknjižje, in še to označuje Mam kot delo Ravnikarja samega.1'4 V slovenski javnosti je nastopil Zupan Šele 1.1828. in v naslednjih letih v «Kranjski čebelici» s svojo izumetničeno prigodno poezijo. Zupanove prispevke je označil dobro Cop Šafanku dne^ 27. junija 1831. z besedami: «Teh Zupanovih stvari ne razumejo 0 ^ pogosto niti Kranjci, deloma zavoljo mnogih namigavanj itd., deloma (in še bolj) zavoljo njegovega samovoljnega jezika, v katerem se nahaja marsikaj, kar se ne da zagovarjati. V ostalem pa je večina teh pesmi ne ravno poetična, pa vsaj ne brez zanimivosti, kakor je sploh ves.mož sicer bizarna, a_aikaküL-U£ nezani-iuixa.4)0&tava. Predvsem pa zasluži njegovo zanimanje za Kranjsko in za vse slovansko vpoštevanja in njegova mnogostranska izobraženost vsega spoštovanja, ki ga tukaj tudi uživa.1 Ma V času sodelovanja pri «Čebelici» se je nahajal učemjn^udaški janzenist. že sredi preiskav, v katere se je bil zapletel pred svojimi jožefin-skimi predstojniki, upogibajočimi se pred nastopajočo bojujočo cerkvijo. Ti mu niso očitali samo njegovega v obleki in vedenju se z an ema r j a j očega čudaštva, ampak zlasti to, da se kot profesor bibličnih študij na ljubljanskem liceju ne more ločiti od nekdaj predpisanih, takrat že odpravljenih knjig Johanna Jahna. Ovadbe zoper Zupana je podpiral posebno z ozirom na vnanjo njegovy zanemarjenost škof Wolf, sam eleganten jožefinski svetovnjak. Dvorna študijska komisija je zapovedala, naj krajevne oblasti določijo različne osebe, ki bodo Zupana opazovale, če je res bla-v, zen, kakor je trdila ovadba bogoslovskega ravnatelja. Takrat se m Ibid., IL, str. 182 in 184. Jia Glej «Veda», I., str. 423—426. 1,4 Jezičnik, XV., str. 68. — Prim, tudi Carniola, 1916, štev. 2. ma ZMS., I., str. 108. O čudaštvu Zupanovem glej VViesthalerjev članek v «Lj. zvonu», 1885. in moj v ZMS., IX., 1907. je Zupan zatekel v javnost. Na praznik sv. Petra in Pavla dne 29. junija 1832. je nastopil v šentpeterski cerkvi pred nestevilno množico s pridigo, v kateri je z drznim pogumom ožigosal pred-marčne cerkvene in posvetne oblasti in označil svojim nazorom primerno nekatere nauke oficialne cerkve za neresnične. Tudi pri semestralnih bogoslovskih izpitih je baje nastopal premalo ponižno — po besedah njegovega predstojnika — «z neprimernimi deklamacijami o svobodi in liberalnosti», z napadi «na predstojnike in na tendence javnih naprav in vlade». Prišel je pred preiskovalno komisijo, katera mu sicer ni mogla dokazati krivo-verstva, a je vendar dognala, da Zupan prostodušno in jezikavo i se navdušil za Šekspira.» Kot prevajavca označujejo dr. Borštnika sledeče lastnosti: ruščino pozna do neke, dasi ne popolnoma zadostne meje. Njegova slovenščina pa je okorna, dostikrat suha in trda. Umetnine ne prečuti zadostno; ostrejše nijanse se mu izgube, ker jih ne opazi. V prevajanju je točen, v kolikor mu to pripušča poznanje ruščine, včasih pa skuša povedati po svoje; taka mesta so navadno neokusna — na primer: str.29., 8.vrsti odgovarjajoče mesto ruskega originala pravi: «...naposled ga je premagal spanec (obvladal)», dr. Borštnik pa prevaja: «Naposled ga je Morfej sprejel v svoje naročje...» Na str. 19., vrsta 10. in str. 51. po 15. vrsti manjkata po cela stavka. Značilna za prevajavčevo tenkočutnost so sledeča mesta: st.25. pravi prevod v 25. vrsti: «igrala je zelo majhno vlogo», prav bi bilo «igrala je zelo žalostno vlogo». Na str.27. stoji v 3. vrsti od spodaj v prevodu: «2ivel je zase in bil velik sebičnež», v izvirniku pa približno: «Sicer pa je bil zapet in častihlepen človek.» Na str. 50. prevaja dr. Borštnik v 2. vrsti: «Včasih si je priigral.-..» biti bi moralo: «Nekoč si je priigral...»; na isti strani pravi prevod v 19. vrsti: «prav lične zunanjosti...» — original: «prav spoštljive zunanjosti...». V predzadnji vrsti iste strani berem: «...vljudno poslušal zahteve igralcev ter spretno zravnaval prevelike ogle, ki jih je zapognila roka zamišljenih igralcev.» Puškin pa pove celo stvar za spoznanje ostreje: «...vljudno poslušal zahteve igralcev in še bolj vljudno zravnaval...» Opozarjam še na sledeče: ruski «bros» ne pomeni vedno «vrzi proč», kakor stoji v prevodu na str.23., vrsta 22., temveč lahko pomeni tudi: «pusti», «nehaj». Na navedenem mestu je pravilno «pusti». Na str.28., vrsta 18. mora stati: «... je stara sedeminosemdeset let» namesto «osemdeset». V celoti prevod ne odgovarja upravičenim zahtevam. Josip Vidmar. Marijan Tkalčič: Pokušaj odredjenja filozofije s osobitim obzirom na religijozni momenat u filozofiji, Zagreb 1920. (Filozoiijska biblioteka, br. 2.); 32 strani. Avtor razvija in podaja definicijo filozofije, na čije podlagi le bi po njegovem mnenju filozofija kot žarišče vseh kulturnih problemov mogla zadostiti svoji misiji, t.j. dovesti nas do neke čiste kulture, «to jest kulture, koja zabacuje i razriješuje kompromis i metabazu izmedu temeljnog pokretala civilizacije i glavnoga činioca kulture u prvotnoj opče ljudskoj psihičkoj konstelaciji». Prašanje, katera filozofija vede do te kulture, je hkrati najaktualnejše prašanje sodobne kulture sploh in treba je najti le kriterij, «kojim čemo moči odrediti neku filozofiju (t. j. odijeliti je od svake druge), kao bazu i sintezu cjelokupnoga područja saznanja, u vidu jedne ,čiste kulture4.» V to svrho nam je treba revizije in kritike «osnovnih zasadä» in s tem obenem spozna v no-teoretične utemeljitve postavljanja in reševanja vseh sodobnih filozofskih problemov. Sodobna spoznavna teorija cepi, pravi avtor, spoznavanje v «akte» in «predmete», pri čemer pripadajo prvi psihologiji, drugi pa specialnim znano- stim. »Ta temeljna podjela gradi se na metabazi. Akti ne mogli nikada biti predmetom spoznaje. jer su transcendentni svakoj spoznaji... Dioba spozna je na funkcije i predmete znači: produktima analize spoznaje podati samo-stalnost i odrediti ih kao «bitne sadržajno odredene» iaktore kod samoga stvaranje spoznaje. To je naivno-realističko odredenje, jer zamenjuje produkte analize s onim sto je analiziralo, te osim pogrješke metabaze nosi u sebi histeron-proteron.» Ista kritika zadene tudi Drieschovo izhodišče iz edinega zavestnega akta: «da imamo nešto»: kdor izhaja iz danosti spoznanja, jemlje tudi na naivno-realističen način za predmet nekaj (spoznanje — akt), kar pripada «sferi transcendentnoga (nesvijesnoga)». Einhorn pa, ki jemlje za predmet filozofije a b s o I u t n o s t, dočim imajo ostale znanosti za svoj predmet «relativni» svet, pozablja na «jedan važan momenat u filozofiji , (.stvaranje predmeta'), te mu definicija filozofije postaje preuska: šta više u satnom odredenju filozofije kao .absolutne4 ima jedna metabaza.» Razlikovanje med absolutnim in relativnim temelji na naivnem dogmatizmu tradicijske spoznavne teorije, ki «ne istražuje zapravo spoznaju samo, nego ono, što stoji izza spoznaje ili bolje: kako spoznaja dohvača ono i kako odgovara onome, što stoji izza spoznaje (.problem ispravnosti').» Tudi tukaj se kot predmet spoznavanja (funkcije) določa nekaj (transcendentna absolutnost), kar «zapravo ipak nikad ne može da postane .predmetom'.» Iz tega sledi obenem, da je absolutizem kakor relativizem nemogoč, ker sta oba le naivna realizma pojmov (absolumega-relativnega): s tem je obsojen hkrati psiholog i z e m (= modemi relativizem) in antipsiliologizem (= modemi absolutizem), prvi, ker identificira predmet logike in spoznavne teorije s predmetom psihologije, drugi, ker (Husserl) stori «pored iskrivijivanja psiho-loškoga fakta metabazu izmedu imanentnih (kao absolutnih) i transcendentnih (kao relativnih) akata, te protuslovi svojoj prvotnoj razdiobi akata, a ujedno nehotice briše razliku izmedu absolutnoga i relativnoga.» Ravno tako se pa končno kot predmet filozofije ne more določiti tudi ne «carstvo norm in vrednot» (Lotze, Lask, marburška šola), ker so tudi norme v smislu veljavnosti v «carstvu vrednot» vezane na sistematiko psihičnih doživljajev «i ne mogtt imati za ,čisto empirijske činjenice4 apsolutne vrijednosti.» Tudi tukaj se rekurira «na same empirijske činjenice, koje bi imale da budu produkti »misaonc tvorne snage', i tako te činjenice same postaju normom. To nas upučuje n:» cireulus u svakom normativnom odredenju.» Nastane torej prašanje, kako je treba pojmovati filozofijo, če je vsako «odredenje» neke znanosti po «predmetu» v naprej iluzorno. «Windelband je pokazao, da se sva dosadanja odredenja filozofije temelje na circulusu t. j.: svako odredenje filozofije postavljeno je več iz neke stanovite filozofije, koja zapravo odreduje sama sebe. Nastane pitanje, da Ii je moguče odredenje filozofije bez toga circulusa?» Kako reši avtor to prašanje? Spoznavna teorija se zanima pravzaprav le za spoznavanje spoznavanja, a ne za spoznavanje sploh kot skupino posameznih doživi jenih spoznavanj. Tradicijska spoznavna teorija ni zapazila principijelne razlike med tema dvema pojmovanjema «.spoznajnoga problema4, a to je i bilo uzrokom naivnom dogmatizmu .spoznajne teorije'». Zato mora filozofija spoznavanja kot izhodno točko postaviti spoznavanje spoznavanja, «t. j. modifikaciji! speci- ličnih sadržina pojedinačnili spoznaja u smislu .originarne4 datosti konstitutiv-noga iakticiteta: .raznolikost spoznajnih sadržina'.» Ta .fakticitet4 dobi v sami filozofiji spoznavanja nov pomen, namreč: .statuiranje raznolikosti spoznaja shvačeno kao ^edinstveno* odredenje spoznaje uopče. «Tako shvačena spoznaja u filozofiji spoznaje4 je apstraktivna kompleksija, t. j. kompleksi ja, koja je eliminirala kao relate s jedne strane: .raznolikost spoznajä', a s druge: mome-nat odredenja jedinstveuosti (kao akta).» V filozofiji spoznavanja nam ostane torej le ta ,kompleksija4, a «njezine analitičke tvorevine ne smijemo shvatiti ka > činioce (elemente) te .kompleksije4, jer bi zapali u pogrješku metabaze, v e č moramo i te analitičke produkte shvatiti kao kompleksi-j e. Staro prašanje o .postanku spoznaje4 nas pa vede zdaj do problema .trans-cendentnoga4 v dvojnem in z oziroin na to dvojnost v dosedaj neopaženem smislu besede. «To .transcendentno4 moramo izvan problema .postajanja spoznaje4 i opet odrediti kao kompleksiju. ... .Transcendentno4, ako uije shvačeno kao kompleksija, prestaje biti s p o z n a j 11 o - f i 1 o z o i s k i m problemom i postaje početnom točkom .filozofije4 same, dok u svom krajnjem produbljenju prelazi u sieru religije. U .transcendentno4 u tom značenju možemo samo v j e r o -vati, a to vjerovanje u svom iskrajku postaje ,v j e r o v a n j e u v j e r o -vanje o t r a 11 s c e 11 d e n t n o m 4 (ethos).« Pri reševanju problema o postanku spoznavanja smo torej navezani na verovanje! «Iz dosadanjih izvoda slijedi, da je odnosaj izmedu .kritike spoznaje4 i religije zapravo obrnut, t. j. .kritika spoznaje4 ne m a da i u n d i r a r e 1 i g i j u, nego religija .kritiku spoznaje4.» Akti in predmeti (tradicijske spoznavne teorije) «kao činloci kompleksije... d o 1 a z e prema tome na koncu r j c š e n j a problema spoznaje, a 11 i k a k o i Ii ne možemo p r e t -postaviti kao d o g m u. Akti i predmeti u svom produbljenju. t. j. izvan tumačenja problema postanja spoznaje, prelaze u etičko područje.» S tem je implicite zavrnjen tudi Kantov a priori — a posteriori, dočirn preide njegova .stvar za se4 iz področja filozofije spoznavanja v področje .iilozoiije religije4. Seveda se vsili zdaj samo ob sebi prašanje, odkod tedaj «bludnje i neistine»? Za sebe je vsako spoznavanje istinito, v momentu danosti spoznavanja in zmote.' «Bludnja je sama data u formi p u n k t u a 1 n e .spoznaje o bi udu j i', to jest: spoznajem da moja prijasnja spoznaja uije bila ispravna, naiine prijasnja spoznaja uije bila ono, što sam mislio da spo-4 znajem. U bludnji stno onda, ako punktualnu spoznaju odredimo kao n e š t o drugo no što zapravo jest...» Le na podlagi tega pojmovanja spoznavanja. kot abstraktivne kompleksije namreč, se da razumeti taktično ustvarjanje novih realitet od strani raznih posameznih znanosti, tako da smisel znanstvenega zakona «ne leži u apsolutnom odredenju pojedinih zakona, nego u o t k r i v a 11 j u novih zakona u 11 o v i 111 r e a 1 i t e t i m a.» Torej tudi filozofije, ki naj bo «izmiriteljica ekstremnih nazora u savremenoj filozofiji», ne smemo in ne moremo graditi na nobeno absolutnost in nobeno relativnost, sploh na noben specifično njen .predmet4, ker znanosti vedno nove .predmete4 ustvarjajo: Filozofija je sinteza izmedu transcendentnoga i imanentno danoga..t. j. sinteza shvačena kao kompleksivno odredenje ,ideja4 konstruktivnih iakticiteta pojedinih područja saznanja.» Poznavalcu sodobne filozofske literature ne more biti zakrito, da spaja avtorja najožja vez s sodobnimi novokantovskimi strujami. Razne avtorjeve misli spominjajo tudi na takozvano in arburško šolo (Cohen — Natorp), osobito njegovo poudarjanje «transcendentnosti» aktov. Mene samega vse te novokantovske struje, ki nastopajo še dandanes kot oficijelna nemška filozofija (= filozofija nemškega idealizma), ne zadovoljujejo, ne stvarno ne metodično, iz razlogov, ki sevajo dovolj jasno že iz mojega pravkar iz-išlega «Uvoda» (prim, osobito str. 16—29, 30—39, 40—56, 289—322, 323—327). a) Ne da bi se ogreval sam za cepitev spoznavanja v «akte» in «predmete», ker cepim sam dotične doživljaje s spoznavanjem vred v «akte», «vsebine in «predmete», pri čemer smatram le «akt» i n «vsebino» za konstitutivni komponenti celotnega doživljaja (prim. «Uvod», register: «dej», «vsebina»), se r mi zdi vendar odnosna avtorjeva argumentacija preradikalna: Cc akti ne morejo postati predmet spoznavanja, tedaj se o njih sploh ne da nič spoznati, torej tudi ne njih «transcendentnost» napram spoznavanju. Produkt katerekoli «analize» pa je že logično treba ostro ločiti od te analize (akta) s a m c, ker vključuje vendar notranje protislovje «analiza», ki bi bila obenem in v istem smislu produkt analize in ono, «što je analiziralo». Iz tega pa nujno sledi, da moramo najstrožje ločiti med spoznavanjem (aktom) in predmetom tega spoznavanja, in sicer tudi v onem, ravno spoznavno teorijo zanimajočem slučaju, da postane tudi spoznavanje samo predmet spoznavanja; tudi tukaj je spoznavajoče spoznavanje doživljaj poleg spoznanega spoznavanja, ker bi stali sicer pred protislovnim pojmom v istem oziru obenem s p o z na v a j o č e g a in spoznanega enega in istega spoznavanja. S tem pade seveda tudi avtorjeva kritika Dricschovega stališča brez ozira na to, ali to stališče sicer zasluži kako uvaževanje ali ne. Nadalje je reči, da tvori kardinalni problem vsake spoznavne teorije, ki naj ne bo le kos psihologije, ravno prašanje glede veljavnosti spoznavanja, torej prašanje, «kako spoznaja dohvača ono i kako odgovara onome, što stoji iza spoznaje...» Tudi spoznavanje je kot f a k t i č e n doživljaj podvrženo istim empirično-kavzalnim zakonom kakor vsak drug f a k t i č e n doživljaj: tem zakonom sledi takozvana empirična psihologija, pod čijc jurisdikcijo spada v tem smislu torej tudi vsako spoznavanje. Bistveno drugo pa jc prašanje po veljavnosti tega spoznavanja, drugo zato, ker se tukaj ne praša, odkod n. pr. izvira to spoznavanje v empirično-kavzalnem smislu besede, temveč ali in v katerih slučajih zasluži neki doživljaj ime spoznavanja brez ozira na katerekoli njegove empirične «vzroke» in «učinke». To zadnje prašanje je pa ravno temeljno prašanje spoznavne teorije. Principijelna razlika med psihologijo in spoznavno teorijo obstoji torej v tem, da se prva vsaj v glavnem zanima le za faktična doživljanja samo in njih zakonita medsebojna razmerja, druga pa za gotove zakonite relacije med temi doživljaji in njih predmeti, ki so kot take od prvih, zgolj «psiholoških» odnošajev docela neodvisne. Da se moreta in morata psihologija in spoznavna teorija pri tem medsebojno izpopolnjevati, ne govori nič proti mojemu p r i n c i p i j e 1 n e m u razlikovanju med njima. Na podlagi tega se sam strinjam z avtorjem v tem, da istoveti relativizem napačno predmet logike in spoznavne teorije s predmetom psihologije ( p s i h o 1 o g i z e m ), ne morem se pa priklopiti njegovi kritiki kateregakoli a n t ip s i h o 1 o -gizma: spoznavna teorija se, kakor rečeno, mora zanimati za veljavnost spoznavanja in ona drugič more slediti zakonom le te vel javnosti,, čeprav so tudi spoznavanja kot taktični doživljaji tudi le «empirijske činjenice». b) Da se spoznavna teorija zanima le za spoznavanje spoznavanja, ni nič novega; saj se naravnost kot očeta te ideje moreta smatrati že stari J. Locke in D. Hume. In tudi jaz se v smislu zgorajšnjih izvajanj morem priklopiti temu naziranju, smatrajoč spoznavno teorijo za vedo, ki naj odloči prašanje veljavnosti spoznavanja in zasleduje zakone te veljavnosti. Deloma sem načel to prašanje že v svoji razpravi «Vera in znanost». Njiva, 1921., 1/2 in 5/c (sledita še dve razpravi). Ne morem se pa strinjati z avtorjevo odločitvijo tega prašanja, ki pojmuje spoznavanje kot «abstraktivno komplcksijo» v gori navedenem smislu. Pojem kompleksije, s katerim se naj obenem eliminirajo vsi relati, t. j. konstitutivni členi te kompleksije, se mi zdi naravnost protisloven: bistvo katerekoli kompleksije je vendar nerazdružno zvezano ž njenimi konstitutivnimi členi, tako da vsaka kompleksija v kateremkoli pogledu s svojimi analitičnimi elementi nujno stoji in pade. Kdor smatra torej kakor avtor razlikovanje med «akti» in «predmeti» za nedopustno «metabazo», bi moral v istem smislu govoriti tudi o tej «abstraktivni koinpleksiji», sloneči na aktih in predmetih kot na svojih analitičnih elementih. Kdor bi pa z avtorjem vred tudi zadnje analitične produkte neke kompleksije hotel smatrati zopet za take kompleksije brez lojalnih relatov, bi grešil v smislu one temeljne logične napake, ki se ji pravi regressus in infinitum: pač si moremo misliti tudi kompleksije kom pick si j (s takimi kompleksijami kompleksij se bavi tudi moderna množinska teorija!), toda tudi vse te kompleksije višje stopnje predpostavljajo ravno potom dotičnih kompleksij nižje in nižje stopnje na koncu konca zopet iste n e k o m p 1 e k s i v n e elemente, s katerimi vsa vrsta odnosnih kompleks:; katerekoli stopnje nujno stoji in pade. Iz avtorjeve problematike same torej nikakor ne sledi, da bi v «transcendentno», ki «nije shvačeno kao kompleksija», mogli in morali le — verovati in da bi torej spoznavno teorijo mogla iundirati nazadnje le — religija. Moj omenjen zakon zadnjih n e k o m p 1 e k s i v n i h e 1 e m e n -t o v nima nič opraviti ne z verovanjem ne z religijo. Sicer mi pa tudi brez ozira na avtorjevo argumentacijo komaj treba posebe ugotavljati, da verovanje (credere) kot tako ne more utemeljevati nobenega spoznavanja (scire), 4 temveč izključno le narobe! Kdor stoji na nasprotnem stališču, ne «utemeljuje» spoznavne teorije, temveč izreka s tem le njen znanstven bankrot. Druga, od avtorja samega poudarjena konsekvcnca njegove problematike se tiče, kakor sem že gori omenil, prašanja: «odkod zmote?» Če pravi avtor, da se v zmoti nahajamo tedaj, «ako punktualnu spoznaju odredimo kao n e š t o drugo no što za pravo jest...», odvrnem: ta zmota se tiče le mojega mnenja, da setn nekaj spoznal, česar «zapravo» nisem spoznal, dočint ostane pri tem še popolnoma odprto prašanje, kaj se pravi torej nekaj «zapravo» ali ne «zapravo» spoznati: lc% s tem zadnjim prašanjem pa stoji in pade tudi možnost «zmote» v prvem (avtorjevem) smislu besede. Ker pa v zadnjem smislu za avtorja ni «zmot», ostane le na podlagi njegovega pojmovanja spoznavanja kot «abstraktivne kompleksije» popolnoma nerazumljiv iz- kušenjski in neizkušenjski neovrgljiv obstoj tolikih in tolikih zmot človeštva. Ravno tako že v smislu moje zgorajšnje argumentacije to pojmovanje spoznavanja samo tudi ne dopušča njegove, končne definicije filozofije kot sinteze (izmedu transcendentnoga i imanentno danoga...»: pojma transcendentno in i iti a n e n t n o slonita za avtorja vendar na pogrešili «mctabazi» tradicije, kar pa mora veljati torej tudi za pojem sinteze med transcendentnim in imanentnim: za kogar je recimo prazna beseda le zadnje dvoje, za tega tudi prvo ne sme nič pomeniti. — Izrecno pa še pripomnim, da sem s tem podal na kratko in provizorično le svoje strokovno stališče napram problematiki avtorjevega spisa, a n i -kake z a d e v n e «ocene ». Ravno nenavadna resnost, sevajoča iz tega spisa, me je napotila, da ga nisem le en passant prečital: zato ga sain vsakemu naj topleje priporočam, čeprav predpostavlja točno umevanje njegovega besedila /.e precejšnjo filozofsko naobrazbo. Irance Veber. ^ KRONIKA. «Mešfanska beseda in Jugoslovani v Pragi. Povsod na svetu se zbirajo člani kakega naroda ali kake države izven svoje domovine v svojih društvih. To potrebo so čutili tudi Srbi, Hrvati in Slovenci v Pragi, katerih je več nego se je mislilo. Ko so se na vabilo g. ministra Hribarja sešli 13. januarja v jugoslovanskem poslaništvu, so bili hitro složni v tem, da se morajo redno shajati, prirejati domače zabave iu biti družabna podpora mladini, katere je mnogo na praških visokih šolali. Posebno je treba nekaj naglašati, kar velja povsod. Mi smo mlada in dosti velika država od Triglava do makedonskih polj, od Subo-tice do albanskih gor, od Jadranskega morja do Tinioka in Strumice. Koliko lepot in bogastev je na tem prostranstvu, ali tudi razlik in nedostatkov! Zo-vemo se eden narod, ali imamo tri imena, dva državna jezika, tri vere v samem narodu in še povrh vere naših naseljencev, a zgodovina nas je postavila med vzhod in zapad ter nas razcepila po raznih državah in provincijah. Danes smo ujedinjeni, ali vendar narod, ki še le nastaja. Naša dolžnost je torej, da povsod in vselej mislimo in delujemo za to, kako bi to edinstvo dostavili in popolnili, kako bi utrdili in ojačili našo državo. Zaradi tega je treba zbliževanja, posebno v tako velikem in kulturnem mestu kakor je Praga, kjer nahajamo toliko dobrih primerov za državno, kulturno in gospodarsko življenje. Tu se morajo rojaki poučevati v razgovorih in s predavanji, privajati se svojim jezikom, citati različne svoje časnike in še bolj resne časopise in revije. Poleg stalne organizacije je treba tudi stalnih prostorov. Danes bi jih bilo težko najti, ali šlo bi tudi to in neki državljan je ponudil sam pohištvo za štiri sobe. Na to se bo dalo misliti, ako si enkrat Jugoslavija postavi lastni dom. za poslanstvo in konzulat; pri tej priliki bi država mogla ugoditi, ako poslopje postavi obširneje, tudi jugoslovanskim društvom in zavodom. Za sedaj pa je vodila večino idej a, da se kot člani pridružimo kakemu češkemu društvu, ki so nas zvala pod svojo streho, in osnujemo tamkaj svojo samostalno skupino. Tako je nastalo «J u g o s 1 o v e n s k o kolo ,Mešfanske besede'» v Pragi, ki je imelo 22. januarja svoje prvo zborovanje in 25. iebruarja prvo zabavo z najlepšim uspehom. Vsakemu Slovanu razumljivo ime nas spominja na naše državne očete, na zagrebške Ilirce, ki so zvali vse južne Slovane v svoje «ilirsko kolo». «Mešfanska beseda» je najstarše in najzaslužnejše društvo, ki ima kot predstavnik češkega življenja v Pragi za seboj že 75 let. Z velikimi težavami so si v predmarčni Avstriji osnovali praški meščani svoje središče 1.1845., ki se je slavnostno odprlo 31. januarja 184(j. O njegovem pomenu priča najbolj jasno to, da je pri njegovi petindvajsetletnici imel slavnostni govor oče češkega naroda Fr. Palacky, pri petdesetletnici dr. Rieger in pri petinsedemdesetletnici v januarju 1.1. dr. K. Kramar. V tem središču se je 1.1861. osnoval volilni odbor, ki je dal Pragi njeno slovansko lice, tu so se rodila razna kulturna društva, ki so služila tudi našim za vzor, kakor pevsko društvo «Hlahol» in praški «Sokol». Mi pa nahajamo še mnogo drugih nam dragih spominov v letopisih «Mešfanske besede» od njenega početka. Pri slavnostnem banketu, s katerim so praški meščani odprli svoje društvo, so sedeli na prvih mestih Jungmann, Palacky in Pavel Šafarik. Velike buditelje češkega naroda spoštujemo tudi mi, Šafank pa je še posebe naš, kajti poleg Jana Kollärja je izmed Cehov Jugoslovane najbolj on prebujal s svojimi spisi, od 1.1819. do 1833. je učil srbsko mladino na gimnaziji v Novem Sadu, napisal nam je prvo zgodovino jugoslovanske književnosti, zbiral in izdal je stare jugoslovanske spomenike. Prvi predsednik «Mešfanske besede» je bil odvetnik dr. Josef Frič. L. 1845., ko so se praški rodoljubi še borili za potrditev pravil svojega društva, je bil daljši čas pri njem gost naš pesnik Stanko Vraz, najidealncjši Jugoslovan one dobe. On nam priča, kaj nam je bila Praga že takrat, kajti njegova duša je hrepenela po nji bolj «nego duša pobožnog čovčka za Rimom ili Jeruzalemom» (Dela V. 340). In ni se varal. Preživel je srečne dneve med češkimi učenjaki, pisatelji in rodoljubi. Posebno nam o tem priča pismo, ki ga je pisal dr. Friču v decembru 1845 (Časopis Ceskeho Musca 1916, str. 314), kjer nahajamo tudi živo sliko cele mnogoštevilne rodbine takratnega prvaka češkega meščanstva v Pragi. V spominski knjigi «Mešfanske besede» čitamo že v njenem prvem letu (1846) podpis dr. Ljudevita Gaja, ki je mogel Pražanom pripovedovati, da ima Zagreb podobno društvo že od 1.1838. v Ilirski Citaonici. Da se bolje razumemo, je treba naglašati tudi taka dejstva, kakor n. pr. tudi to, da je dobila • Matice Ceska» kakor vse druge Matice, svoje ime od Matice Srbske, osnovane 1.1825. v Budim-Pešti, potem prenesene v Novi Sad. Kako je bilo Cehom res do slovanske vzajemnosti, dokazuje tudi to, da so bili v Čitalnici praške Besede že prvega leta tile časniki in časopisi: Novine slavonsko-horvatsko-dahnatinske. Zora Dalmatinska, Srpske Novine in Podunavka. L. 1848. je dovelo v Prago na slovanski shod, prvi vseslovanski parlament, sklican proti nemškemu v Frankfurtu, najimenitnejše predstavnike jugoslovan-stva, posebno mnogo Srbov, med njimi Vuka Karadžiča, Gj. Daničiča, P. Sta-matoviča, dr.Subotiča, in Hrvatov, med njimi bar. Dragutina Kušljana, M. Pričo, A. Brliča itd. Drugi podpredsednik celega shoda je bil Stanko Vraz. Seje shoda so se vršile na 2ofinu, ali priprave zanj v Mešfanski besedi», k je bila seveda tudi družabno središče jugoslovanskim gostom. Beseda pa je sprejemala tudi deputacije, ki so se prihajale poslovit od odstopiwsega cesarja Ferdinanda. Med državnimi poslanci nahajamo: Josei Rak, Abgeordneter iiir Illirien, kranjska dcputacija pa se je do črke tako podpisala: Janez Guttmann, pervi mestni posvetavc inu poslane od mestne srčne iz Lublanje na Krainskim, Fidelis Terpinz, Herrschaftsbesitzer aus Laibach, Karel Holzer, kupec inu poslane is Lublane v Cesärjou (!) prebivalše, Lambert Luckinann, glili to (!), Joh. Baumgartner, Handelsmann, N. G. Comdt.1 und Deputirter aus Laibach, Micha (!) Stnola, poslanz (!) v cesarjov (!) prebivalše (!). Prava slika takratnega slovenstva, še «kranjska špraha» je ohranjena v spominski knjigi «Mešfanske besede» v Pragi! Zanimivo pa je tudi, koga «Mešfanska beseda» že 1.1849. ni smela sprejeti. Z Dunaja se je na pot v Prago pripravljal srbski general Kničanin, ki je f 1.1848. prišel avstrijskim Srbom na pomoč proti Madžarom in je torej imel zasluge tudi za dinastijo in monarhijo. «Mešfanska beseda» je hotela «chrabreho bojovnika slovanskeho» slaviti nekoliko dni: poslati mu nasproti dcputacijo, pozdraviti ga z bakljado, petjem in godbo in ga počastiti z veliko pojedino. Odbor in uradi so si sem in tja dopisovali in se dogovarjali, ali nazadnje je na Dunaju neki minister povedal Kničaninu pod roko, da si vlada njegovega potovanja v Prago ne želi.2 Ko se je začela zopet ustavna doba, nahajamo v spominski knjigi že 1.1861. zopet podpisana Slovenca dr. Lovra Tomana in dalmatinskega Srba Stevana Ljubišo, ki sta kot poslanca državnega zbora prišla k pogrebu Pavla Šafarika. L. 1863. je bil v Pragi škof J. J. Strossmayer in ves svoj svobodni čas porabil za občevanje s člani «Mešfanske besede». In tako je «Mešfanska beseda» pozdravljala večkrat med svojimi slovanskimi gosti tudi Jugoslovane, posebno kadar so Čehi slavili svoje velike kulturne uspehe. Ko se je odprlo Närodm divadlo 1.1883., je na sijajnem banketu pod predsedništvom dr. Fr. Riegra napil njegovi bodočnosti ravnatelj zagrebškega kazališta Mandrovič, iz Ljubljane pa je prvikrat govoril Ivan Hribar. L. 1884. je pripeljal Jugoslovane poseben gledališki vlak iz Zagreba; 1.1891. je gostila «Mešfanska beseda» Srbe, Hrvate in Slovence, ki so prišli na jubilejno razstavo, 1. 1895. Slovence in Hrvate, ki so si ogledali narodopisno razstavo. Ob stoletnici Fr. Palackega so se 1.1898. zapisali v spominsko knjigo dr. Ante Trumbič kot «Hrvat iz Dalmacije», Juraj Biankini itd., tudi štirje Slovenci. V našem stoletju so jugoslovanske goste privabili v «Mešfansko besedo» sokolski zleti 1.1907. in posebno vsesokolski zlet 1.1912. Naša akademična mladina, katere je v zadnjih letih v Pragi na tisoče, je že davno rada obiskovala praške visoke šole, kolikor je mogla. Vjdobi. absolutizma sta šla dva Slovenca v Prago peš iz južne Štajerske; eden je bil Josip Žltek, ki je v začetku služil na srbski gimnaziji v Karlovcih in potem v Ptuju (tam mi je kot moj učitelj pripovedoval o tem potovanju), dokler ni bil izgnan v gornještajersko Ljubno, drugi Luka Zima, ki je ves čas služil kot profesor na Hrvatskem in zaslužno deloval za znanost. V 60. letih za srbsko «Otnladino» po besedah Jovana Skerliča ni bila Moskva slovanska Mekka, 1 T. j. National-Garde-Commandant. 2 Gl. Pamätmk Besedy Mešfanske v Praze na oslavu padesatilete činnosti SpolklL Sepsal V.Schwarz, 1896. Str.22. ampak Praga in tu so sc učili tudi Hrvati, kakor A.Šcnoa, Tadija Smičiklas i. dr. V večjem številu prihajajo v Prano Jugoslovani zopet od 1.1895., kar je imelo skoro dobre posledico za njih kulturo in politično življenje. Naše dijake je «Mešfanska beseda» vedno rada in lepo sprejemala, slovenska in hrvatska akademična društva so imela v nji tudi svoje sestanke. Nekaj besed je treba še posebe povedati o Slovencih. Nas je s Cehi zvezala že narava, ki nas je postavila na skrajni zapad. Celic na severu, nas na jugu. Bili smo si torej vedno najbližji že od časov Dobrovskega. Razumljivo je torej, da so bili Slovenci večkrat gosti Mešfanske Besede od njenega početka pri raznih prilikah, ki sem jih že omenil. Posebno velika je bila udeležba pri gledališkem vlaku, ki je pripeljal Slovence in Hrvate šc 1.1885. iz Ljubljane, Trsta in Zagreba. Pri gcnljivi ločitvi v «Mešfanski besedi» so klicali takrat Cehi: Na shledanou v bilč Lublanl. In res, 1.1887. je poletelo 512 Cehov v Ljubljano, na Blejsko jezero, dalje v Postojnsko jamo in v Trst, kamor jih danes Slovenci ne bi mogli več povabiti; upajmo, da tudi Cehi ne bodo pozabili, kar so takrat v Trstu «pohrichu seznali, do jak smutneho podruži pano-vitych vetrelcu vlaSskych dostal sc tu nurumilovny narod slovansky».3 Da se utrdijo češkoslovenske zveze, se je ustanovil «Ceskoslovinsky spolek», ki je imel svoje podstrešje v «Mešfanski besedi». Tukaj se je zbiralo od 1.1897. tudi Slovensko Planinsko društvo in njegova zaslužna češka podružnica (v letnem poročilu za 1.1898. se imenuje Alpinsky spolek). Živahni stiki med Cehi in Slovenci so bili venčani ob petinsedemdesetletnici «Mešfanske besede», katere izredni občni zbor jc 30. januarja 1.1. imenoval za njenega častnega člana Ivana Hribarja zaradi velikih zaslug, ki si jih je pridobil od davnih časov, posebno pa kot upolnomočeni minister in poslanik našega kraljestva za zvezo s češkim narodom in češkoslovaško republiko. To ni mala čast, ki je zadela Ivana Hribarja kot prvega Slovana, kajti živa častna člana «Mešfanske besede» sta bila v tem času samo Masaryk in Jirasek. Jugoslovani so torej v praški «Mešfanski besedi» stari znanci, ali bivali so vendarle njeni redki mili gosti, v bodočnosti pa hočejo biti v nji doma, svoji med svojimi. Ostanejo zvesti spominu svojih velikih prednikov in sledijo primeru svojih najboljših mož, ako se tesno združijo v eno veliko in složno jugoslovansko rodbino v Pragi in ako sc oklenejo bratov Cehov, da skupno delujejo v duhu slovanske vzajemnosti za najožje in najlepše zveze med češkoslovaško republiko in Jugoslavijo na vseh poljih. To jc koristno in bolj po-* trebno za oba naroda, nego se navadno misli. Dobro pa bo, da se po praškem primeru uredijo povsod zveze med Ceho-slovaki in Jugoslovani. Naravno je, da se Cehi in Slovaki shajajo tudi v Jugoslaviji, kakor to delajo povsod na svetu, ali v okviru odličnih domačih društev. Kjer pa imajo velike naselbine, kakor na Hrvatskem in v Vojvodini, pa ne bo nesreče, ako pridejo Hrvati ali Srbi tudi pod streho Cehov in Slovakov. n Pamätni'k (gl. g.), str. 139. V prevodu: žalibog spoznali, do kako žalostnega najemništva gospodujočih vsiljivcev laških jc prišel tu miroljubni narod slovanski. M. Murko. NOVE KNJIGE. Uredništvo je prejelo v oceno sledeče knjige (z zvezdico * označene so natisnjene v cirilici): Andrejka Rudolf in Igo Muri. Jezersko. Ljubljana. Generalni komisarijat za tujski promet. 1921. 47 str. Baar, J. š. Farovška kuharica. Poslovenil Fran Albreclit. V Ljubljani. Umetniška propaganda. 1921. 207 str. 35 K. («Češka knjižnica» št. 2.) Bulletin, Official, of the Sixth International Printing, Paper, Stationery, Bookbinding, Boxmaking, and allied Trades' Exhibition at the Royal Agricultural Hall, Islington, London, N. From April 30th to May 14th, 1921. Bulletin de la Ligue des Societes de la Croix-Rouge. Geneve. 1921. Vol. If. Nr. 6—7. Daudet, Alphonse. Pisma iz mog mlina. Zagreb. «Narodna knjižnica». 1921. 1(13 str. 2S K. Donadini, Ulderiko. Igračka oluje. Drama u tri čina. Zagreb. St. Kugli. 1921. 48 str. (Hrvatska kazališna biblioteka, br.62.) Fink, Fr. Posebno ukoslovje slovenskega učnega jezika v osnovni šoli. V Ljubljani. «Slovenska Šolska Matica.» 1920. 85 str. Krklec, Gustav. Beskučnici. Roman izgubljenog naraštaja. Zagreb. St. Kugli. 1921. 173 str. Lišče, Jugoslavensko, za oniladinu. Sakupili Mirko Dejanovič in Niko Stip-čevič. Kotnisijonalna naklada Vinka Juriča u Splitu. (1920.1 249 str. 27 K. Pivko, Ljudevit & Adolf Schaup. Telovadba. Razlaga telovadne teorije in navodilo k vodstvu telesnih vaj po T.vrševem sestavu. V Mariboru. «Slovenska Šolska Matica.» 1920. 96 str. Pivko, Ljudevit. Dramatsko pesništvo. Maribor, 1921. Založila «Slovenska Šolska Matica». 22 str. 6 K, za dijake 4-5 K. Plotnikov, Ivan. O snagi sunca. (Fotokemijska študija.) Zagreb. St. Kugli. 1921. 40 str. (Minerva. Zbirka osnova znanosti. 3. knjiga.) Zbor, Jadranski. 1920. Izvješča i dokumenti. Zagreb, 1921. 104 str. Urednikov „imprimatur" 3. V. 1921. izhaja vsakih 14 dni. Prinaša najaktualnejše članke gospodarske, prosvetne In politične vsebine. — Revija se naroča pri Uprav-nlštvu JUTRA v Ljubljani, Sodna ulica štev. 6. — Celoletna naročnina 120 K, ze naročnike JUTRA samo 60 K. ©C JUEOSLOVENSHfl MIM", (> socijalno politika i kulturna revija (j (I izlazi več petu godinu i nedeljno. y f) Godišnja pretplata 160 K, mje- (I (jI sečno 14 K, pojedini primjerak fi 4 K. Adresa: Zagreb, Marovska (t ulica 24. i) » Narodna kavarna Fran Krapež, Ljubljana >2 d DELNIŠKA TISKARNA, d. d. LJUBLJANA , MIKLOŠIČEVA CESTA 16 TELEFON 132 BRZOJAVI: DELTISK LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA 16 ČEKOVNI URAD &TEV. 11.650 Izdelovanje vseh tiskovin do najumetnejšega barvotlska, kakor tudi za natiskovanje listov, časopTsov, trgovinskih in uradnih tiskovin. Vsa ta dela izvršuje kar najhitreje in po strogo strokovnih pravilih Obenem priporoča svojo najbolje urejeno knjigoveznico, ki izvršuje knjlgoveška dela od najpreprostejše do najfinejše vrste NAROČAJTE KNJIGE IfSSSSR Za priporočeno pošlljatev Je treba k poštnini priračanati Še 4 K. Shakespearjeva dela. Prevel Oton Zupančič: I. zvezek. Sen kresne noČL Broš. 22 K. vez. zs k. oo poŠti 2 K več, ČEHOV-POGAČNIK: . Sosedje in druge novele. Broš. iS K po pošti i K več. Novo! Novo! SHAKESPEARE-ŽUPANČIČ: Macbeth. Broš. 32 K, vez. 40 K, po pošti K ZSQ več. ILKA WASCHTETOVA: Pravljice. Vez. 40 K, po pošti z K vel. FAIGEL D.: Tik za fronto. Broš. 86 K, vez. 46 K, po pošti K z 80 vel. NOVAČAN ANT.: Veteja. Drama. Broš. Z8 K, vez. 86 K, po pošti 2 K vel. VEBER FR.: Uvod v filozofijo. Cena 72 K, po pošti K 8-40 vel. (Pota in cilji 3—4 gv.) Zbirka „Slovenski pisatelji": Josipa Jurčiča zbrani splsL Druga izdaja. Uredil dr. Iv. Prhatelj. I. zvezek. Broš. 22 K, po poŠti 6 K več. II. zvezek. Broš. 22 K, po pošti K 4-20 več. Simona Jenka zbrani spisi. Uredil dr. J. Glonar. Broš. 42 /c po oošti K 4 20 več. Izven zbirke: Stritarjeva antologija. Uredil dr. Iv. Prijatelj. Broš. 18 K, vez. 24 K, po pošti K 8-40 več. SIMON JENKO: Pesmi. Uredil dr. J. Glonar. (Krajša izdaja.) Broš. io K, vez. 16 K, po pošti 2 K več. ANTE DEBELJAK: Solnce in sence. Broš io K, vez. 16 K, po pošti t K več. Zbirka „Prosveti in zabavi": I. zvezek: IGO KAS: Dalmatinske povesti. Broš. 12 K, po pošti t K vel. II. zvezek: JOS. STARE: Llsjakova hčL Broš. 16 K, po pošti i K vel. Prevodna knjižnica: I. zvezek: DOSTOJEVSKIJ-LEVSTIK: Besi. Roman. Broš. 4Z K, vez. 66 K, po pošti 8 K več. II. zvezek: GON COURT- PASTUŠKIN: Dekle ElLza. Roman. Broš. 16 K, vez. 22 K, po poŠti K 2-40 več. III. zvezek: CERVANTES-ŠORLI: Tri novele. Broš. 10 K, vez. 16 K, po poŠti 2 K več. IV. zvezek: AN ATOLE FRANCE-DEBELJAK: Plngvlnskl otok. Roman. Broš. 42 K, vez. 6Z K, po posti ä 8-40 več. Knjige za mladino: HABBERTON - SORLI: Bob In Tedl. Povest s slikami. Bros. Z4 K, vez. SO K, po poŠti K 2 40 vcč. ČIKA JOVA- GRADNIK: Kalamandarlja. Vez. 16 K, po pošti t K vel. „Pota in eilji": /. in II. zvezek: A. MELIK: Zgodovina Srbov, Hrvatov In Slovencev. I. del 21 K, U. del 42 X. Po pošti oba dela 9 K v A. Zbirka političnih, gospodarskih in socijalnili spisov: /. zvezek: DR ZALOKAR: O ljudskem zdravju. Broš. 6 K, po oošti K 1'40 vel. II. zvezek. DR.DERČ: Dojenček, njega negovanje In prehrana. Cena 6 K, po pošti K 140 več. III. zvezek. DR. DEMŠAR: Spolne bolezni. S slikami. Cena 10 K, po pošti K 1'40 več. IV. zvezek. DR. SAGADIN: Naš sadni nji ustavni položaj. Cena 16 K, po pošti K 1-40 več. V. zvezek: DR. PITAMIC: Pravo In revolucija. Cena 8 E. po pošti K —-6C vec. VI. zvezek: Dokumenti o Jadranskem vprašanja. Cena 18 K. po oošti t A več. VII. zvezek: DR. OGRIS: Borba za Jugoslovensko drŽavo. Cena 82 K, po pošti K 1-60 vel. VIII. xv.: ČOROVIČ VL.: Rasa in vera v srbski prošlostl. Cena 16 K, po pošti K —-60 vel. DR. IG. RUTAR: Zbirka vojaških zakonov. Cena se K. po pošti K 1-60 vtl. ljubljanski Zvon, letnik 1919. Cena 60 K. Letnik 1920. Cena ioo a, po pošti io K vel. © LJUBLJANA, 87. Priporočamo nova Izbrana dela našo založbe: A. Debeljak: Francoska moderna lirika. Cvetober 4S franc, lirikov 24*—, vez. 30 — Mark Twain: Mali klatež Tom Sawyer 26 —, vez. 32-— Oton Župančič. Mlada pota 12 --, vez. 18*— Dr. Ivan Prijatelj: Aškerčeva Čitanka 14--, vez. 20 — Petronij-Glonar: Pojedina priTrimalhlJonu 9*—, vez. 12 — O. Župančič: Sto ugank vez. 3-— VI. Levstik: Zapiski Tine Gramontove 1'—, vez. 13-— Fr.Albredit: Mysterla Dolorosa 5--, vez. 11--Flaubert-Župančič: Tri povesti 7*-, vez. 13--Chesterton-Župančič: Četrtek 7«—, vez. 13 — Dr. J. Glonar Naš Jezik 3-—, vez. 6-— Brezigar Milko: Osnutek slov. narodnega gospodarstva 6 — Spominu Ivana Cankarja 2 —