Dobra volja je najbolja 
Moj najlepši spomin
Moj*'najlep3i spomin je, ko smo nekoč doma jedli so-lato. Jedla sva oče in jaz, Jeva in jeva, kar zagledam v skledi zeleno žafao. V šoli pravijo taki žabi urh. Čudno je to, Zaplatarjev hlapec je tudi Urh, pa ni zelena žaba. Ko zagledam torej žabo v solati, že hočem krikniti ter povedati očetu, kaj imava v skledi, ali Žaba mi naen-krat lepo mežikne, češ, tiho bodil Pa sem bil tiho kakor miŠ, a jedel tudi nisem več. Oče pa je naprej basal so-lato, da se je kar potil, in ]o grizel, da je solata kar hreščala med čeljustmi,
»Jurek, zakaj ne ješ več?« me vpraša čez nekaj časa, ko vidi, dasamo gledam v sldedo. Gledal sem žabo, ki mi je še vedno inežikala, nai bom tiho. Takrat je vzdignil oče še zadnjo solato ter jo zanesel v usta. Žaba se ni mogla veČ kam skriti, pa je zaplavala po kisu ter naenkrat skočila iz sklede očetu naravnost pod nos, kjer je še opazila zadnji repek solate. Oče je takoj izpustil solato, kakor da ga je kdo udaril po hrbtu. Gledal me je in gledal, kakor da me vidi prvič.   Potem me je zgrabil za ušesa.
»Capin zanikrni!« se je zadrl nad menoj, »zdaj vem, zakaj naenkrat nist več jedel solatel Zakaj pa mi nisi takoj povedal, da je žaba v solati, ha? Grdavš, čakaj,  navijem ti uro!«
Pa sem se hitro oglasil, predno je še začel oče navijati uro, in sem rekel: »Ljubi oče, saj bi bil rad povedall Zinil sem že, a tisti hip mi je pomežiknila žaba v skledi, naj bom tiho. Pa še enkrat potem mi je trepnila. Poglejte, ravno tako je naredila!«  Pokazal sem očetu, kako je mežikala žaba v solati.
302
Tedaj je oče spustil moja ušesa in je dejal: »Jurek, fi si pa res Durekl Ni žaba tebi mežikala. Kis jo je grizel v oči, zato je mežikala. Zapomni si to! Če boš še kdaj videl žabo v skledi, mi moraš takoj povedati,  čeprav bi mežikala I«
Potem je oče pobral žabo, ki mu je sedaj že skakala preko čevljev. Prijel jo je za zadnje krake ter jo zanesel v kuhinjo materi, Porinil ji je žabo pod nos in ji dejal: »Tole solato pa ti kar sama pohrustajl Samo pazi, da ti ne bo v želodcu regljala: kvak, kvakl«
Od takrat vedno prebrskam vso solato, čc bi še našel kako žabo. Pa^je ni in ni. Spomladi jih. bom sam nalovil ter jih nadeval med solato. Potem bom povedal očetu in bova gledala oba, kako mežikajo žabe| v solati, Mogoče bodo začele še regljati,  Joj, to bi bilo lepo.
Kaj bi rad postal
Jaz bi rad postal vsel Najrajši pa bi bil tak gospod, ki nič ne dela, ampak samo je. Jedel bi samo dobre reči. Moj   oče   mi  pravi   večkrat:
»Jurek, kadar boš go-spod, ne pozabi name t Ko boš kuhal, napravi guljaš in ajdove cmokel Hrkament gre taka reč rada v želodecf«
Ako bom postal kovač, bom delal žeblje, Žeblji so pri hiši najbolj potrebni. Z žeb- C Ijem Iahko zabijet podplat ali obesiš nauj Iepo sliko. Naj-bolj mi ugaja Krpanova ko-bila. Z žebljem tudi lahko preluknjaS kravo, ako jo na-penja, ali pa pribiješ zajca na vrata,   ako   ga  hočeŠ odreti.
Postal bi tudi lahko kro-jač. Rezal in šival bi suknje in krpal raztrgane hlače ter bi pri tem lepo zaslužil. Naj-bolj pa bi mi bilo vžeč, ker v^ bi imel polno škatlo gumbov. Kadar bi šel na sprehod, bi si porinil v žep likalnik, da me ne bi odnesel veter. De-lal bi obleke po najnovejši modi   in   na glavi   bi   nosil kredo,   škarje in dreto.
Čevljar ne bi rad postal, ker bi potem moral loviti po Pohorju čuke ter jih klati. Čuk je zelo koristen ptič. Iz njegovega kljuna si napravi čevljar škarje, iz kože usnje, iz perja blazino, iz črev dreto, iz krempljev igle, iz blata pa smolo. Pod čukovim repom pa najde čevljar naprstnik in tako oborožen lahko gre mime duše nad strgan čeveJj ter ga popravi v par minutah. Ako si bom preraislil  in  ne bom hotel  postati  kaj veČ,   se bom  šel  učit za čevljarja.
Tudi trgovec bi postal rad. Kajti ima trgovec mnogo Čokolade in turškega sladoleda. Vse to bi pojedel sam, papir pa bi prodajal odjemalcem. Pri tem se imenitno zasluži in Če znaš dobro prodajati in malo dajati, imaš lahko čez eno leto ali dve tri hiše in dva avtomobila.  Moj  oče pravi vedno:
303
»Veš, Jurek, trgovina ali kramarija, to ti je zlata žilal Noben frkolin te ne zna tako napetnajstiti kakor učen in prefrigan trgovecl Za prazen nič bož drago plačal in še lepo pozdraviti moraš gospoda trgovca, če hoCeš, da ic pošteno  ofrnaži!«
Jaz mislim, da pridejo taki trgovci z visoke šole. Podrekarjev Peter se je izučil za trgovca in je danes že tak gospod, da vozi metle v Rogaško Sla-tino. Rogaška Slatina je čudna voda. V njej se lahko koplješ in jo obenem piješ. V njej stoji tudi več hotelov in pošta. Tako vodo hodijo pit bogati ljudje.
Ako bi postal zdravnik, bi odprl delavnico poleg kovača. Tako bi irael blizu kleŠČe in vodo za izpiranje  čeljusti.
Sodnik ne bi rad postal. Moj oče pravi večkrat: »Božja mast! V sodni-kovi koži ne bi bil radl Kajti ima vedao pred nosom orožnike in pet korakov proč jetnišnicol VeŠ, Jurek, svetujem ti, kaj bi jaz postal, ako bi bil ti? Če hočeš dobro zaslužiti, napravi tako: poleti bodi zidar. pozimi pa učiteljl Tako boš dvojni zaslužkar, kar je danes moderno in se dobro obnesc. Tudi boš vedno na toplem. Zidarja greje poleti sonce, učitelja pa pozimi peč. Zidar je pozimi brezposeln, učitelj pa poleti, ko ima počitnice. Tako boš ubil dve muhi z enim ^udarceml Lc tega se drži,  ti pravim!«
»Kaj pa oče,  če bi postal minister? ga vpraŠam resno.
Oče je zamahnil z roko ter pljunil na polža, ki mu jc kazaj rogove. Nato pa mi reče: »Nič nc rečem, toda, kar vcm, vem! Z ministri danes ni bogve kaj. Ko si minister, si res velik gospod. Ko pa te brcnejo, si pa moraš izbrati drug poklic. Zidarju ne moreš ničesarl Če se podre hisa, je kriv veter ali pa mojster. Učitelj pa lahko reče: Trde glave je, koštrun, in niu nisem mogel zabiti ničesar v bučo, Čcprav sem se ga lotil z vsemi štirimi! To je tisto,  kar drži U
Tudi jaz mislim tako, da kar drži, držif Zato lahko postanem še vse, kar drži. Odločil se bom torej za velikega gospoda,  ki malo dela in veliko zasluži!
Naj bo tako ali tako! Če postanem to ali ono, vedno bom veljk gcspod, a za vas ostanem še vedno stari Durek Jurek! Zato vas lepo pozdfavljara in vam želim vse dobro na tem in na onera svetu! Ako pa se prej vidimo, vza-mem besedo nazaj in vam kličem:
— Dober dan — Bog daj