stev. 1 ^^ PTUJ, 11. januarja 1957 Letnik x. Glasilo SZDL ptt^ricega okraja — Uprava In uredništvo Ptuj, Lackova ulica 8 — Telefon IM, NB Ptuj Stev. 643-T-206 — Ure- juje urednaski o(fix>r — Odgovorni urednik Anton Bauman — Rokopisov ne vračamo — Tiska Mariborska tiskarna ~ Cena 10 din — Letna naročnina 500 din. polletna 250 dinarjev Lindska .skupSčIna Je zadnje dni v starem letu sprejela vse- držttvni dražbend plan, čeprav se zaveda, da vsebuje .^e mar- sikatero pomanjkljivost, ki pa jo b« moč odstraniti v prihod- njem letu. Prav v ta namen, da bi bile cmogročcne določene spremembe, ki jih že predvide- vamo ali pa se bodo pokazale nujne med letom, so namreč v družbenem planu zagotovljena velika sredstva za družbeno re- zervo, skupno 60,3 milijarde di- narjev, medtem ko je bilo lani v rezervi le 20 mili.jard. S sprejetjem družbenega pla- na za prihodnje leto Skupščina še ni končala dela na tem pod- ročju. Zvezni izvršni svet že pripravlja nekatere predloge, o katerih bo Skupščina razprav- ljala bržkone že januarja ali februarja- Predvsem bo treba urediti plačilni sistem, da bo bolj .spodbujal k povečanju sto- rilnostL Ureditev tega najvaž- nejšega vprašanja pa bo ne- dvomno zahtevala tudi največ časa. Zato bodo, kot kaže, prej urejena nekatera druga vpraša- nja. Glede na to, da je naše kme- tijstvo še zelo zaostalo, je Skup- ščina na zadnjem zasedanju mnogo razpravljala, kako doseči izboljšanje te gos9>odarske pa- no«:e. V Zboru proizvajalcev so zJasti poudarjali potrebo po po- večanju zveznega sklada xa po- speševanje kraeti.^itva. Ta sklad je bil v osnutku družbenega plana predviden v višini 1,5 mi- lijarde, skupina poslancev pa Je predlagala spreminjevalni pred- log, po katerem naj bi to vsoto zvišali na 2,2 milijarde. Manj- kajočih 700 milijonov naj bi vzeli iz splošnega investicijske- ga .sklada. Ko je prišlo d<) gla.sovanja *> tem \i>rašanju, so poslanci izbi- rali med dvema predlogoma: med predlogom skupine poslan- ce^' za takojšnje povečanje skla- da in predlogom predstavnika Zveznega izvršnega sveta, da se izrečejo proti temu povečanju, dokler se Izvršni svet ne bo posvetoval s Icmetijskimi stro- kovnjaki in potem dal Skupšči- ni točen pregled, kaj je dala posvetovalna služba v letošnjem letu in kakšne načrte ima za prihodnje leto ter, seveda, kakšna sredstva bi bila za to potrebna. Izmed poslancev, k! so se v Zboru proizvajalcev udeležili tega glasovanja, se jih je 64 odloČilo za povišanje skla- dbi, 75 pa proti. O poopeek^valiH službi v kmetijstvu bodo torej podrobno razpravljali na enem prihodnjih zasedanj Skupščine, še prej pa seveda v njenih od- borih. Kaže, da bosta pri tem trčili tudi dve nMienji — po enem naj bi sredstva za pospe- ševanje v glavnem uporabljali oentraliairaoo, po drugejn pa naj bi predvsem okrepili kra- jevne sklade. Na zasedanja Skupščine »to poslanci prikazali še več podob- nih primerov ia različnih gospo- darskih panog. Tako so na pri- mer sprožili predloge, naj hi uvedli sklad za dopolnilno ir,- obraževanje kadrov po podjei jih; naj bi tudi kmetijs^m za- drugam zagoio\-ili regres takoj ob nakupu umetnih gnojil, ne pa .šele ob prodaji: naj bi spre- menili predpis o izkoriščanju amortizacije in preprečili, da bi tovarne kupo>vale več tujih li- cenc, kot pravzaprav potre- bujemo; naj bi čimiprej zgradili cesto I4ubljana—Zagreb in zad- njih 18 kilometrov ceste I4ub- Ijana—Koper; naj bi za gradnjo elektrarn v zahodnem elektro- energetskem sistemu določili ti- stih 1600 milijonov, ki letos ni- so bili izkoriščeni itd. Vsi pred- logi Uudiddh poslancev, kakor vidimo, pravzaprav niti niso so- dili v razr>ravo o družbenem planu, so pa vendarle bili ko- ristni, ker »o pokazali razne po- manjkljivosti, ki jih bo treba po možnoKti čimprej odpravitL S pomočjo velike rezerve drui!l!>enih sre vpra- .^anje urediti naknadno med le- tom, nekaj problemov' pa bo pač moralo počakati, saj vemo, da .te treba pi^vscm zagotoviti dovolj sredstev za zvišanje živ- l.ienjiskcga standarda, kar je, če ne osnovna, pa ena osnovnih nalog družbenega plana za pri- hodnje leto. Vh v Lj. pr. NezmrzUiva Studenčnica Nepravilno bi bilo krniti sklad za pospeševanje V namene, ki ne bodo pospeševali proizvodnjo Raz-prava o predračunu skla- da />a pospeševi^nje kmetijstva v letošnjem letii na seji uprav- nega odbora sklada ter sveta za Icmetijstvo pni OLO je bila prav ranimiva. Slo je za načelno re- f^itev ali se riaj sklad uporablja letošnje leto predvsem v druž- benem ali zadružnem sektorju kmetijstva. Obvladovailo je mne- nje, da se morajo ta sredstva Mtreje odražati v lanetijskd jjro- izvodnji, Icajti prejšnja leta je bil sklad razdrobljen in kakšnih vddniilh uspehov v kmetijstvu ta fa*edstva niso obrodila. KAKO JE BIL SKLAD UPORABLJEN V LETU 1956? V letu 1956 je znaišal ptredra- čun skJada za pospeševanje kmetijstva 27,290.727 dinarjev, porabljeno pa je bilo 25,533.733 dinarjev in k temu je še prišteti terjatve v znesku 1,724.574 din. Kako so ba'lQ ta sredstva upo- rabljena? Za itz,pOipolnitev me- hairjzaeije na gospodarstvih sploišnega ljudskega premožiCnja je bilo porabljeno 4 milijone di- narjev, Okrajna zadružna zveza je dobiJa 6 malijonov dinarjev, m milioracijske načrte Pesnice je bilo porabljeno 737.833 din, za vzgojo kadrov 1,500.000 din, za organizacijo gospodarske raz- stave (delno kot ^posojilo) 3 mi- lijone 147.667 din. za veterinar- sko službo 4,794.907 din, za po- speševanje proizvodnje v raznih panogah kmetijstva pa ostalo. Najvetc sredstev iz sklada je to- rei prejela Okrajna zadružna zvezei, nato so bila porabljena za izpopolnitev mehanizacije na kmetijskih gospodarstvih in raz- stavo. najmanj pa so dobile po- f>amezne panoge kmetijstva. Ne- kih posebnih rezultatov pri po- speševanju takšna razdelitev &eveda ni dala. IN KAKO NAJ BI GA UPORABILI LETOS? Letošnji predračun predvide- va, da se bo v sklad za pospe- ševanje kmetijstva steklo 27 miilijonov 400.000 dinarjev. V prvotni zamisli bi bil ta denar uporabljen prvenstveno za ure- ditvene načrte kmetijskih go- spodarstev in njih nadaljnjo mehanizacijo (4 milijone) in za melioracijske načrte Pesnice, Dravinje in Polskave (3,500.000 dinarjev), ostala sredstva pa bi se pred\"sem uporabila v p^pe- ševalne namtre raznih kme- tijskih panog. Čeprav je takšna r-izdelitev še kar sprejemljiva in bi bila lahko z nekaterimi spre- membaird osvojena, je prišlo na seji do živahne razprave o tem predlogu. Predsednik upravne- ga odbora sklada tov. Ivan Vo- bič je namreč odločno piredla- gal. da sklad za poepeševasnje kjnetijvsvva kr-ije potrebe lista- novitve kmetijskih poeslovnih zvez v Ormožu in Ptuju, za kar bi bilo potrebno okrog 10 mili- jonov dinarjev. Osvojitev tega predloga bd sklad tako okmiila, da bi tudi letos ne bilo nobenih vidnih rezultatov pri posspeše- valnem delu. Kljub temu, da se načelno s tem predlogom člani Sveta za kmetijstvo in tudi ne- kateri člani upravnega odbora niso strinjiaJi, je končno os\'ojen ZAČASNI SKLEP ZA SESTA- VO PRORAČUNA SKLADA V LETU 1957. V tem proračunu naj bi letos uporabili za ureditvene načrte kmetijskih gospodarstev 2 mili- jona dinarjev, za ureditvene na- črte Pesnice 2,500.000 din (Dra- vinja in Polskava bi kljub nuj- nosti rešitve tega vodnega re- žima odpadle), za ustanovitev kmetijskih poslovnih zvez v Ptuju in Ormoau pa bi bšlo is; S'k}ada poraLIjCi>c 8 miiij-in,.' dinarjev. Tako bi zopet največ sredstev bilo uporabljenih v ne- produktivne namene, saj hi s tem denarjem krili osebne in upravne iadatke poslovnih zvez, ki se ne bi neposredno odražali v proizvodnji. Obenem pa bi bile zapostavljene kmetijske pa- noge in kmetijska gospodarstva ter rešitev problema Dravinje in Polskave, kd po\'zročata noreji vellkamsl^ škodo. Upati je, da je ta začasni sklep res samo začasen in da bo po ob- jekti^Tii presoji potreb pospeše- vanja kmetijstva pr^Klo do spre- memb. ki bodo sredstvia sik^ada Za posipeševanje kmetijstva usmerile predvsem v imiduktiv- ne namene. Potrebe ustano\ntve kmetijsSuh poslovnih z\'ez .^icer ni zanikati, vendar bo treba sredstva za to poiskati kje drugje. -r Svečan sprejem novih članov v mladinsko organizacijo na Vaienski šoli za lesno stroko Konec leta je bil na Vaje- niški šoli z£L lesno stroko v Ptu- ju svečan sprejem novih članov v mladinsko organizacijo. Prva izmena vajencev je končala s poukom. Mladinska organiza- cija na tej šoM jo v treh mese- cih pouka precej naredila. Tek- me z gimnazijci v odbojki in redni treningi v odbojki, nogo- metu, namiznem tenisu in šahu so večinoma izpolnjevani njihov prosti čas. Ustanovili so pevski zbor, ki se je v kratketn času naučil tri pesmi. Najvažnejši pa je bil marksiistični krožek, ki je organiziral več predavanj. Omenil bi na j važne ša. Prvo predavanje je imel upravnik šolo tov. Jože Rojic, ki je govo- ril o nemirih v Egiptu in na Madžarskem. Drugo predavanje je imel sekretar OK LMS tov. Predikaka Jože o temi: »Sile socializma osvajajo svet«. Tretje predavanje pa je imel ljudski poslanec tov. Bračič, ki je pre- daval o življenjskem standardu v Jugoslaviji Mladinci so se udejstvovali tudi na kultumo- prosvetnem področju. Obiskali so dve gledalL&ki predstavi, ne- kaj proslav ter 18 kinopredstav. Med člani in nečlani v Domu je bik) opazita precejšnje raz- like. Mladinci so bdOi pn^vsem boljši v šoli in tudi Ix>lj tova- rdški. Seveda so mladinci vzpod- budno vplivali na nečlane. Za aktivno delo ni billo mnogo ža- sa, pač pa je važno že .samo to, da je mladins'ka organizacija skrbela za to, da je bilo na šoli res pravo tovarištvo, skrbela je za uspeh in disciplino v šoli. Ta šola je prehodnega značaja. V treh mesecih celodne\Tiega po- uka se težko najde kai prostega časa. Zato je treba tcinu pro- stemti času posvečati zelo mno- go, kajti v tej šoU vzgajamo mladince, ki se bodo kmalu vr- nili domov, v delavnica, tovarne in podjetja, kjer bodo lahko tudi oni širili napredno sociali- stično misel. Tega se je Uprava šole zelo dobro zavedala in je prizadevno pomagala organiza- ciji pri njenem delu. Ob koncu tečaja so mladinci prejeli nove članske izkaznice. Za to slovesnost Id je bila ob- enem združena s proslavo pet- najste obletnice JIIa., pripra- vili nekaj dobrih točk. Upravnik šole tov. Jože Rojic jim je v nekaj besedah orisal pomen JLA in LMS. Nato so sledile recitacije in pe\'ske točke. Od- lični pevec Franci Vovk je za- pel dve umetni pesmi. Slf^ves- nost je zaključil pcvsici zbor, toda še dolgo potem je iz učil- nice odme\'-ala naša lepa na- rodna pesem . -nč Svet za varstvo matere in otroka vabi k sodelovanju Kakor v ostalih občinah ima tudi občina Ptuj Svet za var- stvo matere in otroka, glede ka- terega lahko trdimo, da zasluži pozornost javn<)«sti, saj je s svo- jo dejavnostjo in uspehi lahko aa zgled enakim svetom drugih občin. Takega mnenja je veči- nn odbornikov občine Ptuj, ki ao na zadnji seji slišali poročilo predsednice sveta tov. «lr. Nade Pavličeve. Svet za varstvo matere in otroka v Ptuju si je ustvaril sliko stanja na terenu z analizo, ki mu je izkazala, da je na po- dročju občine Ptuj nekaj mlado- letnikov in družin, ki so po- trebni ?x>moči zaradi posledic; bo^iezni, družins-ice ne^sloge, eko- nomste in kulturne zaostalosti in neprosvetljenosti, alkoholiz- ma in podobno. Družbena bud- nost in pomoč v teh primerih pomenita krepko roko, ki lahko pomaga prizadetim iz težav in jim vrne moč in zaupanje v bo- dočnost in lepše življenje. Anailiza je ravno tako poka- zala, da bodo mlečne kuhinje po vseh šolah šolairčkom v ne- precenljivo pomoč. Starši in šo- le se bodo morale skupno spo- prijeti s tem problemom kjer se še niso. V tej skrbi bodo ne- dvonmo naleteli na razirnica^anje obla^stnih in političnih pred- stavnikov v občinah pa tudi predistavnilkov podjetij in obra- tov, soj povsod radi pomagajo, ko gre za mladino. Okrog 250 pomoči potrebnih .se je obrnilo na svet za varstvo matere in otroka. Take primere je obrav- navala komisija, rešila ugodno nad 120 prošenj ter razdelila nad 560.000 dinarjev podpor. Zdravstvene okrepitve je bilo potrebnih več sto otrok. Svet je lani poskrbel lepe počitnice- nad 90 otrokom, potrebnim spre- membe 2xaka, okolja in hrane, kar je stalo nad 580.000 dinarjev. Nekaj so k temu prispevali star- ši. 29 otrok preživlja svoje mla- de dni v domovih. Za njihovo vzdrževanje prispeva občina okrog 3 miMjone dinarjev. S prednjimi številkami pomoči sveta še niso prikazana priza- devanja z otroci pri razvezah zakonov in v drugih primerih, kjer je bilo ix)trebno zaščititi pravice otrolca. Da lA uj: nekaj fin^nčr-ili sredstev za izvrševanje svojih nalog, je svet 1956. leta predla- gal občini uvedbo 10-odst pro- metnega davka od prometa al- koholnih pijač za takratno leto, pri čemer i>a ni prodrl, ker se gospodarski svet in odborniki občinskega Ijiidskega odbora s tako vi.soko davčno obremeni- tvijo prometa alkoholnih pijač niso striniali. Občinsiki liudski odbor se je zadovoljih le s 5 odst. ■orometnega davka, ki se v ce- loti steka v občinsiki proračun. Skromen občin^i in okrajni sklad za varstvo matere in otroka zdaleč ne zadoščata za tovrstne potrebe, zato je okrog tega sklada precej živahne in večkrat brezuspešne polemike. Ob »Tednu matere in otroka« po podjetjih v Ptuju zbrana sredstva in sredstva od prodaje znako«.'' se ne stekajo v občinski temveč v okrajni sklad. Teh .<5redstev pa je za vse premalo. Marsikaj mora zato izo^ti, kar je sicer planirano. V letu 1956 je bilo od 5,288.535 dinar.iev proračunskih sredstev največ porabljenih za vzdrževa- nje otrok v specialnih zavodih in za rejnine (3,005.395 din), za počitnišilre kolonije (582.000 din), za rvodioore mladoletnikom C568.339 din), za štipendiranje otrok padlih borcev in žrtev fa- šističnega nasilja (564.000 din), za mlečne kuhinje in mladinsko šolislko kuhinjo (400.000 din), za Teden otroka (150 000 din), nekaj pa za potne stroške soc. aktivi- stov (18.892 din). Ta sredstva so bila zagotovljena v proračunti, medtem ko je dosegel sklad za varstvo mater in otrok le 102.375 din, ki so naloženi pri Mestni hranilnici Ptuj. V letu 1957, si bo Svet za var- stvo matere iii otroka prizade- val poleg materialnih sred^ev pridobiti čimveč sodela^^cev, brez kaiteriih na tako velikem socialnem področju ni mogoče priloakovati uspeha, čeprav hi bila na razpolago še večja sred- stva. Na tem področju mora vsakemu dobrohotnemu sign^u slediti takojšnja in učinkovita akcija, ki lahl^ veliko pomeni za prizadetega in njegovo oko- lieo. Kot '!p.'i rrr^jr^-i^diiica tov. dr. Nada Pavličeva, bodo socialno-zdravstveni delavci, člani Društva prijateljev mladi- ne, prosvetni delarvd, obči^isiki uslužbenci in drugi v prihod- njem letu radi priskočili na po- moč, saj so se lahko že doslej prepričali, da jih to področji« dela čailca z od/prtirm nikami. ■Pz. Eden^ LONDON, 10. jan. (Reuter). — Vlada Anthonyja Edena je sino- či kolektivno odstopila. Kraljica Elizabeta je sprejela ta odstop. Pozno popoldne je imela vlada še poslednjo sejo, na kateri so obravnavali važna vprašanja. Istočasno je DownLng Street (Nadedjevanje na 4, strani) ZAHVALA Mestni komite ZKS in Mestni odbor SZDL Ptuj sta prejela veliko novoletnih čestitk kolek- tivov in čl'anov iz raznih krajev naše domovine, zlasti pa iz Ptu- ja in se vsem zahvaljujeta. Enako se zahvaljujeta za no- voletne pozdrave vsem Ptujča- nom, tov. Mitji Vošnjaku, pred- stavniku vlade FLRJ iz Tnsta. V Kidričevem Imm Zdravstveni dom Večini zdravstvenih delavcev v Ptuju in prebivalstvu v Ki- dričevem je znano, da je bila v Kidričevem od sobote, 5. ja- nuarja t. 1., Zdravstvena postaja preimcno\'ana v Zdravstveni dom. Zvečer tega dne je bila namreč slovesna otvoritev, ki se je je udeležilo iz Ptuja in Kidri- čevega lepo število vidnejših osebnosti, zlasti pa zdravnikov in zdravstvenega osebja. Vsem gostom je prijazni dr Predan iz Kidričevega razkazal lepo urejene in tehniično bogato opremljene oddelke Zdravstve- nega doma ter raztolmačil po- sebnosti novega rentgenskega aparata, mikroskopa itd., znašel pa se je tudi s primernim od- govorom na vprašanja, če je za otvoritev poslal domov vse bol- nike, ker so bile vse postelje prazne. Lepo urejeni prostori, prijazna dva zdravnika in me- dicinsko osebje je lahko vsako- mur pač zapustilo vtis, da so predani zdravstveni službi v močnem delavskem centru, kakor je Kidričevo, in da tudi cenijo veliko naklonjenost to- varne, ki rada podpira njihove načrte. Ob otvoritvi je dr. Predan poudaril velik pomen temeljite zdravstvene preventivne službe v industrijskem centru, kakor je Kidričevo, kjer so delavci iz- postavljeni večjim nevarnostim pri delu, in tudi pomen Zdrav- stvenega doma, ki ima najres- nejrabo ali za vinogradniško kolje ali pa se dobro proda kot taninski los. Toda vedno bolj se približuje nevarna kostanjeva bolezen, ki grozi uničiti vse naše kostanje- ve gioedove. Ta bolezen se ime- nuje kostanjev raik, povzroča pa jo gHva (Endothia parasitica), ki se nevarno širi š prenašanjem okuženih plodov iaa prevažanjem napadenega lesa, Sele šest Ie1 je poteklo, odkar se >e ta bole- zen. razširila na Slovensko in ta na Gtoriškem v okolci Nove Go- rice. V nekaj letih je že za- jela veJflka področja in tam je vprašanje poseka zadnjega ko- stanjevega drevesa že neizbežno dejstvo, ki se kvečjemu za ne- kaj let lahko še odloži. Tam so ionetovalci ostali brez kostanja, čeprav so bdli prav tako nave- zani na dohocBce iz kostanjevih gozdov in so jim bili nujni za n^hofv obstoj, kot je to v Halo- zah. Eolezien je toKko bolj nevarna zaradi tega, ker proti njej ni učinkovitih kemičnih sredstev, s katerimi bi jo uničevali ali pre- prečevali. Zato je edini učinko- viti način borbe proti tej kosta- njevi kugi omejevanje okužene- ga področja, da se ta bolezen ne širi in raznaša in pa imičevanje vseh okuženih delov drevesa ta- koj, ko se pojavijo prvi znaki. Z zakonskimi predpisi je zato prepovedan izvoz kostanjevega lesa in hlodov iz goriškega pod- ročja, da se bolezen na ta način ne bi razširila po Sloveniji in po državi Ti likrepi do sedaj še niso prizadeM našega okraja, za- to pa je dolžnost vseh kmeto- valcev in gozdarjev, da skrbno pazamo na to, da bomo vsak njor^itni i»jav bolezni takoj ugotovili in jo v kali zatrli. To je dnigi način borbe z bolezni- jo, kadar se je že pojavUa. Ven- dar je kostaxxj tedaj že obsojen. (Blaž I.ukan) Le težko se da še kaj rešiti, ka- dar se začno kostanjeva dreve- sa že sušiti v večjih skupinah, ker so tedaj tudi vsa okolna dre. vesa že okužena, čeprav še ne kažejo očitnih znakov bolezaii. Gozdarski strokovnjaki se bori- jo proti kostanjevemu raku tu- di na ta način, da iščejo in ugo. tavljajo, katere vTStc ali »sorte* domačega kostanja so odporne proti bolezni. Minulo jesen ste lahko videli pasane lej^e, na katerih je bil Icratek opis bolezni in nazorne barvaste slike, ki prikazujejo razne stopnje bolezni. Zato bom tu samo na kratko ponovil opis prvih znakov bolezni, da bi ta- Ico pri iskanju pojave bolezni lahko sodelovali prav vsi gozdni FKJsestniki. Ti so prav za prav poleg gozdarjev najbolj poklica- ni, da se p>o svojih močeh bori- jo za svoj »kostanjev kruh«. Naša skrb je §e ix>sebno opravi- čena, ker so se minulo jesen v zapadnan delu Haloz že poja- vili nekateri sumljivi znaki. Ker pa jG lastnik drevja že odstranil vse tiste dele dreves, ki bi lahko omogočili spozmnje bolezni, ni bilo mogoče točno tigotoviti ^nr- ste bolezni. Bolezen najraje napada zdra- va, bujna drevesa vseh debrfin in starosti, ki se nato v nekaj letih posušijo. Prvi znak, ki ga lahko dobro opazimo, je rumen- kasto^rjavo listje. Ko Bsti ove- nejo, ne odpadejo, temveč obvi- sijo na vejicah, kjer so zrastU. V drugi fazi razvoja bolesmi se pojavijo na lubju razpoke in po- samezni deli lubja začno odpa- dati. Seveda pa prvi znak, to jc sušenje listja i^mladi in poleti še ni zadosten dokaz, da to po- vzroča ravno kostanjev rak. Vsekakor pa naj bo to prvo opo- zorilo za vsakega posestnika, da se o pojavu čimpreje posvetuje s nodročnim logarjem. Le ta bo potem sam podvzel nadaljnje ukrei>e, da se ugotovi pravi vzrok sušenja. Kolikor ne bo mogel sam tega ugotoviti, bo o tem obvestil druge strokovnja- ke, ki bodo dali tudi nadaljnja navodila za preprečevanje šir- jenja bolezni. V vsakem slučaju pa je potrebno hitro ulcrepanja. Le s sodelovanjem vseh gozd- nih p)oscstnikov bomo uspeli' bolezen pravočasno odkriti, če se ta ix>javi pri nas, in ji pre- prečiti širjenje na večja področ- ja. S tem veliko katastrofo, ki grozi, lahko občutno zmanjša- mo, nikakor pa ne moremo osta. ti brez težkih posledic, če se kostanjev rak razširi na večje področje, kjer je tudi borba proti njemu težja. Zato sodelujte z vašimi logar- ji in javljajte jim vsak sumljiv pojav. Opazovanje naj bo traj- no od pomladi, ko drevje ozeleni pa do jeseni, ko začne listje od- padati. ^sopis „Delo in varnc«t" št. 8—9 Iz:51a je d^jna, 8.-9. številka strokovne revije »Delo in var- nost % ki ga izdaja Zavod za proučevanje organizacije dela in varnosti pri delu LRS v Ljub- ljani. Iz visebine Franjo Aleš: Oddelki za organizacijo dela v podjetjih. Dr. Leon Jerovec: Kritična točka v poslovanju go- spodairske organizacije; inž. Franc Debevc: Komunikacije v podjetju; dr. Mirico Pibrovec: Uporaba psihologije dela v in- dustriji; prof. Ivan Bertoncelj: Problemi medsebojnih odnosov v gospodarstvu (poročilo z med- naonodnoga konigrcsa v Holandi- ji); inž. B. M.: Zaščitna očala; Franjo Belak: Hi<7iensko tehnič- na zaščitna služba v tekstilni indTOtriji; Franc Preilovec: Ne- sreče pri de^lu v celisikem okra- ju; Ježe Stu.i bilo bolezTii, če bd se v go- podarsko in zdravstveno za- »stalih krajih, ki so od centra Kidalieni, nudila uspešna orga- lizirana zdravs-tvena pomoč, delegati na skupščini niso pre- deč hvalili rešilne nostaie. Vča- sih postopajo uslužbenci posta- ^ pri prevozu bolnikov preveč »birokratsko«. Tako n. pr. niso ToteOi prepeljati ponesrečenega Mavca iz Domave, ker ni imel ! seboj zdravstvene knjižice, ^ele ko je naprej plačal prevoz, » ^a -prepeltali.« Vidiš, prijatelj, zdravstvena ■kržba ni taiko enostavna kot zgleda. Zdravstveno stanje pre- nvalstva bi lahko bil'> mnogo )oliše, če bi ljudski odbori veČ >rispeva1i, kot na pr. za male isanacije, za štipendije zdrav- stvenega kadra in ustanaovlja- ije nomožrnih lekarn. »No, ko se prihodniič srečava, K>va razpravo o zdravstvu na- daljevala, ker je to zelo malo, car sem ti povedal.« O vinu in kletarstvu Kaj vpliva na sestavo grozdja in mošta? Predvsem seveda zrelost grozdja, V razvoju grozdja razlikujemo tri stopnje, in sicer rast, zrelost in prezrelost. Brž ko trta odcvete, začno grocsdne jagode rasti in to tako, da se ix)vecujejo prvobitne ce- Uce, ne da bi se razmnoževale. Sestavne snovi jagod so precej enake ostalim zelenim delom trte. Stanične kožice so polne Idorofila in morejo asimilirati, to je 2 vodo, sončno energijo, ogljikovim dvokisom in listnim zelenilom tvorijo razdične oglji- kove hidrate. Dokler jagode rastejo, raste tudi ki&Tina, sladkor pa ostaja v glavnem isti, ker se precej slad. feorja spremeni v jabolčno in vinoks. ldsUno, Spočetka je vin- ska kislina v premoči, ko se prične grozdje mecati, pa je več jabolčne kisUiie. Grozdje se mehča in se prič- ne barvati, ko j^neha rast ja- god in ko je fiziološko zrelo, to je, ko bi mogle pečke kliti in dati novo rastlino. Čeravno jagode ne rastejo, pridobivajo na teži, ker se sl^ kor hitro kopiči. Ko ^ sladkor ne more več kopičiti, nastopi popolna zrelost. — C^ koncu zorenja se more sladkor pomno- žiti vsak lep sončni dan za Vs sladkorne stopnje. Zrelo grozdje je bolj sočno in da več mošta kot pa-emalo zrelo. V času zorenja se torej sJad- kor kopiči, kislina pa izgineva. Zorenje je končano, ko listje ovene in pecljevina oleseni, Ce ostane grozdje še na trti, na- stopa v ugodnem vremenu pre- zrelost. V zi^em grozdju imamo pari- bližno enake množine grozdnega in sadnega sladkorja, medtem ko je v prezrelem grozdju, več sadnega sladkopa. V vinogradniških predelih z neugodninvi kllmatskinri razme- rami obešajo zdravo grozdje ali pa ga polagajo na slamo, da do- be prezrebst in s tem boljšo kvaliteto vina. Tako vino ime- nujejo v nemških deželah »slamnato v^oo« v Italiji pa »sveto vino«. Posebno oplemenitev lahko dosežemo v ugodnih klimatskih razmerah — to je, kadar je podnevi sončna, ponoči pa vlaž- no in megleno — s takozvano plemenito gnilobo, GKvica ple- menite gnilobe namreč povzro- ča razpadanje kožice, kar pospe. šuje izhlapevanje vode in zgo- ščevanje soka. Ker pa troši za svojo rast omenjena glivica več Irfsline kot sladkorja, se spremi- nja odnos med kisaino in slad- korjem v korist slaolno presenečenj, dela in raz- vedrila. Zato pohitite in se vključite v modelarsko sekcijo! V tej sekciji boste delali male aeroplane, zmaje in še polno drugih presenečenj boste doži- veli, v tem nad vse lepim mo- delarskem športu. Tudi vaša mamica bo vesela, ko boste pri- nesli domov letalski model, ki ga boste morali seveda sami iz- delati. In ko vas popelje na iz- prehod, boste spustili vaš mo- del, da se bo dvignil visoko med sive oblake. Zato pa pohitite in se vklju- čite, rok je do 13. januarja 1957. Kako bo končana ribiška pravda ? Med Ribiškim društvom v Ptuju in Tovarno glinice in alu- minija v Kidričevem teče ie od 4. maja 1956 ^Oje pred Otrož- nim sodiščem ▼ Mariboru civil- na pravda za odškodnžiio nad 1,5 milijona dinarjev zaradi propadanja rib v ptujskem ri- biškem okolišu, ker so steka.So IZ kanala tovarne v Dravo večje količine fenola in katrana, U zastrupljata ribjo hrano in ri- be. Nedavno je bila v tej pravdi že druga rsucprava, ki pa je biia zopet preložena. V pravdi Iiotrebno rešiti vprašanje, 5e je v tem ribiškem okolišu res to- liko rib, kakor zatrjuje Ribiško društvo Ptuj, 6e jih res toliko propada, kot navaja tožba in če omenjeni kemikaliji res og^rožata edino ribje drstiščo v republiki. V začetfeu spora je po^iišala zadevo re^ posebna kotni si j a iz zastopnikov Ribdškega dru- in Tovarne in alu- mdnija z ugotovitvijo dejanske- ga stanja in primemo ocenitvijo škode, vendar Tovarna glinice in aluminija ni mogla pristati na plačrilo odškodnine nad 1,5 milijona dinarjev ter se je raje spustila v pravdo. Strokovnjak za ribarstvo je podal svoje mne- nje, da odplaka iz tovarne, ki vsebuje nrmogo fenola in katra- na, resnično škoduje ribjemu zarodu s tem, da mu zastruplja hrano ter tudi zatrjuje, da ista odplaka resno ogroža edino dravisko ribje drstiš^ v repu- bliki, ker da je odplaka škod- ljiva v razdalji najmanj 7 km. iSidi Inštitut za zdravstveno hi- drotehniko v Ljubljani je na podlagi analize vzorca oda davčni Tavezanec svoje stalno bivališče odnosno pravna oseba svoj sedež. Davčno prijavo za dohodke od zgradb morajo vložiti tudi tisti davčni zavezanci, katerim je bi- la dohodnina od obrtne dejav- nosti že vnaprej pavšalno od- merjena. Prav tako morajo vlo- žiti davčne prijave za dohodke od zgradb tista kmetijska gospo- darstva, ki imajo zgradbe v mestnlli okoliših ali kopališčih, klimatskih in turističnih krajih. Za dohodke od zRtadb se raču- na tudi vrednost lastnega stano- vanja. Davčne prijave lahko oddajo zavezanci osebno ali po pošti. Dohodki iz uslnlbenskega raz- merja ne spada,io v davčno osnovo in jih ni treba izkazo- vati v davčni prijavi. Kdor ne vloži davčne prijave v določenem roku, plača kazen v višini 3 Ve od pčredpisanefira davka, oe pa prijave ne vloži niti na pismen poziv, pa 6'/o predpisanega davka. Kdor vire dohodkov utaji oz. prijavi neresnične ali nepopolno dohodke izključno iz kme^Mstva; 2. delavci, nameščenca, usluž- benci in upokojenci glede dohodkov ix službenega raz- merja; 3. postreščkL, utičnf pirodajalci časopisov, snažiici obutve in podobni delavci, ki plačujejf dohodnino v stalnem letnem znesku, če »imajo drugih do- hodkov, za katere jc predi>i- sana vložitev davčne prijave; 4. osebe, ki so imele dohodke od dobičkov za srečke ia dni- ge vrednostne papirje, od do- bitkov stav v gotovini na dirkah ter na športnih in drugih prireditvah. H. PROMETNI DA\TBK Hkrati in v istem roku e davčno prijavo dohodnine mo- rajo vložiti na posebnem obraz- cu letno prijavo za prometni davek tisti davčni zavezanci, ki opravljajo promet, podvržen plačilu prometnega davka« Davčne zavezance opozarja- nM>, da rok za vlaganje davčnih prijav ne bo podaljšan. III. PAVŠALNA ODMERA Po 37. členu uredbe o dohod- nini se odmerja dohodnina pav- šalno za davčno leto vnaprej načeloma tistim obrtnikom, ki ne zaposlujejo tuje delovne sile, vendar se razširja pavšalna od- mera dohodnine tudi na one uslužnostne obrtnike, ki ne za- poslujejo več kakor eno tujo deloviV) silo (pomočnika). Va- jenci se ne štejejo za tujo de- lovno sUo. Pozivamo vse prizadete davč- ne Tavezamce, da v času od 1» do 31. januarja 1957 vložijo davčne prijave, v katerih je treba navesti kosmati dohodek, ki ga bodo predvidoma dosegli v letu 1957 tcr proizvodne in režijske stroške, ki bodo po- trebni za dosego teh dohodkov. Hkrati z davčno prijavo za pavšalno odmero dohodnine j« treba napovedati 'tudi promet, ki bo predvidoma dosežen v letu 1957. Za pavšalno odmero je treba napraviti povsem ločeno davčno Prijavo. DFvŽAVNI SEKRETARIAT ZA FIN.4NCE LRS Prijave sprejema Tajništvo za prosveto in modelarska sekcija, Prešernova ul. 33, Ptuj. Modelarska sekcija Aerokluba Ptuj Razgks Prebivalstvo občine Ptuj, ka- kor tudi vse druge interesente, obveščamo, da je na Oddelku za gospodarstvo in komunalne za- deve občine Huj razgrnjen na vpogled načrt zazidalnih okoli- šev: mesta Ptuj, Kidričevo, Gerečja vas, Apače, Kungota, Podvinci, Pacinje, Sp. Velo vlek, Domava, Spuhlje, Hajdina, Draženci, Haj- doše, Skorba, Sp. Breg, Štuki (Novo naselje). Slovenja vas, ZLatoiičje, Starše, Prepolje, Ro- goznica, Markovci, Zabovci, Bu- dina in Grajena. Priporočamo vsem gradbenim interesentom in drugim obča- nom, da pregledajo predvidene gradbene okoliše in pMxiajo svo- je morebitne pripombe. Po spre- jetju odloka o osvojenih grad- benih okoliših, izven teh ne bo mogoče graditi. Zazidalni načrti so na vpogled od 12. do 27. januarja 1957 Občinski ljudski odbor Ptuj PTUJ, 11. JANUARJA 1957 Stran 5 IZ NAŠIH KRAJEV » IZ NAŠIH KRAJEV * IZ NAŠIH KRAJEV » IZ NAŠIH KRAJEV » IZ NAŠIH KRAJEV « IZ f^AŠIH KRAJEV • IZ NAŠIH Na IV. terenu SZDL so se dobro pomenili o družbenem upravljanju Na nedavnem obenem iborn SZDL ptujskega IV. terena (Lju- tomerska cesta) so se več kot drugje pomenili o družbenem upravljanju, zlasti glede na lepo število članov SZDI^, ki sodelu- jejo pri občinskem ljudskem od- boru, pri raznih svetih in komi- sijah ter upravnih odborih za- vodov, ustanov in v šolskih od- borih. Najdalje so se zadržali pri potrošnikih in hišnih svetih. Po mnenju predsednika SZDL tega terena in članstva so tr- govski lokali tega t^ena na nižjem tehničnem ni-^u kot trgovski lokaH haloških KZ. Po- trošniški svet se je bavil s temi problemi, vendar ni mogel do- seči posebnega uspeha. Svet po- troBnikx>v pri »Hrani«, n. pr., ligotavlja, da so pogodbe med podjetjem »Izbira« in trgovino členjene brez sodelovanja sveta potnošnJkov, čeprav pra- vilnik o delti sveta to določa in zahteva pri takih pogodbah so- glasnost sveta. To kaže, da je samostojnost te trgovine okr- ijjena. Svet je tudi predlagal, da bi 'pri podljetju »Iztvira« osno- vali koorddnacijisiki organ po- trošniških svetov šestih trgovin. Tafežen organ bd gotovo dal svoje mnenje o investicijah v stavbe kot sta na Ljutomerski cestL Novi dea mesta potrebuje in zasluži tudi sodobnejšo in bolj higiensko trgovino. Nepra- vilno bd bilo na tem mestu za- molčati pobude članstva SZDL, M eo jSh sporočali Izvršnemu odbora SZDL v zvezi s proda- jaliK) kruha, mleka in mesa na tem toremi. Rezultat teh pobud in zaivzemairtja Izvršnega odbo- ra je v tem, da bo dobil teren prodajalno mHeka in kruha v ptrostore 2Tlavcc kot začasen iz- hod iz sile. Glede 22 hišnih svetov je bilo na občnem ^boru rečeno, da so hišni sveti v starejših zgradbah skoraj brez moči. Njihova sred- stva ne zadoščajo za vzdrže- vanje hiš, zato se v hišah niče- sar ne uredi niti ne spremeni. Hišni sveti v novih zgradbah imajo svoje probleme, v katere spadajo tudi prerekanja z inve- stitorjem in izvajalci del. Svoj- stven način kolavdacijskih pre- vzemov in predaje zgradb v upravljanja težko najde primer drugod v Sloveniji. Izvršni od- bor SZDL terena je predlagal spremembo občinskih predpisov o delu hišnih svetov in uprave stanovanjske skupnosti. V hišah, kjer imajo hišnike, bi na i hišni sveti sami vodili in upravljali sklad M vzdrževanje kot je to urejeno drugod. Priznanje za aktivno delo eo dobili med drugimi tudi člani šolskih odborov s terena, ki po- magalo prosvetnim delavcem pri reševanju šolskih vprašanj, zlasti pa pri vzgoji mladine. V poročilu predsednika in diskusiji je bilo za vsakogar nekaj, ki se udejstvuje v našem družbenem življenju, pa tudi za tiste, ki radi prisluhnejo našim funkcionarjem in pozneje v praktičnem, vsakdanjem delu vestno izpolnjujejo svoje dr- žavljanske nalofge. Pp. Mladinska konferenca na Vajenski šoli za razne stroke Na redni letni mladinski kon- ferenci je mladinski aktiv Va- jeniške šole za razne stroke pregledal in ocenil svoje delo v preteklem šolskem letu. Iz poročila predsednika in iz diskusije je razvidno, da je or- ganizacija delala in da je do- segla nekaj uspehov, toda do- segla bi lahko mnogo več, če bi sodelovali vsi mladind, saj je organizacija dotodvala veliko in uvidevno pomoč od upravitelj- stva šole. To je številčno zelo močna organizacija, saj šteje 266 n:iladincev in le 32 mladin- cev ni vključenih v MO. Mla- dinci so priredili tispek) »Vaje- niško akademijo«, kjer je nasto- pil tudi pev^ zbor. Na šoli^ je delovala družina Počitniške zveze in TabomiSke organiza- cije. Prirediili so ndkaj izletov s kolesi ter taborjenje v Bio- gradu. Tudi v športu so se tidej- stvovali ter do^li nekaj uspe- hov v šahu in nogometu. Iz dis- kusije je bilo razvidno, da ni Mlo pri delu dovolj resnosti. To se je opazilo predvsem pri Strelski družini, Id je dobila pomoč od upraviteljsstva šole. toda zaradi neresnoBti in slabe- ga vodstva ni dosega pomemb- nejših uspehov. Vsi uspehi, ki j^tti je dosegla MO, eo plod vestnega in po^- vovalnega dela nekaterih rrda- dincev. Omenil bi požrtvoval- nega sekretarja tov. Zadravca, ki je sam opravil večino orga- nizacijskih stvari In ravno nje- mu se je treba zahvaliti, da je M O dosegla toliko TJSpehov. Ce bodo vsi mladinci in novo- izvoljeno vodstvo deflali tako, kakor ie dola^ sekretar, bo lah- ko MO na Vajeniški šoli za razne stroke postala v novem letu ena najiboljših. -nč V Ormožu so ustanovin kmetijsko proizvajalno poslovno zvezo V Ormožu so ustanoviM pred kratkim kmetijsko proizvajalno poslovno zvezo, ki bo 2xiniže- vala kmetijske zadruge Ormož, Obrež, Srediišče, Ivanjkovci, Kog, Mikla^ Tomaž in Sejanci. Na ustanovnem občnem zboru so delegati razpravljali o progra- mu kmebijsike proizvodne po- slovne zveze, Id bo v letu 1957 skrbela za zamenjavo semen, za več^o uporabo umetnih gnojil, ustanovila bo lastno drevesnico in trsnico in t^o postavaa te- melje za sisrtematično obnovo sadovnjaikiov in vinogradov. Sča- soma bo zgradila večje isfldadl- šče za poljske pridelke in mali kombinat s sadno in zelenjadno sušOnico. Kombinat bo taostavila na oder že več lepo uspelih del Kaj jih naštejemo: Miklova Za- la, Spomenik pri Hrastovcu, Vr- nitev, Veriga, Svet brez sovra- štva, minulo nedeljo pa je vprizorila v Staršah Meškovo dramo Mati Igro je režiral tajnik društva Lončarič Ivan. Izkazalo se je, da je izbral dobre igralce. Mater je Igrala Pepca Gojčič, Miiai.a Lončarič Anton, Ivana Cemec Boris, Silvo Ekart Rozika, Tinko Ekart Soseb- no odlikovala vas Stojnci. ki je svojo obveznost prekoračila, za 4000 din in zbrala nad 19 000 din. Občinski ljudski odbor v Ptuju pa je delo podprl z zneskom 50.000 din. Sc^ski odbor je sklenil, da prevzame po otvoritvi kiihinje, ki je bila konec decembra 1956, ob^em s proslavo novoletne jelke, vso skrb za njeno nemo- teno in pravilno delovanje. Ob- enem je določil, da bo prejema- lo v njej brezplačno hrano 48 učencev, ker žive njihovi starši iz različnih tehtnih vzrokov v težkih socialnih prilikah. Mnogi starši pa so na roditeljskem se- stanku, dne 23. dec. 1956, ki se ga je udeležilo rekordno število staršev, izjavili, da žele, ^ bi njihovi otroci, posebno tisti, ki imajo dolgo pot do šole, dobi- vali obrok topleka mleka v zim- skem času in so voljni za to pri- spevati določeno vsoto za vzdr- ževanje mlečne kuhinje. 15. obletnice ustanovitve JLA smo se spomnili s kratkim govo. rom na roditelj^em sestanku, nameravamo pa jo praznovati, ko dobimo filme o naši armadi. Zastopnik JLA, član oficirrfcega zbora ptujske gimnazije je oseb- no izročil učenki Neži Kun&iik iz Zabovec nagrado (knjigo) za najboljšo nalogo o JLA. M. K. Andrej Kovač, bibliotekar: Ptuj in okolica v pesmi in povesti Elizabeta je bila zelo nezado- voljna s svojtim možem dr. Kor- nerjem, ki je hodil večidel po svojih opravkih in zanemarjal svojo ženo. ki je zato iskala utehe v glasbi ali pa na spreho- dih s polbratom — mati Stadler se je namreč drugič poročila z nekim prekupčevalcem. Ti spre- hodi so seveda povzročili po mestu zlobne govorice, ki so še bolj razrahljale mlado zakonsko zvezo. Dr. Komer je nekoč sli- šal, da pride v vsskem zakonu prei ali slej do kritičnega pre- okreta. Zakonci, ki so se slabo razumeli, začno složno živeti ali pa se popolnoma razidejo. Za- konci pa. ki so se doslej ljubilo, se nenadoma razidejo ali pa se še tesneje združijo. (Avtomati, str. 137.) Tudi nekoč so bili ptujski meščani zelo zaposleni s števil- nimi občinskimi sejami, ko je vladal v Ptuju vsemogočni žu- pan Leckner, ki se mu nihče ni upal z operstavljatd. V začetku 20. stoletja, v fasu nase povesti, se ie mnogo razpravljalo o 5?la-- bPTO lesenem mostu, edinem, ki je vodil čez reko. Ob tej prilož- nosti so se pojavili v obffinsfccm svetu tudi glasovi proti župa- nuvi samovolji Ptujski most so ogrožale spo- mladi in jeseni vodne mase, po- zimi pa ledene gmote. Vsako le- to je bilo treba izmenjati nekaj stebrov, večno so ga popravljald In krpali. Tudi sedaj so upora- bili nizko vodno stanje za ubi- janje novih pilotov. Dr. Komer je predlagal, naj bi končno namestUj železne stebre, ali vsaj betonske in pred njdmi lomilec valov. Upoštevati je treba, da je ta most življenj- ska žila Za mesto. Najmanjša nezgoda lahko odreže mesto od ravnine na jugu, od koder pri- haja največ življenjskih po- trebščin. Ta most je bil ljubljenec ptujskega župana, ki je bil po- nosen, da ga je s cenenimi po- pravili ohranil do danes v do- brem stanju, čeprav so se stro- kovnjaki zavzemali sa novega, železnega. Toda župan je tri- umfiral nad tehniki in prihranil mestu mnogo denarja. Ce .je žlo deset let, mora tudi enajsto le- to, nekaj novih stebrov, pa bo vse v redu... Mestna blagajna se ne sme obremenjevati s tako velikim izdatkom, ko še veliki etrošlki za novi magistrat niso poravnani. Dr. Komer je trdil, da b« no- vi most nič več ne veljal kot dosedanja popravila. Raien te- ga je zelo kritično vprašanje kanalizacije, pcavo čudo je, da se nista vgriezdiU v mestu kole- ra in tifus! In končni sejni sklep: Most bodo še letos po- pravili z običajnimi lesenimi stebri, posvetovanje o kanaliza- ciji pa so odložili. Ko se je v Gosposki ulici pojavil ti- fus, so začeli trgati tlak iz mačjih glav in polagati cevi. Pri prekovanju so naleteli na rimske utrdbe. Pa je prišel deževni oktober in odnesel steber, ki je bil vi- deti še najbolj trden. Na tem mestu se je most tako močno usedel, da bi se lahko vsak hip podrl. Morali so ga zapreti in mesto je bilo odrezano od juga, ki je v največji meri zalagal mesto z živili. Ptujski pionirji so mesto zasilno popravili in ga zopet usposobili za promet, me- sto pa si je moralo najeti poso- jilo .. Ce bi župan poslušal na- svete strokovnjakov, b: ime'.i danes varen železni most, ki bi stroške zanj že davno poravna- li. Medtem pa je Elizabeta ved- no bolj hirala, kajti če nima človek ničesar več, za kar naj bi živel in ničesar, kar bi gs veseUlo, potem mora propast kot roža brez sonca... Neke zime je izbruhnil požaj v »siromažni četrti« na robu mesta. Slabo zidane, z lesom krite hiše so skoro vse zgorele, preko dve sto ljudi je ostalo brez strehe. V majhnem gle- dališču je bila glasbena pri- reditev v korist pogorelcev, na kateri je nastopil znamenit vio- linist. Elizabeto je umetnik oča- ral s svojimi melodijami, sešla se ie z njim v mestnem parku in končno odpotovala za njim v Gradec. Umetnik pa jo je zaymil, češ da nima smisla hrepeneti po ne- dosegljivem. kajti »zaprti smo med zidovi malomeščanskih mo- ralnih zakonov«. Elizabetino živ- ljenje je zašlo v slepo ulico, ni se mogla več znajti in postala je »neodločna igračka vseh, sla-- botna, mala muha med kolesi avtomatov«. Elizabeta se ni več vrnila in »čez vso zadevo je zrasla trava«. V mestu samem pa so kmalu dokončali kanali- zacijo in sklenili zgraditi nov most... Dva dečka se napihujeta drug pred drugim: »Moj dedek je sezidal Eiffelov stolp,« pravi prvi »To vse ni nič. Poznaš Mrtvo morje? No, vidiš, tega je pa moj dedek umoril,« se odreže drugi. »Le počakaj. Jankec. kakor hi- tro prideva domov povem ma- mici, kako si bil poreden.« »Ah. ni potreba, tetka. ona ve to tudi brez tebe.« Nadaljevanje V našem zadružnem domu ie zdaj prijetno Prav ob pričetku novega leta se je Kmetijska Mdruga Dorna- va kaj dobro postavila; zadruž- na dvorana se je pokazala v no- vi obleki Dvorana je preslika- na, dobila je stropne in stenske luči, ki obenem tudi kiasijo to dvorano. Cisto drugo življenje je zaži- vela ta dvoranal 2e za Silve- stre vo je povezala vso vasj red- ko kdo je ostal doma. Bilo je prav prijetno, za kar je še po- sebej poskrbelo Prosvetno dru- štvo »Ignaca Zgeča« iz Domave, ki je vstavilo v program dovolj jedre šale, da je s smehom po- peljalo vaščane v novo leto Tudi zadnjo nedeljo je bilo vedro življenje v domu. Pro- svetno društvo je dalo svojo krstno predstavo za to leto z veseloigro »Danes bomo tiči«. Kot je povedal tovariš pred- sednik navzočim, pripravlja dru- štvo še več iger, in to vsebinsko kvalitetnih, prav tako pa se žo pripravlja za Prešernovo pro- slavo. Kaže, da je društvo zaživelo svoje polno življenje in da je svojo vlogo dojelo v celoti. Kar s ponosom že sledimo mladim igralcem, ki delajo vzajemno s starejšimi ter kažejo razveseljiv napredek tako v izražanjti, mi- miki, podajanju. To nedeljo so nas pa §e prav posebej presenetili naši, to je — domavsid »fantje«. Kar na le- pem So nam »zrastli« — muzi- kantje. - In kako so jo vrezalil Kar težko je obsedela mladina (in, kar nič ne tajimo, še — sta- rina!), ko so jo v odmorih vre- zaU muzikantje tako, da je pete kar vzdigovalo. Ob k,oncu je bi- lo marsikomu žal, da ni več mlad, saj je mladina sm^ , ostati, da zapleše še nekajkrat Pa se nam starejšim včasih še sanjalo ni, da se človek lahko razvedri tudi brez alkoholniii pijač! Pravijo, da bo še in še lepo ▼ naši dvorani. Se oder čalca na svojo ureditev in tako pravijo, da tudi kino ni več sen daljnih dni, temveč skorajšnja uresniči- tev. In tisti, ki so nekoč snovali bajko o skupnih kotiih, bajko, zaradi katere so prenMiogi do- movi ostali v mrtvilu, kako jim je zdaj? Spregledali so, saj so morali spregledati ob veliki re»- ^ničnosti. Mi poznamo to resnič- nost in ta je naša zadružna dvo- rana, ki nas povezuje v skuprnih naporih, v skupnem razvedrilu, kjer se najdejo naša srca in naše misli. Veseli smo svoje lepe zadruž- ne dvorane. Dedek Mraz v Turnišču Terenska organiza^a SZDL je skupno z ostalimi organiza- cijami pripravila malčkom na terenu Tumišče novoletno pre- senečenje. V lepo okrašeni dvo- rani kmetij^e zadruge Tumi- šče, ki je bila vsa v znamenja novoletne jelke, se je začel ob 14. turi najprej pester spored —» igra, recitacije itd. Zatem pa se je pripeljal dedek Mraz e svojim spremstvom in obdaro- val 80 predšolskih otrok. Po ob- daritvi je bilo rajanje malčkov, 'ki so se zares razživeli in tcte> preživeSi svoj praznik kar naj- lepše. Starši in ostaH gostje so bffi s prireditvijo zelo zadovoljni ter Se organizacijam v Tumišču prisrčno zahvalili za njihov trud in požrbvovalnosl Z. Trgov išče Krajevni odbor TrgoviSče piti Veliki Nedelji tvorijo mlajši, za napredkom stremeči ljudje. To se najbolje vidi na vaških ce- stah, ki so vse urejene in po- pravljene. Krajevnemu odboru je to usipelo s sodelovanjem vs^ vaščanov. Tudi mositovi so kolikor toliko v redu, vendar bo v tem pogledu še treba po- prijeti. Ta stvar je v neki meri odvisna tudi od proračunskih sredstev. Nekaj je glede tega že urejenega, ker so že pripravlje- ne cementne cevi. V kratkem bo izvedena skozi vas tudi cestna električna razsvetljava. Krajevni odbor bo na bliž- njem zboru volivcev predložil načrt dela za letošnje leto. K. •^tran i PTUJ, 11. JANUARJA 1957 Posarje definitivno del Zahodne NemCije z adnjim dnem decembra oreteklega leta je prešlo Posarje .nova v okvir zahodnonemSke iržave. S tem je dokončno reše- no vprašanje državne pripadno- sti deželice med Francijo in Nemčijo, ki so si jo lastili sedaj i-rancozi (če so bili Nemci v livropi v podrejenem položaju, kot na primer po prvi in drugi svetovni vojni), ali pa je bila v okviru nemške države, če je bi- la Nemčija kolikor toliko pri moči. Po prvi svetovni vojni je bilo Posarje ločeno od Nemčije vse do plebiscita v letu 1935. Toda tudi Po drugi svetovni vojni je prerivanje oP^rog te dežele tra- jalo precej časa: skoraj dvanajst let. Po drugi svetovni vojni Fran- cozi niso vztrajali pri popolni ifključitvi tega področja v fran- cosko državo ter so iskali izho- da v tem, da bi postalo Posarje y^prvo evropsko področjet<> je vodd^lip tejn vrsti- cam posvečenem življenju in de- lu velikega borcd za p>ravioe svojega naroda v na«em okraju — Francu Osojniku iz Desanc, ki je preminil na dan 29. de- cembra 1942 po krivdi izdajalca Kukovca. Mestni muzei v Pti^ju hrani v sjMmiin na junaka Osojnaika njegovo sliioo in njegovo suiknjo, ki jo je nosil, poroden so smrt- ni streli pretrgali nit njegovega znaičajnega življenja zavednega Slovenca. Ob njegovi sliki so tudi kratke besede, ki povedo, da je bil Franc Osojndlk v dobi nemške fašastične oikuipacije med neustrašenimi prvoborci za našo osvoboditev. V pričujočih vrsticah bomo o njem napisali še več, njemu v čast, nam pa za večni vaor, kakšna naj bo pot eioveka v težkih dneh svojega naroda. Franc Osojnik je bil kmečki Slin, doma v Desanelh. Rodil se je 26. avgusta 1900 v Janežov- cih. kjer je preživel prvo leto svojega življ^ja. Do enajsifiga leta je živ^el v Doliču, nato pa v Desancih. Po osnovni .šoli s^e ie izučiil mlinarsike obrti pri stri- cu Zorčiču v Ptuj, Bil je znati- željan mladenič, ki je z željo po spoznanju s\'e- daiič Rudi. Cuček Franc, Anžel Miha. Rajšp Franc, Voda Leo- pold, Lavrcnčič in še nekateri. Sestanefk je položil temelje na- roitkioosvctoodiilnemu gitoanju v ptujskem okraju. Osojnik ie postad predan ak- tivist. Zbiral je hrano, orožje, obleko in obutev za partizane in širil narodnoosvobodiiJlno misel. V Lackovi deti Ko so januarjia 1942 osnovali Lacikovo četo, je posnagail z vse- mi močmi. Udeleževal se je tulo junaškega borca se je vleklo po tleh. V F^ju so Osojnika razstavili v strahovanje slovenskemu ljud- stvu ptuj^ega oikraja R.V. Slava Francetu Osojnikuf Njegovo ime je zapisano v knjigi junakor> našega naroda, junakov, ki so se uprli stra hotnemu terorju nemškega fa- šizma! Kmelilska anketa Od 16. do 25. januarja bo v vsej državi izvedena kmetijska anketa, katere cilj je zagotoviti najvažnejše podatke o številu živine in o številu kmetijskih strojev in tako dalje. V našem okraju bo anketiranih 1500 go- spodarstev, ki so bila že naprej določena na osnovi tako zvane metode reprezentativnega opa- zovanja. Vso akcijo vodi okrajni Za- vod za statistiko, ki je v ta na- men izbral in določil 27 anke- tarjev. Ker bodo prt tej akcijt imeli najvažnejše delo anketar- fi in od njihovega dela zavisi kvaliteta zbranih pofiatkov ozi- roma uspeh celotne ankete, na- prc^mo vsa okrajna in občin- ska politična ter gospodarska vodstva, zlasti pa vsa gospodar- stva, ki bodo prišla v poštev pri tej anketi, da akcijo vsestran- sko podprejo. Gospodarstva so dolžna v smislu 1. člena uredbe o spre- membah in dopolnitv>ah uredbe o ustanovitvi in delu Zveznega zavoda za statistiko Uradni list FLRJ št. 45(52 dati natančne odgovore na vprašanja, ki jih vsebuje za to predviden obra- zec. Zavod za statistiko pri OLO Ptuj Šahovsko društvo Ptuj bo imelo v torek, 15. t m., ob 19.30 občni sbor v Sindikalnem domu železničarjev. Poleg poročil od- bornikov o delovanju društva v preteklem letu ter sprejemu smernic za bodoče delovanje se bo razpravljalo o ustanovitvi Okrajnega šahov^ega odbora v Ptuju. Za vse člane SD Ptuj je iideležba obvezna, prijatelji ša- lwske igre so v'ljud!no vabljeni. Občni zbor se bo zaključil z bnmtnmirjem po Švicarskem načinu! Tekmovanje obveznikov pred-! vojaške vzgoje v orientacij- skem patrolnem teku Pred nedavnim je bilo v Ptuju tekmovanje obveznikov pred- vojaške vzgoje v orientacijskem patrolnem teku. Na startu so se zbrale skoraj vse ekipe pred- vojaških obveznikov iz ptuj- skega okraja. V moški konku- renci je tekmovala tudi ženska ekipa iz ptujske gimnazije. Marsikdo je videl desetorice mladincev, ki so v vojaških oblekah tekli skozi mesto, se ustavljali, si nekaj zapisovali, iskali ter zopet tekli. Tekmo- valna proga je bila speljana skozi mesto in čez Panoramo ter je bila dolga okrog 5 lan. Na cilju, ki je bil v Domu armije, so tekmovalci dobili toplo ju- žino. Tukaj je ocenjevalna ko- misija tudi ocenila rešene na- loge tekmovalcev. Prva štiri mesta so si raz- delile štiri gimnazijske ekipe. Prvo mesto je z 830 točkami zasedla I. gimnazijska ekipa. Drugo mesto pa so nepričako- vano zasedle mladinke iz ptuj- ske gimnazije s 735 točkami. Tretje mesto je zasedla II. gim- na2rjjska elcipa s 730 toSkami, na četrto mesto se je plasirala ekipa ptujskih petošolcev, na peto pa I. ekipa Partizana Ptuj. Izven konkurence je tekmovala tudi ekipa pripadnikov JLA, ki je dosegla 730 točk. Nasled- nje ekipe so dosegle slabše re- ZUltL.C. To je bilo prvo tekmovanje obveznikov predvojaške vzgoje v orientacijskem patrolnem teku v našem okraju. Povprečni re- zultati prvoplasiranih ekip so zadovoljivi. V prihodnjem letu pa bo konkurenca vsekakor hujša, saj so si letos nekatere ekipe pridobile prve izkušnje. Največ deviznih sredstev za umetna gnojila Za naše kmetijstvo bo letos uvoženih rezervnih delov za traktorje in druge kmetijske stroje, sredstev za zaščito rast- lin, plemenske živine, i'azne vr- ste dobrega setnena in drugih potrebščin v vrednosti nad 8.290,000.000 dinarjev. Največ deviznih sredstev je tudi letos predvidenih za uvoz umetnih gnojil. Za pomladno in jesensko setev bo iivoženih 480.000 ton umetnih gnojil, po- leg tega pa bo doma izdelanih do jesenske setve 320.000 ton umetnih gnojil. Skuipno bo na razpollago za letošnjo pomladno in jeseiisko ^setev 800.000 ton uvoženih in domačih umetnih gnojU. Na drugem mestu je po vred- nosti uvoz plemenske živine in raznih potrebščin za živinorejo in vse ostalo, navedeno uvodo- ma. Naročnikom, ki dobijo naš list preko ptujske po- šte, smo danes priložili koledarček, ostalim pa ga bomo prihodnjič! Uredništvo V Kidričevem imajo Zdravstveni dom (Nadaljevanje s 1. strani) svoje pripombe in priporočila. Potrebno se bo še p^neniti, da bodo odpravljene nejasnosti, ki se pojavijo ob podobnih vpra- šanjih. Sedanje dobre zveze s Ptujem in Kidričevim omogo- čajo dnevno dobro povezavo, ki bo gotovo tudi ugo^o vplivala na zdravstveno področje. Po otvoritvi doma so se gostje s tov. Predanom in ostalimi iz Kidričevega pomenili o vseh na- črtih, ki jili imajo Kidričevci še precej in ki jim jih namerava podpreti tudi UNICEF. Za vse se je močno zanimal sekretar OK ZKS in Ijudn^i poslanec tov. Ignac Voljč, ki se je tudi ude- ležil otvoritve. Vsi so nazadnje le zapustili Kidričevo v prepri- čanju, da ima ta velik delavski center še veliko potreb, da pa bo potrebno v bodoče gledati tudi na velike potrebe nekoliko dalje od Kidričevega po okraju, kjer njihovi delavci živijo s svo- jimi družinami in čakajo, da bodo tudi njihovi kraji dosegli del vsega, kar že ima Kidričevo. Pz. MESTNI KINO PTUJ predvaja od 8. do 10. jan. ameriški film »Darilo na vrvici«, ^_____ Dr. Predan v razgovoru z dSrek torjem Zavoda za, S4»cialno zavarovanje fzšla je knjižna zbirka za 1957 Te dni je v kmetijskih zadru- gah in v kmečkih domovih majhno, toda veselo razburje- nje. Dospela je pošiljka z zbirko »Kmečke knjige« in vsi si knji- ge ogledujejo. Ze na prvi po- gled so zadovoljni. Saj so tudi lahko. Za 300 din so dobili štiri knjige na skorai 800 straneh in med njimi so tri knjige — ra- zen povesti — polne lepih slik. 2e prva knjiga — Koledar Kmečke knjige za 1957 — je prav zanimiva in iMikupna, V koledarju jc zbrano gradivo, ki bo v razvedrilo in pouk vsem bralcem. Koledarskemu delu, ki je izredno bogato ilustriran (ob vsakem mesecu je kar .sedem slik), sledi leFK>slovni del. Tu so črtice, ki so jih prispevali Ferdo Godina, Eda Arhč, Matevž Hače in Prežihov Voranc. ki je zasto- pan z znanim »Vodnjakom«, po katerem je bil napravljen film Pesmi so prispevali Tone Pav- ček, Črtomir Sinkovc in Cirii Zlobec. Tu so Š€ življenjepisi velikih mož, kakor Frana Lev- stika, Ivana Groharja, Janka Kersnika in Isaaka Newtona. Poučni članki so iz vseh mogo- čih panog, kakor iz političnega življenja, zgodovine, zemljepisa, tehnike, elektrotehnike, zdrav- stva, prirodoslovja, živalstva rastlinstva, zvezdoznanstva itd. in seveda tudi iz kmetijstva. Ti članki so razdeljeni na pet sku- pin: Razgledi po svetu (8 pri. spevkov). Nekaj zgodovine (dva prispevka). Kaj nas uči znanost (deset prispevkov), Kaj mnramo vedeti (deset prispevkov). Naše kmetijstvo (devet prispevkov). Posebej opozarjamo na nasled- nje zanimive članke- B Borko: Kultura na vasi, di". Marjan Pavšič: Slovenija moia postati govedorejska dežela, prof. ing Franjo Sevnik: Nove smeri v gospodarjenju z gozdom, ing. Jože Spanring: Kako lahko pri nas še zboljšamo pridelek žita?, univ. prof. Rainer: Erozija tal in njen gospodai-ski pomen, An- drej Skulj: Uredimo vrtove v okras naših vasi in za zboljša- nje noše prehrane, Andreja Grum: Manj truda za isti uspeh in Majda Musek: Ko pričakuje- te otroka. Koledar ima 210 strani in zelo mnogo slik ter risb. Uredil ga je urednik celotne zbirke književ- nik Ignac Koprivec, Druga knjiga je pravest Ugasfa doUna, ki jo je napisal književ- nik Anton Ingolič. V njej prika- zuje avtor na 190 straneh živ- ljenje prevaljskih železarjev ob koncu 19. stoletja, predvsem pa dogodke ob ukinitvi tamlcajšnje železarne, ki so jo kapitalisti opustili brez vsakega ozira na usodo prebivalstva te na žele- zarno tx>\'sem navezane doline. Pripovedovanje jc izredno ži- vahno. V tretjem zvezku Zgodovine slovenskega naroda opisuje dr. Bogo Grafenauer dobo prve kri- ze srednjeveške fevdalne druž- be pri nas od začetkov kmečkih uporov preko obrambe pred turškimi napadi do viška prote- stantskega gibanja. Ta zvezek, ki ima 170 strani in mnogo slik ter zemljevidov, bodo naročniki zbirke prav tako z zanimanjem prebrali in ga spravili, da bodo imeli, ko izidejo v.si z\'ezki, krasno poljudno, vendar na so- doben način pisano zgodovino rodnega naroda. Četrta knjiga pa je ing. Fran- ceta Adamiča: Obnova naših sa- dovnjakov. Naši kmetovalci ve- do prav dobro, kako zelo je pe- reče vprašanje obnavljanja na- ših zaradi starosti in raznih škodljivcev (ameriški kapar) zelo prizadetih sadovnjakov in bodo v tej knjigi na 210 straneh našli polno pobud. Zbirka je izšla v 15.000 izvo- dih in tako bo naše podeželje dobilo spet 60.000 dobrih, pouč- nih in koristnih knjig. Istočasno oF>ozarjamo vse bralce Kmečke knjige, da se ta- koj naročijo spet na novo zbirko Kmečke Imjige za 1958, ki bo stala prav tako 300 din. V njej bo Koledar za leto 1958, ki ga bo založba skušala še izboljšati, čeprav se zaveda, da je med bralci zelo priljubljen. Književ- nik Drago Vresnik bo prispeval šaljivo povest »Potepuha s Sle- mena ki bo všeč vsakomur, kdor ljubi dobro voljo. Nadalje- vala se bo »Zgodovina sloven- skega naroda«, in to bo že četrti zvezek. Prof. ing. Stane Kraše- vec pa je napisal knjigo »Preveč ljudi — premalo hrane«, ki bo obravnavala že staro vprašanje, ali je naša zemlja zares preveč naseljena in ali ne bo na njej zmanjkalo hrane za ljudi. Priporočamo vsem našim kme- tovalcem, da se naročijo na to zanje izdajano in njim name- njeno knjižno zbirko, ki jc letos že šestič obiskala in zadovoljila toliko naših kmečkih domov. Cim več knjig knjižne zbirke ^^Kmečke knjige - bodo na na- šem podeželju prebrali, tem večja bo razgledanost našega kmečkega človeka. PTUJ, 11. JANUARJA 1957 ^frnn ^ Srčija kot izvoznik vina Tudi naša južna soseda Grčiji se letos ne more pohvaliti več kaikor s povprečno vinsko leti- no. Trgatev, ki se je letos pri- čela kasneje kakor običajno, je po količini dala okoli manj od povprečnega pridelka. Raču- najo s 4,460.000 tonami mošta, kar je nekako enako pridelku iz leta 1954, pa za kakih 10% več od lanskega. Vinogradniške površine zav- zemajo okoli 3'/o obdelovahie zemlje. Zaradi izredno ugodnih klimatskih pogojev je Grčija po- znana izvoznica vina, zlasti so PKJznana njena desertna vina z otoka Samos, poseben glas pa uživa tudi kot pridelovalka na- mimega grozdja (160,000 ton letno) in suhega grozdja-rozin (letno 170.000 ton). Vendar pa letošnje neugodno vreme tudi Grčiji ni prizaneslo, tako da ima slabše izglede v bližnji bodoč- nosti za izvoz namiznih vin in se bo morala v glavnem naslo- niti na izvoz desertnih vin. Nor. malno izvaža Grčija letno do 960.000 liJ vin, torej več kot tri- krat toliko kot Jugoslavija, če- prav je Po količmi pridelka enaka nam. Glavna vinorodna področja Grčije so na Peloponezii in na celinskem delu v Tesaliji, Epi- ru. Grški Makedoniji in Traciji, na Egejskih otokih, na otoku Samosu, Kikladih, Kreti, na Jon- skih otokih in na Dodekanezu. 1 Po23xana desertna vina na oto- ku .Samosu pripravljajo tako, do sestva in ustanovili republiko Vlada ima štiri ministrstva: zu nanjih in notranjih zadev, fi- nance in šefa admiralitete. Na mejah te čudne držav« stoje napisi v šestih jezikih, ki opozarjajo potnike, da morajo imeti potne liste s podpi.-on predsednika, če hočejo obiska. Asen-Holmen. Da bi bila burke še bolj vesela, stoje na mejat leseni, a unif<"-mirani vojaki republika si namrc^č ne mor« privoščiti živih obmejnih sil To armado izdeluje zunanji mi- nister, ki je po poklicu likovni umetnik. Predsednik republike je se- demdesetletni kmet Gustav Val- fridus. Vlada ima svoje seje en- krat na mesec. Na te seje pri- hajajo ministri v' frakih, cilin- drih in Z umetnimi bradami. Pravijo, da je pred leti poslal predsednik Valfridus švedski vladi noto, v kateri je zahteval, 'da prizna republiko, obenem je tudi sporočil, da republika ne bo več plačevala Švedski dav- kov. Za to noto se ni nihče zme- nil; švedska vlada republike ni priznala, njeni pobiralci davkov pa še zmerom prihajajo v Asen- Holmen. V Asen-Holmenu imajo en sam državni praznik, karneval, na katerem se zabava vseh 40 državljanov. Vendar pa življe- nje v republiki ni več tako ve- selo, kot je bilo svoje dni. Mla- de ljudi vleče v mesto in zme- rom več jih '»emigrira« na Šved- sko. V Asen-Holmenu je tako zmerom manj mladih ljudi. Predsednik Valfridus se boji, da ga po njegovi smrti ne bi mo- gel nihče nadomestiti. Tako bi sama po sebi izginila ta vseka- kor zelo zanimiva in nenavadna »državica« Sloke ženske Neki francoski advokat, ki si služi kruh z ločitvenimi pravda- mi, je naredil zanimivo statisti- ko. Po njej je razvidno, da so skoraj vse razvezane ženske su- he in visoke rasti. Od kod in čemu iodf Jod je zelo redek element. Geokemiki pravijo, da ga je na zemlji samo ena do dve stotiso- čiioki odstotka vseh elementov. Toda dobimo ga malone povsod. Prav F>osebno ^liko ga vsebuje morje. Kakšen je pomen joda? Člo- veški organizem in vrsta živali ga nujno potrebujejo določeno koHčino, da ne zbole. Pri ljudeh po\'zroča pomanjkanje joda gol- šavost, ki je zelo razširjena v nekaterih planinskih krajih. V zdravilstvu ga uporabljamo med drugim za ubijanje bakterij. Uporabljamo ga tudi v nekate- rih industrijskih panogah. NAJVEČJI SESALEC PRAHU Neka ameriška tovarna je iz- delala sesalec za prah, ki ima prav velikanske dimenzije; teh- ta 15 ton in ima moč 1200 do- mačih sesalnih aparatov. Rabili ga bodo za čiščenje vzletišč na letališčih. Iz piste bo pobiral, kot da so orehove lupine, tudi največje vijake in druge kovin- ske predmete, ki so doslej povzročali številne okvare zlasti na reakcijskih letalih. Kolikšna je bila ta škoda, najbolje priča- jo izdatki za popravilo reakcij- skih letal zaradi podobnih \^ro- kov. Ti stroški znašajo letno nad 80 milijonov dolarjev. RASTLINE NA MARSU Konec oktobra lanskega leta je ameriško geografsko društvo objavilo, da predstavljajo mo- drozelene lise na Marsovi po- vršini po vsej verjetnosti živo rastlinstvo. Poročilo so izdali na podlagi skrbnega proučevanja fotografskih posnetkov Marsove površine. Posebni raziskovalni komite omenjenega društva pra- vi, da gre verjetno za mahove, kakršne lahko najdemo v naših skalnatih gorah. URADNA SKRIVNOST V Mehiki so kaznovali neke- ga uslužbenca zaradi izdaje uradne skrivnosti, kar je zagre- šil s tem, da je pripovedoval ljudem izven podjetja, da nje- gov direktor ne zna šteti dalj kot do tri. Sn nfeoa Na Zemlji je še mnogo poja- vov, ki so manj raziskani kot pa marsikateri deli vsemirja. Vzemimo na^ primer samo »ma- mutsko uagnko«. V ledu na viso- kem severu so našli mamutovo truplo, ki je bilo staro najmanj 25 tisoč let, vendar pa je bilo tako dobro ohranjeno in še ta- ko sveže, da so psi jedli njego- vo meso. Znano je, da So živeli mamuti v subtropskem podneb- ju, torej v tako toplem podneb- ju, kjer se začno trupla kmalu razkrajati. Vse kaže, da je na- stopila katastrofa in v hipu vkovala savane v večni led. KAJ JE V SRCU ZEMUE? Tega vprašanja nam vulkani ne morejo razjasniti, Icajti nji- hova lava ne prihaja iz velike globine, saj njena temperatura ni nikdar višja kot 1300 stopinj. Skoraj vsi strokovnjaki so si edini v tem, da se sestoji notra- njost Zemlje iz železa in iz nil^lja. Pritiski, ki vladajo v no- tranjosti našega planeta so takšni, kakršnih ne bi mogli izzvati v nobenem laboratoriju. V globini 400 km vlada pritisk 100 tisoč atmosfer, medtem ko je pritisk v središču Zemlje na en kvadratni centimeter nič manjši kot 4 milijone kilogra- mov. KONTINENTI — SPLAVI Ali so celine negibne? S tem vprašanjem so se tudi že precej ukvarjali. V razdobju od leta 1873—1907 so delali raziskova- nja, ki so pokazala, da se Ame- rika za vsako leto oddalji od Evrope za en meter. In ne samo celine, tudi planet sam se obra- ča. Pred 30 tisoč leti je bil se- verni zemeljski pol na Havajih, kjer danes ne poznajo snega, je ležal nekdaj večni led. O tem zgovorno pričajo najnovejša geološka raziskavanja. Podoben preobrat se pripravlja tudi da- nes. Na Groenlandu se led hi- tro umika, zato se pa s prav takšno naglico kapici na Ant- arktiki. Oglejmo si le ta primer: Od baze Mala Amerika, ki jo je leta 1950 postavil admiral Byrd. se vidijo danes le še vrhovi an- ten. V šestih letih je prekril led površino nekaj sto kvadratnili kilometrov za več kot 20 metrov na debelo. Ti skladi ledu so do- volj težki, da bi mogli že v kratkem .spremeniti položaj Zemlje za celih 90 stopinj. Ne- kateri se tudi boje, da zemelj- ska skorja ne bo mogla vzdrža- ti te teže in da bo zato počila. Neki Američan je zato predla- gal, naj bi začeli z atom.skimi tx>mbami taliti Antarktiko, da bi tako ohranili sedanje ravno- vesje. Vsa ta vprašanja postajajo aktualna posebno sedaj, ko se ves svet pripravlja na geofizič no leto. V tem letu se bodo znanstveniki ukvarjali poeebno z Antarktiko in še z drugimi ne razjasnjenimi vprašanji naše Zemlje. O kačjem strupu Mi v naših krajih poznamc od Icač strupenjač .samo modra- sa in gada. Njihov pik je dovolj strupen, da je lahko življenjsko nevaren tudi za ljudi, posebno če ni pri roki zdravniške pomo- či. So pa na svetu še mnogo i>alj strupene kače, Icaterih pik po- meni neizogibno smrt za vsako živo bitje. Ne glede na to, da so nekate- re kače bolj in druge manj stru- pene, se njihov strup bistveno razlikuje tudi po .svojem delo- vanju. Pik nekaterih kač povzro. či razkrajanje rdečih krvnih te- lesc. v tem primeru nastopi smrt šele po več urah. Strup drugih kač pa deluje na živčni •sistem. Živci omrtvijo in ker ne morejo več opravljati svoje funkcije, nastopi paraliza, člo- vek preneha tudi dihati in se zaduši. Te vrste strup deluje mnogo hitreje. Sti-upene kače pa tudi ne na- padajo vse na isti način. Mo- dras, gad in še mnoge druge stmpenjače usekajo svojo žrtev z zobmi, v katerih je strup, ki se zliije v rano. So pa tudi kače rta primer kobra »črnovratka«, ki lahko brizgne svoj smrtono- sni strup več kot 5 metrov da- leč. Pri tem meri svoji žrtvi v oči in navadno zadene s prese- netljivo točnostjo. Posledica je začasna, lahko pa tudi trajna oslepitev. Ce pa strup pade tudi na najmanjšo rano, je smrt v večini primerov neizogibna. V primerjavi s temi kačami sta naš modras in gad res še kar nedolžni živalci. ZGODOVINA DEŽNIKA Kakor mnoge druge koristne reči, so tudi dežnik izumili že stari Kitajci. Od talcrat je mini- lo okrog 4 tisoč let. Zanimivo je, da je dežnik izumila ženska in da je bil dolgo časa izključno le del ženske garderobe. Moški se mu niso mogli nikakor privadi- ti; gledali so nanj kot na nekaj nepotrebnega in neumnega. Vendar si je dežnik povsod utiral pot. Poznali So ga stari Grki ter Egipčani in drugi kui- turnejši' narodi. V srednjem ve ku pa so ga pričeli uporabljati v Franciji in Italiji, nato pa še v drugih evropskih deželah Na. zadnje so ga »sprejeli« v Ame- riki. Tja ga je prinesel neki Francoz, ki bi bil to kmalu dra- go plačal. Ko je namreč v ne- kem manjšem ameriškem me- stu stopil s poštne kočije m odprl dežnik, je nekaj žensk od strahu omedlelo, konji so se splašili in prišlo je do prave zmešnjave. Meščani so hoteli tujca kamenjati in kdo ve kaj bi se bilo zgodilo, da ni posegla vmes policija. NAJVEČJI SESALE PRAHU Neka ameriška tovarna je iz- delala posebno močno okensko steklo, ki naj bi varovalo pro- store pred vlomilci. Seveda v Ameriki, kjer so vlomi na dnevnem redu, ni manjkalo od- jemalcev in tovarni je šla kup- čija v klasje. Vlomilci pa sp jo zagodli tovarni in izumitelju: vlomili so v tovarniške prosto- re, ki So bili »zavarovani« s »proti vlomilskim« steklom in odnesli vse, do česar so prišli. Gmotno škodo bo tovarna še nekako prebolela, večje vpraša- nje pa je, kdo bo še kupoval varnostno steklo, ki se je obnes- lo tako slabo. mum m [riiigirsKi iDtirp O črnogorskih cestah in šo- ferjih pripovedujejo mnogo zgodb in anekdot, najbolj znan je pa doživljaj z angleškim pi- sateljem Bernardom Shawom. Ko je prišel Bernard Shaw le- ta 1937 s svojim »Rolls-royce« v Cetinje, se je okrog njegovega avtomobila takoj zbralo več ljudi. Začeli so strokovnjaško otipavati kolesa Cemu se čudijo ti ljudje? je vprašal Shaw svojega sprem- ljevalca. -T- Šoferji, — je ravnodušno zamahnil z roko spremljevalec. Dober avtomobil? — se je pozanimal veliki dramatik. — Ih, ko bi im-el takšnega, - je rekel eden izmed prisotnih, — se upam priti v eni uri do Kotora. Bernard Shaw ni poznal niti črnogorskih cest niti vrlin črno gorskih šoferjev; bil pa je raz- položen in je predlagal šoferju, naj ga pelje do Kotora in na- zaj. Na tej progi, ki je dolga 48 kilometrov, znaša višinska razli- ka več kakor tisoč metrov. Ve- likemu pisatelju se bržda nI zdelo, da bi pomenila 48 km dolga proga kdove kakšen podvig. Črnogorskemu šoferju, ki je bil vajen Fordove škatle, so kar rasla krila, ko je sedel za vo- lan »Rolls-roycea«. Avtomobil je zdrvel; plesal je po ostrih ovin- Idh in drvel čisto po robu pre- pada. Kotorski zaliv v globini se je zdel kakor risba na zemlje- vidu. Bernarda Shawa je meta-' lo iz enega kota v drugega; ve- nomer je pričakoval, da se bo šofer zdaj zdaj zmotil in do av- tomobil odneslo v prepad. Po štiridesetminutni vožnji, ki se je zdela Shawu daljša od večnosti, se je avtomobil le ustavil pred mestnimi vrati v Kotoru. — Se nikdar nisem videl bolj nevarnih cest na svetu, pa tudi boljših šoferjev ne — je rekel Shaw in stisnil šoferju roko. To, da takoj, še zmerom ves bled, je dodal: — Vendar vas prosim, da za nazaj grede prepustite volan mojemu šoferju! ska kronika 6. JANUARJA 1438. Konec plemiške družine ptujskih go- spvodov, ki so bili za celjskimi grofi najpomembnejši fevdalci pri nas. Njihovo vplivno področ- je se je razširilo zlasti 1325, kc so postali deželni maršali. Svo- jih posestev niso imeli samo ^ štajerskem Podravju, temveč tu di v Savinjski dolini, na Kranj skem. Koroškem in drugod. Kri- tično študijo o njih je napisal Hans Pirchegger v »Časopisu zgod. društva za Štajersko« leta 1951 pod naslovom »Ptujski go- spodje« (Die Herren von Pettau) Njih domovine ne poznamo mnoge listine pa govore za Lun. gav na Salzburškem. V 12. stoletju odbijajo go- spodje Ptujski za svoje nadreje- ne salzburške nadškofe ogrske napade, saj poteka v tem času štajersko-ogrska meja na spod. Pesnici in leži v obrambni črti tudi Ptuj — Bori je še v ma- džarskih rolcah, Treun (Videm pri Ptuju) ob izlivu Dravinje pa je manjšega pomena. Fride- rik I. Ptujski (1160—1222) je le- ta 1199 premagal Madžare pri Veliki Nedelji in zavzel kraje onstran Pesnice ter leta 1200 ustanovil Ormož. Konec 12. sto- letja iK)teka meja proti Madžar- ski na črti Središče-Ljutomer. Ogri izgube tudi Bori. Frideri- kova vdova Mehtilda je leta 1230 ustanovila dominikanski samostan v Ptuju, prvi te vrste na bivšem Štajerskem. Od poznejših »Ptujčanov« se često omenja Bernard III. (1399 -^1425). ki je obdaril domini- kanski samostan v Ptuju s po- sestvi v Halozah (zemljiška urada Podlehnik in Jesenica) — Berahard je tudi poleg celjskih grofov med soustanovitelji ptuj- skogorske cerkve. Njegov sin je bil Friderik V., zadnji moški potomec teh mogočnih obmeinih kastelanov salzburških nad.ško- fov. Umrl je v starosti 35 let 6. januarja 1438 ter zapustil edino hčerko Barbaro. Kot opisuje celjski kronist konec celjskih grofov, tako nam tudi ptujsld zgodovinar Honisch poroča, da so zadnjega I>tujčana slovesno pokopali v dominikanski cerkvi. Deželni glasnik je trilcrat ziakli- cal: »Danes ptujski gospodje in nikdar več« ter jKjložil njihov grb k nogam pokojnega. »Ptuj (Petov) in nikdar več Ptuj«, so za. klicali navzoči vazali in podlož- niki, ki so v velikem številu stali okrog groba svojega go- spjodarja. Po Raispovem poročilu so posmrtne ostanke gospodov Ptujskih leta 1785 prenesli na mestno pokopališče pri sv. Jo- žefu. Nadgrobnik iz rdečega mar- morja zadnjega ptujskega go- spoda je vzidan v južno steno, med arkadami ptujskega gradu. Relief kaže mladostno postavo zadnjega »Ptujčana« v naravni velikosti. Upodobljeni so znaki: maršalska zastava, borlski grb z obrnjenim sidrom, ščit s kri- latim zmajem in kačo pa kaže na vurberški grb. V vznožju pa leži pes, simbol zvestobe. Grad je pK> smrti 2»dnjega »Ptujčana« prešel zopet naSalz- burg, ki pa ga je dal v fevd še istega leta svaku zadnjega ptuj. skega gospoda Luitoldu Stuben- bergu. V na.slednjih stoletjih se vrste številni lastnild, dokler se v letu 1873 ne usidrajo Herber- steini. Dahes pa je ta nema priča težkega tlačanskega dela naših prednikov in objestne moči nji- hovih gospodarjev dostopna zo- pet ljudstvu, toda ne kot pod- ložnikom, temveč socialno in na. rodno osvobojenim ter enalco- pravnim članom socialistične družbe. To pa je druga, večidel zanemarjena slika zgodovinskih prikazov, ki so često enostran- ski slavospev na naslov plemi- ške gospode -ej. Od peščene do električne ure Ura spada med tiste tehnične pripomočke, ki jih človek upo- rablja žo stoletja in si nenehno prizadeva, da bi jih izpopolnil do brezhibnosti Nastanek ure sega daleč nazaj v preteklost. Človek si je že zdavnaj želel, da bi imel napravo, ki bi mu me- rila čas. Iz te želje so nastali ča- someri najrazličnejših oblik. Prvotno je človek meril čas z zarezami na sveči in oljnatimi svetilkami, nato pa s peščenimi, vodnimi in sončnimi »urami«. Tisočletja so minila, preden si je človek izdelal mehanično uro. Prva ura je bila kajpak prepro- sta in dokaj nerodna, vendar je izum le-te pomenil temeljni ka- men za vse nadaljnje urarstvo. Velik korak naprej v razvoju mehanične ure je bil dosežen s tem, da je Peter Henlein, urar iz Niirnberga, zamenjal doteda- nji železni trak, zvit v spiralo, z uteži s peresom. Od XVI. stoletja do danes je tudi urarstvo doseglo presenet- ljive uspehe na svojem področ- ju. Naj omenimo nekaj prime- rov. Iz prvotne ure. ki je imela v premeru 15 cm in je bila opremljena samo z enim kazal- cem, izdelujejo danes posebna ure za merjenje časa pri dir- kah, ki imajo po pet kazalcev s točnostjo ene petinke sekunde. S to uro je mogoče istočasno iz- meriti čas prvih treh zmagoval- cev in dveh naslednjih dirka- čev. Na univerzi v Los Angelesu uporabljajo fiziki posebno koz- mično uro, ki izmeri do ene mi- li jardinke sekunde! Medtem ko si angleški znanstveniki prizade. vajo, da bi sestavili uro, ki bi jo gonila atomska energija, so tri ameriške tovarne ur skleni- le, da bodo pričele izdelovati električne zapestne ure. V taki uri bo majhna baterija, ki bo gonila mikroskopični motor za dobo enega leta. Ko se bo bate- rija izčrpala, jo bo mogoče na- domestiti z novo. Rotor tega mo. torja bo dolg 0,7 mm in širok 3,2 mm, na njem pa bo 3000 na- vojev skoraj nevidne bakrene žice. Lastniki omenjenih tovarn upajo, da bodo njihove električ- ne ure kmalu izpodrinile dose- danje zapestne ure. TELEVIZIJSKI POLICAJI v Ameriki So pred kratkim prvič uvedli televizijo v krimi- nalistične namene. V velikih prt^jalnicah so postavili zama. skiranc televizijske kamere. Te- levizijski aparati so postavljf^ni na tistih nepreglednih delih tr- govine, kjer največkrat kaj zmanjka Ves promet opazujejo policaji pred televizijskimi spre- jemniki. Na ta način tatove ni težko prijeti. Novost res ni kdo. ve kako poceni, vendar se pa zelo splača, saj so na primer v neki trgovini v Philadelphiji po- kradli na leto za okrog 80.000 dolarjev blaga. Za spremembo se — zmrznjeno mleko Prehranbena industrija piav nič ne zaostaja z vedno novimi presenečenji za ostalimi pano- gami. Eden najnovejših izdelkov prehranbenih strokovnjakov je zmrznjeno mleko v kockah. Iz- delovati so jih začeli v Veliki Britaniji in kocke prodajajo \ obliki zavitkov iz prozorne pla- stične mase. Izdelovalci pravijo, da so imeli največje težave z enakomerno porazdelitvijo sme- tane Po zmrznjenih kockah ml-?- ka. Take kocke bodo lahko hra nile gospodinje dom^ '-'^U- nikih najman^ ia bi se mlek Zasluženo odlikovanje v Kaliforniji so odlikovali ne- kega šoferja z zlato kolajno za zasluge, ker je prevozil s svo- jim kamionom 1,200 000 km ^rez vsake nesreče. Odlikovanje, ki ga je vsekakor popolnoma za- služil, pa so mu morali izročiti v bolnišnici, ker je bil padel po stopnicah in si pri tem zlomil nogo. stran fi PTUJ, II. JANUARJA 1957 Ob uprizoritvi „Janka in Metke" v ptujskem gledališču DOBRA, STARA PRAVLIICA Pravljica o Janku In Metki spremlja pokolenje otrok za po- kolenjem in nikoli ne izgubi svo. jega čara Prav tako je čudovita v knjigi in na odru kakor iz ust babice, ko jo pripoveduje svo- jim vnukom. Zgodba o Janku in Metki, ki ju odpelje hudobna mačeha v gozd, kjer doživita razburljive pripeti je s čarovni- co je, in tudi bo ostala otrokom ljuba in vabljiva za njih do- mišljijo. Nikoli ne bo stara in nikoli pozabljena. Po vsej ver- jetnosti bodo otroci atomske dobe prav tako zavzeto poslu- šali to pravljico, kakor so jo naši pradedje ... Uprizoritev Cebuljeve dram- ske verzije »Janka in Metke« v ptujskem gledališču je bila za najmlajše občinstvo naravnost svečan dogodek. Čeprav je bila dvorana mrzla, je pravljica vse otroke ogrela in navdušila. Se- deti med malčki, ki tako nepo- sredno dojemajo odrsko dejanje, je naravnost užitek. Saj so hrupno in z vsem srcem soču- stvovali z Jankom in Metko, jih vzpodbujali in svarili, skratka s svojo domišljijo so tako sodelo- vali pri igri, kakor znajo samo otroci. Čeprav bi lahko s preso jo odraslih podvrgli kritiki Če- bul jevo verzijo »Janka in Met ke«, je vendar nemogoče mimc otrok, ki so jo sprejeli z navdu- šenjem in odobravanjem. Levj: delež k temu, da je uprizorite\ napravila na otroke tak vtis imajo vsekakor igralci, ki so tc pravljično igro pripravili sami pod režijskim vodstvom Adolfc Anderla, igralca ptujskega gle- dališča. Nepozabno so se vtisnili v otroška src^ liki korenjaškegs Janka, katerega je odigrala Majda Hermanova, čarovnice katero je igral Lojze Matjašcč mačehe (Berta Ukmarjeva), Met ke (Natalija Cihalova) in očete (Danijel Sugman), Vsak po svo- je so igralci vdahnili v te like življenje, se prikupili otrokom in igrali prav tako iskreno, kol so jih otroci dojemali. Posebne Pa sta žela uspeh Janko in ča- rovnica. Tudi scena, čeprav zelc skromna in nekoliko staroko- pitna, je vzbujala pri malih gledalcih dovolj pravljične do- mišljije. Kolkor sem se pogovarjal z najmlajšimi gledalci p>o uprizo- ritvi, sem opazil, da je igra pu- stila v njih svoj vtis. Ne verja- mejo v obstoj čarovnic, vsi pa so občutili tisti boj med dobrim in slabim, kar je osnova vsake pravljice. Ljubezen do malih ptičkov, Jankova samozavest in odrezavost, mačehina in čarov- ničina hudobija, Metkina slad- kosnednost in lahkovernost ter revščina starega očeta, vso to so otroci občutili in podzavestno izluščili iz tega neki nauk. Ker je razen zabave in smisla za vse lepo to osnovni smoter vsake otroške igre, je dobra stara pravljica o »Janlcu in Metki« na ptujskem odru dosegla svoj na- men. 2areče oči malčkov, stav- ki, ki so jih iz igre posneli in pogovori o »Janku in Metki* v šoli in pri igri to potrjujejo. ^ Slovenska izseljenska matica v Ljubljani je konec leta zalo- žila in izdala žc četrti letnik »Slovenskega izseljenskega kole- darja«. Tudi ta letnik Sloven- skega izseljenskega koledarja za leto 1957 je bogato ilustriran zbornik s F>estro vsebino in je namenjen našim izseljenim ro- jakom, ki žive v evropskih in prekooceanskih deželah. Od 240 strani vsebine je ne- kako polovica posvečena rojstni domovini Jugoslaviji. Ob branju zanimivih in poučnih člankov, pestrih reportaž ter ob vsaki fo- tografiji bodo bralci, ki jim je koledar namenjen, spoznali tudi utrip domače grude, njeno rast in napredek v osvobojeni drža- vi. Slovenska izseljenska matica se zaveda važnosti zbiranja zgo- dovinskega gradiva slovenskih izseljencev, zato posveča vso po- zornost objavljanju takih član- kov v Slovenskem izseljenskem koledarju, saj gre tu skoraj za šestino slovenskega naroda, ki živi na tujem. Z objavljanjem prispevkov, ki jih pišejo naši rojaki sami o svoji trdi borbi za življenjski obstoj v novih do- movinah, ter o nekdaj tako ži- vahni dejavnosti v slovenskih društvenih in prosvetnih ognji- ščih po svetu, postaja Slovenski izseljenski koledar iz leta v leto popolnejši zbornik zgodovinskih zapiskov iz življenja slovenskih izseljencev. Tako zbrano izse- ljensko gradivo bo važno dopol- nilo zgodovinarju, ki bo pisal zgodovino slovenskega naroda. V koledarju je okoli 180 foto- grafij iz Slovenije in Jugoslavi- je ter iz krajev, kjer žive naši rojaki. Po izseljenskem koledarju se- gajo radi tudi doma, mnogi pa ga pošiljajo kot lepo darilo svo- jim sorodnikom in znancem v inozemstvo. Naročite ga lahko pri Slovenski Izseljenski matici v Ljubljani, Cankarjeva štev. 5, ali pa v knjigarnah. Perstnerič Otilija, Markovci 76, si je z nožem ranila levo roko; Rajšp Alojzijo, Vintarovci 14, je sosed s sekiro ranil na desni roki; Cuš Franc, otrok, Bresnica 13, se je pri sankanju poškodoval; Kranjc Jožeta, Mu- retinci, je nek moški zabodel z nožem v trebuh; Petrovič Mari- ja, Zg. Velovlak 20, si je pri padcu poškodovala desno roko; Ekart Štefan, Starše 61, je pa- del na cesti in si poškodoval desno nogo; Podgoršek Karel, Sedlašek 47, je padel pri delu in si poškodoval desno nogo: Konstanjevec Tomaža iz Ptuja je napadel neznanec in ga po- škodoval; Bezjak Alojz, otrok, Gruškovec 84, si je pri smuča- nju poškodoval desno nogo; Hazemali Jurij, Skorba 24, se je z nožem vrezal v desno roko; Juraški Jurij, Badličan 4, si je pri padcu poškodoval levi bok. Večer opernih arij v Ptuju V ponedeljek, 14. t. m., bosta prire^la Večer opernih arij pr- vaka Ljubljanslce opere sopra- nistka Manja Mlejnikova in te- norist Drago Čuden; pri klavir- ju bo spremljal Marijan Fajdi- ga. Koncert bo ob 8. uri zvečer v dvorani Glasbene šole. Na sporedu bodo arije iz c^r: Tosca, Traviata, Madame Butter- fly, Manon, Ljuba vni naix>j, Fatist, Trubadur, Ero z onega sveta, Hoffmannove pripovedke, Boheme ter nekaj arij iz operet Zemlja smehljaja. Mala Flora- mye. Netopir in podobno. Manja Mlejnikova in Drago Čuden sta gostovala kot solista Ljubljanske opere na lanskem holandskem festivalu in v pari- ški Veliki operi. Vstopnice so na razpolago 12. in 14. t. m. od 15. do 17. ure v pisarni Glasbene šole. 116.466 km z reševalnim avtom po ptujskem okraju Ptujska reševalna postaja jc prevozila lansko leto 116.466 km (enako 5-kratni povratni vožnji v San Francisko) tekom 4747 vo- ženj večinoma po ptujskem okraju ter je pomagala v ptuj- sko in druge bolnišnice nad 4000 porodnicam, ponesrečen- con in drugim bolnikom. Te vožnje je opravilo 5 šoferjev v nepretrgani redni in dežurni službi z avtomobili Mercedes, Skoda in Ford ter sanitetnim vozom (VW). Med vožnjami, je bilo nad 20 porodov, umrl pa je med vožnjo v bolnišnico le 1 bolnik. V letu 1956 je prevoženih nad 15.000 km več kot predlansko leto, kar je pripisati največ ko- l^iivu — šoferjem, ki so vzdr- ževali avtomobile v brezhibnem vStanju, da so bili vsako minuto sposobni za iK>moč. Šofer Franc P^osnik je prevozil z Mercede- som nad 185.000 km brez večje- ga popravila. Kot pravi sam, bo dosegel tudi 200.000 km. Leto 1956 je minilo brez karambolov in druge škode. Poleg reševalne službe ima Reševalna postaja Ptuj v stalni pripravljenosti 1 avto (VW) za prevoz zdravnikov za obisk na dom v nujnih primerih. Ker bo 1 avtomobil (Ford) skoraj za reševalno sliižbo zara- di dotrajalosti neraben, bo Reše- valna služba dobila kmalu nov avto Škoda, za katerega so že pogajanja v teku. NOVINARJI — SMUČARJI SE BODO ZBRAU V KRANJSKI GORI Novinarji — smučarji iz vseh zapadnih dežel, prav tako pa tudi novinarji iz skandinavskih držav, iz Grčije, Turčije in iz Vzhodne Evrope se bodo 8., 9. in 10. februarja 1957 zbrali v Kranjski gori, kjer bo tretje no- vinarsko sm,učarsko prvenstvo. Zbralo se bo nad 200 novinarjev od vsepovsod, zato si tudi Zve- za novinarjev Jugoslavije nad- vse prizadeva kot organizator prvenstva, da bodo gostje — smučarji odnesli od nas najlep- še vtise in spomine. Sport zopet gpohtni dvoboj gimnazija : jla F^ed nedavnim je bil v gim- nazijski telovadnici športni dvo- boj med reprezentancama gim- nazije in jla. Najprej so se pomerili v od- bojki, kjer je povsem prevladala gimnazijska ekipa in zmagala s 3:0. Tudi v namiznem tenisu je z boljšo igro zmagala gimna- zijska ekipa z rezultatom 8:1. Ob koncu zanimivega popoldne- va so se še pomerili v šahu. Tekmovali so na osmih deskah. Rezultat je bil neodločen 4:4. Športna srečanja med gimna- zijo in jla so postala že kar tradicionalna. Skoda je le, da se v ta tekmovanja ne vključijo tudi ptujski vajenci, ki bi lahko sestavili vsaj eno ekipo. Športna ekipa ptujske gimna- zije bo v prvi polovici januarja vrnila obisk muTisko-soiboški gimnaziji in se pomerila z njo v odbojid, košarki in namiznem tenisu. _—^^^ Vojaka Vp. 5060 — 5 Zrenja- nin želiva vsem sorodnikom, prijateljicam in prijateljem ter znancem srečno in vispeha pol- no novo leto 1957! — Franc Se- ver iz Huma prj Ormožu in Martin Majhen iz Slatine pri Cirkulanah. poziir ZA VIiOZiTEV PRIJAV ZA ODMERO IN FLAl^LO TAKS ZA LETO 1957 Po Uredbi o spremembah in dopolniirtrvah taksne tarife Zako- na o taksah (Ur. list FLRJ št. 6/56) se morajo plačati takse za: 1. cestna motoma vozila; 2. vsa vprežna vozila; 3. delovno živino; ! 4. pse; 5. žganjarske kotle, mlatilni- oe, potočne mline in mline na strojni pogon; 6. hibridno trto. i I "'jti&l^ L ' Takse 2a cestna motoma vo- zila morajo plačati tako gospo- darske organizacije kot drugi posestniki teh vozil, razen ti- stih, ki so po Uredbi opraščeni plačiiliai. Zaradi plačila ta&s za cestna irozila ni treba vlagati posebnih prijav, marveč morajo plačati te takse: a) gospodarske organizacije najpozneje do 15. januarja 1957 za prvo polletje 1957 in najpo- zneje do 15. ju'lija 1957 za dru- go polletje 1957 pri finančnem organu pristojnega občinskega ljudiskega odbora; b) drugi posestnika cestnih moitomih vozil pa ob regiistra- ciji vozila. IL Zaradi odmere taks na vprež- na vozilla, delovno živino, pse, žganjarske kotle, mlatolnice, po- točne miSne in mline na strojni pogon ter hibridno trto, morajo vložiti pismeno prijavo: 1. za vprežna vozila — vsi lastniki oz. posestniki; 2. za delovno živino — samo zasebni lastniki; 3. za pse — vsi lastniki oz. posestniki; 4. za žganjarske kotle, mlatil- nice, potočne mline, mline na strojni pogon — samo zasebni lastniki; 5. za hibridno trto — vsi po- sestnika vinogradov, ne gle- de na to ali so vinogradi zasebna ali družbena last. Prijave je treba vložiti naj- pozneje do 20. januarja 1957 in odmerjeno takso plačati pni Upravi za dohodke tiste občine v kateri ima podjetje ali obrt svoi sedež oz. v kateri ima last- nik oz. posestnik živino ali pre- moženja svoje stalno prebivali- šče. Za hibridne vinograde je treba vložiti prijave pri finanč- nem organu tiste občine, v ka- teri je vinograd. Takso je treba plačati naj- pozneje do 15. marca 1957. III. Taksni zavezanec, ki ne bo prijavil odnosno dal naipačnc podatke pri popisu vprežruh vo- zil delovne živine, psov, priprav Za proizvodnjo in hibridne trte ali ne bo plačal takse v določe- nem roku, bo moral razen red- ne takse plačati kazen, ki zaiaša 50®/» redne taloe. Tiskovine za vložitev prijav odnosno za popis taksnih pred- metov so za območje Občinske- ga ljudskega odbora Ptuj na razpolago pri Krajevnih uradih Hajdina, Starše, Grajena, Ro- goznica, Markovci in pri Občin- skem ljudskem odboru Ptuj za mesto Ptuj. Taksni zavezanci vlaigajo pri- j-ave pTi s^^-ojih Krajevnih ura- dih. Občin-i^ki ljudski odbor Ptuj Uprava za dohodke ZA NEDEUO, 13. JANUARJA 1957 6.00—7.00 Pisan spored narodnih in domačih melodij za prijetno nedeljsko Jntro — vmes ob 6.05—6.10 Poročila In Tremenska napoved. 7.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava »inevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva. 7.35 Zabavne melodije (v izvedbi orkestrov (juy Loypaerts, Leroy Anderson, Ray Aiitbony, Richard Hayman in Adalbert Lntter). 8.30 Otroška predstava — Vla- dimir Nazor: Pepelka (prevedel Lojze Krakar). 9.04 Podeželje poje ... (Pred mikrofonom so zbori „Svobod" in pro- svetnih driiStev iz Podpeči, Gornje Rad- gone in Dobrne). 9.45 Se pomnite tova- riši ___ — Julči Strnad: Spomini na draigoško bitko. 10.15 Nedeljski simfo- nični koncert — Edvard Elgar: Koncert za violino in orkester v h-molu (solist Jascha Heifetz in Londonski simfonični orkestrer, dirigira Malsolm Sargent); Mau- rice Ravel: Dafnis in Chloe, 2. suita iz baleta (Haški simfonični orkester, dirigi- ra Willem van Otteloo). 11.15 Oddaja za Beneške Slovence. 11.35 Lahka glasba (Fischer, Misraki, Lehar, Leutviller in Fibich). 12.00 Pogovor s poslušalci. 12.10 Opoldanski glasbeni spored. 13.00 Napoved časa -poročila, vremenska na- poved, pregled dnevnega sporeda in ob- vestila. 13.15 Zabavna glasba, vmes re- klame. 13.30 Za na5o vas. 14.00—16.00 Želeli ste — poslušajte! — vmes ob 13.00—15.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in obvestila. 16.00 Mllenko Sober: Za kulisami gledališča (reportaža). 16.30 Promcnadni koncert. 17.30 Radijska igra. 18.30 Melodije za dobro voljo (Igrajo: kvartet in orkester .lan Corduwener, ansamiel Gus Viseur, Loulou Legrand in Joe Moutet ter za- bavni orkester ..Pancho". 19.00 Radijski dnevnik. 19.30 Zabavna glasba, vmes re- klame. 20.00 Večerni operni koncert (od- lomki iz oper ,,Werther", ,,Carmen" in .,Aida"), 21.00 Kulturni razgledi. 21.15 Novosti iz našega arhiva zabavne glas- be. 22.00 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved in pre?led sporeda za naslednii dan. 22.15 Nočni koncert — Karol Pabor: Istrijanka. 15 ples".ih mi- niatur 73 komorni oibalri orkester (or- kester SF, diricira Bogo Leskovici: Leoš lanaček: Simfonietta (orkester Češke fil- harmnriiie. dirigira Pretislav Bakala). 22.55—2?.00 Pcofila. 22.15—23.00 IJKV prosrrfn-.: PovaMIo na ples. 2!:.'o— 24.00 Od-^aia 7a tujino — na valu 327,1 m (prenos iz Zagreba). I Qiilni|Si iliiBrii iifsrfeu Preteklo nedeljo so imeli šo- ferji ptujskega okraja svoj obč- ai zbor, katerega so se člani udeležili skoraj 100-odstotno, v združenje pa je včlanjenih okrog 120 šoferjev. Zboru so prisostvovali zastopniki oblasti s predsednikom tov. Tramškom na čelu, zastopnik centralnega odbora iz Ljubljane, zastopniki iz Maribora in drugi gostje. Po jedmatili poročilih pred- sednika, tajnika in blagajnika, se je razvila dislcusija, v kateri so se oglasili tudi: zastopnik Centralnega odbora, tov, Kovič iz Maribora in ostali gosti, ki so nakazali probleme in per- spektivo dela naše šoferske or- ganizacije. Posebno pozornost je posvečati i^litični vzgoji član- stva v naših podjetjih, vzbujati čut odgovornosti do drvižbene imovine, kakor tudi skrbet^ za čim popolnejšo strokovno izo- brazbo šoferjev. Ravno tako je potrebno še tesnejše sodelova- nje med šoferji in prometnimi organi. Predsednik OLO tov. Tramšek je zbor pozdravil in izrekel priznanje šoferjem za njihove vsakodnevne napore in čuvanje družbene imovine ter jim želel v novem letu še več uspehov. V razpravi se je tudi ugotovi- lo, da je še precej šoferjev v okraju, ki še niso včlanjeni v svojo organizaci'o Kje so vzro- ici, aa se ti tovariši ne j6? Morda je med njimi precej ljubiteljev alkohola ali drugače nediscipliniranih, ki ne vstopijo v organizacijo zato, ker ne žele opustiti svojih slabih razvad in se boje, da bi bili v organizaciji razkrinkani, ker članov s taki- mi slabostmi organizacija v svo- jih vrstah ne more trpeti. Ven- dar mislimo, da pri vseh nečla- nih ni tako. Zato tovariši čim prej se vključite vanjo, ker je le v organizaciji pravo mesto za dobrega šoferja. Luka Dedek Mraz med pripad- niki partizana Kakor vsako leto tako je tudi letos Upravni odbor Partizana Ptuj pripravil svojim pripadni- kom praznovanje dedka Mraza — kljub temu, da so otroci do- življali ta praznik po terenih in šolah. So se prireditvi polnošte- vilno odzvali od cicibanov — do članov. Program, na katerem so vsi pripadniki sodelovali, je bil zelo pester, vesel in zanimiv.. Neka- tere točke so bile prav čedne, posebno razni plesi in rajanja ženskih oddelkov. Pb programu se je ob slcromni pogostitvi razvilo pravo praznič- no razpoloženje, ki mu ne bi bi- lo konca, če bi mrak ne veleval domov! i pravni odbor tekstilne tov.^ne ptuj razpisuje mesto računovodje podjetja Nastop službe 1. februar ja 1957. Plača i)o tarifnem pra- vilniku. Reflektantd naj predložijo pismene ponudbo.