—   263    —
Novičar iz slavenskih krajev.
Od Baranjske Drave se piše v Peštanski časnik, da se je žita obilo pridelalo, in da bo tudi vina, koruze in buč dosto; sena je neznano veliko; sadje je polno; želoda bo tnalo; tobaka se bo dosto pridelalo. Zrniraj bolj spoznajo prebivavci ondašnjega kraja, da polje, umno in pridno obdelovano, donaša veliko dobička , zato si nakupujejo vsako leto več zemlje.
1% Veprinca v lstrii 12. augusta. Pri nas po Liburnii je velika suša , da se že listje na drevju suši. Od kar so splošni veliki dežji minuli, ni po Senjščini. Baharščini, Reščini , Kastavščini noter do Plominščine, z eno besedo: po vsem Kvarnarskem primorju, po oto-cih in po vsi doljni lstrii dežilo toliko, da bi bilo dober kap storilo. Zernica tega malo belega žita, kar se ga tukaj prideluje, so tako drobne, da bi, kakor tukaj reko, kroz igelno uho šle; sadja ni, marona se je malo zaleglo, in tega že suša stiska; zelja („kapusu menim je laška „ca-pucej") so mogli malo saditi, in še to malo se je posušilo, kakor vse drugo zeljše; grojzdje, to malo, kar se ga je pokazalo, tako boluje, kakor so gosp. Zalokar popisali; tudi repe nemorejo sejati zavolj suše ; vino po lstrii je zmerom dražji, in tako bo tukaj tako slaba letina, da že zdavnej take ni bilo; samo zdravlje, hvala Bogu! ljudem še dobro služi. Z Bogom!    J.  V.
Iz Komenda 10. augusta. Nepokvarjeno seme v rodovito zemljo vsejano le pri obilni vlagi, ljubi toploti in oživljavnem zraku kali in cime poganja. Je li mar pri setvi naukov kak razloček? Ne! Serca mladine naj bodo še tako neoskrunjena, naj bodo sama čista nedolžnost, naj bodo nauki, božji in posvetni, še tako pri-lični otročičem, — kaj neki vse to pomaga, ako pa vsajenih resnic že v šoli ljubeznjivo obnašanje učenikovo ne orosi, ako spešne rasti njegova priljudnost zunej šole ne osolnči, ako vcepljeni nauki, brez oživljavnega obujanja in spodbadanja hiravši, enako luči brez olja ugasnejo! Da, merzel in neprijazen učitelj šolo ogrenuje in spraz-nuje, — ljubeznjiv in preljuden pa jopo močiosladovaje napolnuje , kar se jasno nad Komensko razvidi. Zavolj prevelike množice so mogli učenci kmalo skonca v dva razreda razdeljeni biti. Dopoldne je en razred v šolo dohajal, popoldne zopet eden. Današnji dan pa se vsi v šoli zbero in paroma v cerkev k sv. maši gredo, kjer sami prepevajo. Po zahvalni pesmi v šoli prihoda prečast. gospoda dekana pričakujejo, ki pa zavolj nenadnih važnih opravil niso mogli dojti. Med tem starši in sorodniki, tudi drugi ljudje šolo ospo, da jih mora večina zunaj stati. Pri očitnem spraševanji se fantiči in deklice dobro odvezujejo. Z odgovori iz keršanskega nauka je bila prečastita duhovšina prav zadovoljna; branje, računstvo iz glave in na tabli, narekovanje (dik-tando) je dobro se odsedalo. Tudi iz sadjoreje so ne-kteri odgovarjali. V tej je prav za prav še le kvas postavljen, ki bo gotovo vso faro prešinil. Ze letos so semtertje z gospod katehetom drevje stergali in peške sadili, — tako se bo lagano sadjoreja zbudila in zdramila. — Po doverieni  skušnji so naj pridniši o knjigami  ob-
—   264   —
darovani bili, pohvaljeni svete podobice dobe, dvema sad-jorejcama pa z rudečim ovitkom nrebern denar pripno vpričo 14 gospodov. Zdej se množica razide, vsakemu se radost in zadovoljnost z vedrega obraza sveti. Starši se ne morejo učiteljema dosti zahvaliti; vsi ginjeni so prevelike dobrote.
K očitni skušnji se 120 otročičev zbere, zares lepo številce! Kaj vender deca v Komendu tako v šolo vleče? Nič druzega ne kakor ljubezen in priljudnost učiteljev v šoli in zunej šole. Prečast. gosp. Janez Brence vzajemno z gosp. učiteljem Jož. Letnarjem, s trudom osnovano šolo vsemu napotju vkljub umno in neustrašeno vladajo in polno ohranijo, ker so gola ljubezen, sama priljudnost, da jih vse časti. Gospod učitelju Letnarju se spodobi redka slava, da vodila umniših mož zvesto in rad spolnuje nasproti onim, puhlonapihDJenim, ki vsako vtikanje modrejih glav v šolske zadeve kratkomalo od-vračujejo, češ, smo tudi mi ^pedagogiko študirali."
Korist šole se že pervo leto pozna. Že oči zamo-rejo šolarja od nešolarja razločiti po priljudnosti in čednosti, kaj pa še pogovor.
Srečna fara, ktera take domoljube ima. Da bi ji vedno ostali!                                                     Komenčan.
Iz Krope na Gorenskem 10. aug. Ker se neka debela vraža po neumnih babelah čedalje bolj za resnico pripoveduje, se ne morem zderžati, da bi je ne naznanil po ^Novicah" v novo pričo: kako gerdih vraž vsake baze se najde med našim preprostim ljudstvom. Na sv. Petra in Paula dan so namreč naš svitli g. knezoškof zakrament sv. birme delili, in pri ti priložnosti so cerkvico sv. Lenarta, podružnico Sevške fare, blagoslovili. Ker pa tistikrat ne sme razun duhovnov nobeden v cerkvi biti, so se tri babele na oder (porčeheiO skrile, da bi bile skrivnosti tega sv. opravila vidile. Pa ravno ko ena teh žensk doli poluka — lažejo babele — se mi-lostljivi knez okrog ozrejo in jo vidši se tako prestrašijo, da bi bili znak padli, ako bi jim ne bili drugi duhovni gospodje na pomoč prišli, in reko: wzdej bo pa že ta dežela nesrečna". In za to — pripovedujejo nore babe — letos po Krajnski deželi tako grozno toča bije! Lejte, na tako laž se opira ueumna vraža, ktero babe okoli trosijo! Tukej je zopet očitno kakor beli dan, kako potrebno je našemu ljudstvu dobrih in koristnih bukev, po niski ceni. Pa kaj! ko jih ne bere. Blagoslovljenje nove cerkve je tako lepo in razločno v ^Drobtinicah" leta 1852, na strani 50 popisano; škoda, da toliko lepih in potrebnih podukov počiva nebranih od ljudstva, za ktero so pisane.                                                              Z.
Iz okolice Ljubljanske. * Čudno letošnjo prikazen na krompirju vam moram naznaniti', če vam še ni znana. V naši pešeni zemlji ne gnjije letos krompir, in perje je še skozi in skozi lepo zeleno. Al če ga iz-kopljemo, vidimo skor pri vsakemu, da iznovega poganja c i m e ali kali, kakor pozimi v hramih, in te cime segajo včasih precej globoko v zemljo. Ne vem se spomniti , da bi bil kadaj kaj tacega slišal. Ja-valjne zamore to dobro biti,   da   mladina še ne izrašena
spet kali in tako   sama   sebe slabi.    Radoveden   sim,
je tudi drugod taka? *)
*) Na celem vertu kmetijske dr u ž be na Poljanah je ravno taka$ krompirjevse je zeleno; če se pa izkoplje, leži k vecem po dvoje krompirčkov v jami, ki skoro vsak kal poganja, in pod njim se najdejo večidel červi prihodnjih kebrov (hroščev.) Po naših mislih izvira ta prikazin podzemeljskih kali mladega krompirja od prevelike suše, po kteri je prava rast krompirja oterpnila 5 obležal je v zemlji, kakor leži v hramu , in kaliti ali cimiti je začel, kakor v hramu.                                                                          Vred.
Iz Ljubljane. Z veseljem moremo omeniti, da se reja svilodov (zidnih gosenc) pri nas vedno bolj širi, in zamolčati ne smemo, da so nekteri učenci tukajšnega Alojzjevša spet letos prav pridni v sviloreji bili. Se ve, da na cente se ne more na tem mestu pridelovati kokonov, ker tukajšni pridelk je le sad tistih ur, ki učencom ostanejo čez učenje za kratek čas. Koristniši pa bi zares ne mogla šolska mladina tega časa obračati, kakor da se raduje s svilorejo, in si tako v serce cepi veselje do tega kmetijskega oddelka, kteremu bo kadaj, šolo zapustivši, gotovo krepka podpora. Tako bo za domovino wiz malega zraslo veliko", in gosp. predstojnikom Alojzjevša gre čast in hvala , da podpirajo to nedolžno pa v nasledkih svojih sadiipolno veselje mladine naše.