Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA PODTIKA
Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din IS.—. Čekovni račun št. 14.335.
Štev. 45
Maribor, sobota, dne 5. junija 1937
Leto XII
Ljud stvo je Slo preko majske deklaracije
Proslavo dvajsetletnice majske deklaracije v Ljubljani in drugod je priredila vladina stranka JRZ. Deklaracija 1917 je bila nekakšna skupna manifestacija, ki je bila prirejena v soglasju z avstrijsko vlado. Avstrijska vlada je slutila konec monarhije, zato je želela prikleniti nenemške narode nase in s tem v zakesnelem trenutku ohraniti monarhijo. Narodi so že prej zahtevali samoupravo in demokracijo. Že prej so poudarjali, da zahtevajo svobodo. Tem zahtevam je Avstrija hotela ugoditi, toda proces razkroja, ki ga je pospeševala brutalnost pred vojno in še hujša med vojno, je bil že tako daleč, da tudi v stiski ni zaleglo nobeno moledovanje več.
Deklaracija je zahtevala svobodo in samoodoločevanje narodov, to je, demokracijo. Važno je bilo torej, čeprav je imela slavnost bolj strankarsko manifestačni značaj, da bi se bilo na tej slavnosti izraziteje poudarilo avtoriteto naroda, samoodločbo na-loda, kar edino more dati zdravo podlago zdravemu razvoju. Ob manifestacijah je narod navdušen, toda pozneje mora tudi vedeti in čutiti, zakaj je bil navdušen. Videti mora, da je svoboda in demokracija tisto, kar ga vabi in kliče k udejstvovanju in sodelovanju, da je demokracija tista, ki ga šele nagraja kot enakovrednega člana naroda in družbe.
Ugotoviti moramo, da je ljudstvo v svojem hrepenenju po svobodi šlo preko habsburškega okvira majske deklaracije, ker se mu je zdelo uresničenje njegovih idealov mogoče le v lastni narodni državi.
-III-
Delavstvo proti draginjil
t
Draginja v državi naglo narašča.
Delavstvo občuti to dejstvo vedno bolj. Beograjske strokovne organizacije so priredile pretekli teden ogromen javen shod proti draginji, ki povzroča, da delavec s svojim borim zaslužkom more kupiti čezdalije manj kruha sebi in svoji družini.
Dvigajo se cene ne samo žitu in moki, ampak tudi mesu, da ne govorimo o obleki in obutvi.
Uradne statistike same priznavajo naraščanje draginje, dasi za to ni nobenega pravega povoda.
Resno opozorilo merodajnim
Zatrjuje se nam, da je dinar čvrst na znotraj in na zunaj. Ako je to res, potem je draginja popolnoma neupravičena in vlada bi ne smela trpeti, da se danes dobi za en dinar manj kruha, manj mesa itd., kot pa pred enim letom. Ako dobiš za en dinar manj, kot pa si dobil kdaj poprej, potem je v stvari denar izgubil na vrednosti.
Delavec in nameščenec, kot potrošnika pa sta izgubila na kupni moči.
Kar je delavstvo priborilo z mezd-
nimi gibanji priboljška, je že davno požrla draginja. Državni nameščenci, katerim so bile pred dvemi leti znižane plače z utemeljitvijo, da je draginja prenehala, niso nič manj hudo udarjeni.
V Franciji je vlada podvzela energične mere proti draginji. Kolikor se ni posrečilo znižati cen, je zvišala mezde in plače delavstvu in nameščencem.
Draginja ogroža obstoj delavca in nameščenca!
Merodajni, zaganite se!
Rudarji dr2avnih rudnikov zahtevajo
poviianje plaž
Življenjske razmere rudarjev v državnih rudnikih so neznosne. Prvič radi tega, ker so njih mezde absolutno prenizke, drugič pa vsled praznovanja šihtov. Kako daleč seria revščina teh rudarjev povedo ugotovitve zdravnikov, ki so že pred leti dognali, da največ rudarjev boleha radi preslabe prehrane; osobito žene in otroci. Večinoma vsi rudarji kupujejo svoije življenjske potrebščine v nabavljalni zadrugi, za katero jim rudnik odtegne pri plači. Na ta način večina teh rudarjev nikdar ne dobi izplačane niti pare.
Radi teh neznosnih razmer so ru-
Maturiralo bo letos na vseh gimnazijah v državi 2313 dijakov in 1101 dijakinj, precej več kot lansko leto.
V delavskem zavarovanju naj
odločajo delavci
tudi ni samouprave delavskega zavarovanja
Dokler tega ni,
Te dni so se vršila v Zagrebu neka posvetovanja o reorganizaciji delavskega zavarovanja.
Vse to pa se vrši čudovito tajin-stveno. Delavstvo ve o teh stvareh samo iz objav v listih, ne bo pa niti vprašano, niti poklicano, da soodloča. In vendar je zavarovanje pravzaprav njegova last, ker ga tudi samo yzdržuje, dasi polovico prispevkov *n prispevek za nezgodno zavarova-H1e plačujejo delodajalci — vendar ^ 12.5vo,jega žepa, ampak na račun ^išanih delavskih mezd.
ako čudno zveni vse to, ako po-mis imo, da ljudstvo v Ameriki voli vse najvišje državne uradnike in celo sodnike. V našem socialnem zavarovanju pa ne m0re voliti niti
svojih uprav, čeprav je to — z zakonom predvideno.
Delavci so državljani, pravica državljana pa je — zahtevati zakonitost!
Najcenejša uprava in še se da prihraniti 15 milijonov
O konferenci je bil objavljen ko-munikej, v katerem čitamo med drugim, da je uprava našega delavskega zavarovanja najcenejša med vsemi upravami sličnih ustanov v drugih državah. V neki državi znašajo samo stroški za izvedbo bolniškega zavarovanja toliko, kot bodo pri nas znašali stroški za bolezensko, nezgodno in starostno zavarovanje.
Kljub temu pa je bilo sklenjeno, da se z uvedbo starostnega zavarovanja upravni stroški ne samo ne bodo smeli zvišati, ampak da se bodo vse plače itd. znižale še za 10 odst. ali za okroglo 15 milijonov dinarjev letno!
Kaj bodo rekli k temu uradovi nameščenci, bomo videli.
-III—
Uegalno strokovno gibanje v tretjem rajhu
Tako pravi krščansko socialni list v Katovicah o nemškem delavstvu:
»Ta bo} Je zahteval doslej velike in težke žrtve odkritosrčnega nem-^.e£a delavstva. Toda ne koncentracijska taborišča, ne ječa, ne zapor, ne odpusti, ne odtegnitev vsakršne podpore ni strlo poguma strokovnih bojevnikov, Nasprotno, za enega pad-
lega priskočita vedno dva bojevnika v vrsto.«
V daljšem članku razpravlja list o ilegalnem strokovnem gibanju v Nemčiji ter mu izreka priznanje v gorenjem odstavku
Nam ni treba še kaj dostavljati, ker zmisel razume vsak zaveden delavec.
—///—
darji že lansko leto zahtevali povišanje svojih mezd. Že v decembru 1. 1936 so dobili iz Beograda obvestilo, da se bo skušalo njihovim zahtevam ugoditi. Sedaj smo pa že v juniju in med tem je še draginja občutno porastla, a o kakšnem zboljšanju mezd še ni nič slišati. Vsled tega so se rudarji odločili poslati ministru za rude in šume v Beograd spomenico, katero bodo vsi podpisali in v kateri bodo g. ministru obrazložili svoj obupni položaj. Želeti je, da merodajni krogi to uvidijo in ugode upravičenim zahtevam rudarjev.
Novinarji za
svobodo tiska
Skupščina Jugosl. novinarskega združenja v Paliču.
V Paliču pri Subotici se je 30. maja vršil kongres Jugoslovanskega novinarskega združenja.
Kongres je sprejel več resolucij. Med drugim tudi resolucijo o izvedbi starostnega, bolezenskega in nezgodnega zavarovanja novinarjev in noveliranju tiskovnega zakona.
Nova uprava je pooblaščena raz-govarjati z bolgarskimi novinarji o ustanovitvi jugoslovansko-bolgarske zveze novinarjev.
Nemški fašizem v odprtem boju z rimsko cerkvijo
Papežev nuncij iz Berlina, nemški poslanik iz Vatikana
Politika podpiranja fašizma se je Vatikanu strašno osvetila in se mu
Številni procesi proti duhovnikom, menihom in nunam, radi nemoralnega življenja in tihotapljenja valut za sv. očeta, preganjanje predstavnikov rimske cerkve radi čitanja papeževih okrožnic, spor radi pravice do vzgoje mladine, zahteva po prilagodenju katoliških naukov fašističnemu programu (zanikanje sv. pisma stare zaveze), so vzrok razprtij med cerkvijo in nemškim fašizmom, govor čikaškega kardinala Mundeleina, ki je pozval ves svet na boj proti »barbarskemu nemškemu fašizmu«, ne da bi ga bil Vatikan posvaril, je pa dal povod za prekinjenje odnošajev med Vatikanom in Berlinom.
Papežev nuncij Orsenigo je 1. junija zapustil Berlin, istega dne pa je odpotoval nemški poslanik pri Vatikanu von Bergen. S tem so diplomatski stiki prekinjeni.
Nemčija je za Vatikan izgubljena.
bo vsak dan bolj.	tla.	bi .u*
Nekronani kralj Ogrske
Ogrskim aristokratom se toži po kralju.
Na Ogrskem pripravljajo zakon, po katerem dobi upravnik Horthy pravice suverenega vladarja. Dose-daj je parlament sklepal suvereno. Po novem zakonu pa bo podpisoval zakone in drugo tudi upravnik. Odgovorna za sklepe parlamenta pa o-stane le vlada, kakor je običaj pri takih režimih.___________________
Edvard se je poročil. Bivši angleški kralj, sedaj Windsor, se je dne 3. t. m. poročil v gradu Cande v Franciji.
.-.—/v/-'-
Kongres čehosIcVažke socialno demokratične stranke: (Od leve na desno sedle) ss.: A. d® Miranda (Holandska), Oto Wels (Nemčija), Fr. Souikup (ipreds. čhsl. senata), Taub (tajnik čhsl. nemške socialne demokracije), minister dr. Czech, Anders Nilsson (Švedska) in
Hans Hadtoft-Hansen (Danska).
Vladine	čete	pro
preko pogorja Sierre Guadarrame
Segoviji
Na fronti severozapadno od Madrida so prešle vladine čete; v ofenzivo in prodirajo preko pogorja Guadarrame proti mestu Segovija, od katerega so oddaljene še 14 kilometrov, (Mesti Segovija in Avila, južnozapad-no od Segovije sta glavni oporišči nacistov na pogorju Guadarrami.) Pri prodiranju so zavzeli republikanci La Grano, kamor je zahajal kralj preko poletja na odmor, za posest kraljeve palače se vrše boji.
Sedemdeset letal v boju
Na fronti pri Guadarrami, kjer se razvija ofenziva republikancev, se je te dni borilo 70 letal. Poročila pravijo, da je bilo sestreljenih na obeh straneh več letal; vendar pa se zanika, da bi bilo sestreljenih 17 vladinih letal, kot to trdijo nacisti, in samo 5 nacističnih.
Boji na baskovski fronti
Na baskovski fronti je ofenziva nacistov obtičala. Pri Miungiji severovzhodno od Bilbaja se vrše napadi Baskov proti sovražnim postojankam na hribu San Pedro.
Severozapadno od Duranga, na baskovski fronti, se vrše boji pri Lemom. Ti boji bodo odločili o posesti Lemone in vzhodno od njega ležečega mesta Amorebiete.
General Mola se Je z letalom ubil
Vrhovni poveljnik nacistov na baskovski fronti se je dne 3. junija dvignil s trimotornim letalom, v katerem so bili poleg njega še njegov adjutant, dva častnika generalnega štaba in dva pilota, da pregleda fronto. Letalo je zašlo v meglo in strmoglavilo na zemljo. — General Mola in njegovi spremljevalci so se ubili.
Boji v pokrajini Leon
Iz Asturije (ob Biskajskem zalivu), iz smeri Ovieda proti jugu, prodira republikanska vojska v odseku Alto Leon (pokrajina Leon).
Italijanska podmornica Je potopila parnik In z njim 500 potnikov
Španska vlada trdi, da je pred barcelonsko luko potopljeni parnik »Ciu-dad Barcelona« torpedirala neka italijanska podmornica in istotako španski tovorni parnik »Granada«.
S parnikom »Ciudad Barcelona« se je potopilo 500 potnikov, t
NemSki napad na Almerijo Je vzbudil v svetu novo ogorčenje
Anglija, Francija in Zedinjene državeSeverne Amerike obsojajo ubijanje
nedolžnega prebivalstva
no kot eno glavnih oporišč nacistov. Kapitan križarke »Deutschland« je to vedel. Vedel je tudi, da ga tu ne ščiti nobena konvencija in je v domnevi, da bi odvrnil napad na ladjo, ukazal streljati na letali. Ti sta potem še z večjo pravico spustili bombe na križarko in bombardirali pristanišče.	|
Enaka usoda ije zadela že več francoskih in angleških ladij (križarko »Hunter« pred Almerijo, ki je zadela ob mino), pa tudi italijansko vojno ladjo »Barletta« v pristanišču Palma di Malorca. Vladini bombar-derji so z bombami zadeli častniško kajuto na krovu in je bomba ubila šest italijanskih častnikov.
Bombardiranje obmorskega mesta Almerije v južni Španiji s strani petero nemških bojnih ladij, na čelu križarka »Admiral Scheer«, kot odgovor na bombardiranje križarke »Deutschland«, s strani dveh vladinih letal v pristanišču Ibiza na istoimenskem otoku v Sredozemskem morju, je izzvalo proteste v vseh demokratičnih državah.
Listi Francije, Anglije in Amerike so soglasni v obsodbi napada nemškega brodovja na Almerijo, kjer so granate nemških fašistov ubile 65 spečih prebivalcev, več sto pa ranile in razrušile veliko poslopij.
Soglasno ugotavljajo listi, da nemška križarka »Deutschland« v' Ibizu ni imela kaj iskati, ker otok Ibiza ne spada v kontrolno območje nemške mornarice, ampak v območje francoske in angleške. Nemške ladje smejo biti zasidrane v lukah v Alžiru (Severna Afrika), v španskih teritorijal-nih vodah pa nima nobena kontrolna ladja kaj iskati. Ladja, ki se približa obrežju Španije na razdaljo manj kot 10 milj, zlasti pa ladja, ki pride v špansko pristanišče, mora tudi sama nositi vse posledice.
Pristanišče na otoku Ibizu je zna-
Nemčija ni bila upravičena si sama iskati zadoščenja. Napad njenih ladij na Almerijo znači otvoritev sovražnosti brez vojne napovedi. Kam pa bi prišli, ako bi Angleži in Francozi pričeli kot v odgovor na napade nacističnih letal, rušiti obmorska mesta, ki so v posesti generala Franca.
Vse okoliščine potrjujejo, da je bil incident v pristanišču Ibiza izzvan, pa ne s strani valencijske vlade, ampsu. O »U llwUn, A« *--! C il
Nemčija in Italija izstopili iz odbora za nevmešavanje
  	_	v	_	_	t_i_____
Vsled bombardiranja križarke »Deutschland« sta Nemčija in Italija v znak protesta izstopili iz odbora za nevmešavanje.
Oster izpad proti Nemčiji in Italiji
v ameriškem kongresu
V ameriškem kongresu je stavilo več demokratskih poslancev predlog, da se proti Nemčiji in Italiji izvedejo sankcije, kot proti vojskujočim se državam, (»Slovenec« bo te poslance gotovo proglasil za bolševi-ke, ker so proti nemškemu in italijanskemu vmešavanju v španske zadeve).
Demonstracije v Londonu
Radi bombardiranja Almerije so bile v Londonu demonstracije proti Nemčiji.
Vsak naročnik gotovo želi. da bi »Delavska Politika« začela čimpreje izhajati trikrat na teden. To akcijo pa najbolj ovi-
rajo naročniki, ki se ne zavedajo, da je treba naročnino poravnati sproti vsak mesec. Ali si tudi Ti z naročnino v zaostanku?
Francoski in angleški listi pravijo, da bi po tem takem tudi vojne ladje obeh držav ne imele odslej kaj iskati v vodah okoli Španije.
Španija mora ostati nedotaknjena
je izjavil angleški minister Eden v Ženevi. Ne glede na to, kakšen bo konec španske vojne, Anglija ne bo privolila nobene teritorijalne izpre-membe. S to izjavo je postala Španija za Italijo in Nemčijo kislo grozdje, za to bi se radi umaknili iz španskih ho-matij. Kaju iputi >.i i, .u.
—III—
Doma Ut. svetu
Kljub krizi dovolj denarja. Vloge v vseh denarnih zavodih v državi so znašale 1. aprila 11.238 milijonov dinarjev, t. j. za 247 milijonov dinarjev več kot lansko leto ob tem času.
Milo v številkah. Tovarna Schicht v Osijeku bo zvišala delniško glavnico od 20 na 30 milijonov dinarjev. Tovarna spada h koncernu tvrdke Schicht v Ustjih na L. v ČSR, ta koncern je pa zopet v zvezi z angleško družbo za izdelavo mila Levec Brothers.
* * *
Sleparska agentura za katoliški tisk. Avstrijski generalni konzul dr. Otto Rohner v Gallenu v Švici je u-stanovil poročevalsko družbo za katoliški tisk. Ko je ogoljufal ljudi za okroglo 400.000 švicarskih frankov, je pobegnil in z njim še par 1 mož.
Japonska vojaška vlada je odstopila, ker cesar ni hotel podpisati volilne reforme, potom katere je hotel ministrski predsednik Hayashi izvesti ponovne volitve in dobiti večino. — Cesarju se zdi, da ne gre postavljati potrpežljivosti ljudstva še na hujšo preizkušnjo. Vojaška politika osvaja-njaKitajske in oboroževanje sta državo gospodarsko uničila. Japonska naliči človeku, ki se je v svoji požrešnosti prenasitil in mu vsak čas grozi počiti želodec.
Avtomobilski kralj Ford izkazuje za 1. 1936 samo 26.4 milijone dolarjev (1.3 milijarde dinarjev) čistega dobička. Tu pa ni všteta dividenda, ki jo je spravila Fordova družina v svoj žep. Skupno premoženje Forda znaša po bilanci 1.3 milijarde dolarjev ali okroglo 70 milijard dinarjev. S kakšno pravico si sme posameznik nakupičiti tolikšno premoženje, ki izvira izključno od spekulacij?
Gobbels je govoril o strahoviti nemorali duhovščine ter izjavil, da bo nemoralo izčistil, če je cerkev ne more,
Meilca
Važno za vpokojene rudarje. Prejeli srno: V nedeljo bo rudarsko zborovanje ob 9. uri pri Tofu. Na dnevnem redu je poročilo o sanaciji bratovskih skladnic, kar je važno tudi za vpokojence.
črna pri Prevaljah
Izlet na Leže priredi »Vzajemnost« in v a bi zlasti vse člane in članice. Odhod1 v nedeljo, dne 6. maja iz Črne zjutraj ob 7. uri, s kolesi popoldan ob pol 1. uri iz Črne, ob 1. uri iz Žerjava. Sodrugi in ;sod!ružice! Pohitimo z družinami v naravo! — Družnost!
Kako bo likvidiran napad na Almerijo
Španska vlada je vložila obširno protestno noto radi dogodka v pristanišču Ibiza in bombardiranja Almerije. Zanimivo v tej noti je dejstvo, da je nemška vlada objavila vest o
bombardiranju »Deutschland« šele 24 ur po' dogodku!
Razen tega bo Španija tožila Nemčijo pred mednarodnim sodiščem v Haagu.
A. M. de Jong:	24
I IZDAJA 1
Otroška leta MereyntjeJa Geysena
Pritajeno se smehljajoč je z,rl Vrč pred se in ni odgovoril. Sedaj pa se je mali misijonar resnično razhudil; ves obupan je kriknil:
»Vrč, ti boš prišel prav gotovo v pekel!«
»Kako dolgo pa bom moral tam goreti, Me-reyntje?«
»Na veke vekov!« je mrko odvrnil Mc-reyntje. »Tako pravi tudi župnik.«
»Ali je to dolgo, Mereyntje?«
»Dolgo? Dolgo? To je neprenehoma! Brez prestanka! Večno!«
»To je vendar strašno, brrr!« se je smejal Vrč, Mereyntje pa je nevoljen odvrnil:
»Le kar smej se, ti..., ko pa ti bo enkrat postala zadnjica topla, ti bo smeh že prešel!«
Nepričakovano ga je začel izpraševati, kakšno je resnično morje in o tujih deželah, in Vrč je moral, ako je hotel ali ne, pripovedovati. Polagoma in proseč ga, je izmamil Mcreyntje iz njegovih ust, ki so tako nerada govorila, vse, kar je hotel vedeti. Dečko si ni bil na jasnem, kaj naj bi si o vsem tem mislil. Tako velika ladja in povrhu še iz železa? In da ima na njej tisoč ljudi prostora? Posebno verjetno se mu to ni zdelo, toda Vrč je pripovedoval s tako resnim obrazom ... Pogovor je tekel dalje, dokler ni divji lo-
vec vstal in odšel v klonico, da nakrmi svoje podlasice in vidro.
Klonica je bila zelo tajinstven prostor. Koliko je bilo tu nakopičenih mrez, spon, pasti, trnikov in polomljene lovske ter ribiške sprave ... naravnost neverjetno. In med to staro ropotijo so stali zaboji z zamreženimi vratci, v katerih je gojil Vrč svoje zajce, podlasice in udomačeno vidro. Tudi Poli je imel tu svoj odkazani mu prostor. Poli, ki se je dolgo renčaje upiral, dokler se ni nazadnje pa vendarle spoprijateljil s svojimi krvnimi sovražniki. V kotu je stal zaboj, v katerem sta čepeli dve sovi, ki ju je Vrč izuril za ptičji lov. Udomačena sraka, Gerti, je skakljala tod naokoli, povsod jo je bilo dovolj, kričala je svoje ime in venomer zahtevala kašo.
Bilo je naravnost čudovito, kako čisto drugačen je postal Vrč, čim' je sedel med svojimi živalmi. V obraz je bil popolnoma izpremenjen. Tako dobrodušen in mehek ni bil, kot pa kadar se je razgovarjal z Mereyntjejem, toda med svojimi živalmi se je počutil srečen, kot doma. Cim je govoril s svojo podlasico in vidro ali s Pollom, ga je minila plahost in vsa tista namišljena čemernost, ki jo je kazal v svojih odnošajih do ljudi, vse to je zdrknilo z njega, kot neprijetna maska! Živali so druga drugo odrivale, samo da bi prišle bližje njegovih rok, čivkale in renčale so vse nestrpne od veselja. Vidra je, kot da bi godla pred se. včasih pa je zagnala prečuden krik, da se je Mereyntje zdrznil od strahu.
Kajti Mereyntje se je teh mrcin pa vendarle nekoliko bal. Nikakor se jih ni mogel privaditi.
Podlasice s svojimi koničastimi smrčki in bisernimi očesci, presunljivo ostrega pogleda, da se je zdelo, kot da oprezujejo vsepovsod naokoli; s svojimi vitkimi rumenimi telesci, tako prožnimi, kakor^ da so brez kosti; z ostrimi krempeljčki oboroženimi tačicami, ščetinastimi repki in kot igla ostrimi belimi zobki, ki so se mu zdeli zelo lepi, toda tudi neizmerno nevarni. Ko je v počitku. svojega prijateljstva z Vrčem postajal v bližini njihovih kletk, so mu neprestano kazale svoje ostre zobke in jezno pihale, iz bliskajočih se oči pa, kot da bi jim šviga! ogenj. Pozneje so se ga nekoliko bolj privadile, toda ni jim zaupal in Goort se je moral pošteno truditi, predno ga je pregovoril, da bi jih nekoliko gladil. Končno se je le udal in jih obotavljajoč se božal s tresočimi prstki. Zelo previdno so mu drsele ročice čez na-mršeno hrbtno dlako ... in živalica ga je gledala tako jezno ter mn tako nezaupljivo kazala zobe, da je vselej hitro zopet umaknil svojo roko.
»Ti jim moraš zaupati,« je rekel Vrč resno. »Ako hočeš z živalmi dobro izhajati in jim biti dober prijatelj, jim moraš najprvo zaupati, sicer se ti to nikoli ne bo posrečilo.«
Toda kdo naj zaupa tako zahrbtni podlasici? In ta vidra? ... Nje ne bi hotel pobožati za nič na svetu! Pred njo je imel strašen strah. Pa naj si se mu je Vrč tudi posmehoval in ga zmerjal z mevžo, Mereyntje je ostal pri vratih, kot prikovan k zidu, kakor hitro je Goort izpustil vidro iz kletke.	.
JDatje prihodnjič.)
?g naših Ucaiev
Trbovlje
Obrekovalci v pravi luči	|
Znani razdirašk.i element z naivnim pridevkom b, k. je zavrtel v listu »Neodvisnost« pod rubriko Trbovlje svojo lajno. Že večkrat smo opazili, da prinaša ta list tendenciozne članke iz Trbovelj, čijih pisce sicer dobro poznamo, nas le čudi, da uredništvo take sestavke priobčuje.
Da bo pa list »Neodvisnost« in delavska javnost informirana, zato pribijemo, da pišejo te članke ljuidje, katere je morala razredna organizacija rudarjev izločiti iz članstva, ker so izdajali njene interese in jo de-nuncirali pri oblastih. Glavno geslo pisca b. k. članov je frazarjenje in blatenje oseb in organizacije. Zato izkoristijo on in njegovii vsako možnost, kjer bi lahko frazarili in uganjali demagogijo. Zlasti ipa v II. skupini.
Ker so s svojo taktiko frazarjenja popolnoma propadli, tako pri vseh volitvah kakor tudi pri delavstvu, jim je igotovo dolgčas,
A ta troperesna deteljica se tipa oglasiti samo taro, kjer smatra, da se ji ne bo ničesar zgodilo.
Zaradi denuncijacij te trojke pri oblastih ni mogla II. skupina več sklicevati sestankov. Sedaj pa misli, da se je na to že pozabilo in se skriva za rudarje, češ, da oni zahtevajo zborovanja. Na teh zborovanjih bi se naj iznesle ipritožbe. Za takšne pritožbe se ne sklioujejo zborovanja, pač pa je II. skupina uvedla vsak torek in četrtek poslovne ure, ob (katerih se sprejemajo vse pritožbe, ki se kakorkoli tičejo odnosov med delodajalcem in rudarjem. Te poslovne ure so vpeljane že leta in leta in jih stalno posečajo tako zaupniki II. skupine, kot tudi delavci, ki imajo kakšne pritožbe. Rudarji torej vedo, kje se lahko pritožijo.
Zadnje poročilo na zborovanju II. skupine pa to trojko zelo boli, ker je pokazalo kako veliko pozitivnega dela je bilo izvršenega in koliko uspehov doseženih, kakršnih pa trojka, ko je opravljala še zaupniško funkcijo, ni moigla nikoli pokazati.
Da ta trojka ne uganja samo demagogije in denuncijanstva, ipač pa, da ima tudi po-popolnoma zmešane tpojme, sledi iz tega, ker prav hinavsko kriči, da naj gredo vsi v razredno strokovno organizacijo, iz katere se jo je pa moralo izločiti, ker je denunci-ra!a organizacijo oblasti.
Redni občni zbor »Zadružne elektrarne« se bo vršil v četrtek, dne 17. t. m. ob 16. uri v prostorih g. Počivavška, Loke 89.
Šoštanj
Burno obrtniško zborovanje
Dne 30. maja t. 1. se je vršilo zborovanje tukajšnjega Obrtnega društva, na katerem je prišla do precejšnjih nasprotstev med obrtniki.
Gospod Josip Rebek ije pel zopet svojo staro pesem in ni maral, idia bi mu bili obrtniki sporočili sivoje zahteve in težnje. Pri zadnji točki dnevnega reda (raznoterosti), kjer bi prišlo obrtništvo do besede, jo je pa g. Rebek potegnil, rekoč da se mu mudi k obedu. Iz tega se dla sklepati, da je v Šoštanj prišel precej gladen. Obrtništvo je pa zaman zahtevalo, da mora. počakati, ter da mu bode že serviralo jako mastno zači-n*en?. juho in mu tako utešilo moreči glad.
Na zborovanju je bila opozicija zopet v premoči, zato je bil nagel odhod g. Rebeka in par njegovih pristašev h kosilui razumljiv. (Kaj le pravijo k vsemu -temu. tisti gospodje, ki so po nalogu JRZ vodstva šli lan-'x '£• Rebekom v enotni fronti na volišče proti obrtnikom, ki so odpovedali pokorščino i JNS i JRZ?)
Obrtnik.
Po vzorcu »Krait durch Freude«. V nedeljo, dne 6. junija zjultraj se peljajo Wosah-naggovi delavci s posebnim vlakom v Ljubljano na velesejm. Že zadnjič smo napisali, da bo to stalo ogromno denarja in da delavstvo ne bo imelo mnogo od tega, ter da bi bilo boljše in koristnejše, ako bi se ta denar L i ga bodo potrošili v Ljubljani, dobili ob koncu leta, tu. •<	-*-M ' JU'l-A«.«de, 0<^
tovarne izplačan. Prepričevati javnost na ta način, da delavstvu dobro gre, je jalovo. S takimi izleti pa tudi ne bo'd» plačani dolgovi, ki jih ima delavstvo čez glavo, ampak se bodo še pomnožili! O tem izletu bomo še _ spregovorili pozneje. Ljubljanski delavci na’ s',.*e ‘jetnike, ki prihajajo pod' marelo g. podjetnika, dobro ogledajo!
Zagori« ob Savi
Delavsko kulturno druStvo »Naprej« bo uprizorilo v nedeljo, dne 6. t. m ob 19. uri v Zadružni dvorani na Lokah Karel Schon-herrjevo dramo v 5. dejanjih »Satan v ženski«, Igra je bila že svoječasno igrana in jo na željo občinstva ponovimo kot ljuidsko Predstavo ob znižani vstopnini Din 3 in Din 4- Pridite! — Odbor.
Posetite prireditev! Delavsko kulturno društvo »Naprej« priredi iv nedeljo, dne 18. julija t. j. na idtvorišču Zadružnega doma na j-°kah vrtno veselico združeno s plesom, ribolovom in drugo zabavo. Vse ostalo bo Pravočasno objavljeno na lepakih. Odbor.
Studenci pri Mariboru
. Podružnica I. Del. kolesarskega društva
Priredi v nedeljo, dne 6. junija, v slučaju slabega vremena prihodnjo nedeljo veliko kolesarsko poletno veselico na vrtu gostilne nartberger. Ob 15. uri se vrši povorka od aruštvenega lokala Majhenič na veselični Prostor, po povorki pa prosta zabava. , ?? Prost! Vsa ostala bratska in kulturna se naproša, da se te prireditve udeležijo. — Družnost!
Maribor
Porodniška mrzlica na porodniškem od* delku Splošne bolnice, v	..	. .t-ukiU
Sedaj pojasnjuje vodstvo Splošne bolnice to zadevo. V pojasnilu (ki pa je bilo dostavljeno samo gotovim časopisom), pravi uprava bolnice, da so se v resnici primerili štirje slučaji porodniške mrzlice, dva smrtna slučaja pa, da sta posledica drugih obolenj. Možnost infekcije razlaga vodstvo Splošne bolnice na ta način, da mora sprejemati na porodniški oddelek vse opasne slučaje splavljenja, bolnice, ki pridejo že inficirane na oddelek in zlasti vise težke operativne porodniške slučaje. V takih razmerah je tudi des-infekcija iluzorna, ker prejema oddelek dnev" no bolnice, pri katerih je ugotovljena sepsa. Oddelek ima na razpolago samo 22 postelj, zaznamuje pa lansko leto 910 rojstev. — Porodniška mrzlica je nalezljiva; porodnice, ki morejo, naj torej rode doma. Tako se tudi tu maščuje — pomanjkanje prostora in pa dejstvo, da bivše stanovanjske vile ne mo-lejo služiti kot bolnice.
Prepovedan sestanek. Pekovski pomočniki so za četrtek, dne 3. maja nameravali obdržati sestanek, da ugotove, kako se izvaja banova uredba o omejitvi nočnega dela v pekarnah. Policija pa je ta sestanek prepovedala.
Zopet navzgor. Iz letnega poročila Mestne hranilnice je razvidno, da je imela lansko leto 73,9 milijonov dinarjev vlog, t. j. da je od 1. 1929 izgubila 43 milijonov dinarjev vlog. Letos maja meseca je prvič po tolikih letih vsota vlog presegla vsoto dvigov. — Hranilnica ima 46,8 milijonov dinarjev hipotečnih posojil in 18,6 milijonov dinarjev občinskih posojil. Letošnje leto je hranilnica dobila tekoča sredstva s konverzijo občinskih posojil mestne občine mariborske in postala zopet' likvidna.
Nočno lekarniško službo vršita od 5. do vključno 11. junija lekarni Maver in Vavpot.
Strašna nesreča v tekstilni tovarni Hutter in drug. Dne 1. junija ob pol 1. uri pop se Je v predilnici Hutter in druig pripetila
strašna nesreča, ki je terjala človeško življenje. 531etni predilniški mojster Cizej Ivan je hotel odklopiti idva stroja, ki sta bila v pogonu, na ta način, da je skušal vreči gonilni jermen s kolesa. Pri tem pa je ravnal tako neprevidno, da ga ije jermen zgrabil in potegni s seboj pod strop, kjer je Cizej udaril parkrat z vso silo ob zid, nakar >ga je zvilo okoli transmisije. Posledice so bile strašne, Cizeju je transmisija odtrgala desno roko, ki je padla na tla, obleko mu je strgalo s telesa in menda polomilo vse kosti. Ko so MJstavili obrat, porezali jermena in osvobodili Cizeja, so ugotovili, da mu je tudi dvakrat p-očila lobanja. Cizej je bil znan kot zelo vesten v svoji službi; zapušča ženo in tri že odrasle otroke. Cizejev slučaj naj bo ponoven opomin delavstvu, da naj se ne bliža gonilnim jermenom in transmisijam, dokler so v pogonu!
Sv. Konstantina so proslavljali železničarji dne 3. maja. Konstantin je bil namreč patron železničarjev v Srbiji, sedaj pa ga slave tudi na jugoslovanskih železnicah. Razlika pri tej proslavi je v tem, da so lansko leto n. pr. železniški delavci ta dan delali od 6. do 9. ure, dobili pa so mezdo za ves dan, letos pa so imeli ves dan prosto, toda na lastni trošelk. Zveza, ki je to praznovanje pred leti posebno propagirala, dokler se ni uvedlo, je danes lahko zadovoljna z rezultatom, ki ga je rodila ta ipropaganda in z njo njeni člani, ostali železničarji vsekakor niso.
Strojniki in kurjači! Redlna mesečna seja se bo vršila v nedeljo, dne 6. junija ob 9. uri dopoldan v prostorih Delavske zbornice (II. nadstr.). Dnevni red zelo važen. Kdor bi na seji manjkal, se bo smatralo, da je odpadel iz članstva in se za njega v nadalje ne 'bo ničesar	več ukrenilo.	—	Pododbor Zveze
strojnikov in kurjačev.
Znanega ponarejalca denarja Franca Rupnika	so prijeli. Pri	zaslišanju	je navedtel
še celo	vrsto pomagačev.	Mož	je izreden
risarski	talent, škoda,	da	so ga	okoliščine
spravile na napačno pot.
Kakšen je nauk stavke v Konjicah?
Ljubljanski klerikalni »Slovenski dom«, ki je najvnetejše glasilo ZZD, je poročal dne 21. maja it. 1. v štev. 112 pod naslovom:
»Stavka v Konjicah končana« par zanimivosti o končnih pogajanjih in tudi o poteku stavke,
Za bodoče stavke je ta potek v očigled nove ministrske naredbe o minimalnih mezdah in stavkah nepregledne važnosti.
Zato prinašamo v izvlečku, ugotovitve »Slovenskega doma« ob koncu te stavke.
Kaj so pravzaprav delavci, ki so baje vsi organizirani v ZZD, idolselgli s stavko, okrog katere sta dvignila »Slovenec« in »Slovenski dom« toliko prahu?
1. Priznanje strokovnih organizacij; Glede tega poroča »Slovenski dom«, da je podjetje Lavrič dlelavske strokovne organizacije, ki jih je doslej ves čas dosledno odklanjalo, brez zadržka priznalo.
Ali je to uspeh? Saj zakon o zaščiti delavcev, ki velja iza vso državo, že od leta 1922 določa v § 35, da imajo delavci pravico do organizacije za zaščito svojih ekonomskih, kulturnih in moralnih interesov. Kaj je treba šele pogajanj, dla nemški bogataš v Konjicah sploh priznava jugoslovansko zakonodajo?
2. Glede sklenitve kolektivne pogodbe,
ki je tudi predvidena že po zakonu o obr-tih in po ministrski naredbi o poslovnih redih in o minimalnih mezdah pa že ni bilo uspeha. Podjetnik je baje izrekel k temu »svojo pripravljenost«, a izrazil »željo«, da se ta pogodba sklene — pozneje, najbrž ob Sv. Nikoli. Stavka, ki se je vršila pod1 takšnim ostrim bojem, ko so bili preko noči izgnani preko meje vsi vodilni uradniki, je torej končala celo -brez kolektivne pogodbe, kar je že minimunn ob koncu vsakega mezdnega gibanja.
3. Sprejem odpuščenih delavcev: V tem oziru je »Slovenec« prej poročal, da ni niti govora o kakih podajanjih za konec stavke, če ne bodo sprejeti vsi odpuščeni delaivci. In vendar poroča »Slovenski dom«, da je doseglo delavstvo »s treznim nastopom« le zaposlitev dve tretjine delavstva. Namesto dosedanjih 191 zaposlenih delavcev bo delalo in še ta le menjaje samo 127 ljudi v 3 skupinah, ki se bodo menjale tedensko. »Škoda zaradi zmanjšanja obrata se bo tako porazdelila na vse delavstvo enako,« poroča »Slovenski idiom«.
4. »Psovke ,windischer Hund’ vendarle odpravljene?«! Glede inozemcev se baje končno niso pogajali, ker je to stvar oblasti, a časopisi so že poročali, da pridejo izgnani inozemci izopet nazaj. Pač pa je baje
podjetnik obljubil, da bo v bodoče odpravil zmerjanje delavstva s psovkami kot n. pr. »windischer Hund« itd. Zmerjanje pa je seve davno prepovedano po kazenskem zakonu in tudi po obrtnem zakonu. Takšna obljuba naj bo torej tudi uspeh pogajanj po vroči stavki? •
5. Poslovni red, ki bo varoval čas de-lavsta, bo baje tudi uvedlo podjetje, čeprav bi moralo poslovni red z vsemi točno predpisanimi določili v varsitvo delavstva imeti podjetje že davno po ministrski naredbi iz meseca majnika t. 1. In tudi to naj bo uspeh stavke?
6. Tudi bolezenske šihte po § 219 o, z.
je obljubilo podjetje plačati, ko je itak v to primorano po zakonu o obrtih že od leta 1932 naprej in je to določilo celo prisilnega značaja. To so res kolosalni uspehi.
7. »Na tej tSnovi,« (piše »Slovenski dom«) so bila pogajanja končana ter se je sklenil in podpisal sporazum, ki ima pravzaprav značaj kolektivne pogodbe. Delavstvo samo najbolje vidi iz tega, kaki uspehi so bili doseženi.
8. Prehranjevalni odbet, ki je skrbel, da delavstvo za časa stavke ni ostalo lačno, ko je po navedbi »Slovenskega doma« »stala za delavstvom v resnici celokupna katoliška javnost«, je pa bil gotovo najbolj zanimivo sestavljen. V tem odboru, ki se običajno imenuje »stavkovni odbor« so namreč bili po navedbi »Sl. d « gospodje: okrajni načelnik, predsednik sodišča, menda g. dr. Levstik, i(.prej v Šoštanju, od ikoder zelo dobro pozna razmere v tovarni Wo«cbnagg), arhidijaikon Tovornik ter okoliški duhovniki. Članek povdarja, da so ti igospodje deležni velike zasluge, da je bil sporazum dosežen v smislu gornjih »uspehov« in da so delavske zahteve našle upoštevanje v vseh prizadetih krogih.
9. Prispevki za štrajkujoče. Baje so »nekateri prispevali za časa stavke v obrokih po Din 100, mnogi tudi po Din 1000. Ali se ni vršila lani neka stavka ali celo že večkrat, ko je bilo celo prepovedano nabirati prispevke za stavkujoče?
10. Za zaključek poroča »Večernik« iz Konjic:
»Vrnili so se nia svoja prejšnja mesta vsi izgnanci razen švicarskega državljana g. Waignerja, solastnika in ravnatelja tovarne Laurich. Preddelavcu Peindlu je oblast anulirala (razveljavila) svoječasno prepoved izvrševanja gostinske obrti in mu dovolila, da je spet odprl gostilno in restavracijo.« (Radi te gostilniške koncesije je »Slov. dom« silno zdelava! bivši režim. Op. ur.).
Mezdni sporazum v krojaški stroki. Kakor nam poročajo, se je dne 1. t. m. vršila ponovna razprava za ureditev mezdhega vprašanja v krojaški stroki, in sicer na Mestnem poglavarstvu. Po daljši debati se je dosegel zasilni sporazum, tako da je nevarnost stavke odstranjena. Poleg tega se bodo pogajanja za kolektivno pogodbe nadaljevala do končne rešitve spora, t. j. najkasneje do 1. septembra t. 1. Upati je, da se bo zadeva likvidirala mirnim potom, ker so uvidevnejši zastopniki delodajalcev priznali slabe posledice prevelikega izkori
Colje
mezda se je določila na Din 4 na uro za pomočnike do 3 let po izučenju. V ostalih razredih pa se mezda stopnjuje po delu in sposobnosti. Predvideno je, da se bo potom pogajanj doseglo minimalno mezdo Din 5 na uro, kar bo le v korist krojaški stroki.	,	x
Preminul ie s. Huš Ivan, pek. pomočnik pri g. Kaču. Pogreb se je vršil v petek, dne 4. junija ob 17. uri na Mestno pokopališče, ob lepem številu prijateljev in stanovskih tovarišev rajnega. Zavednemu so-drugu ohranimo časten spomin, svojcem pa
ščanja pomočnikov. Začasna minimalna 1 izrekamo iskreno sožalje!
Kamnik
Krivce, ki so razstrelili evharistični križ iščejo... Kot smo v našem listu že pisali so v noči od 12. na 13. maja neznani zlikovci z dinamitom razstrelili križ na Malem gradu. Takoj je (bilo par meščanskih fantov osumljenih in odvedenih v zapore, preiskava r? gotovo ni rodila uspeha, kajti poizvedbe in zasledovanje se je z vso vnemo nadaljevalo na vse strani. Ker pa se zadeva nikakor ni hotela premakniti z mrtve točke, so gotovi krogi naperili sum proti našim so-drugom, kajti le oni so po mnenju nekaterih svetohlincev zmožni napraviti tako hudobijo in podreti križ, svetinjo kamniškega vernega ljudstva. Nemalo smo bili vsi presenečeni, ko so v petek zjutraj orožniki odpeljali od dela naš tri sodruge. Ko pa smo zvedeli, da so osumljeni, da so razstrelili križ, je naša ogorčenost prikipela do vrhunca. Torej tako daleč smo prišli, da atentatorje iščejo med našim zavednim delavstvom, ki mu je edina in največja skrb, kako si priboriti boljši košček kruha in mu niti na misel ne pride, da bi se lotilo podiranja križev, ker bi to rodilo v javnosti baš nasproten uspeh. Ali so kaj premislili tisti, ki so krivi, da je padel sum na naše sodruge, da je dobro ime komu lažje vzeti, nego dati? (Kako iginljivo je o tern pisal »Slovenec« v zvezi z znanim javorskim zločinom. Op. ur.). Ponosno in samozavestno so stopali naši sodrugi po Perovem in Kamniku, zavedajoč se svoje popolne nedolžnosti. Ljudstvo pa se je zgražalo in stotine naših prijateljev je spreletel tih dtget... Ko so vsi trije izpričali svojo popolno nedolžnost so se po dolgem zaslišanju vrnili na delo * trpko bolečino in užaljenim srcem. Zelo ise motijo tisti, ki mislijo, da je danes najpri-menejše vsako krivdo zvaliti na hrbte našega delavstva, tisočkrat preizkušenega v borbi in trpljenju. Mi nimamo ne namena in ne interesa podirati križev, ne izzivati širokih plasti ljusdvta, časi za delavstvo so vse preveč resni in treba je vse svoje misli in dejanja osredotočiti na drugo stran našega življenja. Poudarjamo še enkrat na izboljšanje delavskih razmer. In dokler časa bodo naša dejanja tako čista in naše roke neo-madeževane, bomo lahko tudi v spremstvu orožnikov nosili glave pokonci in z mirnim obrazom zrli v bodočnost! Mi vemo, kaj je naša dolžnost, na mnenja podtikavanja in laži neprijateljev delavstva se pa že davno več ne oziramo!	Delavec.
Kranf
Proslava 20 letnice majske deklaracije,
ki se je vršila 30. maja ob pol 21. uri na Mestnem trgu, pod okriljem krajevnega odbora JRZ, je glede udeležbe dobila docela strankarski značaj. Sprevoda so se udeležili samo pristaši JRZ, večina v narodnih nošah. Med udeleženci, iz do 2 ur oddaljenih okoliških vasi, iz vrst članstva prosvetnih društev, so prednjačile ženske. O pomenu deklaracije je govoril raz balkona občinske hiše župan Cesenj; za njim pa tudi dr. Korošec, ki je bil v govoru kratek. Poleg so nastopali: recitator, pevci in godba. — Iz vrst sprevoda se je čulo na razne manifestacijske klice polno živijo-vzklikov; dočim je ostala množica radovednežev, katerih se je nabralo še enkrat toliko, kot udeležencev, živahno po svoje komentirala majsko deklaracijo in kritizirala delo JRZ. Po zaključku se je množica mirno razšla.
Nesreča pri streljanju. V nedeljo pri običajni procesiji na Primskovem so streljali fantje v zvoniku z malim topičem. Pri polnjenju patrone pa se je vnelo poldrug kilogram smodnika, ki je bil v neposredni bližini. Izmed štirih fantov sta dobila najhujše opekline brata Rozman, predvsem starejši, ki je moral v bolnico. Vsi pa imajo popolnoma uničene obleke. Da je bila pri streljanju neprevidnost, je dokaz v tem, ker so še vsi fantje mladoletni. Premalo previdni so bili morda tudi vsled tega, ker celo noč niso spali, ampak so zvečer pozno v noč, ob kresu prečuli in streljali na Šmarjetni gori, zjutraj zgodaj pa v zvoniku na Primskovem. Zdi se nam, da je streljanje bilo sploh nepotrebno. Zlasti mladini bi ne smelo biti dovoljeno, da se igra z razstrelivi.	„	,
Plul
Cene živil naraščajo
Tudi pri nas bomo imeli odslej višje cene mesu1 in sicer stane zdlaj govedina I. prednji del Din 10, zadnji del Din 12; govedina
II.	prednji del Din 8, zadinji del Din 10. Teletina stane od Din 9 do 12. Zrezek se prodaja po Din 18. Tudi na špeharskem trgu so cene za Din 1 višje. Moka se je podražila za 25 para, kruh pa za 50 par in stane zdai kg črneiga Din 3.50, polbelega Din 4 in belega pa Din 4.50. Kam to pelje? Liudstvo ze sedaj ni moglo živeti.
Jesenice
S. Grošelj Andrej umrl. V soboto zvečer je umrl v bolnici Bratovske skladnice s. Grošelj Andrej, ponvičarski pomočnik v obratu martinarne pri KID, doma s Potokov. Pokojnik je bil star 65 let in je podlegel kratki bolezni. Pri KID je bil šele 12 let, prej je pa hodil po svetu. Bil je ves čas zaveden sodrug in zvest naročnik »Delavske Politike«. Naj mu bo ohranjen časten spomin!
Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob pol 9. uri zv. (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) velefilm »Dekle iz Schvvarz-walda«. Med dodatki zvočni tednik in risana šala. — Sledi »Cvetje Iz Nice«.
Velika izbira ženskega in moškega blaga za obleke, plašče, kostume in huberluse, do najnižjih cenah dobite samo v
ČEŠKEM MAGAZINU
Maribor, lil. 10. oktobra
Na drobno!
Na veliko!
Stavka pri „Jugobruni“ pred sodittem v Kranju
Poročali sim že, da so vložili nekateri odpuščeni zaupniki tekstilne tovarne »Jugo-bruna« v Kranju, tožbe na plačilo mezde radi neupravičenega odpusta oib priliki lanske tekstilne stavke. Tvrdka »Jugobrtuna« se po svojem zastopniku dr. Sabothyju brani plačati zahtevke z izgovorom, da je zaupnike upravičeno odpustila. Ti ugovori tvrdke in njenega zastopnika, iki je že v ihanskem svetu govoril o krivdi delavcev pri tej stavki, so postali še posebno zanimivi, z ozirom na podoben nastop delavstva v
tovarni usnja Lauricha v Konjicah.
Mi ibomo v informacijo javnosti in poduk delavstva od časa do časa objavljali največje zanimivosti iz teh pravd, ker 'bodo te tekstilne stavke gotovo še dolgo čaJsa zgodovinskega pomena za delavski pokret v Sloveniji.
»Jugobruna« je trdila pred sodiščem med drugim:
Kako je izbruhnila stavka?
»V naši tekstilni tovarni je dne 20. 8. 1936 ob 14. uri izbruhnila stavka vsega delavstva. Stavkujoče delavstvo je zasedlo tovarne in vse dohode ter si prilastilo ključe, tovarniške dohode pa zastražilo s svojimi ljudmi. (Torej kakor nedavno v Konjicah, op. ur.). Uradništvo in mojstre so stavkujoči delavci zadrževali šiloma v tovarni do 19. ure zvečer, nato pa spodili iz tovarne. (Še vsekakor milejše kot v Konjicah, kjer so jih preko noči spremili na kolodvor za pot preko meje, op. por.). Prve dva do tri dni so še pustili uradništvu vstop v tovarniške objekte, pozneje le v pisarno in še to le v spremstvu delavcev in na isti način, deloma tudi v obrat sam, Vse to samo osebam, ki so jih določili delavci, oziroma stavkovni odbor sam. Po enem tednu stavke je delavstvo sploh prepovedalo uradništvu in vodilnemu osebju vstop v pisarno in tovarniške objekte, ter celo obhod okoli tovarniških objektov. Delavstvo si je naravnost prilastilo pravice lastnika naše tovarne in od vsega početka onemogočilo tvrdki in
VZAJEMNOST
Maribor
Prosvetni večer »Vzajemnosti«
ki se je vršil preteklo soboto, dne 29. maja pri Gambrinusu, je bil posrečno organiziran, pa tudi obisk je bil prav lep. Da je prireditev tako uspela, gre zahvala predvsem tamburaškemu odseku pekov, ki so absol-virali precej glasbenih točk pod taktirko s. Viherja in še posebej agilnemu pevskemu zboru »Vzajemnosti« iz Ruš. Pevci ruške »Vzajemnosti« se niso strašili dolge poti, da aktivno sodelujejo 'pri prireditvi. Zbor je dirigiral s. Janko, ki je z ziborom vred prejel dokaze priznanja s strani hvaležnih poslušalcev.
Zlasti so ugajale delavske pesmi, ki jih »bor obvlada, lepo število. Vidi se, da se ruški sodrugd z ljubeznijo in vztrajnostjo posvečajo petju. — Pozdravne besede s. Pe-tejana so našle globokega odmeva pri navzočih, zlasti ko je govoril o potrebi smo-trenega dela v »Vzajemnosti« kot socialistični izobraževalni organizaciji, naglašajoč, da bo »Vzajemnost« kljub vsemu nasprotovanju njen,ih sovražnikov in nezavednih, vršila svojo dolžnost. Prosvetnega večera se je udeležilo tudi več sodrugov in sodružic bratske »Vzajemnosti« na Teznu, par sodrugov iz Pobrežja in Studencev ter centralni tajnik s. Štukelj, katere so navzoči burno
pozdravili. Zelo prijetno je iznenadil nastop ! da vztrajajo.
njenim pooblaščencem pregled obratnih naprav ter prepovedalo in s silo preprečilo, da bi se na obratnih napravah in na blagu preprečile Škode, katerim je bilo blago izpostavljeno. Ogromna množina blaga je ležala ves čas stavke v kemikalijah, izdelano in neizdelano blago pa se je nahajalo v mokrem stanju v kotlih in na valčkih. Vkljub opozarjanju, da se godi ogromna škoda (se podjetje ni hotelo ukloniti upravičenim zahtevam delavstva, op. por.), delavstvo ni dopustilo reševati blaga, niti uradništvu, niti vodilnemu osolbju, temveč je to s silo za-branjevalo, nasilno zasedalo tovarno in tudi telefon. S tem nam je bila vzeta vsaka možnost kontrole, kaj se godi v tovarni.
Škoda Din 1,325.000, Din 2.805 in Din 200.065.50.
Tožnik (zaupnik) je bil ves čas stavke v tovarni in je sodeloval pri nasilni zasedbi tovarne, ter je tovarno zapustil šele 16. 9. 1936 ob prisilni izpraznitvi po orožnikih. (V Konjicah: Delavstvo je zasedlo vse vhode tovarne, tudi trg, kakor poročata »Slovenec« in »Slovenski dom«).
Šele po izpraznitvi tovarne po orožni-štvu smo mogli ugotoviti ogromno škodo, ki nam jo je povzročil tak ikaznjiv način nasilne zasedbe naših tovarn. Skvarilo se nam je blaga za 1,325.000 Din, žarnic je bilo pobitih in odnesenih za Din 2.805, šip za Din 130.—
V času stavke je bilo tudi 11 vagonov za našo tvrdko na postaji Kranj, med1 njimi 6 polnih vagonov blaga. Delavstvo pa ni pustilo teh vagonov razložiti, temveč je to šiloma zadržalo in sploh preprečilo. Vsled tega nam je naraslo) na .stojnim Din 200.065 in 50 para, zia kar nas je obremenila železniška uprava. Tudi to škodo je povzročilo delavstvo s tožnikom vred vsled nasilne zasedbe maše tovarne in preprečenja, da bi te vagone pravočasno razložili. Mi ugovarjamo to škodo tožlbenemu zahtevku v ipobot do višine vtoževane terjatve.«
mladinskega govorilnega zbora, ki ga je izuril s. Tanc. Posrečena je bila tudi recitacija s. Madjerala. Po končanem programu se je razvila prosta zabava s sodelovanjem vrlih tamburašev pekov. V jesenski sezoni upamo, da nas bo »Vzajemnost« še večkrat presenetila s sličnimi prireditvami. Družnost!
Pobrežje pri Mariboru
Dramska predstava. Mlada pobrežka »Vzajemnost« kaže s svojim dramskim odsekom veliko ambicije in volje, nuditi s svojimi predstavami delavstvu res nekaj dobrega, vzgojnega, nekaj kar naj ga prisili k premišljevanju. To je težka naloga v takem okolju in s takimi sredstvi. Dosedaj se je posrečila. Vprizorjena je bila »Kriza«, res dobro, z dinamično razgibanostjo. In to zadnje nedeljo psihološka drama »Vzrok«, od Le-onharda Franka. Psihološke drame so zelo nevaren teren, že za prvovrstna poklicna gledališča, tembolj še za takle reven diletantski oder. Od tragedije do farse je samo en korak. Pobrežkim sodrugoim se je posrečilo, da so se temu nevarnemu kora.k.u izognili in obdržali igro v začrtanem ji okvirju, največ s pomočjo dobro podane glavne vloge (B.) Vzporedne vloge so bile nekatere prav dobre, zlasti obe ženski vlogi, sodnik zagovornik in učitelj. Scenerija je bila dobro zamišljena in efektna zlasti v 3. in 4. dejanju, čeprav mestoma svetlobni rekviziti niso dobro funkcijonirali. Pobrežki »Vzajemnosti« moramo samo čestitati k tej predstavi z željo,
Nadure v pekovski obrti (O.) Vprašanje: Pri peku, pri katerem sem zaposlen, ^h^p.po 15 do 17 ur dneno. Ali i*i mi šjo ^zfi' nadure?
Odgovor: Za pekovsko obrt velja 10-urni delavnik. Vse ure, ki jih opravite preko tega, so nadure in Vam jih mora Vaš delodajalec plačati z normalno mezdo in s 50 odst. poviškom. Če Vam noče plačati, ga morate tožiti, seveda pa bodete morali pred sodiščem dokazati, da ste res napravili toliko nadur, kot trdite.
Šivalni stroj (Velenje)
Vprašanje: Moja žena je kupila od agenta šivalni stroj, vendar pa je kupčijo sklenila pod pogojem, da jo jaz odobrim. Drugače kupčija ne velja. Za pričo o tem ima 151etno hčerko. Sedaj zahteva tvrdfka plačilo stroja. Ali je tvrdka k temu upravičena in ali odgovarjam za plačilo tudi iaz?
Odgovor: Če je Vaša žena sklenila z agentom pogodbo, ki jo je podpisala in na kateri je bilo napisano, kot je to že običajno, da se eventuelni ustmeni dbgovori ne upoštevajo, ampak, da velja le to, kar je napisano, je kupčija veljavna in bo morala Vaša žena stroj plačati. Če pa na pismeni pogodbi ni pristavka, da ustmeni dogovori ne veljajo, obvelja pogoj, ki ga je Vaša žena stavila in pogodba ne velja, če je Vi niste odobrili. Vi v nobenem slučaju niste plačnik za obveznosti Vaše žene iz naslova pogodbe, ki je niste Vi sopodpisali odnosno odobrili.
Mladinski vestnik
T.S
Valenci In njihova zaiiita
Po anketi o zaščiti vajencev!
Delavski pravni svetovalec
Odpoved stanovanja (Studenci)
Vprašanje: Hlišni lastnik mi je odpovedal stanovanje, ker mu nisem točno plačal najemnine. Ali je bil k temu upravičen, zlasti, ko sem že zasadil vrt in imel s tem izdatke?
Odgovor: Hišni lastnik lahko odpove stanovanje vedno tudi brez razloga, le da se drži zakonitega enomesečnega odpovednega roka. Zato je tudi odpoved v Vašem primeru veljavna. Za izdatke in za delo, ki ste ga imeli vsled obdelave vrta, pa laihko zahtevate primerno odškodnino.
Skrajšan vojaški rok (Rogatec)
Vprašanje; V družini smo štirje sinovi. Prvi sin je islužil 24 mesecev, jaz sem potrjen na 18 mesecev, a še nisem bil vpoklican, tretji brat je odšel letos k vojakom za 18 mesecev, letos pa igre še četrti ibrat na nabor. Ali ima kdo izmed nas pravico do skrajšanega roka?
Odgovor: Pravico do skrajšanega roka ima vsak tretji sin v družini. Ker pa je bil v vaši dlružini tretji sin po starosti vpoklican pred Vami, /ki ste drugi sin po starosti, pripade pravica skrajšanega roka Vam, ki Vas še niso vpoklicali, ker se v tem slučaju smatra, dia ste Vi tretji vpoklicanec. Prošnjo naslovljeno na komandanta vojnega okrožja je treba vložiti v rolku treh mesecev od dneva vpoklica Vašega mlajšega brata na odsluženje kad^skega roka.
V »Delavski zbornici« se je vršila 25. marca anketa o vajeniškem vprašanju odnosno o zaščiti vajencev.
Zastopana je bila Zbornica TOI, Delavska zbornica, referenti ankete gg. inž. Kregar, dr. Trtnik, s. dr. Reisman in drugi zastopniki ZZD, JSZ, grafičarjev, učiteljstva obrt-nonadaljevalnih šol, za naše strokovne organizacije pa ss. Jakomin, Gubenšek in Tome (v bodoče naj prisostvujejo tako važnim anketam zastopniki vseh strokovnih organizacij, predvsem Strokovna komisija).
Iz poročil je bilo razvidno, da je v Dravski banovini okoli 11.000 vajencev, obrtno-nadaljevalne šole pa jih obiskuje le okoli 6000.
Po uvodnih besedah predsednika ankete Tavčarja, referenta v Delavski zbornici, sta se oglasila k besedi zastopnika TOI gg. Ivan Ogrin in dr. Pretnar, ki sta takoj povdarila, da je vprašanje vajencev, vprašanje učne dobe, zaposlevanja, prehrane, stanovanja, plačila, šole, z eno besedo, da so socialna in vsa ostala vprašanja vajencev zadeva TOI odnosno mojstrov samih in da nikomur ne dopuste, da bi se vtikal v vajeniške zadeve. Tudi g. Rebek se je postavil na to stališče in še prav odločno, kar zveni zelo čudno, zlasti ako to govori človek, o katerem pravijo, da hoče veljati kot naprednjak.
Vsi ti zastopniki TOI zbornice so bili mnenja, da ise vajeniško vprašanje ne tiče niti delavcev, niti staršev vajencev in da
imajo le oni izključno pravico nad njimi, Mi mojstrom gotovih pravic do vajencev niti ne odrekamo, pravimo pa, da so te pravice predvsem te-le: 1. »prejeti vajenca v uk in paziti, da se bo res učil in postal dobro kvalificiran delavec; torej da se ga v učni dobi ne vporablja za druga dela, ki ne spadajo v njegovo stroko, da često nima niti časa izučiti se svoje stroke; 2. da se vajenca redno pošilja v ofortnonadaljevalno šolo in ne zadržuje od šolskega pouka; 3. da se ga za njegovo delo primerno nagradi in da se ga v slučaju izgovorjene oskrbe dostojno hrani, oblači in mu dla, po že obstoječih higijenskih predpisih, higijensko (čisto, zdravo) stanovanje. To so tri poglavitne pravice, ki se jih sme zbornica TOI, odnosno mojster, lastiti. Da pa bi se to res izvajalo, bodlo pa morali imeti: delavstvo, starši in strokovne organizacije pravico nadzorstva. So pač še druge pravice, ki si jih delavstvo me pusti vzeti. Oprto nanje bo v bodočnosti skušalo rešiti vprašanje delavskega naraščaja. — Seveda niso to niikake grožnje pa tudi ne utopija. Razvoj človeške družbe je v razmahu, z njirtt pa tudi gospodarstvo, ki mu manjka samo pravo vodstvo, — Vse kar je zastarelega izumira. — Novo nastaja. — Delavstvo vstaja iz zaspanosti in končno se bo gospodarstvo moralo prilagoditi potrebam delavstva, delovnega človeka v mestu in na deželi ter konzumenta.
(Dalje prihodnjič,)
Kdo |e boli izkorlSian ?
Kadar se mi, mladina, sestanemo, se vedno razvije pogovor o tem, kdo je bolj izkoriščan in kdo boljše živi? Obrtniški vajenci trdijo, da so oni najbolj izkoriščani, ker morajo 3 do 4 leta delati zastonj in to po 10 do 12 ur dbevno, vrhu tega pa jih mojstri često še zlostavljajo itd. Mlada tovarniški delavci pa zopet oporekajo, češ, vi obrtniški vajenci res delate po 3 do 4 leta brez odškodnine, potem pa postanete pomočniki in čez /par let samostojni mojstri. Mladi tovarniški delavci pa delajo za nizko mezdo zdaj iri, če se ne bo vse iz temelja izpreme-nilo, bodo morali pod enako sramotnimi razmerami garati tudi v ibodoče. Kaj bi šele rekli mladi kmečki delavci in srednješolci, ako bi se takih deibat udeležili?
Vsekakor lahko trdimo: mladina )e izkoriščana in je pri tem seveda mnogo na slabšem kot pa so odrasli, ki se izkoriščanju do neke mere lažje postavijo v bran. Tudi mi, mladina, lahko dielamo za izboljšanje našega položaja, ako se združimo in skupno z odraslimi delavci borimo za naše pravice, t. j. za človeka dostojno življenje.
Prva naša naloga je, da se zbiramo brez ozira na poklic, spol in narodnost. Nevedne je treba podučiti, jim predoičiti njihov položaj (zlasti v primeri s položajem vajencev v naprednejših državah), vsi pa se moramo izobraževati, da ibomo vedeli ne samo odkod prihajo zlo, ampak tudi, kako se mu lahko postavimo v bran, čim uspešnejše, s čim manjšimi žrtvami in kako bo morala biti zgrajena družba, ki ne ho več poznala takih razmer, kot vladajo danes.
Izobraževalno delo predvsem vrši delavski tisk, naša »Delavska Politika« iin njen »Mladinski Vestnik«. Naša tiskana beseda se čita po vsej Sloveniji. Naša dolžnost je, da damo naši besedi še večjega ipoudarka s tem, da izbiramo naročnike za »Delavsko Politiko«, da zanjo agitiramo in pri njej tudi sodelujemo.
Mnogo lahko napravimo za nas, zato ne čakajmo, skrbimo, da bo naš ščit »Delavska^ Politika«, močna in vplivna.
Družnost!	O-	L.
oon
Splošna gradbena, gospodarska in produktivna zadruga »Naprej« r, z. z o, z. v Celju
vabi na
XIV. redni občni zbor,
ki se ibo vršil v nedeljo, dne 20. junija 1937. ob 8, uri dopoldne v gostilni Baštevc, Celje, Tovarniška ulica.
Dnevni red:
1. Čitanje zapisnika MII, red. obč. zbora, 2. poročilo načelstva, 3. poročilo nadzorstva, 4. odobritev računskega zaključka in ibilance za leto 1936, 5, žrebanje dveh članov načelstva in volitev, 6, volitev nadzorstva in 7, razno.
Opozarjamo na § 20 zadružnih pravil: »Če ni na občnem' zboru polovica zadružnikov zastopanih, se vrši občni zbor pol ure kasneje na istem mestu in z istim dnevnim re^om. ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih.«	.	-	.	.
Načelstvc',
PREKLIC.
Podpisani Šinkovec Janko tem potom preklicujem in obžalujem govorice, ki sem jih širil o gdč. Gertrudi Končina in se p zahvaljujem, da je odstopila od sodnega postopanja. š.nkovec janko, Hrastnik 119,
Zahvala
vsem, ki so našega dragega pokojnika Matevža Vadnova v težkih dneh bolezni tolažili in ga spremili na njegovi zadnji poti; se tem potom najlepše zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in pevcem , Sloge* za žalostin-ke. Obenem tudi hvala SDSZJ, delavcem in vodstvu tovarne , Semperit * za nakazano podporo. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Primskovo, dne 1. junija 1937
Zaiujota Sena In otroci
Povsod gre glas
B- Rangus
zlatar, Kranj
je za n a s l
Zahtevajte t a n I ki
KONZUMNO DRUŠTVO za MEŽIŠKO DOLINO
r. z. z o. z. v Prevaljah.
PoStni predal Jtev. 3. Telefon teterurban štev. 5.
PoStni čekovni račun 12.048. Brzojav: Kodes Prevalje,
Osrednja pisarna In centralno skladliče v Prevaljah.
Podružnice i
Prevalje, Lele, Mežica, črna I, Črna n, St. Helena, GuStanj, Muta, pekarna v Prevaljah ter 7 lastnih zadružnih domov v Mežiški dolini.
Zadruga nudi svojim članom vedno sveže blago po najnižjih cenah. Hranilne vloge sprejema centrala v Prevaljah in njene podružnice ter jih obrestuje po najvišji obrestni meri. Prodaja se le Slanom. Član društva lahko postane vsak. Delež
znala samo Din 100.—.
Delavke, delavci, nameščenci, kmetje in obrtniki ter sploh vse delovno ljudstvo, kupujte življenjske potrebščine le v svojih zadrugah!
V slogi je moč, v delu rešitev!
Za konzorcij izdaja to urejuje Viktor Eržen v Mariboru. - Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavite!! Josip Ošlak v Mariboru.