Basni
Spisal Janko Polak.
XII.
Osel  je  zašel v močvirje.   Čembolj  je cepetal,. temboli se je pogrezal.
J-al... l-a!    .."
•    Njegov  obupni   klic je  privabil   obilo   živali  k: močvirju.
,,1-a! ... I-a! ..."
A zaman so bile njegove prošnje. Živali so pri-hajale in odhajale.
,,Hvala Bogu,   da  nisem v njegovi   koži! . . ." je-rekel ta in oni.
Na  večer   dospe   lev   do  močvirja.   Po želodcu mu je krulilo. Že nekoliko dni ni pokusil mesa.
rEj, dragec!. • . Zakaj tako kričiš?" — ogovori osla.
nVeličanstvo,   pomagajte   mi!...(Zašel   sem   v močvirje zaradi šopka (rave! . . .   In sedaj ne rnoremi
S3   141
¦več na   kopno! . . .   Vaš   podanik  sem! . . .   Usmilite se me! . . ."
,Kaj mi daš, da te rešim?" — ga vpraša lev.
,,Poginiti moram itak, če me ne rešitel . . ." reče osel. ,,Veličanstvo, če me rešite in polem na kopnem dohitite, me smete raztrgati in požreti! . . ."
»Velja!" . . . de lev veselo.
Takoj začne na priročnem mestu izkopavati jarek. Voda je jcla odtekati. In že do jutra je odteklo toliko vode, da je zlezel osel na kopno.
,,No, sedaj pa v dir!" reče lev. oNapni vse moči!... Zakaj gorje ti, če te dohitim! ..."
nVeličanstvo, izmučen in lačen sem! . . . Dovo-lite mi, da se odpočijem in najem! . . ."
Lev mu milostno dovoli.-------
Osel pa počiva, jč, misli in ugiba. Misleč, da ga lev ne opazuje, se spusti končno v beg.
nOho, dragec!" . . . zarjove lev. HOb!juba dela dolg! . . ."
Z velikimi skoki ga dohiti in podre na tla.
,,Veličanstvo, usmiljenje! ..."
,Obljuba dela dolg! . . ."
In lev raztrga osla in ga požre. • Osel je obljubil levu preveč. Tudi nekateri ljudje ¦obljubijo v nesreči za malenkost več, nego morejo v resnici dati. Taka neprernišljenost jih dovede navadno v še večjo nesrečo ncgo je bila ona, ki so ji ušli z velikimi obljubami, ne računajoč na lastno moč. Tudi osel  bi se bil še morda rešil,  da ni obupal prehitro.