SysUKe)
Izhaja
10., 20. in zadnjega dne vsakega meseca.
Naročnina
stane I gld. na leto.
Posamne številke
po 5 kr.
san««)
Krščanski delavci, združite sel
Naročnino in dopise
pošiljajte uredništvu »Glasnik«
Cesta v Mestni Log 4.
Oglasila
delavcev, ki nimajo dela, ali delodajavcev, ki iSčejo delavcev, se vspre-jemajo zastonj!
eatkiS
Štev. 17.
V Ljubljani, 20. junija 1898,
Letnik IV.
Državni zbor spi.
Dnč 14. t. m. bi se bili imeli zopet zbrati državni poslanci. Toda vlada je sklenila drugače. Prazne slame je že dovolj premlatene; za drugo delo pa zbor sploh ni sposoben; tako si je mislila in je odložila državni zbor. S tem pa ni nič pomaganega. če ta državni zbor sedaj ni za nobeno rabo, ne bo črez nekaj mesecev boljši. Vlada ga skorej gotovo zavoljo tega ni takoj razpustila, ker noče ob jubilejnem letu vzburjati ljudstva. A ne motimo se, če rečemo, da s6 sedanjemu zboru urice štete in da bo začetkom prihodnjega leta razpuščen.
Ob sklepu so se posamne stranke posvetovale in so izdale vsaka svoj oklic. Na desnici zbrani klubi so v jedrnati izjavi dokazali, da je zbornični neplodnosti vzrok samo nestrpna opozicija. Desnica je vse storila, kar bi moglo ublažiti nasprotja: vdala se je z ozirom na predsedstvo, ni zahtevala za razgrajače oatrejsih določil, ni se proti-vila dnevnemu redu, ni kratila debate; skratka bila je požrtvovalno potrpežljiva, samo da bi prišla zbornica do potrebnega in ljudstvu koristnega dela. A vse je bilo zastonj. Levica je torej odgovorna za vse žalostne posledice.
Nemški klubi so pa vsi v svojih izjavah zahtevali, da se morajo jezikovne naredbe odpraviti in da preje ne bo miru. — So-cijalni demokratje so tudi izdali svoj oklic na svoje volilce. StraSno mogočno govore v njem, kot bi bili pravi gospodarji celega sveta.
Svoje nasprotnike imenujejo naravnost •nasprotnike ljudstva.« Po stari navadi govorč o privilegiranih stanovih plem-
stva, duhovstva in meščanstva (des Adels, der Pfaffheit (!!) und der Bourgeoisie) in nazadnje zahtevajo splošno, jednako in direktno volilno pravico.
V tem oziru soglaSamo tudi mi ž njimi. Tudi mi sodimo, da je zadnji čas, da se apelira na ljudstvo. Zbornica, ki je tako sestavljena, da ima n. pr. Treuinfels 12 volil-cev, zastopnik kranjske pete skupine, ki ima največ volilcev, pa 102.830 polnoletnih mož med svojimi zastopanci, ne more priti nikamor. Zato sodimo tudi mi, naj se razpusti sedanji zbor in naj se po cesarski naredbi uvede spIoSna in jednaka volilna pravica. Dobro vemo, da so s takimi volitvami združene mnoge nepriiike, toda po našem mnenju je samo po ti poti mogoče dobiti za delo sposobno zbornico. V boju, ki bi se vnel pri teh volitvah, bi se kmalu ločili stranki v ljudsko krščansko in v vsaj navidezno ljudsko — protikr8čan8ko. Prepričani smo, pa da bi krščansko načelo sijajno zmagalo. V ožjem svojem okrožju pa sodimo, da bi samo po ti poti, ko bi prišlo ljudstvo do politiške veljave, bilo mogoče priboriti proletarskemu slovenskemu narodu pravične razmere. Zato naj le spi državni zbor, od katerega nismo i nikoli nič pričakovali; ni ga več vredno buditi. Spi naj brez prenehanja! Na njegovem mestu naj se pa vzbudi zbornica, ki bo v znamenju Bkrbi za ljudstvo rojena delovala tudi za ljudstvo I
Fotografija avstrijskih rudečih bratcev z linškega strankar -skega shoda.
Letos o binkoStih so se seSli socijalni demokratje v Linču. Bilo je 134 zastopnikov
nemških sodrugov, ki imajo sedaj 21 poli-tiSkih listov in so nabrali vlansko leto 11.767 gl. 68'/, kr. Iz raznih poročil posnemamo te-le zanimivosti.
1.	Strankarski tajnik Š u m a j e r (Schuh-meier) je trdil, da mora vsako stavko dovoliti strankarsko vodstvo, sicer ne dobodo delavci nobene podpore. Lepa komanda ! Mož je tudi brez sramu predlagal, da se mora nastaviti in plačati strankarski tajnik, ki se bo samo s tem pečal. Stotaki, ki jih sedaj vleče, so mu -torej premalo.
2.	Dr. Ellenbogen je javkal, da se premalo denarja nabere. Sklenilo se je, da mora odslej vsak sodrug na mesec plačevati po 1 kr. davka z a strankarsko vodstvo. Torej le segajte globoko v žepe, so-drugi, sicer vas dr. Adler ne bo imel rad.
3.	S u m a j e r in A d 1 e r sta se skregala. Prvi je trdil, da je ženska organizacija zato težka, ker oženjeni sodrugi po pravici ne pustč svojim ženam, da bi se vlačile po svojih potih in shodih, ker jih potrebujejo doma. Dr. Adlerje pa dejal, da je to malo-m e S Cans k a, f ili s t e r s k a, reakcijska misel in da se mora žena najpreje osvoboditi domače sužnosti. Veseli nas, da je prišel pri Adlerju tudi Sumajer med reakcij ce.
4.	Dr. Adler je naravnost hvalil Thuna in že naprej povedal, da so se socijalni demokratje z vlado nekako pobotali. Dobro so ga podajali nekateri sodrugi, da je njegova ,Arbeiterzeitung‘ slaba in vzlasti, da strankarsko vodstvo nič ne stori v gospodarskem oziru za zboljšanje delavcev. Dr. Adler se je seveda branil; pri tem je izrekel zanimivi stavek, da namreč strankarsko vodstvo ne more začeti nobene posebne
LISTEK.
Lovski tat.
(Po V. Kosmaku.)
(Konec.)
Na nasprotnej strani drage ali loke je nekaj zaSumelo. Rope pogleda varno in vidi srno z dvema mladičema, ki je boječe gledala krog sebe in vohala, če ni morda kje v bližini kak sovražnik. Ropč pomeri, zabliska se in strel odmeva po gozdni tišini. Srna pade, ostane in se prevrne zopet na tla. »Dobro!« zamrmra Ropč in gre k nji. Mladiča sta prestrašena zbežala od starke, ki je gtresavala v smrtnem boju. Ropč stopi srni na vrat, prime jo za rep in vleče v goščo. Tu začne na novo nabijati puško ~ a zdajci zašumi vejevje za njegovim hrbtom in nekdo ga zagrabi z močnima rokama za vrat in zavpije nad njim: »Kaj delaš, ničvrednež!«
Toda Ropč se mu hitro iztrga, se obrne in zgrabi svojega napadovalca za prša ter ga vrže na tla. Poklekne nanj ter začne s puSko nabijati po njem. Lovec, ta je namreč zasledoval Ropeta,je držal v desnici dvocevko, z levico pa se je branil, da ga ni udaril Ropč po glavi, — s telesom pa se ni mogel prav nič ganiti. Nobeden ni spregovoril besedice, čuli so se le udarci in hropenje obeh nasprotnikov. Lovec že ni več čutil udarcev, kri mu je tekla iz rok — videl je žo smrt pred očmi. In v tem smrtnem strahu zbere še jeden-krat vse svoje moči in se nekoliko strese. Ropetu spodrsne koleno, lovec si oprosti desnico in strel je zopet odmeval po tihem gozdu.
Ropč zaječi in pravi: »Dosti imam!« Lovec skoči po koncu, nameri z nova na nasprotnika rekoč: »Ali imaS sedaj dovolj? Poberi se, ničvrednež, ako ne, ti Se lahko z jedno posvetim I«
Ropč pobere puSko in se zgubi v goSči. Brzih korakov je hitel na ono stran, kjer
teče potok. Dospevsi k vodi, se sleče in skoči v vodo. Nekaj časa se valja lovski tat po vodi in ječi od bolečin. Kmalu pa pride iz vode, se obleče in napoti počasnih korakov domov. Tresel se je po vsem životu in noge so se mu šibile. Mesec je stal že visoko, petelini so peli in hladen veter je pihljal ob vodi. Domov priSedši se nasloni na vrata in potrka. Žena mu molče odpre. Tudi on molči in gre v sobo, obesi puško na žebelj, vzame steklenico žganja in pije v prav dolgih požirkih. Nato se vleže v posteljo in odene s kožuhom. V sobi je bilo vse mirno, — otroci so dihali, ura je udarjala jednako-merno, mesec je svetil skozi okno, da se je videla senca od mize in stolov.
Ropč je jel Škripati z zobmi: »Da sem moral to stakniti — no,-le čakaj!«
Žena je molčala.
Čez nekaj časa pa se začne Ropč premetavati po postelji in zdihovati. Žena vpraSa prestrašena: »Kaj ti je?«
akcije, predno ni pri delavcih vcepljeno p o-trebno sovrafitvo do tiste stvari, proti kateri se gre. Torej vse se zida pri socijal-nih demokratih na sovraštvo!
5.	SploSno se je povdarjalo, da se morajo Bocijalni demokratje najbolj boriti proti krščanskemu socijalstvu. Pernerstorfer je naravnost rekel, zakaj. Dejal je namreč : Mi smo sovražniki vsake avtoritete, mi zanikavamo vsako versko resnico in jo pobijamo. Proti klerikalizmu t. j. proti katoliški veri so se izustile tele besede: »Da se ki eri kal-stvokonečno zajezi, je treba že v e n d er kr e p k o d e lo vat i in če že potrebuje kak sodrug od kakega črnuha ceremonije in miganje z rokami, najsirajSe vzame p i-akroveza, ki je tudi črn, pa veliko manj stane in je celo dostojne j S j.«
6.	Dr. Pernerstorfer je med ploskanjem mnogih sodrugov zagovarjal n e m S k i nacij o n a 1 i z e m pri socijalnih demokratih, čeS da sta bila tudi Marks in EngelB nemška moža.
7.	Šumajer je dejal, da socijalna demokracija ni za kmete. Mora že vedeti, zakaj ne. Treba je pa na kmete pošiljati dobre govornike in poročevalce, ker velikrat ni tako lahko vstaviti se kakemu kapelanu ali farju. — Kaj namerava socijalna demokracija s kmeti, je posebno dobro povedal sodrug F i 1 c e r iz Kicbiheljna: Mi moramo k m e t u p o v ed a t i, da m u s o c i j al n a demokracija ne more temeljito pomagati, da ni njena Btvar pomagati kmetu do boljših časov. Ko se kmet prežene s svojega posestva, potem ga bo zastopala.
8.	Sklenilo se je izdelati program za so-cijalno-demokratske občinske svete, čeS da je že več malih občin na češkem v socijal-ških rokah.
9.	Pohvalili in zahvalili so se socijalno demokraSki državni poslanci.
O delavskih pravih koristih se ni do mala nič razgovarjalo in nič sklenilo, da bi bilo vredno kake besede.
Iz naSih podatkov lahko spoznajo naSi bravci, pa tudi s o d r ug i, da se socijalni demokratje sami med seboj prav take kažejo, kakerSne jih mi vedno opisujemo. Vsem priporočamo navedene, po tesnopisnih zapiskih sestavljene dejanske zanimivosti v premisleki Kedor ima Se kaj pameti, bo vedel, kaj mu je v taki druščini storiti 1
»Anka, zmoči mi ruto in jo položi sem! Skupil sem jo.«
»Jezus Marija! kaj naj počnem nesrečnica ?«
»Molči in ne vpij, da ne zbudiš ljudij!«
Ropetova je vstala in mu močila obkladke za rano. Proti jutru že ni mogel več prenašati bolečin ter je poslal po zdravnika.
Ta je prišel čez kake 3 ure ter pobral iz rane nekoliko svinčenih koSčekov in zmajal z glavo. »Vsa rana je v telesu. Čreva so prestreljena, — dajte se prevideti.« Ropč je skrčil pesti in iz ust so mu stopile pene.
Od Ropeta je Sel zdravnik k lovcu, da mu je obvezal roko. — Pri Ropetovih so žalovali in jokali. Obstreljenec ni hotel v začetku ničesar sliSati, da bi se dal prevideti. Popoludne, ko se je rani pridružilo Se vnetje, so poklicali duhovnika. Z bolnikom ni bilo mnogo opraviti, ker se je jel mešati, zato mu je podelil duhovnik le sv. poslednje olje in
Ali je krščanstvo res sovražno zemeljskemu blagostanju?
Ravno v zadnjem času se od strani socijalnih demokratov s podvojeno silo nadaljuje boj proti krščanstvu. Niso Se z lepa socijalisti po shodih, časopisih in brošurah tako zelo napadali krščanstva, kakor ravno sedaj. Zdi se človeku, kakor bi se z veliko naglico bližal trenotek, ko se bode z doslej nečuveno silo bil boj mej vero in nevero.
Krščanstvo in osobito katoličanstvo, tako se sliši vse vprek od strani socijalistov, skrbi samo za duSo, za telesno blagostanje pa ne. Poglejmo, ali je to očitanje resnično.
Vera dala je delu čast. Apostoli povsodi poudarjajo, da je delo naSa dolžnost in da mora delati vsakdo brez razlike. Vera nalaga skrbeti za onemogle, nalaga zdravemu in imovitemu skrb za bolnega in ubožnega brata. Krščanstvo odvzelo je človeštvu težki jarem sužnosti, krščanstvo povzdignilo je ženo iz onih temnih nižav, v katerih je živela tudi pri naj bolj izobraženih paganskih narodih.
V srednjem veku bili so samostani prava zatočišča za bolnike in reveže. V samostanih gojila se je vednost in umetnost. Vse to nam jasno kaže zgodovina.
Mi delavci moramo pa krščanstvo ceniti posebno zaradi tega, ker je, kakor rečeno, dalo čast delu. V starem veku bilo je delo državljanom prepovedano, delali so samo sužnji.
Stari pagani imeli so delo za nekaj sramotilnega, krščanstvo pa spoStuje delo. Pri starih narodih so se mastili s sadovi dela bogataši. Krščanstvo uči, da je to krivica nasproti revnim. In ako se dandanes tudi tako godi, ne godi se zato, ker ylada krščanstvo, marveč zato, ker se krščanstvo in njegovi nauki v javnem življenji potiskajo v stran.
Kedor je le s pametjo prebral katekizem, vedeti mora, da je ves krik socijalnih demokratov proti veri popolnoma krivičen in narejen umetno samo za to, da bi odvrnili oči ljudstva od pravih izkoriščevalcev.
Ljudstvo pa se je tudi že navadilo samostojno misliti. Spoznava čedalje bolj laži in slepila socijalistov in čedalje bolj jim obrača hrbet. Volitve v Belgiji in na Francoskem kažejo, da socijalizem počasi hira. Dal Bog, da bi tudi pri nas v Avstriji bile Štete njegove ure.
Politika po svetu.
Kam sega nemško volkovstvo? Wolf je na tisti poti, kot vsi krivični politiki. Ni mu
na to je prav žalosten odSel »z Bogom« domov.
Ljudje po vasi so hiteli iz hiS, pokleko-vali pred vrati in se trkali na prša, ko je Sel duhovnik »z Bogom« mimo njih; a ko je odSel duhovnik, so se jeli skrivnostno pogovarjati in zmajevati z glavami.
Pod Ropetovimi okni je stalo vse polno otrok, ki so poslušali, kako kriči bolnik od bolečin. Proti večeru, ko je že ves otekel, se je bolnik nekoliko umiril. Mati in žena njegova Bta sedeli ob postelji ter mu stregli. Najedenkrat začne z nohti praskati po zidu. Mati se nagne k njemu tergavpraSa: »Jože, kaj delaS?«
»Testament moram potresti.«
»Saj ga Se nisi naredil.«
»Kako bi ga ne ? Tam-le leži!« in je kazal na nek prazen prostor.
Mati je Šepetala snahi: »Pojdi po župana, da naredi oporoko.«
dosti, da razdivjava ljudi v narodnem oziru, marveč lotil se je tudi vere. Tu se nam kaže stara resnica, da so vsa javna vprašanja z vero v zvezi. Kedor na jedni strani pobija pravico, jo tudi na drugi. Zato se ne čudimo, da je Wolf s svojo gardo pričel boj proti katoliški cerkvi. Proč od Rima; ta krik se je zagnal med nemško Wolfovo druhalijo in z nepopisno surovostjo se okidava z blatom katoliško duhovstvo. Wolfova agitacija že zori. Nemški listi poročajo, da se v Mal-borghetu in pri sv. Lenartu v labodski dolini pripravljajo »najodličnejše« rodbine na odpad k protestanstvu. Katoliška cerkev sicer pri tacih ljudeh, ki tako nimajo nobene vere, ne bo nič izgubila, toda grozno znamenje je ta dogodek za vse tiste, ki so pomagali Wolfu do njegove veljave. Prav pišeta katoliška nemška glasila »Linzer Volksblatt« in »Va-terland«, da se nemškim katoličanom očita, da so z Mladočehi v zvezi, ko so vendar Mla-dočehi vkljub svoji svobodomiselnosti vspre-jeli skupni program desnice, v katerem se povdarja obramba vernosti in se njihovo libe-ralstvo ne more nikakor meriti a strastveno protikatoliskim rovanjem nacijonalnih in liberalnih Nemcev, kot sta Lecher in W olf.
Spanj sko ameriška vojska. Skoro nič se ni spremilo od zadnjič na kubanskem bojišču. Do odločilne bitke Se ni prišlo. Španjsko kakor ameriško brodovje je Se preveč razdeljeno, na raznih mestih se lovita nasprotnika, toda brez vsakega uspeha. Nekoliko bolje se godi bojujočima se silama s pehotnimi četami. Spanjci imajo svojo precej močno posadko prav dobro organizovano, Amerikanci so pa minuli teden pričeli dovažati svoje vojne sile iz Amerike na otok. Seveda se Amerikancem ne bo tako lahko posrečilo priti na suho, ker vsak važneji kraj čuvajo Spanjske trdnjave z baterijami. 2e parkrat so Spanjci srečno odbili poskus Ame-rikancev ter jih zapodili nazaj. Poškodovali so jim tudi nekaj ladij, ki so privedle vojne sile. Glavni Spanjski admiral Gevera ima tam v nekem zalivu zbranih nekaj ladij, toda gibati se ne more, kakor bi rad. Na jedni strani mu zapirajo pot sovražne ladije, na drugi pa zaprti prostor. Na morju toraj Spanjci ne bodo imeli nikakih vspehov, ker nimajo dovolj in dobrih ladij, toda na Kubi se pa z lepa ne bodo vstraSili svojega nasprotnika, ki ni navajen skrajno neugodnega podnebja in se mora boriti tudi z rumeno mrzlico. Strune so sedaj na raznih krajih skrajno napete in vsak čas se ima pripetiti odločilen dogodek, o katerem morda prihodnjič lahko sporočimo.
Ropetova se je napravila in hitro odšla. Mati pa je sedla k postelji, vzela stari »Nebeški ključ« v roke ter molila molitve za umirajoče. NajmlajSi otrok je sedel v zibeli, igral se z žlico in kazal na postelj brbljajoč: »tata«!
Postelja je zaškripala, bolnik je zaječal in predno je priskočila mati, že so mu odrevenele oči.
Mati je pokleknila ob postelji in jokala. Ko je prišel župan, bilo je že odprto okno in je gorela sveča.
Prišel je večer. Zvezde so svetile zopet tako lepo, veter je pihljal tako prijetno in slavec je prepeval tako milo, mesec je vzhajal tako krasno kot včeraj — samo pri Ropetovih je tulil pes celo noč — Toda v hiši ni bil samo mrlič, marveč tudi žalost, sramota in beda — a tega vsega je bil kriv lovski tat, ki je ležal mrtev na trdih deskah.
Naša organizacija.
Slovensko katol. delavsko društvo V Ljubljani je imelo ljudski shod, katerega je priredilo v nedeljo dne 19. junija 1898. ob pol 4. popoludne v hiši g. Janeza Dimnika, št. 62, v Dobrunji z naslednjim dnevnim redom: a) Gospodarsko prašanje. b) Slovensko vseučilišče v Ljubljani, c) O novem dohodninskem davku, d) Slučajnosti. Vdeležba je biia mnogobrojna.
Naš shod pri D. M. v Polju. 12. t. m. je priredilo slov. kat. delavsko društvo pri D. M. v Polju javen ljudski shod. Predsednikom je bil izvoljen gosp. Ziller. č. gosp. dr. Janežič je v lepem in poljudnem govoru kazal zbranemu ljudstvu potrebo in korist gospodarske organizacije. Kmetsko ljudstvo mora nositi največja državna bremena, zato je tudi dolžnost vlade in ljudskih zastopnikov storiti kaj za kmetski stan. Dosedaj se je od teh stranij še zelo malo storilo. Govornik je kazal na ogromne državne izdatke glede obresti državnega dolga in vojaških stroškov. (Burna pohvala je sledila lepim besedam.) Gostinčar pojasnuje nadrobno korist kmetijskih zadrug, posojilnic in kotiš, društev. Kmetijske zadruge so prihodnost našega kmetskega stanu. Posojilnice posebno Raifeisnove so vsled svojih določeb velika korist kmetstvu. Konsumna društva pa varujejo delavce prevelikega izkoriščanja brezvestnih kramarjev. Ziller omenja dohodninskega davka in pojasnuje v jasni besedi, kako je postopati onim, ki vedo, da se jim je davek odmeril krivično. Dohodninski davek je jedino pravični davek, toda se ne sme zlorabljati v nepravično odmerjevanje. Vsak, ki ve, da se mu je davek previsoko odmeri), naj potom okr. glavarstva naredi pritožbo na finančno direkcijo, v prošnji naj navede vsa dejstva, ki so povod pritožbi. Ako bi tudi tam nič ne opravil, naj se pritoži na fin. ministerstvo. Pritožbo naj naredi nemudoma vsak, ko dobi v roke plačilni nalog. K^arlič je povedal nekaj zelo zanimivih resnic o socijalni demokraciji. Vera je privatna reč, trdijo socijalni demokratje, toda kako oni to izvršujejo, pove z vzgledom ki se je izvršil na sv. R. Telesa v Ljubljani. Pri nekem pekovskem obrtu delajo štirje pomočniki, med temi trije rudeči. Stara navada j da pek. mojster kupi pomočnikom za procesijo sveče. Tudi v tem slučaju je izjavila moj8trinja, da kupi sveče, ako pojdejo svetit. Seveda »bratci« niso hoteli k procesiji, šel je toraj sam dotičnik, ki noče biti »rudeč«. Zato so ga potem oni trije celo noč zmerjali in s poleni pretepali. Tako kažejo bratci, da je vera res privatna reč. Dalje pravi govornik, da socijalni demokratje skušajo pri vsakem, ki ga vjamejo v svoje mreže, zatreti verski in narodni čut. Tudi on vže ni Imel nobene vere več. Socijalne demokracije ga je rešila le iskrica narodnega čuta. Sedaj mu je jasno, kam vozi rudeča garda. Konečno priporoča vstr&jati v boju za resnična in edino prava kršč. soc. načela, po katerih bomo prišli do boljših časov. Govornik je med zborovalci napravil globok vtis, gromko ploskanje je bilo dokaz, da je poslušalcem govor vgajal. Gostinčar je konečno vtemeljeval in stavil sledeči resoluciji : 1) »Današnji ljudski shod pri D. M. v Polju se izreka za vstanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani, ker slovenski narod v svojo najvišjo naobrazbo isto nujno potrebuje in ker mu to zagotavlja tudi § 19. drž. osn. zakona.« 2) »Današnji ljudski shod pri D. M. v Polju pozi vij e slavno »Gospodarsko zvezo v Ljubljani«, da v prvi vrsti podpira konsumna društva in v ta namen zasnuje v Ljubljani osrednje skladišče « Resoluciji ste bili soglasno vsprejeti. Ker se ni •nihče več oglasil k besedi, je predsednik Ziller zaključil lepi shod z živijo-klici cesarju, papežu in narodu. Shod je bil prav dobro obiskan, škoda le, da nas je dež prisilil zborovati v sobi.
Društveni shod delavskega podpornega društva v Celju se je 12. t. m. zelo lepo izvršil. V »Narodnem domu« se je zbralo veliko število delavskega ljudstva. Govorila sta dr. Krek in kapetan Kržišnik. Shod je vodit društveni predsednik, vrli nekedanji ud ljublj. kat. rokodelskega društva g. Rebek.
Društvo, potrjeno dne 20. dec. lanskega leta, ima že krog 300 udov. Pravico ima vstanav-ljati podružnice. Dve se že pripravljata. Upati je, da po tem društvo prične po slovenskem Štajarju krepko krščansko delavsko gibanje. Bog živi!
Ustanovitev katoliško-političnega društva za celi kozjanski okraj. Gotovo je že znano čitateljem »Glasnika«, da se je lani dne 27. decembra na osnovalnem shodu »Ka-tolifiko-političnega društva za kozjanski okraj izvolil 08novalni odbor 9 članov. Ti člani so poslali na shodu sprejeta in soglasno odobrena pravila dne 1. prosinca t. 1. na c. kr. namestništvo v Gradec v potrjenje. Ali glejte smolo 1 Pravila so tamkaj kuhali cele štiri tedne in tri dni in naposled so nam še jih poslali nepotrjena. Res čudni ljudje so tamkaj pri namestništvu v Gradcu. Naša pravila so bila ravno po tistem kopitu ustvarjena, kakor ona za vranski okraj, a jih niso potrdili. Dobro vemo, da ostra sapa brije sem od Gradca, zato smo pa vso zadevo izročili našim vrlim deželnim poslancem. To je imelo vspeb. Potrjena pravila smo dobili od c. kr. glavarstva že 5. maja, a ustanovitev se je določila za nedeljo dne 5. junija, ki se je tudi ta dan izvršila ob najprijaznejšem vremenu in ogromni udeležbi najsijajnejše. Po večernicah so začeli topiči grmeti, ljudje skupej vreti peš in na vozeh, tako da je že bil do 4. ure vrt g. Franca Gučeka skoraj prenapoljen zavednega ljudstva vseh stanov. Ob pol 5 uri je otvoril shod g. Janez E'sba-cher, predsednik osnovslnega shoda pozdravljajoč toliko množico zvestega slovenskega ljudstva. Na njegov svet se je izvolil enoglasno predsednik zborovanja, naš vrli sosed č. g. Marko Tomažič, župnik pilštanjski, kije pozdravil zborovalce in dal besedo našemu č. g. kaplanu Frančišeku Muršič, da je prebral in raztolmačil društvena pravila. Ali glejte spako! Začne brati čisto nemški odlok c. kr. glavarstva, s katerim vlada društvo dovoljuje. Radovedni zborovalci so debelo gledali in dejali : slovensko nam berite, saj nismo kje na Pruskem ali v Berolinu. Kje je pravica 1 Raz-lagaje pravila je povdarjal zvišen namen našega novega društva : vzbujati in razširjati katoliško in narodno zavest; braniti verske, narodne in državljanske pravice slovenskega naroda; poučevati slovenski narod v političnih in socijalnih razmerah in sploh krščansko omiko razširjevati itd. Da so bila pravila prav dobro razložena, priča nam je 116 udov, ki so se z veseljem dali vpisati. Izvolijo leti udje enoglasno naslednji odbor, ki seje tako-le sestavil: č. g. Marko Tomažič žup. na Pilštanju, predsednik; g. Janez Els-bacher trgovec v Kozjem, namestnik; č. g. Franc Muršič kaplan v Kozjem, tajnik;gosp. Adolf Vončina, tajnik okrajnega zastopa in hranilnice v Kozjem, knjižničar; gosp. Miha Volavšek, posestnik v Ješovcu pri Kozjem, blagajnik; drugi odborniki so: č. g. Anton Ribar, župnik pri sv. Vidu na Planini; č. g. Anton Kolar, kaplan v St. Petru pod sv. Gorami; g. Martin Vrečko, posestnik na Pre-vorju in g. Miha Maček, posestnik v Lesičnem pri Pilštanju. Po tej sostavi odbora je imel gosp. predsednik prav ganljiv govor. Razjasnil je naš sedanji politični položaj. Rekel je, naj bi se slovenski uradniki nastavili po vsej slovenskej zemlji, naj bi se slovenska kmetijska šola kje ustanovila, v Ljubljani pa vseučilišče itd. Potem nam je razložil, kako vozi zdaj državni voz, da se bode kmalu prevrnil v globočino tužnega prepada. — Zatem govorom je še sledil govor č. g. kaplana o naši narodnosti, domovini in sv. veri. Govoril je s tako do srca segajočimi besedami, da se je marsikatero oko zasolzilo. Potem so bili še kratki nasveti in vprašanja. Sprejelo seje tudi nekaj resolucij, kakor naj bi se v Ljubljani ustanovilo slovensko vseučilišče, v Mari-bori ali kje drugje pa slovenska kmetijska šola in še nekaj druzih. Shod se je potem zaključil s trikratnimi živijo klici na svetega očeta Leona XIII. in na 50 let vladajočega presvetlega cesarja Frančiška Jožefa I. — Ako Bog da in sreča junaška, v kratkem se zopet vidimo na katoliško političnem shodu v Kozjem, St. Petru ali kje drugje.
Kmetijsko društvo v Dobrunji, re-gistrovana zadruga z omejenim poroštvom, vstanovilo se je pred kratkim in je dne 15.
L m. začelo poslovati. Sedanje načelništvo se mnogo trudi, da čim preje premaga ovire, s katerimi se je boriti vsaki novi gospodarski zadrugi. Preskrbelo se je društvo že z raznim blagom in bo v kratkem lahko vstre-zalo zahtevam zadružnikov.
Socijalne zadeve.
Kedo ima prav? Da smo imeli prav, ki Brno trdili, da je podraženju žita vzrok samo brezozirna judovska špekulacija na borzi, nam priča to, da cena žita od dne do dne pada. To bi ne bilo mogoče, če bi nam bilo žita v resnici primanjkovalo. Pšenice 100 kg. je še nedavno stalo 16 gl. 70 kr.; dne 14. t. m. je pšenica za maj in junij stala 12 gold. 10 kr. (100 kil), jesenska pa 9 gld. 27 kr. Samo za kratek čas je torej mogla špekulacija skakati s cenami. Jasno se vidi, da bi odprava carine kar nič ne bila pomagala* Žito je padlo samo po sebi, samo nekaj bor-zijaucev si je s svojimi zvijačami napolnilo žepe. Ne gre se torej v našem vprašanju za nič drugega, nego izviti judovstvu tisto krivično nadvlado nad kmečkimi pridelki, ki jo sedaj izvršujejo na žitni borzi. To je mogoče zakonodajnim potom, da se žitna borza prestroji, a še-le potem, ko kmečki stan po svojih gospodarskih organizacijah pride do svoje veljave.
Naši nasprotniki.
Dostavek k popravku Koprivčeve Lenke. V predzadnjem »Glasniku« me je hotela Cu-njarjeva Lena s poslanim popravkom svetu kot poročevalko laži pokazati. Jaz bi le vprašala, kdo ji je tega spačka spisal, ker nima glave niti repa, ali z drugo besedo: ker ni ne tič ne miš. Na vse točke v popravku dostavim jaz sledeče opazke: Resnicoljubna Lenka, kako je vendar mogoče, da ste Vi v mojem dopisu brali stvari, katerih jaz nikdar pisala nisem? Vi pravite: »Ni res, da sem se hotela in se niti nisem na dan prvega majnika vozila v rudečih hlačah na biciklju.« Za Boga, saj vendar nisem vsegavedna! Kje morem jaz vedeti in pisati, kaj Vi hočete I ? Jaz nisem trdila, da ste se hoteli peljati, ali da ste se peljali v rudečih hlačah, marveč, jaz sem pisala, da sem bila radovedna Vas videti, ker sem slišala — in to ne enkrat — da bodete Vi prvi v »procesiji« in v rudečih hlačah. Ali Vi tu ne najdete nikake razlike? Pač zaprašena pamet! Res je, da na daljno trditev o slavnostnem govoru ne morem sicer priseči, ker sama nisem bila zraven; nasproti pa Vi lahko rečete, kar hočete, posebno ker je pri Vas socijalnih demokratih laž doma, vendar pa odkrito povem, da tisti osebi, ki je meni to povedala in ki je bila navzoča, jaz bolj verjamem, kot vsi Vaši bandi 1 Sicer pa Vaš popravek tudi tu sam sebe vjeda I Kje ste videli zapisano, da ste se po nekom ozirali ? Pisala sem le: » . . . revici je med govorom večkrat tvarine zmanjkalo . . . ozirala se je na vse strani kakor bi koga iskala.« Ali se Vam vse eno zdi, če v resnici koga čakate ali iščete, ali pa če v zadregi, ko na govorniškem odru ne veste nič povedati, rokave popravljate (to sem zadnjič pozabila omeniti) in krog sebe gledate ? Sploh Vas pa že od takrat, ko ste na Kozlerjevem vrtu naš spol »povzdigovali«, kot »izvrstno govornico« poznam, ker ste nas iz spisanega govora kot mnogoštevilne pozdravljali, pa bi nas skoro na prste lahko prešteli. Zato se ne bom z Vami. pričkala, kaj ste oznanjali, ker vem, da ni bilo nič prida, potem pa bodi vsebina ka-koršna hoče! Obravnati mi je še zadnjo točko Vašega popravka. Mogoče, da je razžaljive besede povodom Brozovičevega pogreba kdo
drugi izustil (po Vašem obnašanji je skoro neverjetno!), zato jaz to trditev drage volje prekličem, mesto nje pa, brez strahu pred VaSimi »logičnimi« popravki, konstatujem, da ste se Vi pri omenjenem pogrebu jako ne* olikano vSdli. Prileteli ste k zgoraj omenjeni delavki Marjeti Kiferle — in Se ne po stezi, marveč kar čez grobe — ter jo prav po VaSe (soc. demokratično) napadli. (Omeniti moram, da je Sla Marjeta Kiferle zato k pogrebu, ker je iz usmiljenja jednega otroka v svojo oskrb vzela, za kar sta se že prej s pokojnikom dogovorila.) Zmerjali ste jo ter rekli, naj sama zase moli itd. Ko je ona odgovorila, da tudi za Brozoviča moli, ki ni bil tako surov, da bi se po pokopališčih kregal kot Vi itd., ste ji namerili rekoč: »čeS, da te udarim 1« in to bi se tudi zgodilo, da se ona ni za nekaj korakov nazaj umaknila, ker se ni hotela iz spoštovanja do svetega kraja z Vami prepirati. Prej niste dali miru, da Vas je morala sestra pokojnega Brozoviča opozoriti, da mirujte, ker Vam Marjeta Kiferle ni nič žalega storila. Vi v svoji besnosti gotovo niste čuli besed, katere je eden VaSih bratcev izgovoril, namreč: »proklete svinje!«, katere gotovo drugemu niso veljale, kot v prvi vrsti Vam, ki ste razgrajali, ali pa, če imate Vi navado, da se na svetih krajih tako pozdravljate. — Da se pa ne bodete zopet izgovarjali ali kak »dosleden« popravek k uredniku prinesli, Vam naprej povem, da nič ne opravite, kajti Marjeta Kiferle je pripravljena to s prisego potrditi in — Se kaj več povedati. Pa — skoro bi pozabila, da ste Marjeti Kiferle tudi rekli, da naj Brozovičevim otrokom kruha kupi; jaz sem prepričana, da bo ona za sebi v skrb izročenega materinsko skrbela, mislim pa, da bi tudi Vi ne grešili zoper »bratstvo«, če bi prva v ta namen posegli globoko v žepi — To imate torej, kar ste hoteli z jalovim* popravki, da vsaj Se drugi zvedč, kako Bte olikani. Kar se pa tiče »psovke« ali imena •cunjarica«, bodite pa le mirni, kajti Se v Solo smo hodili, pa smo Vas le pod tem imenom poznali, namreč: »Cunjarjeva Lena«. Pa, saj to drugače tudi biti ne more: VaS oče je cunje pobiral in se od tega živil, in mati se mora Se sedaj truditi s tem poslom. Kdo more zato, da ni bil VaS oče mesto tega kak grof? Nihče! Sploh pa to tudi ni nikakor sramotno, zakaj vsi stanovi morajo biti in tako tudi ta; delo pa, če tudi preprosto, ni sramotilno, samo če je poStenol Vam se pa to prenizko zdi ? — Kar pa pravite, da se jaz nisem ozirala na resnico, temveč da le Vas sramotim, Vam kar naravnost povem, da se motite; ni me volja Vas sramotiti, ker, če Vas jaz prav sodim, niste toliko iz hudobije, marveč is nevednosti zaSli v rudeče gnjezdo, da ste tako skoro jedini rudeči madež mej tolikim številom poštenih delavk tobačne tovarne v Ljubljani. Toraj, Vi je niste pogodili, zato Vam pa sama povem, da je moj glavni namen ta, da Vas Vaše poštene Bodelavke poznajo, in Vam tako ne sedajo slepo na limanice. Sklepno moram še omeniti, da, če bi se vašima listoma »Delavec« in »Svoboda« taki ali pa tudi bolj tehtni popravki pošiljali, jima ni treba nikake druge tvarine, — ker bi bila samim popravkom komaj kos. — Z odličnim spoštovanjem
Katra.
Drobtine.
Kako deluje nemška zavarovalnica za starost in onemoglost? Do 31. marca 1898 se je dovolila 317.095 osebam starostna pre-skrbnina. Če pomislimo, kaj bi bilo iz teh
oseb brez te zavarovsvnice, moramo reči, da se je stotisoče oseb obvarovalo beraške palice. ZnačivnO je, da delavke, ki izstopijo iz dela, ko se omože, navadno še dalje plačujejo svoje doneske.
Delavci-nadzorniki. Velikrat smo že pov-darjali, da se mora dati tudi delavcem pravica, da iz Bvoje srede volijo možč, ki nadzirajo podjetja, oziroma obrtnim nadzornikom pomagajo. Da ni to samo prazna beseda, marveč da je velikanskega pomena v vseh ozirih, nam spričujejo mnogobrojni vzgledi. L. 1890 se je na Francoskem sklenil zakon, da delavci sonadzorujejo rudnike po svojih izvoljenih zastopnikih. Preje je na 10 000 rudarjev na leto prišlo krog 24 po nesreči usmrtenih. Sedaj do konca 1896 jih pride povprek 9—13. Francoski zakon potrebuje še v mnogih ozirih zboljšanja, a že to, kar določa, je imelo toliko blage učinke za delavski stan. Tudi na Angleškem in v Belgiji imajo podobne naprave, ki so se prav tako izvrstno izkazale. Prusko trgovsko mi-nisterstvo je zato odposlalo nekaj uradnikov, da se bodo v posamnih podjetjih podučili, kako delujejo delavci-nadzorniki. Pri nas seveda zato nimamo nobenega časa. Vse državno življenje se vrti krog nemških kričačev s češkega. Socijalno-politiško delovanje spi kot ubito!
Delavske pisarne (Arbeitersekretariat), kjer dobi vsak revež zastonj pojasnilo in poduka v pravnih zadevah, so vstanovljene že v mnogih nemških mestih. Snovati jih je začela — katoliška stranka. Še le v novejšem času so tudi socijalni demokratje poskusili s par takimi društvi srečo; mesta se pa razven Monakovega in malo drugih, še niso zganila. Pri nas ni o takih pisarnah ni duha ni sluha 1
Iz Celja 11. junija. (Soči jalno-demokra-tiška materna vzgoja.) Danes se je pred tukajšnjim sodiščem izvršila zanimiva razprava. Teharskega kapelana Jos. Kržišnika je tožila neka socijalna demokratinja, katero je zastopal sloveči tast Wolfa, nečak rajnega labodskegaškofa,dr. Stepischnegg. Vzrok tožbi je bil ta-le: Kapelan je med božjo službo spravljal otroke v cerkev. Med njimi je bila tudi nadobudna hčerka omenjene tož-niee. Ko jo je kapelan — njen katehet — silil v cerkev, se mu surovo vstavi mati. On jo trdo zavrne. In zato ga je tožila. — Njena predrznost je dobila dostojen odgovor. Propadla je; kapelan je bil oproščen in socijalno-demokraška tožnica je bila obsojena na povrnitev sodnih stroškov.
Železniški uradniki so poslali dne 15. t. m. odposlanstvo k ministru Wittecku. Ta se je prijazno pogovarjal ž njimi in obljubil, da bo podpiral njihove težnje.
Iz Aržiš. Pri nas bo v jeseni nova volitev župana. Tukajšnji soc. dem. se zanjo že zelo zanimajo. Še le v novembru bo sestavljen imenik volilcev in sploh sklican in določen njih pregled. Vendar so že sedaj prišli Janez Roglič, Janez Brvar, Prosenc Florijan in Kobilšek, trdo zahtevali od župana volilni imenik, da se bodo pritožili proti njemu. To je od sile, da naši soc. dem. nimajo druzega veselja in potov v nedeljo, kakor da svojemu županu nadlego delajo.
Stoletnica Frana Palackega. Te dni slavi češki in z njim ves slovanski rod stoletnico »očeta češkega naroda«, Frančiška Palač-kega, ki je bil rojen 14. junija 1798. in je s svojim delovanjem na slovstvenem in političnem polju neizmerno mnogo storil za pro-bujo bratskega češkega naroda. V Pragi se vrši tem povodom velikanska narodna slavnost, katere se vdeleže zastopniki vseh slovanskih narodov. Slovence mej drugimi zastopata tudi drž. poBl. dr. Krek in Šuklje.
Slovenski socijalno-demokraški organizaciji se slaba godi. Čujemo, da išče znani K r i s t a n službe pri Majdiču. Škoda nadarjenega moža, ki bi lahko na drugem mestu mnogo koristil, da se je vdal socijalni demokraciji v svojo dušno, pa tudi gmotno propast. — O bivšem ,Delavčevem* uredniku Zavrtniku se tudi javno pripoveduje, da je njegova rodbina v največji revščini in da mote sam komai sebe preživih. Zadnik, ki sedaj vodi jugoslovansko socijalno demo-
kracijo, je srečno izpodrinil vse tiste, ki so pred njim stali na čelu in imeli vse vodstvo v rokah. Sedaj se ne meni zanje. Brez dvojbe pa pride tudi zanj sodni dan že na tem svetu in sam še okusi to, kar je izvrševal proti svojim tovarišem, da namreč pri socijalnih demokratih pomenja beseda svoboda — sužnoBt, bratovstvo pa nevoščljivost in sovraštvo.
Zveza med nemškimi judovskimi kapitalisti in med socijalno demokracijo je od dne do dne bolj dokazana. Mi smo že nebrojno-krat to povdarjali, naši socijalni demokratje so nam pa odgovarjali, da smo obrekovalci in lažniki. Danes zopet podajemo nekaj dokazov za našo trditev in prosimo ljube ,so-druge*, naj nam nanje odgovore s protidokazi, če morejo. — Torej: 1) Arbeiterzei-t u n g, pri kateri se masti nekaj judovskih časnikarjev, bi ne mogla izhajati, če bi je ne podpirali judovski kapitalisti. 2) Socijalno demokraški kandidat v Pragi rodom Ceh — Dedič po imenu — je za svojo volilno agitacijo dobil denarja pri judovskih fabrikant ih ; tako n. pr. pri P i c k u in W i n t e r s t e i nu v Pragi, pri G e 11 n e r u v Mladi Boleslavi. 3) češki 8ocijalni-demokratje dobivajo redno letno podporo od nemških judovskih kapitalistov. Te dni se je posrečilo nekemu rodoljubu dobiti v roke to-le pismo:
V Pragi dnč 26. maja 1898. »Izvrševalni odbor ,delavske organizacije«	v Pragi.
Odgovarjajoč Vašemu dopisu dnč 25. t. m. Vam naznanjamo, da smo radi pripravljeni Vašemu društvu dosedanji letni prispevek tudi še za naprej plačevati; opozarjamo vas pa, da smo donesek za 1898 že dnč 6. jan. t. I. plačali. To smo tudi povedali Vašemu nabiralcu in če pregledate potrdilna knjižico, se lahko o tem prepričate.
Spoštovanjem Kinzelberger.
To pismo smo do besede natančno preložili iz nemščine. Iz njega je razvidno, da dobiva od judovskega barvarskega fabrikanta češka socijalna demokracija letno podporo. Natančno se pa tudi vidi, da je takih fabri-kantov še več, ker pismo govori o nabiralcu, ki je tako-rekoč vedno v zvezi med judovskimi kapitalisti in med socijalnimi demokrati. Judovski kapitalisti vedo, zakaj podpirajo rudeče bratce. Saj delujejo vsi v jeden namen, v to namreč, da vzamejo vero in pravo svobodo krščanskemu ljudstvu. Brez skrbi, da bi nas mogel kedo ovreči, pravimo torej : Socijalna demokracija, tudi med Slovani, je prodana judovskemu kapitalu. Ce torej že ne morejo slovenski sodrugi z nami, če že hočejo biti organi-zovani s komuniškimi nameni, naj vsaj, če imajo še kaj poštenja v sebi, izkidajo blato iz lastnega hleva. Kdor se po takih skušnjah brez rudečice na licu imenuje še socijalnega demokrata, tak pač ne spričuje druzega, nego da je v podlosti, hinavstvu in lažnjivosti že napravil vse rigoroze.
Prečastiti duhovščini ii\ slavnemu občinstvu se priporočam v izdelovanje
vsaKovrstno oblo
ter zagotavljam najsolidniša postrežbo in znižane cene. Vsled mnogoletne izkušnje in z izpitom, ki sem ga napravil na Dunaju v prikro-jevalni šoli, mi bo mogoče postreči in ustreči vsaki želji cenjenih gg. naročnikov.
Frano PavSner,
krojaB v Ljubljani,
Vodnikov trg št. 4.
Franc Grunda
pek v Udmatu št. 108
priporoča kruh od najvišje do najnižje vrste in tudi vsakovrstne slaščice po najnižji ceni.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Jakopič- — Tiska »Katoliška Tiskarna.«