floyicE
GLASILO SZDL OKRAJA KOČEVJE
►
►
►
LETO I.	Št. 4
Izdaja okrajni odbor SZDL Kočevje
Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik Jože Košir
•
List izhaja vsako drugo soboto Cena 10 din
V KOČEVJU, DNE 31. MARCA 1956
• KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV OKRAJA KOČEVJE
Oloaa zauestie oolililne sile a mm saiialisliiaa družbe
Konference so se udeležili poleg delegatov še tovariši: Ivan Maček - Matija, član CK ZKJ;
Matija Maležič, član CK ZKS; Feliks Razdrih, ljudski poslanec in drugi gostje
Okrajna konferenca Zveze komunistov kočevskega okraja, ki je ker imajo ta podjetja v glavnem stični odnosi. Pri tem je tovariš življenjem dober vzgled.« Pri tem je treba pobudo za ustanavljanje bila prejšnji teden, 20. in £1. marca, je na osnovi poročil in obširne zaposlenih malo delavcev. Pri več- Klarič dejal: »Ne gre samo za dvig je tov. Klarič opozoril prisotne de- raznih obrtnih delavnic pri KZ. razprave osvetlila uspehe, in nekatere pomanjkljivosti v delu komu- jih podjetjih KZ, kot »Smreka« kmetijske proizvodnje, le za večje legate na skrb, da bi dobri in na- Take delavnice bodo preprečile raz-nlstov našega okraja. Poleg temeljitega obračuna dosedanjega dela Loški potok, »Strugarstvo« Sodra- količine tržnih viškov, za večje do- predni ljudje prišli v nove upravne nim šušmarjem, da ne bodo več je konferenca dala številne napotke, smernice in oblike za delo ko- žica, LIP Ribnica, pa se je delav- hodke posameznega kmeta; gre in nadzorne odbore kmetijskih za- gulili delovnega človeka s pretira-munistov.	sko upravljanje že dokaj dobro predvsem za to, da se odnosi na drug. S tem se bo uredil tudi od- nimi cenami za svoje usluge. V tej
V poročilu o delu in nalogah komunistov našega okraja, ki ga jo utrdilo. V nadaljevanju poročila je vasi tako urejajo, da ne bo več nos med člani in nečlani KZ. To je smeri so nekaj že storili v KZ Do-konferencl podal sekretar okrajnega komiteja ZKS tov. Jože Klarič, tovariš Klarič prikazal uspehe, ki možno tako izkoriščanje, da bi ve- poudaril zlasti zaradi tega, ker se lenja vas, kjer imajo namen ure-je ocenjeno obdobje dveh let, t. j. od zadnje okrajne konference do so bili doseženi v gospodarstvu, lika večina delovnih kmetov pro- velikokrat dogodi, da se oni kmet- diti zidarsko in tesarsko uslužnost-danes, kot obdobje nadaljnje smele rasti naše dežele. V zunanjepoli- Primerjal je uspehe v letu 1954 z padala, zato da bi nekateri na vasi je, ki niso včlanjeni v KZ, okori- no podjetje. Take ali še boljše tičnili vprašanjih prihaja vedno bolj do izraza težnja številnih držav današnjim stanjem, ki so ga dose- bogateli, kot se je to dogajalo v ščajo z zadružnim imetjem. Dati možnosti pa so tudi drugod, v svetu po mirnem sožitju, in vodilno mesto, id ga ima pri teh pri- gla nekatera podjetja našega okra- stari Jugoslaviji. To pa lahko pre-
zadevanjih naša država. Z obiskom predstavnikov Sovjetske zveze ja. Poročal je tudi o plačah, o sto- prečimo samo na ta način, da raz- ___
v naši državi smo končali obdobje mučnih odnosov s Sovjetsko zvezo, rilnosti dela, številu zaposlenih, vijamo in krepimo zadružništvo, da
dela,
Ta dogodek, ki pomeni našo popolno zmago, pa je deloma vplival tudi razvoju podjetij in podobno. Poseb- jačamo zadružno imovino in s tem na spremembe v odnosu sli v svetu. S spremembo politike Sovjetske no so bili poudarjeni uspehi Kme- dosežemo bogatitev kmetov-zadruž-zveze je bila dokazana pravilnost našega stališča, kar je potrdil tudi tijsko gozdarskega posestva Ko- nikov.« Nadalje je tovariš Klarič XX. kongres Komunistične partije Sovjetske zveze.	čevje. Iz podatkov je bilo razvidno, kritično ocenil sestav upravnih od-
...	da so komunisti in celotni kolektiv borov kmetijskih zadrug in dejal:
V poročilu je nadalje rečeno, sije za družbeno upravljanje, orga- tega posestva vložili mnogo truda, »Na splošno ugotavljamo, da mla-»Take uspehe kot jih je dosegla nizacijo dela, delovne odnose, za da bi izboljšali storilnost dela in s dina premalo sodeluje v družbenem Jugoslavija, lahko doseže le drža- proučevanje storilnosti dela, za iz- tem dvignili proizvodnjo. Njihov življenju in upravljanju, posebno va, ki je na znotraj čvrsta, enotna obraževanje proizvajalcev in druge, uspeh se vidi zlasti v dobri orga- pa to velja za našo vas. Povprečna in ki ima najnaprednejšo družbe- s čimer bi pritegnili še več ljudi k nizaciji dela, s katero je kolektiv starost vseh članov upravnih odbo-no ureditev. Naša socialistična de- upravljanju. Iz nekaterih podjetij dosegel lepe uspehe. Kljub temu, rov KZ je 50 let. V vseh upravnih mokracija z delavskim in družbe- je prišlo že več predlogov o potre- da se je število članov delovnega odborih KZ zasledimo med odbor-mm upravljanjem, ki je prenesla bi medsebojnega sodelovanja v de- kolektiva v primerjavi z letom nlki le 3 mladince stare do 25 let.
funkcij državne uprave na lavskem upravljanju in izmenjavi 1954 zmanjšalo, se je bruto pro- Menimo, da bi morali komunisti oruzbo, na proizvajalce in potroš- izkušenj. Dobre predloge je dala dukt v primerjavi z istim letom manj govoriti o skrbi za mladino, mke, je tista prava vsebinska de- osnovna organizacija ZK SGP dvignil za 352,442.000 din, presežek 0 delu z mladino in manj kritizi-mokracija, v kateri je sleherni po- »Zidar«, delavski svet rudnika Ko- dela pa se je zvišal za 146,907.000 rati da je mladina samo za ples Sten državljan zainteresiran, da so- čevje in še nekateri drugi, če bodo dinarjev. Ta rezultat nam kaže ln ’zabavo pač pa jo tem bolj deluje. Naša naloga, naloga zavest- komunisti v podjetjih znali med uspešno gospodarjenje tega socia- vključevati’ v konkretno delo organe politične sile je, da znamo to proizvajalci ustvariti mnenje, da je nstičnega posestva. Presežek dela nov družbenega upravljanja v ten veliko voljo in iniciativo usmerjati proizvajalec obenem tudi potrošnik, v letu 1955 je znašal 279,352.000 primeru v odbore KZ kajti delo ji v pravo smer — v socializem.« potem ne bo več toliko tendenc, da dinarjev. Če od te vsote odbijemo bo najboljši vzgojitelj zlasti če ji Ko je tovariš Klarič govoril o bi ustvarili dobiček samo na račun socialno zavarovanje, vidimo, da bvuo lv munisri n svojim delom in delavskem upravljanju, je poudaril dviganja cen proizvodov, pač pa delovni kolektiv Kmetijsko gozdar-velike zasluge komunistov, da so bodo iskali večje dohodke pred- skega posestva Kočevje dal družbi se, zlasti v večjih podjetjih, dobro vsem v večji storilnosti dela.	432 milijonov dinarjev. Tov. Klarič
utrdili delavski sveti in njihovi	1 je to VS0to primerjal s prispevki,
upravni odbori. Kot primer je na- DELAVSKO UPRAVLJANJE katere dajejo družbi kmetje (dovedel Rudnik rjavega premoga,	IN KZ	hodnina, prometni davek, takse
Kmetijsko gozdarsko posestvo, precej e g. delavsko uprav. itd.), in ugotovil, da daje posestvo,
Tekstilano in še nekatera druga	nodietiih kme- ki °Pravlja eno tretjino površin
podjetja. Pri delavskih svetih so anJc	pot v podjetjih kme	^	^ kmet_
začele delovati tudi nekatere komi- ^Jiskih zadrug. Nekateri upravni ^ gospodarijo na polovici zem-sije, kot komisija za tarifne pra- odbori KZ dostikrat nimajo pravil- ljiških p0Vršin okraja, vilnike, premije in druge; potreb- nega razumevanja tega vprašanja.
no pa bi bilo ustanoviti še komi- So pa seveda tudi težave v tem, PROBLEMI ZADRUŽNIŠTVA
ČLANI NOVEGA OKRAJNEGA KOMITEJA ZKS
Na konferenci ja bil izvoljen nov 25-članski okrajni komite Zveze komunistov in 5-članska revizijska komisija.
V	okrajni komite so izvoljeni:
Klarič Jože, sekretar OK ZKS Kočevje, Pirnat Janez, predsednik OLO, Jeriha Pavel, tajnik OLO, Mikullč Karel, predsednik OZZ, Kranjc Tone, uslužbenec, Kočevje, Golob Ludvik, učitelj, Kočevje, Košir Jože, podpredsednik OLO, Šobar Peter, uslužbenec, Kočevje, Nagode Ignac, uslužbenec, Blatnik Ludvik, Videm-Dobrepolje, Bradač Pavla, Kočevje, Debeljak Jožica, Kočevje, Grm Karel, rudar, Kočevje, Pirnat Andrej, uslužbenec, Kočevje, Repar Stane, učitelj, Kočevje, Selšek Jože, Ribnica, Boldan Jože-Silni, Kočevje, Bitenc Majda, Sodražica, Hegler Miroslav, delavec, Kočevje, Mohar Jože, Hrib-Lošld potok, Pogorelc Pavel, delavec, Kočevje, Purkart Slavko Velike Lašče, Sevšek Magda, Kočevje, Zajc Ludvik, profesor, Ribnica, žagar Jože, sekretar okrajnega odbora ZB.
V	revizijsko komisijo pa so bili izvoljeni:
Bradač Pavla, Gorše Franc, Švigelj Dušanka, Knapič Marija.
ZAKLJUČKI KONFERENCE
Razprava o poročilih OK je bila po komisijah Konferenca je predloge v celoti i prejela
POROČILO ORGANIZACIJSKO-POLITIČNE KOMISIJE
Poleg uspehov so v delu organi- opravljati njih družbeno vlogo, če ugotovila naslednje naloge. Organizacije Zveze komunistov tudi sla- 1,0 vsebina njihovega dela izvirala zaclje naj se utrjujejo prvenstveno Kmetijsko zadružništvo je ena bosti. Osnovna slabost jc nizek lz vsakodnevne in stalne aktivno- v direktni akciji mod množicami, izmed	najvažnejših	oblik dela v	ideološki	nivo članstva, ki povzro-	s“ elanst™- M® nekaterih osnov-	Delo na	tem področju naj lx, te-
borbi	za napredek	in preobrazbo	ča da se	komunisti včasih ne znaj-	mU oreanlzaclj Je še vedno preveč	melj za	ocenjevanje članov Zveze
našega podeželja. Tu imajo komu- ,le o in ne reariro io do™li hrn ni "^merjeno v reševanje zgolj notra- komunistov, za Izključevanje, ka-nisti otežkočenn delo zlasti ker se J° ‘ ne reaSiraJ° dovolj hitro na njih, največkrat osebnih vprašanj, znovanje in prav tako za sprejem je treba spoprijemati’z zaostalostjo *;aznoyrstao probleme. Prav zaradi pri tem pa Izgubljajo stik z vsako- novih članov. Sodelovanje komuni-ln drobnolastniško miselnostjo na toKa Je včasih tudi vpliv naših čla- dnevno problematiko. Razprava je stov v množičnih organizacijah i«. Brigadirji In brigadirke,	pridite na vseh	večjih	vrhovih	po	občinah.	vasi političnj položaj na vasi mo-	nov ln organizacij med množicami	ugotovila, da je v vseh takih pri-	društvih	mora iz tega razloga biti
veselo	snidenje	Okrog	njih	se	bo	zbirala	mladina	ramQ	ocenjevati po	tem kako se	prešibek.	Osnovne organizacije bo-	merili sovražnik lahko širil svoje	stalno in	aktivno ter predvsem do-
...	,	„ iz vseh aktivov. Vsak aktiv LM se dvl„a aociaiistiena zavest’ veča za- do lahko še bolj utrdile svoj vpliv Ideje med ljudmi. Borba proti tem sledno. Zato morajo komunisti skr-
22. aprila bo mladina slavila bo vključil v občinski program s družna imovina in uvajajo sociali- in laže pomagale komunistom tujim vplivom pa ni mogoča, do- beti, da se vsi sklepi, sprejeti v teh rninr, nSVor or. oo „	, , . ■ —.------.. - j-	J J	1	kler 8e bodo komunisti bali zame- organizacijah, tudi realizirajo. Od-
Desef lel
mladinskih delovnih brigad
desetletnico, odkar so se v našem točko, ki jo je pripravil v čast de-okraju in širom po domovini začeli setletnice. čitali se bodo brigadir-zbirati prvi junaki mladinskih de- 9ki dnevniki in programi našega lovnih brigad. Odhajali so v Bosno, dela za bodoče. Kresovi bodo tudi da s svojim znanjem odprejo kam- pozivali mladino in starejše, da se nita vrata in pregrade. Odprli so enotno kot en mož udeležijo cen-jih. Ko je drvel prvi vlak iz Brč- tralnega zbora v Kočevju.
Besede tovariša Ivana Mačka
re. V mnogih naših organizacijah praviti je torej treba pomanjkanje vlada nedoslednost, veliko je propa- doslednosti v našem delu. Zato je gandističnega dela, premalo pa kon- treba oblikovati take značaje, ki kretne aktivnosti in doslednosti v jim bo tuj vsak oportunizem, la-izvrševanju sklepov. Ožina našega godnost, površnost in lahkomlsel-dela se je pokazala tudi v tem, da nost pri obravnavanju družbenih
kega proti Banovičem in dalje pro-	.	.	.	. , Po poročilih komisij je govoril in s tem marsikaterega porinili v 9mo yu premalo pozorni pri dvl- problemov. Bolj kot doslej je treba
ti Beogradu, je vriskala vsa Bosna. Na d;an zbora se bodo z	-	okrajne konference tov. naročje naših nasprotnikov.	ganju mladih kadrov iz vrst delav- skrbeti za razvoj one velike pozi-
V Bosancih in graditeljih je zaži- gadirji	na železniški postaj .Uk	ivan Maček-Matija. Uvodoma je	Dalje je tovariš Maček govoril	cev jn kmetov.	tivne lastnosti komunistov, ki so
vela vera, da prihaja v te zaostale	0000 formirale brigade, o J S-	poudaril, da komunisti v svojem	o potrebi sprejemanja mladine v	Nujno je potrebno izboljšati ldeo-	delovali v času najtežjih prelzku-
kraje novo življenje. Skozi dolgi	“^Sadirja bodo krasile znac	delu šg yedno nlso v cei0tl osvojili	Zvezo komunistov, da s tem po-	loški študij, ki je bil doslej preveč	Senj, to je za osebno skromnost in
In mogočni Vranduk je stekla dru-	odlikovanja, lo mso le gole -	amemic, ki jih je nakazal VI. kon-	mladimo svoje vrste. Glede druž-	prepuščen stihiji in volji posamez-	predanost stvari socializma,
ga mladinska proga. Rasle so pro-	e, to so prav tako kakor par -	greg ZKJ >>To ge je čutllo << je de_	točnega upravljanja pa je poudaril,	nli{a, Zveza komunistov se mora še	Bolj kot doslej je treba utrjevati
ge, ceste in tovarne pod naporom	’ovanja simoon zrnje j jal tovariš Maček, »tudi v diskusiji da ne moremo govoriti o uspehih bolj boriti za politlčno-idejno enot- demokratični centralizem v delu
močne volje ln samopremagovanja	116 ln	miacun ljudi v d - pQ komisijah na vaši konferenci, v družbenem upravljanju, dokler nost ln mora preko najrazličnejših organizacij in vodstev Zveze komu-
mladih ljudi. Ti velikani pa so gra- 1 J	socialistično domovino.	Osnovna naloga komunista po VI.	imamo primere, da se delavci v de-	oblile pritegovati k reševanju vsak-	nistov. Pri tem je treba nuditi več
dili tudi mladino.	Skozi Kočevje bo v paradnem kongresu je, da se oborožuje z zna- lavskih svetih ne upajo povedati danjlh problemov še večje množice, pomoči osnovnim organizacijam ZK
Ob spominu na vesele in naporne	koraku brl£adirje spremljala ihla-	njem, da vzgaja sebe in druge, da	svojega mnenja, kot so to govorili	člani Zveze komunistov se morajo	kot doslej. Ta pomoč pa ne sme
dni nreživete v mladinskih briga-	dina in godba- Krenili bomo na	zna z močjo svojih argumentov	nekateri delegati v razpravi po ko-	truditi za to, da se delavski razred	ovirati samostojnega dela teh
d?h se človek ves prerodi Vrača	sladion- ■Na stadionu bomo poslu-	pridobivati množice za našo stvar	misijah. Komunisti v podjetju naj	v družbenem življenju še bolj uve-	osnovnih organizacij. Povečati je
se mu samozavest zlasti na želia	®ali Pr06ram lz življenja v delov-	— za socializem. O tern vprašanju	se večkrat sestanejo in obravnava-	ljavi. Komunisti na vasi pa se mo-	tudi treba število aktivov ZK, ki
po svideniu z delovnimi	tovariši	nlh briSadah' Vsl brigadirji bodo	je razpravljal tudi VI. plenum CK	jo probleme svojega	podjetja,	po-	raj0 potruditi, da bi se na	našem	naj posvetijo večjo skrb vzgoji ln
Željo da se zberemo sl	izmenia-	Preieli spominske diplome. Nato si	ZKJ,	vendar je bilo na tej konte-	tem se bodo delavci	na sejah	de-	podeželju še bolj utrdili in	razvili	vključevanju novih članov,
mo misli in se no brigadirsko do-	1)011(10 ogledali razstavo orodja in	renči	o tem malo povedanega.«	lavskih svetov upali	povedati	to,	socialistični odnosi preko	raznih	Mnogi naši komunisti menijo, da
zdravimo, bonm skušali	izpolniti	slik lz živlienia brigad. Predvideno	Dalje	je tovariš Maček predlagal,	kar mislijo.	oblik kmetijskega zadružništva.	So docela Izpolnili svojo dolžnost z
letos Okrajni komite mladine or-	j® tudl veselo rajanje. V popoldan-	naj bi gradivo VI. plenuma CK	»Iz organizacijskega poročila,«	Zaradi toga morajo osnovne organi-	aktivnostjo v družbenopolitičnem
ganizira za 22 april zbor vseh brl-	skih urah bodo medseb°jna tek-	ZKJ dobro preštudirali vsi občin-	je dejal tovariš Maček, »smo zve-	zacije in občinski komiteji skrbeti	življenju. Pri tem pa docela zane-
gadirjev iz kočevskega okraja Bri-	movan3a mladine v raznih pano-	ski komiteji in osnovne organizaci-	deli, da imamo malo kmetov-komu-	za to, da se poveča politična aktiv-	marjajo skrb za družino. Komisija
gadirji bodo preživeli z mladino in	&ah šP°rta ln telovadbe na sta-	je ZK. Komunisti morajo biti se-	nistov. Brez organiziranih kmetov,	nost mod kmeti ln da se na podla-	je ugotovila, da krivda za premajh-
starejšimi dan ob pestrem briga- dlonu-	znan jeni s političnimi in gospodar-	včlanjenih v Zvezo komunistov, se	gi tega prične v večjem merilu kot	no aktivnost žena, posebno delavk,
dirskem sporedu.	° Vsebina priprav nas bodri k ve- tikimi dogodki v državi, ker druga- ne bo mogla dvigati naša vas iz doslej sprejemati delovne kmete v ne leži na ženah samih, temveč na
selemu delu. želia je da bi bili ne morejo delati. Ce komunisti zaostalosti. Naša vas se bo zelo vrste Zveze komunistov. Naloga onih komunistih, ki podcenjujejo Na večer pred 22. aprilom bo	brigadir ji pobudniki sličnih pro-	ne 1)0(10 pojasnjevali ljudem ukre-	počasi dvigala iz zaostalosti, če ne	komunistov na vasi bi bila tudi,	družbeno vlogo žena. Komunist pri
občinski komite LMS Kočevje	gja” v občinah	Pov ljudske oblasti, bodo storili to	bodo kmetje-komunisti delali in se	seznanjati kmetijske proizvajalce	tem ne more Imeti dvojne morale,
skupno s telovadnim društvom	‘	,	drugi — klerikalci in malomeščan- borili za napredek.«	z napredkom v kmetijstvu In se če v družini nima urejenih sociall-
»Partizan« organiziral štafete mla- življenska sila naj se sprosti in aki elementi — na svoj način, tak, Nato je tov. Ivan Maček govoril boriti za dvig kmetijske proizvod- stičnih odnosov, potem tudi ne mo-dine iz vseh podjetij. Štafete bodo	pokaže,	kako	znajo brigadirji de-	ki	bo njim v korist. Tovariš Maček	o	gospodarski	politiki v letu 1956,	nje.	re trditi, da se	v javnosti bori	zu-
poživljale bakle. S tem bodo pre-	lati. Ne	sami,	tudi ostala mladina	je	odgovoril onim tovarišem, ki	so	o	investicijah,	o potrebi, da okraj	Posebna	dolžnost komunistov	je	nje.
bivalci Kočevja obveščeni o slav-	m starejši ljudje naj se pripravijo	v razpravi trdili, da je slabega po-	in občine posvetijo večjo skrb raz-	skrb za zdrav politični in Idejni	Komunisti, ki delajo v najrazlič-
nostni akademiji, ki bo v Šeško-	na ta veličastni zbor. Slednja or-	etičnega stanja na vasi kriva nam	voju obrti, zlasti razvoju sociali-	razvoj mlade generacije. Mladino je	nejših društvih, morajo skrbeti za
vem domu. Po akademiji se bodo	ganizacija je dolžna nuditi pomoč	nasprotna duhovščina in premajh-	stične obrti, in o drugih gospodar-	treba sistematično In konkretno za-	utrditev in razvoj teh društev mo-
vsi udeleženci zbrali ob tabornem	™ sodelovanje. Saj to ni navaden	na aktivnost prosvetnih delavcev,	skih vprašanjih.	poslovati z raznimi družbenimi na-	rajo krepiti naš vpliv v njih in se
ognju, ki ga bodo priredili tabor-	shod, to je zbor mladih ljudi, ki	komunisti pa po njihovem mnenju	Ob koncu svojega Izvajanja je	legami in Jo pri tem vsak dan	boriti za njihovo kvalitetno delo.
nlki. Tu bomo poslušali vajenski	so se prvi odločili zamenjati pu-	prav nič. Poudaril je, da če bodo	zaželel delegatom, da s konferen-	vzgajati. Ne sme se ponavljati na-	Komunisti morajo uveljavljati
tamburaški orkester, razne pesmi,	”ko a krampom ln lopato. Zbran	komunisti na vasi aktivni, ne bo	ce odidejo v svoje kraje z zavest-	paka osnovnih organizacij, ki so se	svoja načela v gospodarskih druž-
harmoniko in recitacije iz mladin-	b0 Ponos našega okraja, saj je bil	m0gel sovražnik mešati naših lju-	jo, da je treba več delati, več Studi-	bale sprejemati mlade ljudi v član-	beno-polltičnlh organizacijah’ ln v
skih delovnih brigad. Zaplesali bo-	vsak drugi mladinec na raznih	dj	pa tudi pošteno učiteljstvo	bo	rati, več razpravljati in rčizmišljatl	stvo	Zveze	komunistov.	vsem našem javnem življenju,	z
mo tudi brigadirsko kolo. Taborni	akcijah,	postalo delavno in napredno, če	ga	o	svojem delu,	da bomo z delom po	V	notranjem življenju	organiza-	dokazovanjem,	prepričevanjem	’	ln
ognji in kresovi bodo zagoreli na	Ludvik Golob ne bomo prepustili samemu sebi konferenci dosegli š večje uspehe, cij Zveze komunistov je komisija osebnimi vzgledi.
OKRAJNA KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV
V vsakodnevnem delu uveljavljamo socialistična načela
Poročilo sekretarja okrajnega komiteja Zveze komunistov Slovenije
Za uspehe, ki smo jih dosegli v kmetijski proizvodnji in na vasi sploh, imajo nemajhne zasluge nekateri kmetijski strokovnjaki, ki jim je pri srcu nadaljnji napredek in razvoj naše vasi. Razživelo se je delo mladinskih kmečkih krožkov, ki se bavijo s sadjarstvom, raznimi poizkusi v kmetijstvu, tako pri KZ Dobrepolje, Turjak, Rob, Pred-grad in drugod. V tej smeri marsikaj storijo tudi prosvetni delavci, zlasti v Fari, Banja Loki, Vel. Laščah, Predgradu in drugod. Ko ljudje, zlasti v nekaterih vaseh, kritizirajo nove predpise o obdavčenju in taksah, je prav, da kmetom obrazložimo, zakaj se bodo uporabljala sredstva, ki bodo zbrana na ta način, obenem pa seveda tudi to, da skupnost daje naši vasi velika finančna sredstva za razvoj in pospeševanje kmetijstva v obliki regresov, saj je samo v preteklem letu v našem okraju prispevala približno 50 milijonov dinarjev.
Komunisti in člani SZDL so v dobrepoljski dolini največ storili za sodelovanje ljudi pri reševanju raznih občinskih vprašanj s pomočjo zborov volivcev. V tej občini je bilo največ zborov volivcev sklicanih na pobudo volivcev samih. Tako so se od 1. 9. 1955 v teh krajih volivci zbrali na 15 zborih ter razpravljali predvsem o gospodarskih vprašanjih, kot na pr.: elektrifikacija in asanacija vasi, pogozdovanje zemljišč vaške skupnosti, nakup večjega poljedelskega orodja in podobno. Razveseljivo je, da so volivci reševali gospodarska vprašanja tako, da so s simi iskali sredstva in zbirali prispevke. Drugače je bilo pa na nekaterih zborih volivcev kočevske in drugih občin, kjer so volivci ta sredstva zahtevali pa samo od skupnosti.
če sedaj pregledamo v celoti uspehe delavskega upravljanja in družbenega upravljanja, zlasti uvajanje novega komunalnega sistema,
lahko ugotovimo zadovoljiv napredek, ki se kaže na gospodarskih in drugih področjih. Komunisti in člani SZDL so se zlasti po posvetovanju pri tov. Titu in po VI. plenarnem zasedanju SZDL Jugoslavije resno lotili izvajanja gospodarskih smernic in sklepov, ki so bili tu nakazani. S tem v zvezi so tudi občinski ljudski odbori že razpravljali o povečanju kmetijske proizvodnje, o zboljšanju zadružnega gospodarjenja, o iskanju lastnih sredstev za razvoj socialistične obiti in tako dalje.
O INICIATIVI IN METODI DELA
Nato je sekretar Okrajnega komiteja ZKS tovariš Klarič v poročilu obravnaval delo osnovnih organizacij in občinskih komitejev ZKS ter delavnost komunistov po občinskih konferencah in nadaljeval: »Večkrat smo že ugotovili, da se
je stanje v pogledu osvajanja metod dela, ki jih je nakazal VI. kongres ZKJ, precej izboljšalo in da so začeli komunisti te naloge uspešno izvajati v praksi, vendar v našem delu še vedno najdemo ostanke starih pojmovanj. Nekatere organizacije in posamezni komunisti čakajo ter zahtevajo za delo neka posebna navodila od zgoraj navzdol. Večinoma so to dobri kadri, ki hočejo iskreno sprovesti v življenje tisto, kar smatrajo, da je koristno socialistični graditvi. Komunisti naj ne čakajo samo direktiv in nekakšnega pritiska od zgoraj. Naše delo naj bo na osnovi dobre analize stanje posameznih področij, razbistritvi pojmov in vskla-janju stališč in enotnih mišljenj usmerjeno na aktivno sodelovanje komunistov v SZDL, v delavskih svetih, ljudskih odborih komun, organih družbenega upravljanja in drugod, kjer se naj komunisti s prepričevanjem in dokazovanjem bore za sprovajanje določenih go-spodarsko-političnih in drugih nalog, Tak način dela bo silil člane ZK, da se bodo učili in izobraževali, vendar ne zaradi direktiv višje-
ga foruma, pač pa zato, ker jim bo to znanje koristilo v vsakdanjem življenju in delu. Zato ni važno samo to, če je sestanek dobro obiskan, pač pa moramo skrbeti tudi za kvaliteto, da bodo sestanki dobro pripravljeni in da ljudje ne bodo hodili na sestanke samo zato, ker so disciplinirani. Zlasti na sestankih osnovnih organizacij ZK naj bo več študija in proučevanja našega dela in toliko manj raznih drobnih vprašanj, kot so posamezni prepiri reševanja moralnih, stanovanjskih in drugih problemov. Na osnovi takega dela se tudi ne bodo več pojavili prepiri med posameznimi organizacijami in komunisti o tem, kdo ima več zaslug za uspešno delo v njihovem kraju.
Končno se moramo nekoliko zadržati na vprašanju polltično-ideo-loške vzgoje našega kadra. Mnogokrat poudarjamo, da je premajhna aktivnost v političnem delu komunistov, zlasti kadar gre za pojasnjevanje gospodarske politike in raznih gospodarskih ukrepov, vzrok pomanjkljiva gospodarska razgledanost. Da bi v« tem pogledu prišli nekoliko naprej, smo lani v vseh
večjih krajih priredili več seminarjev, ki so se jih udeležili komunisti, člani odborov SZDL in mladinski aktivisti. Na teh seminarjih smo obravnavali razna vprašanja iz gospodarstva, organizacije komun, naše notranje in zunanje politike in drugo. Ta predavanja in razprave so bile dobro obiskane, saj jim je poleg članov Socialistične zveze in mladinske organizacije prisostvovalo 1043 članov ZK. Tudi okrajni sindikalni svet je po sindikalnih Organizacijah priredil 119 predavanj o ideološko-političnih In splošno izobraževalnih vprašanjih. Bolj kakor doslej pa bomo morali skrbeti za načrtno vzgojo kadra in pri tem misliti na daljše razdobje.
Z vsakodnevnim učenjem in izobraževanjem bomo dvignili kvaliteto dela, kvaliteta dela pa nam bo dala nove iskrene borce za napredek naše socialistične stvari.
»Z delom, osebnimi zgledi in enotno voljo bomo dokazali množicam, da smo komunisti ohranili slavne tradicije Komunistične partije in partizanstva,« je končal svoje poročilo sekretar Okrajnega komiteja ZK tovariš Jože Klarič.
DRUŽBENO UPRAVLJANJE
Tovariš Klarič se je dalj časa zadržal pri poročilu o družbenem upravljanju. Poleg številnih uspehov, ki so bili doseženi v tem, je navedel tudi nekatere pomanjkljivosti, zlasti pri formiranju svetov pri občinskih ljudskih odborih. — »V občinah Draga-Loški potok, Dobrepolje in delno tudi drugod,« je dejal tov. Klarič, »so hoteli imeti čim manjše število svetov. Poleg tega so hoteli voliti v te organe predvsem ljudi iz centra. To so opravičevali z manjšimi stroški za sklicevanje sej, da se člani svetov na ta način laže sestajajo in podobno. Vzrok za to je bilo marsikje tudi nezaupanje v ljudi. V vsem okraju sodeluje v družbenem upravljanju, v oblastnih organih in raznih ustanovah skupaj 1986 državljanov. Največ svetov ima občina Ribnica, in sicer 13, najmanj pa občini Draga-Loški potok in Predgrad, in to le 7 svetov. Pri oceni dobrega ali slabega dela . organov družbenega upravljanja v posamezni občini pa ni važno samo število svetov in število državljanov, ki sodelujejo v njih, pač pa je važno aktivno delo in soodločanje družbenih organov v poslovanju ljudskih odborov in ustanov.« Tov. Klarič je kritično ocenil staro metodo dela nekaterih upravnih organov, zlasti posameznih tajnikov občinskih ljudskih odborov, ki hočejo v delu ljudskega odbora, svetov in komisij imeti glavno besedo. »Skrb za družbeno upravljanje,« je poudaril tov. Klarič, »naj ne bo samo na občinskih ljudskih odborih, pa tudi ne samo na komunistih, ki so v teh odborih, pač pa na vseh komunistih in organizacijah SZDL, ki delajo v dotičnem kraju.«
V nekaterih občinah se že občuti pomoč političnih in družbenih organizacij pri delu ljudskih odborov. Tako je na pr. organizacija SZDL v Ribnici že predložila vrsto predlogov v razpravo občinskemu ljudskemu odboru. Ta ln drugi ljudski odbori tudi vabijo na seje zastopnike političnih in družbenih organizacij, zlasti ko se obravnavajo vprašanja, ki so jih le-te predlagale v razpravo.
POROČILO KOMISIJ - ZAKLJUČKI KONFERENCE KOMUNISTOV
Poročilo komisije za družbeno upravljanje
V večjih gospodarskih organizacijah z raztresenimi delovišči, kjer je občutiti pomanjkllvo upravljanje, je nujno ustanoviti obratne delavske svete in tako čimbolj razširiti delavsko upravljanje ter zagotoviti boljše delo centralnih organov delavskega upravljanja. Prav tako bo treba z ustanavljanjem raznih komisij pri delavskih svetih pridobiti čimveč članstva kolektiva za sodelovanje pri delavskem upravljanju. Ustanavljale naj bi se predvsem komisije za vzgojo kadrov, za delovne odnose, storilnost dela in podobno. V gospodarskih organizacijah, kjer se z obratnimi delavskimi sveti ne da uvesti delavsko upravljanje, naj se poiščejo nove oblike dela z raznimi komisijami po panogah.
t
VEČ POVEZAVE MED SINDIKATOM IN DELAVSKIM SVETOM
Potrebna je tesnejša povezava med delavskimi sveti in sindikati. Delavski svet bi moral seznanjati upravni odbor sindikata z važnejšimi sklepi, poskrbeti za skupno akcijo pri izvrševanju važnejših ukrepov, ki se tičejo celotnega kolektiva. Sejam delavskih svetov bi morali prisostvovati tudi predstavniki sindikata, že pred zasedanji pa naj bi bil sindikat seznanjen s temo in materialom, ki se bo na delavskem svetu obravnaval.
Pred volitvami v nove delavske svete morajo komunisti pripravam za te volitve posvetiti kar največ pozornosti. Komunisti naj se čutijo odgovorne za čim boljši kadrovski sestav novih delavskih svetov ln naj tudi poskrbe za ustalitev delovne sile, ker velika fluktuacija bistveno vpliva na slabo delo delavskih svetov.
Predlagati je treba čimprejšnjo ustanovitev zbora proizvajalcev po komunah, s čimer bo omogočeno
tesnejše sodelovanje med kolektivi, natančnejše spoznavanje celotnega gospodarstva in temeljitejše obravnavanje splošnodružbenega dogajanja. Tako bomo tudi zagotovili večji vpliv proizvajalcev v družbenem upravljanju.
V	gospodarskih organizacijah z upravnimi organi (mišljene so v glavnem zadruge), kjer ni organov delavskega upravljanja, je potrebno uvesti delavske svete ’ in upravne odbore in vzgajati člane kolektiva v aktiviste širjenja socialističnih odnosov na vasi.
MLADINO V ORGANE UPRAVLJANJA
V	organe, delavskega upravljanja uvedimo čhnveč mladine in premagajmo predsodke, da mladina še ni dorasla delavskemu upravljanju. Preko svetov mladih proizvajalcev mladinskih aktivov, ki naj se. formirajo po podjetjih, se bomo preskrbeli z mladim kadrom, ki bo sposoben sodelovati v organih delavskega upravljanja.
Pospeševati je prav tako treba zadružno stanovanjsko izgradnjo ter na ta način odpravljati individualistične pojave, ki odvajajo državljane od splošnih družbenih problemov, ter zagotoviti smotrno izgradnjo mest in naselij v skladu s sodobnimi urbanističnimi načeli.
Komisija je ugotovila, da so organi družbenega samoupravljanja na področju oblasti, prosvete, zdravstva ln skrbstva uspešno delovali, ugotovila pa je tudi, da morajo komunisti na tem področju aktivneje delati v smislu usmerjanja iniciative državljanov v teh organih. Zlasti je komisija poudarila nujnost aktivizacije krajevnih odborov in svetov v občinah, kot osnovnih organih družbenega samoupravljanja na področju oblasti. Bila jo mnenja, da je število svetov v občinah Lašče, Draga-Loški potok in Predgrad glede na krajevno problema-
NOVICE
Po hudih notranjih bojih in bojih proti Francozom je Tunis 20. marca 1956 končno postal neodvisna država. Teden dni po proglasitvi neodvisnosti so že bile volitve za parlament.
Poleg političnih akcij, ki skuša z njimi rešiti težak položaj v Alži-ru, je francoska vlada začela tudi velike desetdnevne vojaške akcije proti alžirskim upornikom.
RAZOROŽITEV IN RUSI
V Londonu je začela zasedati komisija za razorožitev, v kateri sodelujejo poleg Angležev in Ame-rikancev tudi Rusi, Francozi in Kanadčani. Komisija razpravlja o amglo-francoskem predlogu razorožitve, ki predvideva postopno razorožitev in to v treh fazah. Sovjeti še niso pojasnili svojega stališča do tega predloga.
Po živahnih stikih, ki so jih Sovjeti vzpostavili z deželami Južne Azije, se sedaj pripravljajo na vzpostavitev enakih stikov z nekaterimi deželami Zahodne Evrope. Po obiskih finskega in danskega predsednika v Moskvi bosta od 18. do 27. aprila gosta angleške kraljice Bulganin in Hruščev, ki bosta dospela tja s sovjetsko križarko. Obiskala bosta angleški parlament in poleg drugih ustanov tudi angleški center za atomske raziskave. V pripravah za vzpostavitev po-
trebnega vzdušja so Sovjeti dali angleškemu veleposlaniku v Moskvi kot prvemu tujemu diplomatu priliko, da govori na moskovski televizijski postaji o bližnjem obisku sovjetskih voditeljev.
NAŠA AKTIVNOST
Z velikim zanimanjem pričakujejo vsi obisk maršala Tita v Sovjetski zvezi, kamor namerava v kratkem oditi.
Delegacija CK Zveze komunistov Jugoslav!j je na povratku iz Varšave, kjer je prisostvovala pogrebu predsednika poljske delavske partije Boleslava Bieruta, obiskala Prago in imela razgovore z voditelji češke komunistične partije.
Predsednik francoske republike Rene Coty je odlikoval našega generala Miloje Milojeviča, podpredsednika svetovne federacije bivših borcev, z visokim odlikovanjem Legije časti v znak priznanja za njegove zasluge v delu te federacije.
Francoski parlament je ustanovil posebno komisijo francosko-jugoslovanskega prijateljstva. V komisiji sodeluje več kot 100 poslancev. Predsednik komisije gosp. Hamon bo obiskal v kratkem Beograd.
Jugoslovan; pričakujemo v kratkem obisk belgijskega zunanjega ministra g. Spaaka, ki bo v Beo-
tiko mnogo premajhno. Delo občinskih ljudskih odborov je še vedno prakticistično, vsebinsko pa z ozirom na in bogatejše,
DRUŽBENO UPRAVLJANJE TRGOVINE
činski komiteji bolj pozanimajo za to, kako so politično usmerjeni študentje, ki prejemajo štipendije. Komunisti v občinskih ljudskih
nove pristojnosti plodnejše	8C * trebil lotiti vpra-
tejše, vendar ponekod še področju trgovine* k j 'ko r nu n isU* odborih morajo poskrbeti, da razne vedno dirigirano po tajnikih in dru- čeprav so neposredni potrošniki ustanove, ki so prišle v rijihovo gih občinskih uslužbencih. Komuni- kakor tudi občinski ljudski odbori) kompetenco, ne bodo postale divje sti, ki delajo na teh področjih, bodo ne kažejo nobenega zanimanja. Pri organizacije, kot je to že čutiti na morali vse bolj aktivno usmerjati vseh samoupravnih organih s pod- področju zdravstvene službe, državljane v smeri izgradnje socia- roč ja oblasti, prosvete, zdravstva Komunisti še vedno premalo solističnih družbenih odnosov. Pose- ,n skrbstva pa opozarja komisija “plujejo v kulturnoprosvetnih ln bej onozaria komisi ia na nrirane na kadrovski sestav, kateremu so nekulturnih organizacijah in se za-
sJnouprave s ZroŠta Lco toe- k°muni8» njihove organizacije tega zlasti na področju Ijud-■uuprave s pourocja rano ime-	tu, Dremaln na#n]„	sko prosvetnega dela javljajo poiz-
novanih družbenih služb. Ti organi	’	kusi nasprotnikov, da bi vanje
so sicer aktivni, vendar pod vpil- Komunisti morajo prav tako po- vnesli svoj vpliv, odnosno da bi vom administracije, ki jo sicer svetiti več pozornosti delu šolskih mladino odtrgali od naših tovrstnih dolžna sodelovati v teh organih in Bve:J,v’ Predvsem pa morajo pod- organizacij.
posredovati material za njihovo de- P™t‘j nazLintii"!?1'^18!6. v. bor“ Komunisti se morajo torej odloč-
lo, vendar vnaša ta administracija	^ onT	no 8P<>PriJe« na vseh področjih
__________- teljem in le-tem onemogoč.ti škod- družbene dejavnosti, kjer koli se
maniSimf	“aJ‘ Pojavijo pereči problemi, ki jih naj
J	e	rešujejo v organih družbenega sa-
Prav tako je potrebno, da^se ob- moupravljanja.
Poročilo komisije za kmetijska in zadružna vprašanja
V odborih kmetijskih zadrug je olja ln onemogočajo poizkusi go- s tem zboljšala tudi njihova živ-še vedno premalo žena in mladine, spodarske krepitve kapitalistično Ijenjska raven, ki bi aktivno delali, zato je naloga nastrojenih elementov.	Uveljaviti je treba tudi zamisel
komunistov, da na občnih zborih, V kmetijskih zadrugah ni nikjer plačevanja delavcev v kmetijstvu ki b ide v kratkem, vpihajo na t">, kmetijskih strokovnjakov s srednjo po kilogramu pridelka, ker sc je to da v te odbore pride čimveč mla-	■	• ■	-	— -	-	- -
dih zadružnikov in žena.
v te organe tudi svoj vpliv, občin' skl ljudski odbori pa ne nudijo tem manjšimi, organom sistematične pomoči.
ali višješolsko Izobrazbo. Zadruge do sedaj pokazalo zelo uspešno v naj bi del svojih sredstev usmerile živinoreji in v nekaterih poljedel-Vprašanje obrtništva pri KZ, ki tudi za vzgojo strokovnih kadrov, skih kulturah, neposredno vpliva na standard pre- Obstoječi kadri pri OZZ in OLO pa Osnovna slabost kmetijstva v na-bivalstva, je še vedno problematic- naj svoje strokovno delo povezuje- šem okraju je bila v tem, da ni bl-no. Število teh obratov je premajh- jo s tekočimi politično gospodar- i0 jasne gospodarske perspektive
no, zato naj KZ organizirajo več sklmi nalogami, različnih uslužnostnih obratov.
kakor tudi potrebne gospodarske Organi delavskega samouprav- analize o možnostih razvoja kme-Finančna sredstva, ki jih zadru- ljanja na državnih posestvih naj tljstva. Cimprej je treba izdelati te-ge ustvarjajo, se pri nekaterih KZ razmotrijo možnost ln smotrnost meljito gospodarsko analizo dose-še vedno negospodarsko Izkorišča- organiziranja delavskih svetov po danjega stanja in na osnovi te iz-jo. V bodoče naj se ta sredstva upravah. Sindikalne organizacije delati gospodarske načrte o razvoju uporabljajo predvsem za krepitev na posestvih in kmetijskih zadru- kmetijstva našega okraja nasploh zadružne imovine, ki naj služi vsem gah pa naj posvetijo več skrbi kul- kakor tudi podrobne gospodarske zadružnikom pod enakimi pogoji, turnemu in strokovnemu lzobraže- načrte za posamezne zadruge in S tem naj se ustvarja diferencia- vanju svojega članstva, ker se bo posestva
Občni zbor SZDL na Rudniku
gradu razpravljal o razširitvi medsebojnih stikov.
V avstrijskem zunanjem ministrstvu je vložil oster protest v imenu naše vlade naš veleposlanik na Dunaju, ker so avstrijske oblasti zaprle štiri naše državljane, ki so svojega petega tovariša nagovarjali, naj ne ostane na Dunaju, kakor se je namenil. V zvezi s tem dogodkom je skoraj ves avstrijski tisk pisal zelo grobo o Jugoslaviji in s tem pokazal, da se stališče našh sosedov ni mnogo spremenilo od nekdanjega.
Za novega veleposlanika Jugoslavije v Sovjetski zvezi je bil imenovan tov. Veljko Mičunovič, ki je že odpotoval v Moskvo na novo službeno mesto.
V PODJETJU KLJUČAVNIČARSTVO SO IZVOLILI NOV DELAVSKI SVET
Preteklo nedeljo so v podjetju Ključavničarstvo Kočevje izvolili nov 25-članski delavski svet. Od 176 volivcev so sc volitev udeležili vsi razen bolnih in odsotnih. Delovni kolektiv zaupa novemu delavskemu svetu, da bo uspešno gospodaril s podjetjem, saj bo tako največ doprinesel k napredku in gospodarskemu razvoju našega okraja.
Preskrba rudarjev in stanovanja
Na občnem zboru se je razvila diskusija okrog preskrbe rudarjev in okrog stanovanjskega problema. Ker so bili člani mnenja, da se na tem občnem zboru izvoli tudi potrošniški svet, ki ga doslej še ni bilo in ki naj bi nadzoroval preskrbo prebivalstva in jo tudi izboljšal, je bil tak svet po širši debati izvoljen za teren Rudnik, člani za Šalko vas in okolico pa bodo voljeni naknadno.
Prostori, v katerih se nahaja rudniški konzum »Preskrba rudarjev«, so za trgovino neprimerni. Upravnik tov. Lampe je obširno orisal finančne in ostale težkoče. Samo elektrike so porabili mesečno za 400 KWh (kilovatnih ur), kar je dokaz, da mora vse dneve goreti luč. Pri kruhu ima trgovina mesečno 15.000 din zgube, ker zaračunajo vozniki za vsak prevoz 250 din. Najemnina za prostore pa je bila zvišana od 8000 na 20.000 dinarjev.
Občina (Hibitiea je praenooata
Občinski ljudski odbor Ribnica je imel dne 26. marca 1956 točno ob 9. uri slavnostno sejo, na kateri so se zbrali vsi odborniki, domači partizani in ostali povabljeni gostje. Med temi je bil narodni heroj Dušan Silni, komandant prve ribniške čete tovariš Filip Tekavec-Gašper, predsednik OLO Kočevje tov. Janez Pirnat, komandant sedanjega ribniškega garnizona in še mnogo drugih uglednih domačih partizanov in aktivistov. Zbor so pozdravili tudi naši najmlajši s šopki v roki.
26. marec je eden največjih ln najslavnejših dni naše ribniške doline, to je tudi dan zmage vseh demokratičnih sil ribniške doline proti fašizmu in reakciji.
Na pobudo Komunistične partije se je v jeseni leta 1941 v Ribnici organiziral odbor Osvobodilne fronte, ki je svojo nalogo častno opravljal. S pomočjo KP je organiziral vse večji odpor proti okupatorju in tako so naš partizanske enote iz dneva v dan rasle. Okupator pa je gonil naše zavedne ljudi v koncentracijska taborišča, kjer so umi-
rali v trpljenju in lakoti. Toda vsa ta zverstva v ribniški dolini in tudi drugje niso okupatorju pomagala nič, ker se je upor kljub vsemu vedno bolj širil.«
V kratkih besedah je pozdravil vse navzoče tudi prvi komandant ribniške čete tov. Gašper, nato pa se je v dvorani oglasila harmonika in partizanska pesem. Vmes so si borci pripovedovali doživljaje iz NOB, Tako je narodni heroj Silni pripovedoval, kako je 1943 s svojimi tovariši prikorakal v Ribnico.
Slavnosti se je udeležil tudi zaslužni član in aktivist dr, Oražem, ki se je ob koncu celo zavrtel v plesu s takim veseljem kot malo kdaj — saj ga je v družbi sploh le malokdaj videti, ker še vedno častno izpolnjuje svojo nalogo — zdravniško pomoč svojemu bližnjemu.
Ta slavnostna seja se nam bo trajno vtisnila v spomin, odborniki občinskega odbora pa se bodo še z večjim elanom lotili dela za pro-cvit ribniške doline.
Karol Pogačnik
Da bi bila trgovina kljub povišanju režije v bodoče aktivna, ne da bi podražila blago, je novi potrošniški svet zadolžen, da predlaga merodajnim forumom, t. j. občini, gospodarskemu svetu in okraju združitev te trgovine s poslovalnico v Šalki vasi, s čimer bi se mesečna režija znižala za približno 20.000 din.
Tudi stanovanjski problem je zelo pereč, precej družin stanuje v barakah, higiensko neprimernih prostorih, z graditvijo nove proge pa bo še odpadlo devet stanovanj, za te družine bo seveda treba preskrbeti nova bivališča. V lanskem letu je Rudnik prejel 15% iz stanovanjskega sklada, s čimer je bil dograjen stanovanjski blok. Letos pa se steka le 10% plačnega fonda v občinski stanovanjski sklad in Rudnik ne bo mogel niti graditi novih, niti popravljati starih stanovanj, če ne bo dobil posojilo, za kar pa ima že priznano pravico. Zaprošeno je bilo za 20,000.000 din. Nujno je potrebno, da se iz občinske stanovanjske skupnosti dodeli vsaj nekaj milijonov rudniški stanovanjski skupnosti za najnujnejša popravila. Lani je bilo porabljenih za adaptacijo stare, nove in pazniške kolonije (delno) 8.5 milijonov dinarjev.
V debato o izredno kritičnem stanovanjskem vprašanju je posegel tudi predsednik občine tovariš Grm, ki je pojasnil, da se steka 10% od plačnega fonda v občinski stanovanjski sklad. Na ta način pridobljenih 60 do 65 milijonov se bo letos v prvi vrsti uporabilo za dograditev nedovršenih stavb, s čimer bi se pridobilo okrog 60 stanovanj. Iz istega fonda pa se *o dajalo tudi kredite privatnikom, ki nameravajo graditi hiše. R. J.
Za naše kmetovalce Vaška
skupnost po novem zakonu
Kako uporabiti zmrznjen krompir
Ker je to zimo zmrznilo precej krompirja, pa tudi pese in korenja, nas je že več kmetov spraševalo, če se tak zmrznjen krompir lahko porabi kot krma.
Kdor ima manjšo količino zmrznjenega krompirja ali druge prstni-ne, ne bo imel težav. Potrebno bo le,’ da ga čimprej pokrmi. Da ne bi živina dobila prebavnih težav,
vami, povrh pa še nabijemo ilovico, tako da preprečimo dostop zra- Od zemljiške odveze, ki se je iz- drugačne temelje. Zakon je pred- sko pravico. Toda čeprav imajo ka. Vsaj 18 do 25 dni pustimo vajala v stari Avstriji po poseb- vsem oživil spet prvotni namen občinski ljudski odbor možnost, da krompir pri miru, potem pa ga že nem cesarskem patentu iz 1. 1953, agrarnih skupnosti, ki je prav v z zadevnimi zemljišči razpolagajo lahko začnemo krmiti. Siliran Pa do danes, se je vleklo na pod- kolektivni rabi pašnikov in gozdov, na enak način, kakor razpolagajo krompir je treba jemati po celi po- ročju kočevskega okraja zamota- Dal je tudi osnovo za dokončno z drugim splošnim ljudskim pre-vršini. Krmimo ga lahko prašičem no in nikdar prav rešeno vpraša- ureditev lastninskih odnosov, pašnih moženjem, dopušča omenjeni novi
zakon, da se na teh zemljiščih urc-de skupni pašniki. Ti pašniki bodo
ogrelo. Si pa lahko pomagamo tudi v tem primeru. Zmrznjen krompir moramo silirati. Na ta način se _________________________________
bo ohranil tudi več mesecev. Ker jn |-ucjj goveji živini. S siliranim nje vaških (agrarnih) skupnosti, pravic in podobno. Ta zakon pa je
večinoma ni na razpolago silosov, -	....	~------------------- J~ —	-J ’-----
je prav tako mogoče silirati v na-
krompirjem pričnemo krmiti v Zemljiška odveza je za takratne bil izdan že leta 1947, torej kmalu majhnih količinah in postopno ve- čase res pomenila napredno rešitev po končani vojni, in ni mogel služili v prvi vrsti tistim pašnim
vadne kadi. Tak krompir je treba čamo dnevni obrok. Zlasti previd- porajajočega se agrarnega vpraša- podrobneje urediti številnih vpra- interesentom, ki imajo rodovniško
prebrati in mu odstraniti vse klice; gnil krompir moramo seveda zavreči. Zatem pustimo krompir ne-
je frb zmrznjen krompir, prav kaj časa v hladni vodi, ga opere-jc Lic«	j _ r . m0 in skuhamo oziroma parimo.
no je treba * ravnati pri brejih ži- nja, prinesla pa je s seboj številne Sanj gospodarjenja in izkoriščanja plemensko živino, nato tistim, ki valih Ko krmimo silirano krmo, spore, ki so se vlekli desetletja v skupnih zemljišč.	imajo mlado živino in krave molz-
ne smemo pozabiti dodajati klajno rajnki Avstriji in bivši^Jugoslaviji, pred dnevi je Ljudska skupščina nice, in šele nazadnje tistim, ki
Kuhan ali parjen krompir zgnetemo, potem pa ga damo v kad oziroma silos in dobro stlačimo. Pred
polnjenjem je treba dati na dno ostalo prsnim. Kdor nekaj plev, da popijejo odvečno vodo. čim je kad polna in krompir dobro stlačen, ga pokrijemo s ple-
tako pa tudi peso ali korenje za 2 do 3 ure dati v hladno vodo. Ta odvzame skoraj vso zmrzal. Za tem se mora krma skuhati in tako lahko damo živini. Vode, v kateri se je krompir kuhal, ne smemo porabiti za živali. Tako pripravljen krompir lahko dajemo goveji živini in prašičem, toda ne prevelike količine. Brejim, zlasti visoko brejim živalim ni priporočljivo krmiti takšno krmo, ker bi lahko izvrgle.
Previdni moramo biti tudi pri živalih, ki dojijo, ker bi s tem pri
mladičih lahko povzročili drisko, spomlad samo narava, tudi v člo-To velja tako za prašiče kakor za Veku se vrši neka obnova. Njegov
apno ali, kar je še bolje, rudninski a so se le poredko končali s pra- lrs sprejela nov zakon o uprav- imajo drugo živino. Skupni pašniki
vim izidom. Vaške skupnosti po ijjmju in o gospodarjenju s pre- naj torej ne služijo posameznim
moženjem bivših agrarnih skupno- gospodarskim interesom kmetov, sti, ki je izšel v 7. številki republi- *	‘ ^
škega Uradnega lista. Glavna na-
dodatek »Kostan«.
Podobno tabor krompir lahko	TEg.
•mramo , mcMnlci a njim tud,	tapS"
zeiei po- no krlžall lnteresi posameznih ude-drobnejših navodil, naj se oglasi
na kmetijski postaji v Kočevju.
Ing. Anton Zorc
ležencev, zvečina velikih kmetov, ki so na prvotno skupnih zemljiščih želeli prigrabiti čimveč pravic za svoja posestva. Mali kmetje,
pač pa skupnemu interesu občine, da se čimprej dvigne kvaliteta ži-čela novega zakona so zlasti: biv- vine, če pa za ta cilj zemljišča še vaške skupnosti so družbena hivših vaških skupnosti ne bi za-
lastnina, uprava gre občinskim ljudskim odborom, skupni pašniki naj služijo vsem pašnim intere-
(- zdrava i
Bliža se pomlad, ki jo že tako lenjavo,
in dobra solata
kajžarji in priseljenci si na skup- gontom brez razlike, torej tudi ma-
nih zemljiščih niso mogli zagotoviti niti toliko pravic, da bi si za-ki jo je mogoče pripra- gotovih gospodarski obstoj.
dostovala, dopušča zakon možnost, da se skupnim pašnikom pripoje tudi druga zemljišča splošnega ljudskega premoženja, čeprav niso lemu kmetu, gozdovi naj se za pa- nikoli spadala k vaškim skupnostim.
Na drugi strani zakon omejuje
šo praviloma ne uporabljajo. Sledeč gornjim načelom je torej
težko čakamo. Ne obnavlja se na viti na najraznovrstnejše načine. Dolgotrajni postopki bivših av- vsa zemljišča bivših vaških (agrar- izkoriščanje gozdov za pašo in
govedo. Zato uporabimo tako krmo pri doječih živalih le v manjših količinah.
Če pa nam je zmrznilo več krompirja, tako da ga ne bo mo-
organizem je posebno v prvih mesecih občutljiv, kar se kaže v utrujenosti in splošni oslabelosti. Velik del teh nevšečnosti izvira iz telesnih razlogov in marsičemu se iz-
Zelenjava je	lahko prebavljiva in	atrijskih in jugoslovanskih agrar-	nlh) skupnosti smatrati za splošno	pridobivanje	stelje. Paša	in	grab-
obnavlja kri,	in je zato priporoč-	nih komisarjev, ki so največkrat	ijutisko premoženje, s katerim	Ijenje stelje	v gozdovih	povzroča
ljiva za naše	malčke, za malokrv-	samo nameravali kolektivno last-	Upravijajo občinski ljudski odbori,	dokajšnjo škodo, ki jo	je	treba,
ne in slabokrvne, za ljudi z neči-	nino odpraviti in skupna zemljišča	Tako bodo ta zemljišča vpisana	kolikor le
goče pokrmiti, kakor je bilo opi- ognemo z razumno izbrano hrano.
Zimska hrana je težka, gosta, n^astna in' zato teže prebavljiva. Pomlad nam pa prinaša svežo ze-
sano, vsaj v 2 do 3 tednih, je nevarnost, da bo segnil. Gniti bo namreč pričel, čim se bo ozračje
Kaj pa gredice na vrtu?
sto poltjo in za one, ki jim izpada- razdeliti, prave rešitve niso pri-jo lasje ali so nervozni. Zelenjava nesli.
je bogata mineralnih snovi in vi- N0Va Jugoslavija je že z zako-taminov. V naše spomladanske je- nom 0 agrarnih skupnostih zadevo tem postopku razdelili in si prido-dilnike bi morali uvrstiti predvsem giede teh zemljišč postavila na biti na posameznih delih lastnin-špinačo, regrat in vse vrste zelene solate. Nežne mlade koprive so dobro nadomestilo za špinačo. Mesečno redkvico, luk, por, mlade ko-lerabice je najbolje uživati surove ali kvečjemu dušene.
Zdrava pomladanska zelenjava, ki jo nudi lahko vsaka gospodinja
moč, preprečiti. Toda tudi v zemljiški knjigi, razen tistih zakon je upošteval tudi tiste iz-
Pospešimo pridelek zgodnjega krompirja
zemljišč, ki so si jih upravičenci jemne primere, kjer gospodarski že pred 6. aprlom 1941 v zakoni- obstoj kmečkih ogspodarstev terja
tako Izkoriščanje gozdov. Zato v podrejeni vrsti dopušča, da se ustanove pašne pravice tudi v gozdovih, če je skupnemu pašniku to neizogibno potrebno, dopušča pa tudi ustanovitev pravic pridobivanja stelje, drv in tehničnega lesa v tistih gozdovih bivših vaških skupnosti, kjer so take pravice že doslej obstojale. Seveda pa so te
Prvi doma pridelan krompir, če zaboje ali po tleh največ 10 do 14 „„„   _____________________j- je dovolj zgoden, daje kosilu kar centimetrov debelo. Po 14 dneh
in ugreta zemlia ča rdeče zelie ohrovt rano zelie), svoji družini, je regrat. Vsebuje nekam praznično obeležje. Nič čud- krompir pregledamo, izločimo vse pravice dopustne le tam,, kjer bi m ugreta zemlja Ca, rdeče zelje, ohrovt, rano zerjej,	rudninskih snovi in vitami- nega, krompir starega pridelka, gomolje, ki so bolni ali ki ne od- bilo redno gospodarjenje kmečkih
nov, vzbuja te in draži prebavne zlasti še iz slabih shramb, mogoče ganjajo čvrstih kali, kakor tudi *	~
žleze. Tudi za jetra je koristen, še omrznjen, se kar ne da primer- gomolje, ki delajo nitaste kali (ni-Posebno dober je regrat, ki je ra- jati z novim ostrganim krompir- tavost), ker taki niso za seme. sel na peščeni zemlji ali kar v pe- čkom, ki lepo opražen skoraj pre- Siljenje traja 4—6 tednov, v tem sku, ker je bolj bel in krhek kot kaša, bi rekli, tek po pečenki. času zrastejo kratki, močni in zna-
Toplo sonce
nas že vabita v naravo, združimo zelena, kumare, por, paprika in dr. zato prijetno s koristnim! Poglej- Solato, redkvico, kolerabico in dru-mo naš vrtiček, pretuhtajmo, kako go drobno zelenjavo sejmo med ga bomo letos posadili, da bomo glavne vrtnine. Odmaknjen del vr-imeli čimveč od njega!	ta določimo za trajne vrtnine: hren,
V hladni kočevski zemlji v mar- šparglje, rabarbaro in trajne dišav-
posestev ogroženo.
cu le redkokda^že ‘seiemo vendar nice (žajbelj, majaron, pehtran, ti- travniški. Regrat, pobran na kr- Ker vemo, da sleherna gospodi- Ciino barvani kaličl’ Siljene gomo-
m lahko nrinravimo vse potrebno mijan, pelin, melisa). Obmejne gre- tinah, ima lepo bela in mehka ste- nja rada dobro postreže svojo dru- lje preneseno na vrt ali njivo pre- r_ , „
da bomo pozneje vsemu delu la* de porabimo za špinačo, nariški fl- belca.to je^zato Mn.^Jemoga žino tudi za našo kmečko gospo- vidno mogoče v istih zabojih, da slabo zagnojena z domačim gno-
žan. Krompir je zelo hvaležen za umetna gnojila, zadošča že 2 do 3 kg kalijeve soli in 4 do 5 kg su-perfosfata na ar. če pa je zemlja
ko sproti sledili.
žol iasrode blitvo in enoletne di- v solati samega. Lahko pa mu pri- dinjo to velja, dajemo nekaj napot- se kaličl ne polomijo. Sadimo, ko
’ J °	...	-	.	nil	T .tilt- 1_ »n-n^Mlnnin	i ■	.	p.., m . ■ ,	_1_
če še nismo, vsaj v marcu globo-
šavnice (janež, šetraj, koper in

jem, pa dodamo še 2 do 3 kg ni-tromonkala, vse to na 1 ar površine. Kalijevo sol in superfosfat
mešamo krompirja ali fižola. Lah-	kov za pridelovanje zgodnjega	se zemlja ugreje na' 7° C ali kadar
ko ga tudi skuhamo v slani vodi,	krompirja.	začne zeleneti bukev in ko ni več
ga odcedimo, ga popopramo, po-	Zgodnejši pridelek dosežemo, če	nevarnosti za mraz če le mogoče trosimo na prelopatano (preorano)
ara »mr £55;	SiHE.BE?	”1”° kromp“' ’ zav'“°	*“	•*
nonfavtmo° kai^n^v redu0 nabavi- posadimo ozir. posejemo ta mesec, Iz kuhanega regrata lahko pri- za sajenje še premrzla. Pravimo, zemljo v stari moči, t. j. že od mo manjkajoče Ponravimo tudi če bo dopuščalo	vreme,	še rano če-	pravimo okusno špinačo, vendar	da krompir silimo (cimimo). Tako	prej pognojeno, če že gnojimo z
Ofrraio rta nozneie ne ho ie,P in bulo,	solato,	kuhinjsko	peso, čebul-	je bolj priporočljivo, da zelenjavo	nekaljene gomolje pa potem posa-	domačim gnojem, mora biti ta vle-
škode ’ Dalje ugotovimo katera ček,	šalotko	in	česen.	Če namera-	uživamo surovo, ker s kuhanjem	dlmo, čim se zemlja dovolj ugreje.
ter pa trosimo v 2 do 3 obrokih Krompir zahteva dobro obdelano na dan saditve, pred okopavanjem
in mogoče še pred osipanjem (v obroku je torej po 1—1,30 kg na 1 ar).	-ob-
Za zgoden pridelek krompirja sadimo razne sorte, kakor so fri-
mo°kaljlvost in dokupimo" manjka- čimprej. Proti koncu meseca sadi- sko prehrano, postrežimo svoji mele, rani rožnik, bintje, rani be-joča semena.	mo v lončke tudi kumare, seveda družini s svežo zelenjavo, ki nam movec. Pridelek pa bo še zgodnej-
vrtnarska semena nam manjkajo, varno pridelati lastne sadike kopus- zgubi mnogo koristnih snovi, preglejmo lastno zalogo, preizkusi- nic, posejmo seme v zavetno lego Da bomo prekinili enolično zim-
Marta Klun
ši, če seme teh sort še silimo ali nakalimo. Silimo lahko v vsakem
Loški potok dobi vodovod
Loški potok z vsemi svojimi vas- črte za gradnjo vodovoda z za jetrni se v pogledu preskrbe z zdravo jem »pri Malnih« in v slučaju po-
Napravimo si tudi načrt ^set ve in ^ jtanovanju.jia toplemNa sličen jo nudi pomlad.
men tolL k^medire ° kaiti če jih’sa-	rih seme posejemo v zabojček na	,	1Q-7 q ,	,	="	do	v glavnem iz zasebnih Kapmc, ne voae ooao popolnoma zaaosto-
SZ več leTna toto mesto zemljo	toplem mestu, če pa imamo toplo	koledar za leto 1957 3 leposlov-	molji poganjali čvrste kratke ka-	w	vse prej kot hlgienSke. vale pa tudi voda sama bo po
dimo več let na isto mesto, zemljo _--------------------------—------ne In 3 poučne knjige lahko dobite lie v temnem prostoru pa poga-	sn hi1P nrPr1 fetl ko Drehodnem kloriraniu ustrezala.
pitno vodo nahaja v kritičnem po- trebe še s pomožnim zajetjem
»Mežnarjevega studenca«. Količi-
prostoru, ki je svetal, topel (10 do lo^aju prebivalstvo črpa pitno vo-
15° C). V takih prilikah bodo go- (jQ y gjavnem jz zasebnih kapnic, ne vode bodo popolnoma zadosto-
liče, v temnem prostoru za borih 500 din, če se vpišete v nja doige blede kali, ki se ob sa-
Kakor vidimo, je za pridne roke članstvo Prešernove družbe. Poleg jenju polomijo.
že dovolj dela na naših vrtičkih, zato — veselo na delo! -ob-
tega boste še udeleženi pri velikem Za siljenje pripravljeno seme nagradnem žrebanju.	krompirja zložimo na police ali v
enostransko izčrpavajo, škodljivci gredo pa vse te sadike pridelamo ™ se preveč zarede, pridelki pa pojer v majo. Zato sejmo povrtnine po določenem redu, kolobarju, kakor pravimo. Tudi zaradi gonjenja je potrebno menjavati vrtnine, zato moramo poznati njihove zahteve.
Kar se gnojenja tiče, so najskrom-nejše stročnice (fižol, grah, bob in dr.); tem odmerimo najslabše gnojeno zemljo, dodamo pa jim super-fosfata in kalijeve soli in, če je
zemlja le preveč izčrpana, tudi	M. R. iz L. p.: Zaposlen sem bil	zakonitem roku, in sicer do 3. v	imate nepretrgane delovne dobe	nih in	nemogočih okoliščinah še ni
komposta, Srednje skromne vrtnine	pri večjem podjetju v Ljubljani; tu	mesecu, toda najkasneje do konca	šest mesecev ali pa v dveh letih s	prišlo do izbruha do epidemije čre-
v pogledu gnojenja so: rani krom-	so me odpustili, češ da ima moj	meseca’ po preteku odpovedi. Po	pretrgano zaposlitvijo eno leto (12	vesnih	nalezljivih bolezni se je za-
pir, česen, korenček, peteršilj, pe-	oče kmetijo in se lahko doma pre-	uredbi morate imeti eno leto ne-	mesecev). Seveda, če se v zakoni-	hvaliti	le srečnemu naključju.
Grajene so bile že pred leti ko prehodnem kloriranju ustrezala, gradbena tehnika še ni bila dovolj Stroški predvidene gradnje bodo razvita, sanitarna tehnika pa je bila pri nas šele v povojih. Poleg tega pa neugoden položaj naselij, zlasti velike višinske razlike med pa so predvideni na več kot 55 mi-posameznimi gospodarstvi in posa- lijonov dinarjev.
razmeroma precej visoki in je zato gradnja razdeljena v pet etap. Skupni stroški gradnje vodovoda
Vprašanj a in odgovori
meznlmi naselji, dopuščajo pretok gnojnice in straniščne tekočine* iz neurejenih sanitarnih naprav po strmini navzdol v naprave za preskrbo z vodo. Da v teh neugod-
Prebivalstvo je k realizaciji predvidene gradnje pristopilo z veliko vnemo in vso resnostjo. Že v spomladanskih mesecih tekočega leta nameravajo pristopiti k gradnji prve etape, ki obsega zajetje »pri Malnih«, zgraditev dveh večjih in dveh manjših rezervoarjev, položitev cevovoda in opreme čr-
s. ffSK jra sr	g**- .xsrrrr	=
KI so bale lani Izdatno ennipne s	_ ah	J	-a x-i~i __x__i„i _j ze spoanji aei vasi nno.
KO« 1___:	x 3 1.	__ .	Aiu-jutvu,	^ ------ ’ II lili UVC11 1CL11I VOViiiAic*jk3v
hlevskim ozir	gnoje”e 8 torej delovne sile že preveč. Ali mi nepretrgane delovne dobe, cenzus iz
Tudi tem dodamo šc^supcSosfata pripada oskrbovalnina kot brezpo" katerega koli zaslužka posamezne-in kalijeve soli. Naslednji kos vrta selnemu?	ga člana, s katerimi živite v skup-
na j zasedejo vrtnine, ki zahtevajo Odgovor: Pravico do materialne nem gospodinjstvu, pa ne sme pre-izdatno gnojenje z domačim gno- oskrbnine imate v primeru, če ste segati 5000 din. Pravico do zdravjem, in sicer: vse kapusnice (cveta- se javili posredovalnici za delo v stvenega varstva imate, v kolikor
ji Črpalni in prečrpovalni vodovod,
Na vsa vprašanja odgovarjamo v časopisu ali pismeno.
spodnji
;• ,vrrr° rv ~
dostnih količinah napajal vse va- ničuje širokopotezno akcijo in dol-si, ki spadajo še Loškemu potoku, goletno skrito željo za dvig higien-Centralni higienski zavod je v pre- skega režima, kar je vsekakor poteklem letu izdelal ustrezne na- snemanja vredno.	F#
Peter Volk
o gozdu in njegovi negi
B11 je sončen spomladanski dan. Kmet Zobec si je s starejšim sinom ogledal svoj gozd. Ugotovila sta, da bo treba spopolniti praznine, ki jih je prizadejal gozdu oče še v prejšnji državi, ko so ga terjali za davke. Posekal pa je precej, in ker je rabil denar, je prodal les, če ni šlo drugače, tudi pod ceno.
Kmalu po omenjenem ogledu gozda se je oglasil pri Zobcu okrajni logar in ga vprašal če rabi kaj sadik za spomladansko pogozdovanje ali seme za setev sla-borastlih površin. »Veš kaj«, reče oče Zobec logarju, »z otroci bom presajeval jelove in smrekove mladice iz naravnih mlajev, ker je tako delal že moj oče, pa so se vedno prijele in rastle naprej ravno tako, kot da jih nismo presadili. Oče je bil presadil na ta način tudi po 1 m visoke smreke In jelke, pa so se vse prijele.«
»Če je tako«, pravi logar, »meni je prav. Glej samo, da ti bo delo uspelo. Preskrbel bom, da boš prejel zasluženo plačilo. Pri tem načinu dela posveti več skrbi jelovim samosevkam, ker so zelo občutljive za sončno pripeko, veter in mraz. Presajaj jih na senčna za-tišna mesta«. Zobec mu je prikimal: »Da je jelka občutljiva drevesna vrsta opazujem že več let. V mojem gozdu raste v šopih povsod tam, kjer je gozdno zatišje in kjer je zavarovana pred soncem in vetrom. V mojem lastnem interesu je, da mi čim več priraste v gozdu, ker je del mojega posestva, ki moram z njim tako upravljati, da od sebe čim več daje, dajalo pa bo, če bom vanj tudi kaj vlagal. Vsake stvar) je enkrat konec, če samo jemlješ«.
»Moj oče je posadil pred 47 leti smrekove sadike v zgornji del parcele, pa slabo uspevajo. Prirastek v višino in debelino je dosti
manjši kot pri jelki, ki raste tu že od nekdaj. Jelovino je kar lepo gledati, kako se redi, smreka pa nikamor ne gre in vedno jo napada lubadar.«
»Kaj pa naj bi posadil v gozdno parcelo ob potoku v spodnjem delu, kjer je zemlja vlažna? Kaj praviš, kaj bi bilo najbolj primerno, da bi dalo od sebe čim več lesa?«
»Veš kaj,« pravi logar, »dobavil ti bom kanadsko topolo, ki je najbolj primerna drevesna vrsta za taka tla.« '
»Ali je to tista topola, ki obra-šča naš drevored v vasi in je dosegla v 30 letih višino 30 m?«
»Prav taka drevesna vrsta je.«
»No, če je tako, te prosim, da mi dobaviš 50—60 sadik. Zasadim jih ob potoku, da ne bo neizkoriščene zemlje.«
Čez nekaj dni je prejel obljubljene topolove sadike ter jih posadil s svojim sinom in hčerko ob potoku v razdalji 5X5 m. »Videl sean, da raste v tvojem gozdu siva topola. Lahko porabiš tudi to. Siva topola ne prirašča tako v višino kot kanadska, uspeva pa tudi tam, kjer boljše vrste topol ne.«
Tako je presadil Zobec s svojimi otroci 600 samosevk jelke in smreke to pomlad tako, da je z
otroci izkopal plasti zemlje 25-krat 25 cm s samosevkami in jih vnašal v izkopane, že pripravljene jamice istih mer. Poiskal in našel je ustrezne površine za jelko in smreko.
Ko so delo opravili, je logar preštel število posajenih samosevk in topolovih sadik, sl ogledal opravljeno delo, zapisal podatke in poslal poročilo nadrejenim. Čez 14 dni je prejel Zobec plačilo za svoj trud.
Prvo aprilsko nedeljo sta se podala s sinom v gozd. Opazila sta, da se sedem smrek, ki jih je bil zasadil še stari oče, suši. Stopila sta bliže )n zagledala v razpokah smrekovega lubja lesni prah ter kapljice smol. Pogledala sta še v vrh in videla, kako tam iglice bledijo. O svojih zapažanjih sta obvestila logarja, da izda sečni nalog. čez nekaj dni so odšli skupno v gozd, logar je udarjal s sekirico po napadenih drevesih in iglice so se kar usipale po tleh,
»Poglej Tone,« je dejal logar Zobčevemu sinu, »v tem drevju so najhujši škodljivci iglavcev. To najlaže spoznamo po lesnem prahu, ki ga je dosti po deblih in vejah od pomladi do pozne jeseni, ko lubadarji vrtajo svoje parilnl-ce in matične hodnike.«
»Kako je to mogoče?« vpraša Zobec logarja, »da je lubadar napadel smreke, ko pa imam v gozdu največji red?«
»Lubadarji napadejo najrajši hirajoča drevesa, po katerih se teže pretakajo sokovi iz korenin v vrh in nazaj. To pa je umetno zasajeno smrečje, ki ga sicer nimaš dosti, kar je pravzaprav sreča za tvoj gozd. To majhno žarišče lubadarja posekaj, čimprej je mogoče.«
- »Ker imam s seboj potrebno orodje, bova delo opravila še danes, ti pa nam preskrbi potrebno sečno dovoljenje, da ga pokaževa, če naju kdo pobara zanj.«
»N) bilo dobro,« pravi logar, »da je tvoj oče zasajal samo smreko na to rastišče, ki ni zanjo. Višina ji ne ugaja, najbolje uspeva v nadmorski višini nad 600 m, pa še tam ne povsod. To žarišče lubadarjev pregleduj redno mesečno in sproti ukrepaj. Dobro je, da imaš prebiralni gozd jelke, bukve in smreke. Smreke je sicer največ, bolje pa bo, da boš v bodočih sečnjah tako sekal, da bo pravilno razmerje med tremi drevesnimi vrstami v tvojem gozdu. Tako bo najmanj škodljivcev.«
Tako je potekal pogovor z logarjem med delom, nakar je logar
odšel. Zobec je posekal napadeno drevje, obelil debla in panje, lubje zažgal ter izpeljal vejevino in hlodovino iz gozda.
V mesecu maju je Zobec sekal s svojim sinom jelovino in smrekovim na suš, da bi bila čim bolj suha in da bi dobil in prodal še lubje za taninsko industrijo. Lubje bo prodal podjetju. Izdelavi lubja je posvetil posebno skrb. Smrekovim Je sekal v soku. Olupila sta jo s sinom s sekiro in dletasto zaostrenim količem v merah, ki jih je nakazal logar. Ko sta smreke olupila, sta začela lubje zvijati v zvitek tako, da sta ga zvila z dveh strani z mesnato stranjo navznoter. V zvitek sta zvila samo po en kos lubja, ker bi sicer lubje plesnilo in se kvarilo. Zvitke sta prislanjala s hrbtom navzven k olupljenemu deblu, ker sta sekala »na suš«. Pustila sta lubje v gozdu, dokler ni bilo popolnoma suho.
Najboljše kose, ki niso bili preluknjani, nista zvila. Na ravnem sta jih zravnala in zložila 8 do 10 enega vrh drugega, z mesnato stranjo obrnjeno k tlom. Ko se je lubje popolnoma posušilo, sta ga odpeljala na postajo in oddala zbiralcu.
Nova zdravstvena ustanova v Kočevju
Uspehi šol
v preteklem polletju
Aprila bo	Zdravstveni	dom v	mnogo uspešneje	izpolnjevali na-	šla možnost, da se posvetuje prav
Kočevju odprl vrata	nove	preven-	loge zdravstvene	zaščite ter ob-	o vseh problemih, ki jih vidi pred	V	prvem	polletju letošnjega šol-	zahtevna.	Uspeh	od	VI. razreda	mladine. Najtežji	del	naloge pa
tdvne zdravstvene ustanove: pričeli	enem že veliko storili za zdravje	seboj, in teh gotovo ni malo. želja	skega	leta se je uspeh v	osnovnih	naprej je dober, ker se učenci na	bo zadel dom in starše- le-ti naj
bomo z delom v posvetovalnici za	bodočega naraščaja.	zdravstvenih delavcev je, da bi na-	šolah	proti lanskemu dvignil za	tej stopnji že zavedajo svojih dolž-	nenehno posvečajo izobrazbi svo-
noseče žene. Kot vsak začetek, je Dosedanja praksa iz naših am- šo bodočo mater v vsakem pogledu 3,9%, tako da je letos pozitivnih nosti in ker ta razred dosežejo le jih otrok vso skrb Morajo se za-tudi naš težak, pričenjamo namreč	bulant je pokazala, da je nosečni-	pripravili na njeno poslanstvo, kaj-	77,84% ocen. Negativno je bilo	bolj talentirani otroci, medtem ko	nimati za uspeh svojega otroka v
z relativno majhnimi sredstvi in v	ca v glavnem pri zdravniku iskala	ti prav s tem bi mnogo	pripomogli	ocenjenih 20,10 odst., neocenjenih	so v nižjih razredih ostali manj	šoli. Z večkratnimi obiski pri raz-
majhnem obsgu, vendar pa z mno-	samo potrdilo o nosečnosti. To po-	k dvigu zdravstvenega	stanja na-	je pa ostalo 2,06 odst. Po posamez-	nadarjeni. Po posameznih razredih	rednem učitelju, z udeležbo na ro-
go volje in v velikem upanju, da	trdilo je potrebovala, da je dosegla	ših najmlajših.	nih razredih je uspeh naslednji:	je bilo učencev: v prvem 823, dru-	diteljskih sestankih se bodo sezna-
se bo kmalu	pokazal	uspeh našega	ugodnosti, ki ji gredo po zakonu.	Ob tej priliki se uprava Zdrav-	prvi	razred	80,59	odst.,	drugi	82,07	gem 714,	tretjem 663,	četrtem 579,	nili s težavami otroka	v šoli Nadela.	Pravih, natančnih	in sistematičnih	stvenega doma Kočevje zahvaljuje	odst., tretji	77,07	odst.,	četrti	68,70	petem 187,	šestem	145, sedmem 85	sprotno je pa tudi	dolžnost vzgoli-
V naši državi so v povojnih letih	pregledov pa do sedaj naše ambu-	Zavodu za socialno zavarovanje v	odst.,	peti 68,45 odst.,	šesti 80	in osmem 46. Padanje števila	teljev, da obiskujejo učence na do-
nastale velike spremembe v social-	lante zaradi preobremenjenosti z	Kočevju, ki je za omenjeno posve-	odst.,	sedmi 90,70 odst.	in osmi	učencev po posameznih razredih	mu in da se seznanijo z razmera-
no-političnem položaju žene, kar ni vsem drugim delom niso mogle vr- tovalnico pokazal vse razumevanje 100 odst. V prvem in drugem raz- navzgor gre na račun slabega mi, v katerih njihovi učenci živilo
ostalo brez vpliva na njeno biolo- giti. Nova posvetovalnica naj bi in z dodelitvijo potrebnih finančnih	v~-	---------------*-4—j- --	~	-	-	-
gijo in patologijo. Novi socialno- Vse te nedostatke odpravila. Bodo- sredstev omogočil njen pričetek, ekonomski pogoji, v katerih se je ea mati naj bi v posvetovalnici na-	Dr. Franc Hiibscher
znašla naša žena, so zanjo imeli določene pozitivne in tudi negativne posledice. Z vsem tem dogajanjem je nujno povezana naša zdravstvena služba, ki je v povoj-
in z dodelitvijo potrebnih finančnih redu je uspeh dober, ker na tej uspeha in zaostajanja v nižjih raz- Le s tesno povezavo med šolo in “J ■«-*->- stopnji učenec še ni preobremenjen redih, od četrtega razreda dalje domom bomo lahko otroka pra-z realijami in ni snov še preveč pa je treba upoštevati tudi pre- vilno usmerjali k šolskemu delu
Delo Rdečega križa v Ribnici
stopanje na gimnazije. Učenci v in uspeh se bo moral izboljšati višjih razredih so le na podežel- Imamo pa še družine ki upo-skih, predvsem niže organiziranih rahljajo p0 šoli otroka za najraz-šolah. Na sedežih nižjih gimnazij ličnejša dela. Ko pride iz šole mo-
tih letih z ogromnimi napori sku- Pred kratkim je sklicalo vodstvo ciji pri srcu, ljudje, ki razumejo skega odbora RK aktivni. žeUmo,	"četrtim razredu'Vcefoti polj^kim^delom OtrokTe’teksno
šala zaščititi zdravje žene, in to organizacije Rdečega križa v Rib- pomen in vlogo tako množične sve- da po te] poti nadaljujejo z delom, v gimnazije. Je pa vsekakor po- tako utrudi; da mu zvečer m do
—	SS	= EE^BEi
na občnem zboru povedano marši- nov in zagotoviti organizaciji do- tajnico prof. Lavričevo na čelu do- To je le dobra polovica od učen- t,,m vnTinTv.i,,.,,, E,	tln prl
Vol vo„ low---- namu. hrn vodstvo PoW tp„o m oi tisnl mtroio V bodoče lene rezultate in J, . poiuvica ou učen tem zaidejo večkrat v slabo in ne-
vsem novo smer, in sicer enotnost kurativnega in individualnega
zdravljenja z izvajanjem preven- kaj, kar lahko prištevamo v napre- bro vodstvo. Poleg tega so si člani segala v bodoče lepe rezultate in cev tivnih ukrepov za zaščito zdravja, dek organizacije RK v Ribnici, zadali še vrsto najnujnejših nalog, se "	*na"
Statistični podatki kažejo da Občinski odbor RK je pred krat- Uspehi nekajmesečnega dela so najdelavnejše nam umira še vedno nadpovprečno kim še kaj slabo reševal^ svoji’ na- se že pokazali. Občinskemu odbo- okraja, veliko število otrok in od tega naj ’	-	~	“ ™"
več dojenčkov v najnežnejši staro
,	, "7	- p jll, e cev, ki vstopajo v prvi razred primerno družbo Starši se mnrain
v doglednem času uvrstila med osnovnih šol/Tb tej številki se	da je učenec delaje ti
delavnejše občinske organizacije moramo dobro zamislitl, ker nam rabi	delavec, ki
--- za svoje delo tudi določen
pove, da polovica otrok zapusti šo- čas. Z obiskovanjem neprimernih io s pomanjkljivo izobrazbo in da fiimov, gostiln, veselic itd., pa če-vsi ti nimajo niti pogojev za vstop tudi v spremstvu staršev, bi se moralo prenehati.
Učna ura naj bo kvalitetna
^5a dvig kvalitete dela v naših šolah je potrebno, da nudimo učnemu kadru vsa potrebna učila, metodične priročnike, strokovno literaturo in tudi sodobna učna sredstva, kot razne aparate, dia-skope, film itd. Učitelj mora vnašati v pouk vse nove izsledke sodobne socialistične šole. Le na ta način bomo dosegli, da bo lahko vsaka učna ura kvalitetna in metodično dodelana.
Tudi šolske knjižnice bi morale imeti več sredstev za nabavo knjig. Radio je tudi odlično vzgojno sred-v obrt. Osmi razred osnovne šole	V^aka šola bi morala imeti
ali štiri razrede gimnazije dokon- r‘1^1lsa1 sprejemnik. O tem bi mo-
zadeti mehanizmi	SZMTUTISMrKS	'“ %	S	“ifi « pS S	BŠEFEBiFT Tt”^
toplote. Ljudje vt-aaih mlMJo, da ne; te nantred potrebuje velik, ved	K,‘°..£.le	°1”™« M='	lol. ^emSI £“i.!£o od^»°
kega učitelja zahtevali kvalltetnej-\eč povezave med šolo in domom še delo. Sedaj je pa učitelj v veči-Dvig šolskega uspeha je važen ni Ie govornik, ki svojih izvajanj
loge. Vsebina dela je bila dokaj ru je uspelo vpeljati v organizacijo „	ozka, še ožji pa je bil občinski od- v več vasi, pridobiti lepo število
štT Nfda'bi se Tukaj ‘Špuščah “v bor sam. Sam trg Ribnica je pred- novih članov - še pred kratkim je natančnejšo analizo visoke smrt- stavljal s svojimi člani celotno ob- štela organizacija le 148 članov, nosti dojenčkov v prvih mesecih Cino, tako da smo večkrat govori danes pa jih ima že 336. Niso pa starosti, gotovo pa je eden od naj- le o trški organizaciji. Okoliške člani pozabil tudi na zdravstveno-važnejših vzrokov zanjo slaba in vasi so ostale odrezane od dela in prosvetno delo. Tečaj RK za dekle-nepopolna zaščita naše noseče že- organizacije, organizacije na vaseh ta zelo lepo napreduje; zakaj pa ne.	Z rednimi	sistematskimi	pre-	tako	rekoč	ni	bilo.	tudi ne bi, saj imajo zelo dobre
gledi vseh	nosečnic,	s	serološkimi	Večkrat	je	nastalo vprašanje, predavatelje, če omenimo samo iz-
pregledi krvi, stalno kontrolo url- kako in na kak način dvigniti or- kušenega in požrtvovalnega predana, krvnega pritiska in telesne teže gatizacijo in pričeti z delom. Toda vatyeja zdravnika dr Oražma. Pr -bomo vsekakor dobili mnogo jas- stanje se tako dolgo n izboljšalo, pričati smo, da dekleta tečaj _ nejšo sliko o zdravstvenem stanju dokler niso prijeli za delo ljudje, rada obiskujejo. Dejstvo je, da -naše bodoče matere in bomo lahko ki jim je humano delo v organize- d° tak° dobra predavanja de -
J	torn v življenju le še redko na raz-
----	polago. Podobni tečaji so tudi v
Sušju in Dolenji vasi.
V članstvo podmladka RK so zajeli že preko 600 šolskih otrok,
Kakšno hrano naj uživa bolnik z vročino	kar ie nedvomno velikega pomena,
saj bodo naši najmlajši že v zgod-
Zdravniški kotiček
S
0
L
I
Pavel Vesel: Mladost
Razne bolezni z zvišano telesno med pičlo zaužito hrano, ker bolnik ^ mladosti vzgojeni v duhu hu temperaturo nam povedo, da so pri- navadno nima apetita. Predvsem ™anb odnosov do bližnjeg .	Ne spominjam se, kdaj je bilo.
rSMasJa telesne toplote ni kot	človek.SinesoTlT	RK v Podpreski ti jim Ne vem... Morda sem se zmotil.
treba jesti, ker bi to vročino še ko razni čaji, juhe, mleko jogurt llh	' ,zav.K ‘T, ho’ Tn wi j, HSirl ,
stopnjevalo. Ta zabloda je vzrok, in razne druge hranljive kombinira- da 80 dolžni iz bogate ribniške do- ^a	nJrak.
da vidimo blede ti oslabele vročič- ne tekočinske mešanice Posebno ie Hne s sadjem podpreti svoje sovrst- ki rezal ga je ptičji let.	_____ _________ i=	„	. .
ne bolnike, ki niso shujšali samo treba poudariti, daje primerna pit- nike-e ki tega nepogrešljivega Obstti sem med cvetjem ves mlad, problem, ki ga bomo morali pričeti ne more nazorno dokazati. Pridni
resno reševati. Reševati ga bomo vzgojitelji sl pomagajo sami z ri-morali povezano s šolskimi delav- saniem črtežev, večina pa, ki nima ci, starši in družbenimi organiza- za to talenta, si tudi s tem ne cijami. Predvsem bodo morali po- more pomagati.
od rdeče lepote prevzet.
zaradi slabe prehrane, včasih pra- na tekočina tudi navadna voda in sadeža manjka.
vega stradanja. Ne smemo poza- da je mnenje, da vročični bolnik ne še marsikaj smo slišali v po -	— -	—
sme niti vode zmotno	Čilu tov. tajnice prof. Lavričeve. Le mladost se človeku blešči,
Ostala bolnikova hrana mora biti Tudi diskusija je pokazala da se v rdeča v tišini in mraku,
biti, da tudi v bolezni, prav poseb no pa če jo spremlja še vročina,
pa.	JVJ opuiinja ac viui-ma,	USLilia UUlIimuVfcL lil čum lllVlčl UJLLi	. .	,	,	,	,	...	- .	„	,	- . ,	J. ttuvocui uvuu iilUlfcUi uu-
človeški organizem potrebuje po-	izdatna, toda po možnosti kašasta, Rlb^icl in njeni okolici dela, P" a usoda, ki‘tiho čez polje leti	magati učiteljstvu šolski sveti, šol-
trebne hranljive sestavine, ki jih v	dobro sesekljana ali pretlačena. Za- znatl moramo, da so člani občin- vsa črna, skrije v temnem se zraku, skl odbori in društva prijateljev
pomanjkanju hrane črpa iz telesnih to je zlasti primerna zelenjava ti----------------—----------------------------------------------------—_____________________________________________
rezerv. Bolnika je treba izdatno	sadje, ki razen hranljivih snovi
hraniti, razen če so prizadeti pre-	oskrbi telo tudi s potrebnimi vita-
bavti organi. Hrana ne sme biti	mini. Sladka jedila so lahko pre-
oblčajna vsakodnevna, ki jo uživa	bavljiva in zelo hranljiva. Po teh
zdrav človek. Naša dolžnost je, da	splošnih navodilih se lahko ravna-
nudimo bolniku najprimernejšo in	mo pri vseh navadnih vročičnih
najizdatnejšo hrano, ki mu bo orno-	obolenjih, če seveda ni vročina v
gočila izravnati nesorazmerje med	zvezi s kako drugo boleznijo, ki za-
potrošnjo bolnega organizma to hteva posebno dietno prehrano.
Rudolf Vrabič
iiljl Kuharski	v	1,	.
% nasveti ZCl TICLS6 QO$pod\W]Q,
DA BO DOVOLJ RANEGA PARADIŽNIKA
(Da bo Jlottolia fuxm.ug.ala pti delu
Ijem.
s“.:S=S šfFFHH- SSSiš pt-BEE~
poslitev, so vredni pohvale. Vendar obisk!« Janezek s je takoj spom-	. shran1evan1e svinitie ni
navaditi otroka na določen red in til, da bi bil sprehod v park, kjer .	1 J J -
vzbuditi v njem veselje do dela le je> otroško igrišče, mnogo prijetnej-
ti tako enostavno.	ši. Ko pa je mama uvidela svojo	MILANSKI ŠPAGETI
»Pozno ip Lenčka zato mi mo- zmoto, je rekla malemu Janezu na-
raš pomagati na vrtu!« ukaže 'oče slednjo nedeljo:	»Janezek, danes Četrt kilograma špagetov skuha- _ ___ „_6C lu peaL
hčerkici in ji potisne v roke grablje, sme š tudi ti k stari mam!,« ta	vnl0d!i	nPsr Jimn° Prosenc kaše. - Fižol preberemo,
Pridelovanje paradižnika in paprike bi se dalo še precej izboljšati. Predvsem je treba upoštevati,
aJfvvtem d0br° mešamo 20 dkg dodamo še očiščeno kašo, kuhamo da 80 zgodnf	”avadno draž-
scsekljane govedine, malo svinjine, še deset minut, nazadnje osolimo to ^ Zato llaJ bi skrbeli, da bi pri-Prekajeno meso, klobase in sla- . co drobno sesekljane in na p0 okusu okisamo. Juho precej de*ab. kar najbolj zgodaj čimveč tino spravite na suhem, snažnem	, Peterš*’Ja in strtega zboljšamo, če končno prilijemo ma- parad^jdkov in paprike. To dose-
ti zračnem prostoru. V ta namen	’ b jajce, sol, poper to žlico iQ mleka ali če ji dodamo nekaj žam0 z a z gojitvijo sadik v to-
so najprimernejše kašče: ki imajo drobtin. Iz vsega naredimo mehak žlic kisle smetane.	P11. Sre™ ln s takšnim presajanjem,
KAKO RAVNAMO S SUHIM MESOM
KAKŠEN NAJ BO JEDILNIK NOSEČE ŽENE
pri katerem rastline ne čutijo neugodne spremembe.
Doslej so se izkazali za to posebni lončki, izdelati iz mešanice V drugi polovici nosečnosti naj si	zemlje, kravjaka in slame. Rastli-
FIŽOLOVA	JUHA	(ZA	5	OSEB)	žena pripravi takle jedilnik:	na rase v lončku na toplem, ko je
Zajtrk: 2 skodelici bele kave,	na Prostem še hladno. Brž ko je
Pol litra	fižola,	2	žlici	masti,	žli-	i	rezina kruha 1 rezina sira in	zrak na prostem dovolj topel, da se
ca paradižnikove mezge in pest 2 jabolki	’	n* treba bati pozebe, posadimo rast-
__i	. vioir,	lino z lončkom vred v zemljo. Po
Dopoldanska malica: kislo zelje	vsr,mtv1 sp ,OT1xpk „ ,pmlH1
Oče ie vedel da hčerki delo na mal1 navihanec m mogel dočakati ^ mrzio vuuu m uouro uuieum u. operem namočimo čez noč nakar	p‘u<MU,n.a	vsaditvi se lonček v zemlji razmeh-
vrt° n^vse 5aS Od kod pa	>» ™=> «	k	Sove''TdSa™	£ ** *k“6““ « ■'“>	- v S	^	^ k
dai nenadoma6tak odnor7 Oče se maml'	niKove mezge, ji aoaamo seseKlja v kateri se je namakal Iz masti	!,	,	,.	.	, ljo. Tako s presaditvijo ne zadržu-
jezi ne noTtsli na kato ie z roba- Janezkova mama 1G kmalu spo- nega, na o ju prepraženega česna, to moke napTvimo prežganje in v • ,KoSll°; korenčkoya juha opečena jem0 rasti rastline in sam lonček tim ’ukazom ^»moraš <7nehote vzbu- mala P™vlačno in sugestivno bese- f osolimo in popopramo ter zame- njem prepra^mo sesekljajo čebulo ietTa’ »la« krompir in dušena ja- je že rastUnska hrana v začetni do-
sss rs rs to-sid",M
je v njej kuhal fižol. Fižol"štEči- Večerja: ki mo to ga pridamo juhi. Ko zavre, delica mleka.
tim ukazom »moraš!« nehote vzbu- ^ Tmeš'« ki jo je5Janezek pod- Samo vanjo špagete. Serviramo jih	SGSPkli'mo čebulo. boika s pudingovim prelivom,
dil v občutljivem otroku odpor do	£v£al7^in s parmezanom.	drU^ Popoldanska malica: kislo 1
Nasprotni učinek bi bil dosežen, ^orobljaTa^ to^Ma ^njb ° skorij	KROMPIRJEVI CMOKI
če bi očka dejal: »Lenčka, če nisi razsipna. Tudi takrat, ko je bilo Pol kilograma krompirja skuha-utrujena, mi smeš pomagati, da treba v mesto po kruh in meso ali mo, ga takoj olupimo in zmečkane bo ostala greda neobdelana.« Te- ko je bilo treba pobrisati posodo in mo. Pridenemo 1 jajce, ščepec soli, daj bi se Lenčka zapodila po orod- pomesti kuhinjo, je magična moč 15 dkg moke in košček surovega je to vsa srečna, da sme očetu po- te spodbudne besedice ni razoča- masla ter napravimo srednje gosto magati, bi mislila: »Tako važno rala. Starši, tudi vi raje recite testo, iz katerega naredimo za pest opravilo, kot je delo na vrtu, pa mi »smeš!« kot »moraš!« in uspeh ne debel svaljek, ki naj nekaj časa
bi. Zemlji, ki jo damo v lonček, mleko iahko tudi primešamo primerna gnojila. Tako dosežemo dobro rast Večerja/ kašnat narastek in sko- rastline, rastlina se hitreje razvije “'“i'"	In zato tudi prej dozorijo plodovi.
Za boljše odnose v družini
očka zaupa!«
bo izostal.
počiva.
LETA 1943 SO GA ODGNALI NA RAB — PRED DNEVI SE JE VRNIL IZ KANADE
Jožeta Hočevarja, rojenega 1922. leta v Jurjeviči, so fašisti leta 1942 odpeljali v zloglasno taborišče na Rab. Z Raba so ga pozneje premestili v drugo taborišče v Padovi, od tu pa so ga po kapitulaciji Italije 1943 prepeljali v Ljubljano. Nemci to belogardisti so mu dali na razpolago dvoje: ali vstop v BEG ali internacijo v Nemčiji, to Hočevar si je, kako tudi mnogi drugi, izbral slednje. Živel je potem v Avstriji vse do konca vojne to še nekaj časa po vojni, nakar ga je pot pripeljala k stricu v Kanado. Pred dnevi je nepričakovano prispel z letalom na zagrebško letališče to končno v svojo rojstno vas Jurjeviče. Doma ga mati niti ni takoj spoznala, nato pa je bilo veselja in joka, joka zlasti zato, ker so mu le pred nekaj urami pokopali očeta.
V času njegovega obiska mu želimo vse dobro! Imel bo lepo priliko, spoznati napredek naše nove socialistične domovine.
V. Pogačnik
nnŽtnZ5°^i^JUt^:i-Se, razl®pl0 uvaJanJa novih načinov dela v go- Zato imejmo z njimi potrpljenje to se Kdo7 £ 3<V t j,jl? X T« Sp°darstvu' Prt tem naj mladi tr- jim ustrezimo s primerno hrano, Stari in mladi. Mlada je masto ne molče, ampak naj sižrt- ustreznim stanovanjem in ostalimi akala ugodne prilike, da je po- vujejo nekaj časa in starim pove- življenjskimi potrebščinami. Sku-
•šMhšss mzm-m
Med sesalci raste najhitreje modri kit. Cim starejši je, tem hi- zgarana mati. Misli ji beže v mla- Eno11i vzreio domačih živali to	i 3
.	„ doaotm-n „^0™,,	_t___,________c.______i. .i. ____ »noju, vzrejo domačih zivau m Pametno ravna mati, ki zadol-
rolke zanimivosti
KIT RASTE NAJHITREJE
treje raste in se v desetem mesecu življenja potegne kar za 4 cm dost. Strese se ob spominu, da je vzgojo otrok "" A—	------------ ”	an ~ *-1-4--------------ona prav tako naredila s starima.
na dan. Odrasel meri v dolžino 30 m, tehta pa okrog 100 ton. NA VESPAH SE BORE Z BIKI
ži otroka, da babici in dedku oči-
Večkrat pa tudi starši z napač- sti čevlje prinese vode in včasih
----------- silila, da je sezidal za stara dva ^nosom do ™ladtib uZapIf,v1^ že slabovidnim prečita kako novi-
V Lizboni na Portugalskem so od nedavnega velika posebnost Posebno kamro, v katero se danes pametn^dTs^stara dva za tžitek T	sin'j 1 m'
v areni Čampa borbe z biki, toda ne po starem* temveč po novem sama vanjo seli.	zaSšeto najbolŽ njive7 Kdo jto fe Štol en e'tožje Lepo ti tudi 'S
načinu: bikoborci nočejo več hoditi — raje se vozijo na vespah.	Kje je vzrok temu zlu? Prav b0Pobdeloval? Kako naj mladi na i0, da se jih spomnimo ob rojstnih
nikjer drugje, kot v pomanjkljivi slabšem delu zemlje žive, ko se dnevih in podobnih družinskih in vzgoji, žena in mož, ki sta »esni- ■-	-----“■ ’ -• -
BOLNIŠNICA ZA PTICE
V Indiji imajo bolnišnico za ptiče. V njej zdravijo ranjene in c°ljubna, dobrosrčna, požrtvoval-
bolne ptice brezplačno, toda lastnik ptice mora pred začetkom zdrav- na ln Imata pravilen odnos do člo- s pametjo vračajo v otroška leta
ji v nekaj letih pomnoži družina ? državnih praznikih s skromnimi Vsekakor pa vemo, da se stari darili.
Ijenja obljubiti, da bo po končanem zdravljenju spustil ptico na svo- veka> ne bosta zaničevala svojih bodo.	betežnih staršev. Le malo naj mla-
da premislita težave ln napore v življenju starih in izginil bo egoizem, z dobrim srcem jima bo
Opazovalec
ATOMSKO ŽARCENJE Japonska komisija za atomsko energijo je objavila, da bo raz-
Grdo ravnanje Novakove iz Zagorice
Večja posestnica Ana Novak iz to hlevih. Zaradi ostre zime je njen vasi Zagorica št. 41 v dobrepoljski brat dobil tako hude ozebline, da
iskovala žarčenje, nastalo ob preizkušanju atomskih bomb, ki ga mlada nudila hrano, jima pospra- hv= , *	« , .	.. .. y J	.	...	’
imajo ZDA vnaOrta „ U, pol.fjo na TihŽm ooeanu. Zbran, ’podatL vil. aob. ter .voj, 'otrok,” u> ““ “	5LTJ?" Z* “
bo japonska komisija uporabila v miroljubne namene.
V ZAHODNI NEMČIJI SE ŠIRI TELEVIZIJA število televizijskih aparatov se je v Zahodni Nemčiji v zadnjem dima s pametnimi nasveti, če že času precej dvignilo. V začetku lanskega leta je bilo prijavljenih ne- raznih del zaradi izčrpanosti ne kaj čez 84 tisoč televizijskih sprejemnikov, 1. januarja letos pa že zmorejo več.
skoro 300 tisoč.
starše spoštovati in jim pomagati. “ JoŽeta’ ker je nekollko bo' K1iub temu' da 3° je brat prosil, Stari ljudje so bili v trdi šoli živ- lan- Kljub temu, da ga je dolžna naj mu nudi zdravniško pomoč, ni Ijenja. Koliko lahko koristijo mla- preživljati, se temu izmika na vse tega storila. Zaradi tega grdega
mogoče načine: ne da mu n. pr. ravnanja se bo morala Novakova jesti. S tem bi se ga rada iznebila, zagovarjati pred okrajnim sodi-V zimskih mesecih je moral preno- Sčem.	(d)
čevati zunaj na senu po kozolcih
Pogosto pride de spora zaradi
w
Sport in telesna vzgoja
V Kočevju je vsak 4. prebivalec član Partizana
Pred kratkim je bila v Kočevju in zveznega merila. V Kočevju smo povemo, da gre zasluga zanje sa- ^	__. -, __	-—____,___
okrajna skupščina zveze telesno- imeli priliko videti atletsko mladin- mo na račun pet aktivnih društev; d(/ opažiti stene, popraviti streho, 1955, je urejeno tako, da je koča vidi po vpisni knjigi, v kateri je
__,3 X+- —	Torr ol/rt nmronatun Vi/o<5 V o in slnVMl- flrUSIcl drUŠtVel SO IlcimrGČ ŠC Dre-  nslrrVwxrnnn v nolptnpm r*»n<an vcjnlrn xmiannih 700 naoh
Delo planinskega društva v Kočevju
Zgradili so kočo pri Jelenovem studencu
Navdušene člane društva je ča- razvedrilo pa radijski aparat. Z in- in snažno opremljena notranjost kalo mnogo truda in požrtvovalne- ventarjem in popravilom se je razveseljuje slehernega izletnika, ga dela, preden so kočo preuredili, vrednost koče zvišala na 1,400.000 Uspeh izvršenega dela kaže naj-da je lahko služila svojemu name- din.	bolje to, da narašča število član-
nu. Napraviti so morali nove po- Po otvoritvi, ki je bila 15. maja stva in število obiskovalcev, kar se
Partizan
vzgojnih društev »Partizan«. Poleg sko prvenstvo hrvaške in sloven- druga društva so namreč še pre delegatov iz vseh društev okraja ske ekipe ter mladinske ekipe Av- cej nedelavna, tako n. pr. v Fari se ie skupščine udeležil tudi član stri je in Jugoslavije. Na okrajnem in Loškem potoku.
—	• ----- ------------------ Težave imajo društva tudi z
vodniki, saj pride na enega vodnika 3S rednih telovadcev, na vodnico pa celo 43.
Kljub mnogim težavam so društva Partizan le dosegla lepe uspehe in so storila vse, da se mladini omogoči zdrav telesni in duševni
nastopu je kljub slabemu vremenu sodelovalo čez tisoč članov, na pokrajinskem nastopu v Kopru pa 600. Prav dobro je uspel tudi peš-izlet vseh društev na Ortneški grad. Kljub slabemu vremenu je uspelo tudi dvakratno dvanajstdnevno taborjenje ob Kolpi. Ti trti prebivalec član društva. Kljub uspehi so videti še toliko lepši, če razvoj, množičnosti društev Partizan pa v njih aktivno sodeluje še vedno premalo delavske in kmečke mladine. Hvale vredna je predvsem akcija ribniškega društva in društva v Kočevju, ki sta v svoje vr
izvršnega sveta Zveze Slovenije prof. Bergant.
Društva Partizan v kočevskem okraju zajemajo že čez dva tisoč članov in številčno stanje kaže sliko močne organizacije, saj je v okraju kot celoti vsak 14. prebivalec, v samem Kočevju pa vsak če-
<Diega 3Cvieoja a namiznem tenisa
,tc vključila dtoro vro delavsko
Uspeh ali neuspeh v odbojki?
Odbojkarsko moštvo kočevskega
mladino. Skupščina je sklenila, da se morajo vsa društva boriti za nadaljnjo vključevanje mladine, saj je le-ta velikokrat prepuščena stihiji in svoj prosti čas zapravlja po gostilnah. Okrajni odbor bo poskrbel, da bodo vsa društva imela
lo v zahodnem delu II. slovenske lige in zasedlo 3. mesto. Odigralo je 14 iger, od tega dobilo 9, izgubilo 5 in imelo količnik 24:23.
če upoštevamo, da Partizan do sedaj ni nastopal na prvenstvenih tekmovanjih, lahko smatramo ta
speljati dimnike, urediti gnojišče, oskrbovana v poletnem času vsako vpisanih že 700 oseb. zastekliti okna, napraviti oknice in nedeljo. Skromna, a izredno okusno	V. K.
vrata ter opremiti notranjost. Pri
vsem tem delu so nudila glavno STANKO REBOLJ, sekretar Nam Iznoteniške zveze Slovenije materialno pomoč naslednja kočevska podjetja: LIP, Rudnik, »Zidar«, »Avto«, OLO, KGP, Ključavničarstvo, Vino, Tekstilana, Gostinska zbornica, Trgovinska zbornica,
»Mizar«, »Snaga«, Kleparstvo, Tr-gopromet itd.
Kljub denarnim podporam podjetij in ustanov je bilo treba varčevati, kajti društvo ni razpolagalo z večjimi denarnimi sredstvi. Vsa dela so se zato opravljala prostovoljno z res pravo požrtvovalnostjo. Ne glede na to, da je bilo največ obrtniškega dela, ki je zahtevalo strokovne moči, so naredili člani vse sami. Največ truda in delaje bilo v letu 1954. Takrat je koča šele postala prava planinska koča.
vodnike in bo v ta namen pripravil njegov prvi nastop za uspešen, po-več tečajev.	sebno ker so v prvem delu tekmo-
V preteklem letu so društva vanja dobro igrali.
Partizan dosegla lepe uspehe in Toda po drugi plati moramo re-dobila priznanje tudi za uspešno zultat imeti za neuspeh, ker si je izvedena tekmovanja republiškega moštvo postavilo za cilj priti v prvo slovensko ligo in se je v ta namen okrepilo z nekaterimi igralci, ki so igrali težje tekme že v drugih društvih. Ai igralci niso bili doma iz Kočevja, ampak so bili to študentje, ki so študirali v Ljub-
ljani. In ravno to je bilo vzrok, da je bil sicer dobro pripravljeni trening na Kolpi brez uspeha, ker ni bilo moč zbrati vseh igralcev. Tako so bile igre, ki so padle v čas počitnic, izgubljene, ker je moštvo
nastopalo z rezervami.	Pridne roke so uredile njeno zuna-
Lep organizacijski uspeh so do- njost in notranjost ter njeno bliž-
f-f«.°^jkaa,„.LtT2r *%.r. a°. *?r-..Pov,.EL?°te mrts	™a„r«wvs£
PREPOROD IN USPEHI V PARTIZANU
Januarja 1953 je bil organiziran I. Horvatov kup v počastitev v narodnoosvobodilni vojni padlega ing. Mirjana Horvata, prvega pobudnika igre z belo žogico v Kočevju. Prvo leto je bil turnir samo za moške, vsa naslednja leta pa za vse discipline in kategorije.
Ta prvi spominski turnir lahko označimo kot pričetek res organiziranega dela. Mislim pa, da je to obdobje tudi začetek splošnega razvoja športa in telesne vzgoje v Kočevju v okviru novo ustanovljenega društva za telesno vzgojo Partizan, razvoja, ki je Kočevje
moška ekipa igrala celo v II. zvezni ligi in tekmovala tudi v daljnem Skoplju. Mladinke so bile na letošnjem državnem prvenstvu v Kranju tretje.
Zaradi dobre organizacije vseh prireditev v Kočevju so bile tu že mnoge slovenske in zvezne prireditve: slovensko ekipno prvenstvo za ženske mladinke, polfinale slovenskega ekipnega prvenstva za moške, 2. del II. zvezne lige in zvezni mladinski trening. Imeli so pa tudi mednarodne dvoboje z dvema avstrijskima in eno nemško ekipo. Za letošnjo sezono so predvidena ekipna prvenstva Slovenije za moške in mladince, Kočevje je pa tudi eden izmed resnih kandi-

ŠAH
Na nedavnih prireditvah v čast
Prešernovega dne je bila v prostorih gimnazije v Kočevju šahovska simultanka. V dve uri in pol trajajoči prireditvi je prvak Kočevja ing. Volk 20-krat zmagal, enkrat remiziral m trikrat izgubil v boju proti 24 gimnazijcem. Dobili so Malnar Ivan, Matkovič Peter in Murn Drago, remiziral pa je Kapš Ivan.
Novo osnovano šahovsko društvo »Svoboda« na Rudniku je zelo agilno. Med ostalimi prireditvami je organiziralo tudi teoretični tečaj, ki ga ob ponedeljkih vodi prvokategornik ing. Volk. Na sporedu je bila tudi simultanka na 19 deskah, ki se je po dveh urah in pol končala s 15 zmagami in 4 porazi. Zmagali so Benet, Filipič, Mohorčič in Verhovšek.
Ob priliki občinskega praznika v Ribnici so se po dolgem času spet pomerili v prijateljskem srečanju kočevski in ribniški šahisti. Zmagali so Kočevarji z rezultatom 8 proti 4. Žal je moštvo Ribnice nastopilo nekoliko oslabljeno brez igralcev iz Grčaric. Če bi sodelovali še oni, bi bilo srečanje še zanimivejše in izid bolj negotov.
govalec turnirja je bil novomeški Partizan, član zvezne lige.
Za novo sezono so si kočevski odbojkarji postavili cilj, ki ga hočejo na vsak način doseči: vključiti več mladine, poglobiti delo z njo ter utrditi organizacijsko stran z delavnim organizatorjem, ki naj bi bil istočasno tudi trener mladih.
M. Smola
cinski agregat, ki služi za razsvet ljavo koče.
in sobo. Za opremo je bilo treba nabaviti slamarice, rjuhe, odeje, mize, klopi ter kuhinjski pribor, za
Za 500 din bo prejel konec leta vsak član Prešernove družbe 7 knjig.
O B ] A V E
KINO
»JADRAN« KOČEVJE: od 28. do 29. III. ameriški barvni film »V dolini bobrov«; od 30. III. do 1. IV. ameriški barvni film »Osamljena pištola«; od 4. do 5. IV. ameriški film »Kraljica Kristina«; od 6. do 8. IV. slovenski film »Trenutki odločitve«;
od 11. do 12. IV. ameriški film »Intrigantinje«.
»SVOBODA« RUDNIK: od 31. III. do 1. IV. ameriški film »Hondo«; od 7. do 8. IV. češki film »Bistre glave«.
»PARTIZAN« RIBNICA:	od 31.
IH. do 1. IV. ameriški film »Tujec na begu«; od 7. do 8. IV. ameriški film »Ljubimec iz New Orleansa«.
Najdeni predmeti
Pri Tajništvu za notranje zadeve v Kočevju se nahajajo sledeči najdeni predmeti:
Moško dvokolo brez znamke, tov. štev. 21231 (popravljena), rdeče barve, v slabem stanju.
Okvir moškega dvokolesa, brez znamke, tov. štev. 269206, pri srednji osi ima dva križa vsekana, z vilicami in krmilom, v zelo slabem stanju.
Navadna odeja temnosive barve, stara.
Moško dvokolo, brez znamke, tov. štev. 548159-1486, črno ples-skano, z belimi okraski, v dobrem stanju.
Ogrodje ženskega dvokolesa, tov. štev. 132220, črno pleskano, v slabem stanju.
temveč tudi celotne telesnovzgojne
Koča ima dva prostora: kuhinjo	K"zatl^hno^že konec leta
1953 na slovenskem prvenstvu na Bledu zelo močno ekipo Kočevja, sestavljeno v pretežni večini iz samih mladih igralk in igralcev. Mislilo se je predvsem na vzgojo širšega kroga mladih, zato so bili vsa leta do sedaj v Kočevju treningi, ki smo jih vodili najprej jaz, naslednje leto Hlebš in lani Ahačič. Lani je bil trening sicer v zveznem merilu, vendar pa so tudi ostali kočevski igralci precej pridobili.
KOČEVARJI KOT GOSTJE IN GOSTITELJI Kočevski igralci so se udeležili vseh prvenstvenih pa tudi večine ostalih prireditev v Sloveniji od leta 1953 dalje. Niso pa ostali samo v okviru Slovenije. Lansko leto je
Vilice dvokolesa, 1. 'kom. rdeče pleskane; 2 kom. črno pleskane, skupaj 3 kom.
Prednje kolo dvokolesa, z osjo, modro pleskano, brez zračnice in plašča.
Zadnji del moškega dvokolesa, tov. štev. 12875, modro pleskano, v slabem stanju.
• Luč znamke »Croatia«, z dinamo znamke »Standard«, francoskega izvora.
Navijač za žico.
Vsi predmeti se nahajajo na Tajništvu za notranje zadeve Kočevje. Lastniki naj se zglasijo v sobi štev. 30/11. nadstropje, s potrebnimi dokumenti.
dinskega prvenstva, ki bo julija v Jugoslaviji.
TAK JE ANGLEŠKI ŠPORTNIK
Angleži zahtevajo od svojega športnika, da
1.	se ne baha,
2.	ne odneha,
3.	ne išče izgovora v primeru neuspeha,
4.	zna dobro izgubiti,
5.	zna mirno dobiti,
6.	igra pošteno (fair play),
7.	igra dobro, kolikor more,
8.	uživa v rizlku,
9.	v dvomljivih primerih prepušča prednost nasprotniku,
10. ceni igro bolj od izida.
In mi? Kako vesel bi bil, če bi srečal malo boljšega športnika, ki ima vsaj tri od gornjih lastnosti!
Ur-
Registracija motornih vozil za leto 1956
Redni tehnični pregled motornih vozil in podaljševanje prometnih dovoljenj za leto 1956 bo v okraju Kočevje v dneh od 16. do 19, apr! la 1956 in sicer: 16., 18. in 19. v Kočevju na dvorišču Splošnega av-toprevozništva »Avto« Kočevje, 17. aprila pa v Ribnici pred garažami podružnice Splošnega avtoprevozništva »Avto« Kočevje.
Pogoji za registracijo so neizpremenjeni.
Lastnike oziroma upravitelje motornih vozil opozarjamo, da morajo pripeljati vozila na tehnični pregled brezhibna, očiščena in podmazana. Po 31. aprilu t. 1. vozila, ki ne bodo registrirana, ne bodo smela voziti v javnem cestnem prometu. Lastniki takih vozil morajo do 3. maja 1956 deponirati registrske tablice na TNZ Kočevje.
ZABAVNI KOTIČEK
Za 1. april
OBVESTILA
Vodoravno:	1. zabranjena,
10. gre (v hrvaščini), 12. rudnina, 13. uničevalec tekstila, 16. žensko ime, 18. del avtomobila, 19. smeš-uica, 20. katerih številk se otrok najprej nauči, 21. očka, 22. ime dečka, 24. del glave, 26. del dip-bovja, 27 kaj mora kmet spomladi, 28. godalo, 29. čitam, 30. žuželka, 32. pesnik, 34. moško ime (nemško), 37. dvigalni stroj, 39. katero reko je težko preplavati, 42. starinsko orožje, 43. prebivalec Koroške, 45. del glave, 46 vojaški razpored, 48. nekdanji časopis, 50. kalcij-znak, 51. fasada, 52. od’ česa je odvisno egiptovsko poljedelstvo, 53. medmet, 54. Janezi, 55. nevidni delci, 57. moško ime, 58. priimek.
SOGLASJE
Stric, kaj si želiš, da ti poklonim za rojstni dan?
E, kaj, skromen sem, nič, nič...
No, saj sem tudi jaz tako mislil, mu odgovori nadebudni nečak.
NA CESTI
O, tovariš, kako pa kaj živiš?
Hvala, hvala, kar dobro, živim od napak ljudi.
Kako pa to, ni mogoče ...
Da, da, prodajam radirke vseh vrst.
Navpično:	1. delavka, 2.
kratica, 3. ječmenova pijača, 4. os. zaimek, 5. ogromna, 6. važna in pomembna doba, 7. vas pri Ribnici, 8. znak za aluminij, 9, neplačan športnik, 10. število ulomka, 11. denarna enota, 14. kače se spomladi ?, 15. slabe lastnosti, 17. kemikalija, 19. pisano (hrvaško), 23. obratno od bik, 24. pokloniti, 25. izsmejana, 26. kad v ribniškem narečju, 31. gost menze, 33. spraviti v red, 35. hosta, 36. albanska enota za tobak, 38. kratica za mestni odbor (hrvaško), 40. del škafa, 41. jutranja mokrota, 43. nadležna žuželka, 44. meril s puško (v narečju), 47. česa se lovec veseli, 49. ime veleblagovnice, 54. veznik, 56. veznik.
KRVODAJALEC
Medicinska sestra vpraša dijaka pred odvzemom krvi, če ve, kakšno krvno grupo ima.
Dijak brez premisleka ponosno odgovori: »Moško!«
V PRIHODNJI ŠTEVILKI BOMO OBJAVILI NAGRADNO KRIŽANKO. PET LEPIH NAGRAD JE PRISPEVALO »KLJUČAVNIČARSTVO« KOČEVJE
KOČEVJE
Rodile so: štefanič Marija, delavka iz Livolda — deklico; šle-mer Marija, gospodinja iz Kočevja — deklico; Knavs Marija, delavka iz Konca vasi — dečka; Bojc Helena, poljedelska delavka iz Koblarjev — deklico; Češarek Sonja, uslužbenka iz Kočevja — deklico; Dales Julijana, gospodinja iz Mlake — dečka; Pelc Lizika, gospodinja iz Kočevja — dečka; Fišter Ana, gospodinja iz Kočevja — deklico; Muhvič Ana, delavka iz Zajčjega polja — dečka; Pirih Angela, delavka iz Rajn-dola — dečka, Benkič Kristina, gospodinja iz Borovca — deklico; Baranja Ana, gospodinja iz Primožev — dečka; Mavrovič Alojzija, kmetovalka iz štajerja — deklico; Butina Marija, gospodinja iz Banje Loke — deklico; Žagar Angela, kmetovalka iz Vimolja — deklico! — Srečnim mamicam čestitamo!
Poročili so so: Gumilar Stefan, zidar iz Kočevja, in Zajc Marija, gospodinja iz Globoke; Grah Jože, poljedelski delavec iz Mahovnika, in Petrovič Gazela, poljedelka iz Mahovnika; Križ Cvetko, delavec, in Usenik Pavla, tkalka — oba iz Kočevja; Strle Stanislav, šofer, in Dolenc Frančiška, natakarica — oba iz Kočevske Reke; Hafner Jože, šofer, in Bavčar Marta, pisarniška uslužbenka — oba iz Kočevske Reke. — čestitamo!
Umrli so: Kvarh Andrej, invalidski upokojenec iz Kočevja, 68 let; Cigler Jakob, osebni upokojenec iz Brega pri Kočevju, 79 let; Balžalorski Vladimir, osebni upokojenec iz Kočevja, 69 let; Ladiha Alojz, osebni upokojenec iz šalke vasi, 82 let; Božič Radojka, deklica iz Primožev, 3 mesece; Pleše Helena, vzdrževanka iz Borovca, 8q let; Slanovec Katarina, vzdrževanka iz Morave, 82 let; špiletič Neža, kmetovalka iz Dolnje Brige, 76 let; Črnkovič Jože, kmetovalec iz Gorenjega potoka, 62 let; Ribič Marija, kmetovalka iz Hriba pri Fari, 55 let; Jakovac Ana, preužit-karica iz Slavskega laza, 77 let;
Poje Valentin, kmetovalec iz Lož-ca, 78 let; štimec Jože, preužitkar iz Bosljive Loke, 83 let; štimec Neža, preužitkarica iz Bosljive Loke, 79 let.
DOBREPOLJE
Rodile so: Lohkar Vida, gospodinja iz Ponikev — deklico; Erčulj Ana, kmetovalka iz Male vasi — deklico; Klinc Roza, kmetovalka iz Ceste — dečka; Somrak Ana, kmetovalka iz Ponikev — deklico; Hren Marija, kmetovalka iz Kom-polja — deklico. — Srečnim mamicam čestitamo!
Umrli so: Zabukovec Ana, preužitkarica iz Podpeči, 79 let; Strnad Frančiška, preužitkarica iz Ceste, 87 let; Sterle Angela, uži-valka socialne pomoči iz Ponikev, 56 let; Francelj Marija, preužitkarica iz Bruhanje vasi, 73 let; Klun Anton, kmetovalec iz Pake, 69 let.
RIBNICA
Rodile so: Fajs Fanika, gospodinja iz Nemške vasi — deklico; Musolin Nada, gospodinja iz' Ribnice — deklico; Ilc Marija, gospodinja iz Jurjeviče — dečka; Bambič Frančiška, gospodinja iz Ribnice — deklico; Požar Ivana, gospodinja iz Sajevca — deklico; Debeljak Helena, gospodinja iz žlebiča — dečka; Selič Antonija, gospodinja iz Ribnice — deklico. — Srečnim mamicam čestitamo!
Umrli so: Merhar Margareta, preužitkarica iz Rakitnice, 89 let; Hočevar Janez, kmetovalec iz Rakitnice, 77 let; Fajs Marija, novorojenček iz Nemške vasi; Ilc Jože, preužitkar iz Slatnika, 80 let; Rus Terezija, osebna upokojenka iz Brega pri Ribnici, 71 let; Rus Jože, osebni upokojenec iz Brega pri Ribnici, 83 let; De jak Frančiška, preužitkarica iz Ribnice, 85 let; Suhodolčan Janez, osebni upokojenec iz Gorenje vasi, 73 let.
LAŠČE
Rodile so:	Sekula Frančiška,
gospodinja iz Stop — dečka; Pe-rovšek Marija, kmetovalka iz Sv. Gregorja — deklico. — čestitamo!
Umrli so:	Zadnik Marija, pre-
užitkarica iz Adamovega, 76 let; Zakrajšek Franc, kmetovalec iz Podkogelja, 77 let; Gradišar Alojzij, kmetovalec iz Kneja, 78 let; žužek Jože, kmetovalec iz Velikih Lašč, 84 let; Vesel Alojzij, kmetovalec iz Velike Slevice, 66 let; Ri-vec Ivana, preužitkarica iz Velikih Lašč, 90 let.
PREDGRAD
Rodile so: štaudohar Vilma, gospodinja iz Kraljev — dva dečka, dvojčka; Kastelec Marija, kmetovalka iz Gorenje Podgore — dečka. — čestitamo!
Umrli so: Mihelič Marija, gospodinja iz Deskove vasi, 71 let; Majerle Ana, kmetovalka iz Predgra-da, 82 let.
SODRAŽICA
Rodila je Perušek Amalija, gospodinja iz žimaric — deklico. — čestitamo!
Umrli so: Arko Marija, gospodinja iz Zamosteca, 75 let; Petrič Marija, preužitkarica iz Podklan-ca, 87 let; Zajc Ivan, kmetovalec iz Podklanca, 79 let; Samsa Matevž, preužitkar iz Kržetov, 88 let.
DRAGA-LOŠKI POTOK
Rodile so: Knavs Ana, gospodinja iz Podpreske — dečka; Volf Marija, gospodinja iz Podplanine — dečka. — Čestitamo!
Umrli so: Poje Jože, gaterist na venecijanki iz Podplanine, 54 let; Poje Katarina, preužitkarica iz Podplanine, 83 let.
KRONIKA NESREČ
V času od 1. do 20. marca so se ponesrečili in iskali zdravniško pomoč: Artač Pavel, bagrovodja iz Kočevja, si je v rudniku poškodoval prste leve roke; Poje Filip, kurjač lokomotive iz šalke vasi, si je pri popravljanju zavore poškodoval kazalec desne roke; Košir Alojz, miner iz Trate, si je pri padcu poškodoval desno stran prsnega koša; Biske Ernest, gozdni delavec iz Koblarjev, si je pri ob-sekovanju hlodov ranil palec leve
roke; Šilc Stane, delavec iz Sajevca pri Ribnici, si je pri sekanju vejevja poškodoval prste leve roke; Križ Valentin, cestni delavec iz Trave, je pri delu na razširitvi ceste dobil poškodbe na prstih leve roke; Zalar Ludvik iz Sajevca pri Ribnici, si je po neprevidnosti pri brušenju žage poškodoval levo oko; Čampa Anton, delavec iz Slatnika, si je pri delu poškodoval desno nogo; Lovšin Franc, gozdni delavec iz Rakitnice, se je pri izdelgvi bukovih drv usekal v desno nogo; Dombi Lado, bagrovodja iz šalke vasi, si je pri prenosu težkega zobatega kolesa poškodoval levo roko; Šporar Janez, cir-kularist, si je pri obdelavi lesa poškodoval palec leve roke.
Mali oglasi
Gradbeni inženir išče opremljeno sobo. Ponudbe na »Zidar«, Kočevje.
POVERJENIKI PREŠERNOVE DRUŽBE POHITITE Z DELOM IN ŠIRITE ČLANSTVO!
VELIKEGA NAGRADNEGA ŽREBANJA PREŠERNOVE DRUŽBE SE UDELEŽI LAHKO SAMO TISTI, KI SE VPIŠE V ČLANSTVO NAJKASNEJE DO 5. APRILA IN PORAVNA SVOJE OBVEZNOSTI NAJKASNEJE DO 5. JUNIJA
Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta 22. Telef. 389. Tek. račun pri podružnici NB Kočevje, št. 617-T-388. — Letna naročnina znaša 240 din, polletna 120 din in je plačljiva naprej. — Za inozemstvo 500 din oziroma 1,50 ameriškega dolarja. — Poštnina plačana v gotovini. — Rokopisi se ne vračajo.
Tiska tiskarna »Urška«, Kočevje.
Iz naših krajev
S Slemen nam pišejo
Malokdaj se oglasi kdo iz krajev v Slemenih. Mnogim Slemena niti znana niso. To je področje med Ribnico in Velikimi Laščami nad Sodražico, na katerem se nahaja več vasi in zaselkov. Ljudje so v glavnem pečajo s poljedelstvom in izdelovanjem suhe robe. Kmetijstvo v teh krajih je res precej zaostalo, a če pogledamo objektivne pogoje, v katerih se razvija, pridemo do zaključka, da so kmetje iz Slemen dosegli tudi vidne uspehe. Pa tudi v ostalih dejavnostih so tamkajšnji prebivalci v zadnjem času dosegli vidne uspehe. Posebne pohvale je vredno delovanje njihovega kultumoumetniškega društva, ki je v enoletnem svojem delovanju doseglo pomembne uspehe na kulturnem in prosvetnem polju. Kot dokaz služi novo zgrajena prosvetna dvorana pri Gregorju in več kulturnih prireditev. Delo tako agilnega društva pa ni po volji župnemu upravitelju Stojanu Novaku pri Sv. Gregorju, ki že od vsega začetka hoče najti kamen spotike, da bi oviral delo društva. Ker nikoli ni mogel najti ničesar
Napredek Krvave peči
Minula vojna je zelo prizadejali, prebivalce Krvave peči, saj je bila njihova vas v letu 1942 kar dvakrat požgana in precej prebivalcev so italijanski okupatorji internirali, mnogo pa jih je sodelovalo aktivno v NOB. S podporo ljudske oblasti je uspelo prebivalcem v nekaj letih po vojni obnoviti svoje domove. Obnovili so tudi poslopje osnovne šole. Sedaj delajo že nekaj let vneto za elektrifikacijo in upajo, da bo v kratkem času tudi njihova vas elektrificirana, čeravno je tako oddaljena od prometnih sredstev. Da pa bi laže poživili kulturno in politično življenje na vasi, imajo prebivalci še željo, da bi sl obnovili v prostorih osnovne šole dvorano, ki bi jim služila za sestanke in za knjižnico ter čitalnico. Nekaj denarnih sredstev so pripravljeni sami zbrati, nekaj pa upajo, da jih bodo dobili od oblastvenih organov. Na vsak način hočejo prebivalci v Krvavi peči biti ravno tako delavni kot v ostalih krajih, kjer imajo ljudje boljše življenjske pogoje.	-vd-
konkretnega, je začel javno obravnavati vsebino del, ki jih predvaja Igralska skupina tega društva. Tako je napadel delo tega društva v nedeljo, dne 18. t. m., ko je javno s prižnice pri obeh mašah govoril poleg drugega o slabih delih, ki se predvajajo na odru v Gregorju. Tako početje župnika Novaka prebivalci Slemen obsojajo in so proti temu, da se bi župnik vmešaval v delo tako agilnega kulturnoumet-niškega društva.	Vaščani
OB ZAKLJUČKU TEČAJA ROČNEGA DELA V FARI
Dvanajst mladink iz Fare in okolice je obiskovalo v zimskem času trimesečni tečaj ročnega dela. Vodila ga je ravnateljica gimnazije tov. Krista Kmet. Dekleta so sc sestajale dvakrat tedensko in so si pridobile mnogo znanja iz ročnih spretnosti, razen tega pa je bilo poskrbljeno tudi za kulturno izobrazbo, saj so v tem času prebrale nekaj lepih knjig.
Ker sedaj nimajo primernega prostora, bodo svoja dela razstavilo ob koncu šolskega leta. I. M.
Ljudska tehnika v Ponikvah
želja po znanju in široki razgledanosti je kakor že tolikokrat tudi v torek, 13. marca zbrala v šolskih prostorih v Ponikvah precej napredne mladine. Tokrat so se zbral; prav s posebnim namenom, namreč z željo, ustanoviti
Delo Združenja šoferjev in mehanikov
ŠOFER V TEKSTI-
AMATER LANI
Podružnica Združenja šoferjev in avtomehanikov Ljudske republike Slovenije v Kočevju ima 138 aktivnih članov. Posebno skrb
svoj radioamaterski klub. Premoč- sveča njihovi zaposlitvi. Na sestan-ne so bile želje za znanjem, da bi icjh združenja, kjer se običajno ži-
r(flociet> iz dftiedtjiadu ab 3Colpi.
Vasi gornjega dela poljanske doline, Zagozdac, Gornja in Dolnja Podgora, Čeplje, Vimol, Krali in Brezovica se povprašujejo, zakaj že zdavnaj v dolnjem delu poljanske doline naselbinam sveti električna luč, zanje se pa nihče ne zmeni in to kljub temu, da imajo že električne drogove in že izkopane jame. Prizadeti prosijo električno vodstvo, da bi se tudi nanje oziralo in jim čimprej preskrbelo zaželeno električno luč.
Zadružne žene iz Predgrada so 8. marec, ta zgodovinski dan, svečano proslavile.
Velika kulturna prireditev za Poljansko dolino je moderno urejena kinodvorana v Zadružnem domu. Predstave so vsako soboto zvečer in v nedeljo popoldne.
Občinski ljudski odbor občine Predgrad namerava v Predgradu ustanoviti čevljarsko in kovaško zadrugo. To je res potrebno, ker sedaj ni v Poljanski dolini niti rednega čevljarja niti kovača.
Jože šmalcelj
mogli še naprej odlagati ustanovitev kluba. Pogovorili so se prav o vsem, kar je potrebno z a dobro in uspešno delo. že vnaprej so naši, primerne prostore: enega za učilnico, drugega za delavnico. Nekdo je povedal, da bodo dobili potrebne klopi, drugi pa se je obvezal, da bo takoj namestil v okno nekaj manjkajočih šip. Povedali so tudi, da jim je zagotovljena z radioamaterske zveze v Ljubljani potrebna materialna pomoč ter bodo že v prvem tednu dobili nekaj začetniškega materiala in učil, z rednim učenjem pa pričnejo 21. t. m. Vaški učitelj tov. širaj jim jc lepo razložil vlogo in naloge radioamaterstva v miru kakor v vojni, saj se je v NOB tudi sam aktivno udejstvoval kot radiotelegrafist. Ker je tudi dober mladinec, ga je vseh 19 članov, med katerimi je tudi pet mladink, soglas- Rute so področje v velikolaški ni ker pač zahteva obdelovanje no izvolilo za prvega predsednika občini in obsegajo devet vasi in za- zemlje v teh krajih več napora kot kluba. Želeli bi, da bi temu zgflcdu selkov. Čeravno so ti kraji v nad- v ravninskih predelih. S
morski višini okoli 800 metrov, so prebivalci zelo delavni. Posebno so delavni v zimskih mesecih, ko skoraj pri vsaki hiši izdelujejo izdelke suhe robe. Tudi v spomladanskih
vahno diskutira o številnih perečih vprašanjih se je namreč pokazalo, da opravlja službo poklicnega šofcrjja v kočevski Tekstilani amater. To gotovo ni v skladu s pravilnikom o voznikih motornih vozil, ki bi ga morali vsi bolj poznati, pa bi bilo prav gotovo manj prometnih nesreč. Če bi Tekstilana zaposlila poklicnega šoferja, bi se ta v slučaju nepolne zaposlitve pri avtomobilu prav gotovo ne branil drugega dela.
Podružnica tudi skrbi za strokovni napredek svojega članstva. S tem namenom se je pred kratkim začel tečaj, ki bo trajal po petkrat tedensko, približno dva meseca. Izpite bo ob zaključku
tečaja opravilo tudi nekaj novincev, ki jim je podružnica omogočila brezplačno obiskovanje tečaja. Kljub pomanjkanju predavateljev za razne predmete so bile z dobro voljo in z domiselnim kombiniranjem premagane vse težkoče, želeli bi samo, da bi tudi podjetja bolj skrbela za strokovno izpopolnjevanje svojih šoferjev. Omogočila naj bi jim vsaj to, da bi se lahko udeležili tečajev.
A. R.
TEČAJ V DOBREM POLJU
V Dobrem polju se jc te dni začel pod vodstvom organizacije Ljudske tehnike tečaj za šoferje amaterje. Za tečaj je precejšnje zanimanje in ga bodo obiskovali tudi posamezniki iz bolj oddaljenih krajev. V začetku bo tečaj teoretičen, potem pa bodo kmalu začeli s praktičnimi vožnjami. Z ozirom na delavnost te organizacije upajo prireditelji, da bo tečaj najbolje uspel.
V Rutah je zasvetila elektrika
sledila tudi še ostala mladina v Ponikvah, ker je čas, da ravno v Ponikvah prevzame družbeno življenje mladina v svoje roke. Mlademu klubu pa želimo lep razvoj in mnogo uspehov pri delu. B. F.
Dne 18. marca 1956 je bil v Starem trgu svečano zaključen dvomesečni kuharski tečaj, ki ga je vodila Kristina Majerle. Svečanosti se je udeležil prdsednik kočevskega okraja Pirnat. V svojem go-
Vzorna požrtvovalnost učitelja v Koprivniku
Pred nekaj dnevi se je nahajala v bližini Kočevja na vežbah neka enota ribniške garnizije. Zaradi mraza in slabega vremena se je zadržala delj časa, kot je bilo voru je tečajnice spodbujal k na- predvideno. Snežilo je in tempera-
daljnjemu delu za napredek naših žena, tako kar se tiče njih izobrazbe kot tudi njihovih gospodinjstev.
Dne 22. marca 1956 je imel mladinski aktiv Predgrad sestanek, na katerem so si mladinci izvolili za sekretarja Ivano Kralj, za blagajnika pa Jelico Smuk.
Sekretar občinskega komiteja tov. Franc Jančič je na istem sestanku tudi pohvalil mladinski aktiv v Predgradu, da je najboljši v vsej občini in je obenem še preči-tal statut Ljudske mladine Jugoslavije
<'Plaznik, žena. o 3CuMju
Tudi žene Kužlja in okolice so praznovale praznik naprednih žena 8. marec. Zaradi gripe pa so praznovanje .preložile na nedeljo 11. marca.
Udeležba na proslavi žal ni bila tako obilna, kot smo pričakovali, ker je tudi našo kolpsko dolino obiskala nadležna gripa. Obolelo je skoraj tri četrtine ljudi, in tako Je marsikdo, ki bi prišel na proslavo, moral ostati v postelji. Mnogi, ki so bolezen komaj preboleli, pa so le prišli.
Posebno nas je navdušila dra-matska skupina Vas-Fara, ki je uprizorila v Kužlju dramo Njena žrtev. Kljub hladni burji in gripi je prišlo na proslavo okrog 200 gledalcev z otroki vred. Med gledalci so bile celo žene s sosednjega Hrvatskega.
Gledalci so bili z uprizoritvijo zelo zadovoljni in si želijo, da bi
jih simpatični igralci kmalu spet obiskali.
Pred pričetkom predstave je imela tov. Ivančičeva slavnostni govor, s katerim je poslušalcem orisala pomen in značaj praznika naprednih žena, obenem pa dala tudi nekaj smernic, kako naj bi naše žene izpolnile svoje dolžnosti v družbi.
Predstavi je sledila prosta zabava.
Končno bi še pripomnil, da bi tudi kuželjska mladina lahko pripravila to zimo kakšno dramsko predstavo. Gledalcem bi nudila kulturno razvedrilo, za mladino samo bi bilo takšno udejstvovanje vzgojno, z denarjem, ki bi ga prislužili, pa bi lahko plačali popravilo radijskega aparata, ki se ga že toliko časa nihče ne usmili.
Jože Križ
tura se je spuščala vedno niže pod ničlo. Morali smo poiskati prenočišče. Spustili smo se v vas Koprivnik, kjer smo se napotili k največjemu poslopju. Bila je šola. V njej smo našli upravitelja tov. Mohorja. Zaprosili smo ga, če bi se lahko nastanili v šoli. Veder in nasmejan nam je odgovoril »Seveda! zakaj pa ne? Koliko prostora potrebujete?« Hitro je bilo vse pripravljeno, peči naložene in sobe so se segrele. Enota se je udobno namestila, z državnega posestva pa smo dobili kuhano mleko; zavladalo je prijetno razpoloženje in zares dobro smo se spočili.
Kdor bi tedaj stopil med zadovoljne borce bi slišal takšna vprašanja:	»Kdo	je ta učitelj?
Kako zmore sam delo na tako veliki šoli?« Da, tov. Mohar je človek, ki izgoreva pri delu. Sam
Dela dopoldne in popoldne. Za njega ni določenega delavnega ča- nju. sa, po katerem nastopi odmor.
Sam pa pravi: »A kaj bi? Sam sem, delo pa mora biti opravljeno, je treba pač nekoliko krepkeje poprijeti.«
Precej časa smo se razgovarjali z učiteljem. Pripovedoval nam je o svojem življenju in o učiteljevanju v tej vasi. Vaščani priznajo njegovo marljivost in ga spoštujejo. Zjutraj smo se poslovili. Komandant ga je še povabil, naj pri-
skupnimi
močmi so prebivalci Rut dosegli, da jim je pred nedavnim zasvetila elektrika. Pri elektrifikaciji ima precej zaslug odbor in tov. Nered Franc iz vtisi Mohorje, ld je z vso in ostalih mesecih so precej delav- vnemo vodil dela pri elektrifikaciji.
Z doseženim uspehom se prebivalci niso zadovoljili, temveč si želijo še ceste, ki naj bi peljala od Lužarjev proti Krvavi peči. Ta cesta bi precej skrajšala pot proti Ljubljani. Upajo, da bodo prej ali slej tudi to dosegli.	v. D.
sostvuje pri artilerijskem strelja-
Ko smo se vračali z vežbe, smo
se še dolgo razgovarjali o tem ne- -----------------------------------
običajnem in prisrčnem srečanju,	.
ki bo, ostalo zapisano v spominu J\Ct Robil DOuO gradili
borcem JLA.
Požrtvovalni učitelj je lahko vzgled kako je treba pojmovati dolžnosti v naši socialistični skupnosti.
S. Nikolič poručnik JLA
Socialistična zveza v Mozlju je delovna
vali) in za boljšo organizacijo veterinarske službe.
Točen način izkoriščanja teh taks bo določil zakon o ustanovitvi in izkoriščanju skladov za zdravstveno zaščito živali, ki ga priča-
Vaški odbor SZDL Mozelj je imel svoj letni obračun. Predsednik odbora tov. Jerkič je poročal o delu organizacije v preteklem letu, ravno tako sta podala svoje poročilo tajnik in blagajnik. Razpravljali smo o raznih političnih in go- kujemo v kratkem, spodarsklh vprašanjih, najdlje pa smo se zadržali pri diskusiji o potrošniških svetih ter pri tolmačenju novih davčnih predpisov in taks.
Okrog teh predpisov se je razvila živahna debata, ker so večinoma
Poslopje kmetijske zadruge Rob je pred leti pogorelo in zaradi tega je dobila trgovska poslovalnica KZ neprimerne prostore, ravno tako je kritično stanje z ostalimi prostori. Pomanjkanje prostorov resno ovira delo in pravilno poslovanje kmetijske zadruge. Zato so se zadružniki in vodstvo KZ v Robu odločili, da bodo zgradili novo poslopje za trgovsko poslovalnico in ostale prostore, ki jih K£ potrebuje. Z gradnjo bodo začeli kmalu, gradili pa bodo iz lastnih denarnih sredstev in iz dobička, ki so ga imeli v minulih letih. (z)
V Siari cerkvi so končali s iečaji
je na šoli in poučuje šest razredov, vsi zainteresirani na tem vprašanju.
Pred tremi meseci smo sklicali sestanek za dekleta in žene, ki bi imele veselje do gospodinjstva,
Ob zaključku tečajev smo imeli proslavo v počastitev praznika žena, ki je bila namerno preložena
Male Lašče
Te dni se zagovarjata pred sodiščem v Kočevju Peček Ela in Peček Marija jz Malih Lašč zaradi nemarne vzgoje mladoletnega otroka. Pečkovi sta imeli posvojeno desetletno deklico, ki sta jo vzgajali na zelo brutalen način. Pretepali sta jo, morala je opravljati najtežja dela, učili sta jo krasti in lagati, skratka vzgajali sta jo po svojih »najboljših« metodah.
Ker pa se tako v novi Jugoslaviji ne vzgaja mladine, sta prišli pred sodišče, ki jima bo dodelilo pravično kazen.	z. j.
Predsednik je potem še seznanil je bal zelo dober. Sestanka se je navzoče z vsebino »Novic« ter po- udeležilo čez 40 deklet in žena iz
udaril, da naj bi si naročila ta list sleherna hiša oziroma družina.
Postavljeno je bilo tudi naslednje vprašanje:
V kakšen namen bodo veterinarske postaje uporabljale sredstva, nabrana od taks na vprežno živino (vole in konje) in od psov. Prosimo, da nam pojasnite v prihodnji številki »Novic«.
Odgovor uredništva: Veterinarsko sanitarne takse se bodo —
vsem za preprečevanje in zatiranje živalskih kužnih in nalezljivih bolezni. Ce bo sredstev dovolj, bodo čati na precej oddaljeni dom. Zdrav-služila tudi za pocenitev veterinarskih uslug (zdravljenje bolnih ži-
ročnega dela in zdravstva. Odziv na ta dan, ker se je sklenilo, da
bo Istega dne odprta tudi velika razstava, na kateri bi dekleta pokazale, kaj vse so si pridobile v teh tečajih.
Spored za proslavo je vseboval 17 točk. Nastopil je naš ženski in moški pevski zbor. šolska mladina je bila tudi dobro pripravljena z recitacijami, petjem in nekaj prizorčki. Po končani proslavi je vsepovsod zavladalo veselo razpoloženje. Ljudstvo si še želi takšnih proslav in razstav.
Vsem tistim, ki so kaj pripomogli za uspešno izvedbo tečajev, fi-
Stare cerkve in iz okoliških vasi.
Na predlog vodje sestanka in po kratkem posvetovanju z ostalimi smo prešli na vprašanje razdelitve po tečajih. Največ zanimanja Je bilo za gospodinjski tečaj, ki naj bi ga vodila izkušena in zmožna 63-letna tov. Valentinčičeva, ki še danes vodi kuhinjo v gostinskem podjetju v Stari cerkvi. Tečaj ročnih del je prevzela tov. Miler Marjana iz Slovenske vasi, ki se je
predvidoma — izkoriščale pred- tudi pokazala zelo požrtvovalno,
ker je ni motilo, da se je morala nančno in moralno, se tečajnice v poznih večernih urah sama vra- iakreno zahvaljujejo! Enako seve-čati na precej oddaljeni dom. Zdrav- <ja tudi predavateljem! stveni tečaj je prevzelo učiteljstvo
tukajšnje šole.	M. špirič
Ing. Anton Zorc:
Zanimivosti
Z letalom do Washingtona
Oktobra leta 1954 sem potoval v Združene države Amerike na trimesečni tečaj o zboljšanju reje in proizvodnosti živine. V skupini nas je bilo 12; in sicer dva Slovenca, ostali pa so bili iz drugih republik. Prvič smo se zbrali 15 dni pred odhodom v Beogradu. Ker so nas pozvali, da bomo takoj odpotovali. Zato smo vzeli s seboj že vso potrebno prtljago. Čeprav smo bili nestrpni, se nam je kar prleglo, ko so rekli, da bomo šli lahko za nekaj dni še domov. Vsi smo hoteli kar brž na vlak; a nekoliko se je bilo le treba še zadržati. Morali smo iti na ameriško ambasado, kjer so preizkusili naše »znanje« angleščine, poskrbeti je bilo treba še za prehodne vize za Italijo. Švico ter Francijo in iti na cepljenje pro-' ti kozam. Zatem pa spet domov. Komaj nekaj dni je minilo, odkar smo se vsak v svojem kraju poslavljali od domačih in znancev, in glej, že spet smo se vrnili. Nekaterim je bila stvar kar malo sumljiva, češ v Ameriko pa res ni daleč, saj si že v dveh dneh nazaj, čeprav je bil določen skupen odhod iz Beograda, nisem šel več nazaj, temveč sem čakal določenega dne v Ljubljani na tovariše, ki so prišli z juga. Naš dogovor je bil točen. 4. oktobra zjutraj smo se našli v Ljubljani. Oba Slovenca sva se jim pridružila in odpotovali smo naprej z mednarodnim vlakom do Pariza. Iz Ljubljane
o živinoreji v Ameriki
do Pariza smo se vozili en dan in eno noč. Na naši poti smo vse do Benetk lahko uporabljali naš denar. To nam je bilo po volji, ker smo si na prvem delu poti lahko tešili žejo, vsaj rekli smo, da je žeja, čeprav Je bilo verjetno tudi malo nervoze, česar pa seveda ni nobeden priznal; Dopoldne 5 .oktobra okrog 9. ure smo prišli v Pariz. Tam nas je že čakal predstavnik jugoslovanske ambasade. Do naše ambasade smo se odpeljali s podzemeljsko železnico. Mimogrede omenjam, da se v Parizu odvija večina potniškega prometa s podzemeljsko železnico, kar je za pešce nujno, sicer bi jim bilo gibanje po res obsežnem velemestu skoraj nemogoče. Uporaba te železnice je navidezno zamotana zadeva, vendar ni tako. Nabaviti sl je pač treba plan mesta. Na vseh postajah so točne označbe mestnih predelov in ulic, kar popolnoma omogoči orientacijo in gibanje po mestu. Na cestah je pešcev zelo malo, Izredno pa je razvit avtomobilski promet. Približno pol ure vožnje s podzemeljsko železnico smo porabili, da smo prišli do naše ambasade. Tam smo zvedeli, da bomo nadaljevali našo pot v Ameriko z avionom šele zvečer. Tako smo imeli skoraj ves dan časa. Komaj pol ure smo počivali v prostorih ambasade, zatem pa smo šli po mestu, največ v skupinah po dva ali trije, čeprav smo bili precej utrujeni, se nas je večina zadržala v mestu skoraj 5 do 6 ur. Ogledovali smo Izložbe,
razne stavbe, promet, poslali domov prvo pošto in skoraj vsi tudi poizkusili francosko kapljico. Kako tudi ne, saj so zna-*na njihova vina, ki jih tudi mi čislamo. Proti večeru smo odpotovali na letališče Orly ter po hitrem pregledu dokumentov takoj odšli na avion francoske zračne linije Air France. To je bil štirimotorni avion z nad 50 sedeži ter krasno notranjo opremo. Za vse člane naše skupine je bila to prva vožnja z avionom, zato nas je navdajal nenavaden občutek, ki ga je težko opisati. Takoj po vzletu je stewar-dessa (spremljevalka, strežnica v letalu) pričela pripravljati mizice za večerjo. Te mizice, nekakšni pladnji, se priklopijo k sedežu vsakega potnika posebej. Večerja, ki je že plačana s karto, je bila obilna in prav dobra. Začela se je z likerji, aperitivi, nakar je prišlo južno sadje, zelenjava, meso, krompir, pecivo, zatem steklenička (3 del) francoskega šampanjca in končno konjak za boljšo prebavo. Večerjali smo od vzleta do pristanka v Shannonu na Irskem. Tu smo prvič pristali. Tu se je pričela pot preko Atlantika. Ker smo se dobro okrepčali in bili precej utrujeni, smo pot preko morja skoraj vsi prespali. Zato te poti ne morem opisati. Prebudili smo se že na drugi strani Atlantika, kjer smo pristali drugič v mestu Gander na istoimenskem otoku zraven Kanade. Tu je močno snežilo in je bilo precej mrzlo. Ostala je le še slaba četrtina poti. Ustavili smo se še v Bostonu, že v ZDA, in zatem po eni uri vožnje pristali v New Yorku. Na zadnjem delu vožnje smo zajtrkovali. Po peturnem odmoru na letališču v New Yorku smo nadaljevali z drugim avionom pot do Washingtona. Na poti v ZDA smo pristali trikrat in se vozili skupno 19 ur, medtem ko smo na povratni vožnji brez prestanka vozili le 15 ur. S prihodom v Washington 7. okto-
bra smo dosegli svoj cilj. Poiskali smo si stanovanja, naslednjega dne pa že pričeli s programom tečaja.
Organizacija in vsebina tečaja
Program tečaja je obsegal probleme govedoreje, prašičereje in perutnine. Vsi smo prisostvovali celotnemu programu, čeprav so se nekateri zanimali predvsem za govedorejo, drugi za prašičerejo in tretji za perutnino. Snov je bila zanimiva in koristna za vso skupino.
Program je obsegal dva dela. V prvem delu, ki je trajal 12 dni, smo se seznanili z življenjem in razvojem Amerike, njenimi običaji, z zgodovino In raznimi ustanovami, z glavnimi obrisi njihovega gospodarstva, s šolstvom in podobno. To snov smo poslušali na predavanjih v mednarodnem centru v Washingtonu (»Washington International Center«). To je ustanova, v kateri delujejo razni javni delavci, večinoma profesorji. Ustanova organizira tudi skupne oglede raznih ustanov in znamenitosti, obiske ameriških družin, v večernih urah pa prireja debatne večere, igranje šaha, namiznega tenisa, čitanje revij in časopisov ter ples. Tako seznanijo obiskovalce med seboj in z Amerikanci ter njihovim življenjem.
Drugi del programa je bil strokovnega značaja. Izvedba programa je bila razdeljena med posamezne visoke kmetijske šole ali College of Agriculture, kakor jih imenujejo Amerikanci. Obiskali smo pet šol. Kar smo poslušali na strokovnih predavanjih omenjenih šol, smo si redno ogledali tudi na raznih kmetijskih objektih, na poskusnih posestvih teh šol ,in na zasebnih farmah, kakor nazivajo kmetije.
Da bi si pridobili čimveč praktičnih napotkov za zboljšanje živinoreje pri nas, je ta tečaj obsegal:
študij ameriškega programa o vzreji goveda, prašičev in perutnine. Študij or-
ganizacij in društev, kmetijskega šolstva in poskusnih postaj ter drugih podobnih dejavnosti, ki delujejo za zboljšanje vzreje živine.
Proučevanje vodstva rodovnih in proizvodnih knjig ter zapiskov.
Spoznavanje organizacije in načina preprečevanja ter zatiranja živalskih bolezni.
študij o potrebi krme za govedo, prašiče in perutnino s posebnim ozirom na čim večjo porabo surove krme in minimalne zahteve živali po beljakovinah, vitaminih, rudninah itd.
Spoznavanje praktičnega načina krmljenja z raznimi mešanicami krepke krme.
Proučevanje vhlevljenja posameznih vrst živali s posebnim ozirom na znižanje stroškov pri postavljanju hlevov, svinjakov in kokošnjakov.
študij odgovornosti pospeševalne službe za izvedbo načrta vzreje in prehrane živine.
Za govejo živino: študij problemov umetnega osemenjevanja, metod povečanja proizvodnosti s pomočjo odbirc — selekcije moških in ženskih plemenskih živali, ugotavljanja dedne vrednosti plemenjakov in rodovniškega vodstva knjig za mlečne živali.
Za prašičerejo: študij metod, s katerimi so v prašičereji povečali rastnost in zmanšali čas ter skupno količino krme, potrebne za dosego najbolj zaželene klavne teže.
Podoben študij za perutnino, pri kateri je dosežena zrelost za klanje z manjšo uporabo krme in v krajšem času, kakor je bilo potrebno še pred nekaj leti.
V nadaljevanju bom opisal nekaj zanimivosti iz splošnega dela tečaja ter važnejše ukrepe za pospešitev živalske proizvodnje.
(Se nadaljuje)