vtsrn CELOVEC PETEK 27. JAN. 1989 Letnik XL!V. Štev. 7 (2430) izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena:7šil. 700 din P.b.b. Seja komisije je odpovedana Seja dunajske komisije za zadeve dvojezičnega šolstva na Koroškem je bila po odpovedi udeležbe slovenskih čal-nov zaradi protesta proti vključitvi zastopnikov koroških strank zdaj celo „iz bolezenskih" razlogov odpovedana. Že prej pa je bilo tudi slišati kritiko, da je bilo vabilo na sejo pomanjkljivo... Odstopi! tudi Leopold Graz Za notranjim ministrom Blecho je v sredo odstopil tudi predsednik parlamenta Leopold Gratz (slika spodaj). Sam sicer trdi, da je odstopil iz „osebnih razlogov", toda opazovalci domnevajo, da je tudi pri njem pravi vzrok odstopa razkritje v zadevi Udo Proksch in „Lucona". Raziskaza afere še ni zaključena. S/ rad/jsk/ odda); v živo sta se z vodjem slovenskega odde/ka koroškega rad/a Mirkom Bogatajem pogovarja/a predsednika osrednjih organizacij Z /eve; Mark, Haider, Storm in Kert. Od Pliberka do Spittala V sredo so imeli na razgovoru z novinarji v Celovcu svoj prvi javni nastop prvi štirje kandidati volilnega združenja „Drugačna Koroška" - Ande-res Karnten", ki bo 12. marca kandidirala pri koroških deželnozborskih volitvah. Kot smo že poročali, je široko opozicionalno volilno združenje nastalo iz sodelovanja Zelene alternative, gibanja proti šolskemu ločevanju, Koroške enotne liste in drugih iniciativ. Kandidati „Drugačne Koroške" bodo v vseh volilnih okrajih nastopili z volilno listo z naslednjim vrstnim redom: 1. mag. Hans Haider (Zelena alternativa), 2. dr. Marjan Sturm (gibanje proti ločevanju), 3. mag. Michael Mark (Burgerak-tion fiir die Erhaltung des Lebensraumes Drautal) in 4. Mirko Kert (KEL). Kandidati so iz Beljaka, Celovca, Spittala in Pliberka in zajemajo poleg ide-loškega tudi široko geografsko področje. (dntje na 3. strani) ZSO za resne pogovore o poenotenju strokovnih služb V radijski diskusiji v živo sta predsednika ZSO in NSKS, Feliks Wieser in Matevž Grilc, razpravljala med drugim o organizacijskem poenotenju narodnih struktur. V tej zvezi je predsednik Wieser spomnil na to, da je ZSO že leta 1985 Narodnemu svetu pismeno ponudila poenotenje strokovnih služb, se pravi znanstvenega inštituta, informacijske dejavnosti (kar lahko vključuje tudi združenje obeh listov) ter delovanja na področju komunalne politike. Wieser je poudaril: „ZSO je tudi v tem času pripravljena voditi resen in strokoven pogovor z NSKS o vseh oblikah povezovanja in poenotenja vključno o vprašanju ene narodnopolitične organizacije, vendar ne na podlagi volilne usmerjenosti. Nagovoriti moramo namreč vse ljudi na Koroškem, a ne na osnovi volitev, temveč na osnovi jezika, kulture in drugih skupnih elementov. Le če bomo imeli enaka stališča do skupnih osnov, bomo lahko poenotili tudi politični organizaciji." Matevž Grilc se je s temi Wie-serjevi izjavami strinjal, toda v vprašanju sosveta sta se njuni mnenji razhajali. Grilc je zagovarjal vstop za vsako ceno, Wie- ser pa je obrazložil, da se izhodišča za vstop niso spremenila. Memorandum, ki sta ga obe organizaciji podpisali skupaj z ministroma na Dunaju, predvideva postopno rešitev nekaterih odprtih vprašanj. Zato je za ZSO jasno, „da vztrajamo, da vlada izpolni te štiri zajete točke, toda do danes se na tem še ni kaj uredilo, za ZSO pa je vstop možen le tedaj, ko bo vlada izpolnila dogovorjene točke". Wieser je tudi zavrnil Grilčev očitek, da ZSO v vprašanju sosveta izvaja „ban-krotersko politiko", in izpostavil: „Dejansko je treba sesti za mizo, opustiti take izjave, ki nikomur ne koristijo, in videti, kaj je dejansko možno iztržiti od zvezne vlade. To bomo sprejeli in se borili dalje!" V razpravi o trgovski akademiji je Wieser zavrnil očitke, da je ZSO proti namestitvi na slovenski gimnaziji, pripomnil pa je, da sta obe organizaciji v memorandumu podpisali, naj se uvede na eni izmed obstoječih akademij. Sicer pa je Wieser poudaril, da je bolj kot lokacija pomembna zagotovitev strokovne kvalifikacije absolventov. V priprave pa je treba pritegniti tudi strokovne učitelje, ki poučujejo na trgovskih akademijah. PREBERITE 2 Pogovor s kandidatom ..Drugačne Koroške" 3 Heuteim Siovenski vestnik 3 Podeiitev Tischierjeve nagrade 4 Zadružni tist 6 Prireditveni koiedar 6 Konec vestnikovega romana 7 Pregied teievizijskega sporeda 8 Siovenski vestnik vsepovsod - Grki kadijo kot ..Turki" Ve!ika množica seje pos!ovi!a od dr. Luke Sienčnika Na stotine žalnih gostov se Ob odprtem grobu se je v niki orisal njegov prispevek k je pretekli torek zbralo v imenu slovenskih organizacij razvoju slovenske narodne Dobrli vasi, kjer smo se od pokojnika poslovil dr. skupnosti na Koroškem. O poslovili od zaslužnega Marjan Sturm (na sliki), ki je žalni seji in pogrebu poro-rojaka dr. Luke Sienčnika. tako kot drugi številni govor- čamona2. in3. strani. SOLIDARNOSTNI PRAZNIK ZA UNIV. PROF. DR. PETRA GSTETTNERJA/ S0L1DARITATSFEST FUR UNIV. PROF. DR. PETER GSTETTNER kulturni dom Šentprimož/St. Primus Sode!ujoči/Mitwirkende: Mladinski zbor „Danica" Ansambel „Drava" „4 J" Silvija & Eda Velik Reinhard Sellner Bruji SLOVENSKI VESTNIK KOMENTAR Dr. Marjan Sturm, kandidat „Drugačne Koroške": ERAA/C/JA Ar Z1N/7TRA m/. _____i_ ZASTAREL# .S star/w/po/m/, z za.sta-rcbm /zrazo^/ov/cm rte moremo več č/o/et/ ah raz-/agat/ bartašn/ega s veta ta .set/aa/e po//t/Ate, taAro že /era ttčt/o aovtaar/t, Aromentator//, pobt/Ac/ /tre/ /tree/vieat ^oazervar/vae, v zat/a/eat časa pa vse /to// tac// soc/a/bemobrat.sAre ttsater/eao.srt. EaAto /e /z /raptra/M/tčaega .sveta rtasta/ svo/tot/at' ^vet, tz bap/tabšt/čnega gospodarstva tržao gospodarstvo. De/o/eraa/et so aadoraestd/ pro/etar/at. Acap/tabst/ so posta/t de/o-da/a/er. Eo/em razreda/ bo/ pa /e sp/o/t tzg/at/ /z po/tt/čaega Zresedtsča. /Novo po/raeaovaa/e pa rea/aost/ seveda ar spre-raeat/o. 7*osoaeaazada/e raora/r rta /asta/ Arož/ občat/t/ de/avct av^tr:/šA:/b podrzav//ea//t pod/et/j, &/ so v zadap/t /et//t /zga/tt/t s/az/to trt do/tode/r, /todtst da so b/h A^ratAroraa/o oJpaščett/ a/t pa se /e za nekatere aaš/a /to// „č/o-veiAra" res/tev - b/b so rt a ra reč prtraoraat v pred-časao apoAtoptev. Kbor tata sArodo, se ata at /tat/ za zasrae/t, prav/ aeat.sAt/ pregovor, pred atesee/ so zvede/t, da pat Zrodo zat-za/t rad/ še poAto/a/ae, Acer raeada go.spoc/ar.sAr/ po/o-ža/ podjetja ae zraore pre-v/soAft/i /zt/atAtov,* da so Za// aeAta/ atesecev zatera še o/r pogod/teao dodatao zdravstveao zavarovaa/e, je sarao še p/A:a aa /. Vrhovno sod/šče je tožbo pr/zadet/Zt apoAtojeat/t de/avcev, At/ jo je v n//ho-vera /ateaa v/oz//a s/adt-Ata/aa zveza, zavra//o. /sto vr/tovao sod/šče pa je spozaa/o, da je zn/žan/e poko/n/n aeAtdaaj/Zt pos/ovodtj podržav/jea//t podjettj aezaAroa/to. ZV/t-/tov/ jaatast/ča/ poko/n/n-sAt/ do/todA;/ /zv/rajo aarareč /z pr/va/at/t pogod/t /a so zato aedota-Ar///v/. 36. bbb de/avcera, A;/ so deset/et/a s krv/o /a potora prtporaog/t do gospodarskega razvoja /a vzpoaa aajvazaejšega avstrtj-sA:ega o/trata, so ta A: o z eno potezo vze/t, kar j/ra je Ztt/o o/t/ja/t/jerto. Devetsto pos/ovodtj - raaaager-/ev po aovera /zrazos/o-vja -, At/ je z ne.spo.sobno.s-tjo, kratkov/ano.st/o /a avaatttr/zrrtora to podjetje pr/pe//a/o do po/oraa, pa /abko da/je až/va svoje pr/vt/egtje. Zakoa/to /a potrjeao od vr/tovaega sod/šča/ Vsr/jaje se zastare/, grd pojeta, razredaopravosodje /po aeraško .,K7assea-jast/z"j. Ah pa raorda kdo ve za pr/raeraejš/, sot/obne/š/ /z ra z? „De!ovati v smislu enotnosti najširših siojev naroda... ^ Dr. Marjan Sturm in Mirko Kert, kandidata „Drugačne Koroške", bosta 3. februarja ob 19.30 uri v Mladinskem domu predstavila program volilne liste in z udeleženci večera razpravljala tudi o vprašanjih, kako bi v volilni boj vnesli tudi probleme in zahteve dvojezičnega področja. Danes pa objavljamo pogovor s prvim slovenskim kandidatom dr. Marjanom Sturmom, ki mu je nekaj vprašanj zastavil Andrej Mohar. c/r. Matjan Sft/rm SV: Kandidirate na listi ..Drugačna Koroška", ste pa tudi tajnik ZSO. Bo to kaj vplivalo na politično osnovo ZSO? Sturm: Mojo kartd/datMra seveda ne more spremen/:/ p/at-jbrme ZSO, k/ je z/r/rrta narodriopo/r/čria orgari/zar//a, saj so rad/ že dos/ej nekater/ č/art/ odborov ZSO kand/d/ra// pr/ raz-A/čn/A: stranka/: a// vo///n/b //sta/:. /Vovo v Z SO pa je, da spr/čo dejstva, da so stranke g/asova/e za /očeva/n/ šo/sk/ mode/, naša narodnopo//t/čna organ/zac//a ne more objav/t/ vo///nega razg/asa za katero teb strank. Zavedam se, da ..Drugačno Koroško" ne bodo vo/d/ vs/ š/ovenc/, a k/jab tema ne bom n/ko// reke/, da prav zarad/ tega ne b/ bd/ več,S/o vene/. O ZSO pa še nas/ednje. o svojem namena sem obvestd predsed-n/ka, k/ tema mojema angažmaja n/ nasprotova/. Opozord pa me je, da se s tem osnovna or/entac:ja Z.SO ne sme spremen/t/. /n s tem se sfr/njam. SV: Kandidirate na skupni listi z ZAL in KEL, nekateri njihovi poslanci pa so tudi glasovali za ločevanje. Se z njimi torej strinjate? Sturm: .Svojo kandidaturo n/kakor ne smatram kot podporo Z/tbad KEL. Dejansko se pr/zadevam /e za drugačno Koroško, k/ n/ stranka, temveč g/banje, k/ naj b/ se š/rdo tud/ po /2. marcu. Er/.stanek .S'mo//eja /n še nekater/b drug/b par/amentarcev Z/t /, na /očevanje, prot/ kateremu smo se korošk/ .S/ovenc/ tako do/go bord/, je seveda tud/ men/ ustvarja/ pom/.s/eke. .Smodejeva g/avna napaka je bda, da se je za to od/o-čd brez demokratičnega dogovora s koroškim/ -S/ovenc/, k/ tako n/smo /med možnost/ sood/oča-nja. M/s//m pa, da je to izkušnja, /z katere se moramo kaj nauč/t/. O vseb narodnopo/d/čn/b vprašanjih moramo torej uvest/ p/eb/sci-tarno od/očanje vseb pr/padn/kov narodne skupnost/. SV: Toda volilni partner KEL se ni pripravljena javno distancirati od svojega predsednika Smolleja. Sturm: Ko je KEL na svojem zborovanju spreje/a reso/uctjo, s katero se jasno izreka prot/ /oče-vanju, bkrat/ pa je tud/ potrdda .Smodeja za svojega predsednika, zame od/oč/tev za kandidaturo na skupni //st/ n/ bda enostavna. Zanjo pa sem se od/očd zato, ker čut/m potrebo /n možnost, da s tem začnemo vsebinsko poenotenje naš/b g/avn/b teženj. /Vamreč znotraj narodne skupnost/ moramo najt/ konstruktiven d/a-/og na vsebinsko jasn/b osnovah. Kar pa se t/če g/avn/b kandidatov na //st/, pa /abko rečem, da sta /me/a Dans b/a/der /n Ab/rko Kert o šo/skem vprašanju vedno jasno stahšče. SV: Kako pa mislite v bodoče preprečiti take solo akcije kot je bilo Smollejevo soglašanje z ločevalnim zakonom? Sturm: /mamo jasen dogovor, da od/oč/tve mandatarjev ne smejo b/t/ samovoi/ne, temveč da je osnovni cd/ g/banja, da npr. v manjšinskem vprašanju de/uje v sm/s/u enotnost/ najš/rš/h s/ojev narodne skupnost/. ..Drugačna Koroška" torej ne bo sprožda n/kakršn/h akctj, za katere ne b/ /me/a sog/asja obeh osrednjih organizacij, /n ne samo njunega, temveč tud/ sog/asja najš/rš/h s/ojev narodne skupnost/. SV: Kakšen pa je splošen program ..Drugačne Koroške"? Sturm: Seveda /majo posamezne skup/ne raz/ične osnovne pobt/čne interese. Er/ men/ osebno je jasno, da je na prvem mestu manjšinsko vprašanje /n s tem povezano vprašanje po/it/č-nega vzdušja /n demokracije v deže/i. Za vse skup/ne pa ve//a, da morajo svoje od/oč/tve medsebojno v.sk/ab/t/ v kor/st skup/n, k/ j/h zastopajo. Program „Dru-gačne Koroške" pa vključuje seveda tud/ prizadevanja za soc/a/no pravičnost, torej tud/ prizadevanje za soc/a/no š/bke. SV: Z naprednimi zahtevami hočete torej nagovoriti tudi širše sloje? Sturm: žasno, saj m/s//m, da je potenc/a/ za to ze/o ve/ik, zato moramo nagovorit/ tud/ tiste, k/ so /zven strankarskih struktur, pa tud/ mnoge, k/ so v strankah, pa z svoj/m po//t/čn/m vodstvom n/so zadovo/jn/. E/p/čen pr/mer za to je manjšinsko vprašanje. Zato m/s//m, da morajo tud/ t/st/ kritični s/oj/, k/ so s/cer organ/z/ran/ v strankah, spoznat/, da bodo svoja mnenja /n sta/išča v strank/ /abko ave/jav/h še/e tedaj, ko bodo /e-te spozna/e, da j/b ob vo/itvab /abko zgubijo. Tako npr. v SEČ), k/ se na Koroškem bor/ za nemškonac/ona/ne g/asove v zavest/, da tud/ kr/t/čn/ soc/a/ist/ v končni jaz/ /oja/no vo/ijo svojo stranko /to pa ve/ja tud/ za /eve kato/iške s//e v DVE). Eo b/ se mora/o spremenit/. Zato sc ..Drugačna Koroška" pr/zadeva za vo///no zavezništvo z raz//čn/m/ programskim/ točkam/ s t/st/m/, k/ so strankarsko nevezan/, /n tud/ t/st/m/, k/ so še v strankah. Zavedamo se namreč, da /e tako zavezništvo /abko ustvari demokratično vzdušje. Dr. Luke .S'/enčn/ka n/ več med nam/. M/ttu/o sredo smo se od njega za vedno pos/ova/i. V g/obok/ ža/osf/ so se že v opo/danskt/t urah v dvoran/ ku/turuega doma v Dobr/t' vas/ zb/ra// gostje, k/ so pr/š/t na ža/no sejo, k/jo je spominu pokojnega častnega predsednika posveti/o domače .SVovensko prosvetno društvo „.Sree". .Sejo je ob navzočnost/ pokojnikove žene EjudmZ/e, njun/h otrok /n drug/b ožj/h sorodnikov /n gostov zače/ sedanj/ predsednik Andrej .Sturm, k/ je orisa/ žtv/jenjsko pot dr. Luke -S/enčn/ka. Kajn/ je bi/ od m/ad/h /et pa vse do nepričakovane smrt/ sred/ po/iitčnega /n ku/turnega življenja naše narodne skupnost/. Ki/ je pri/jub/jen žtv/nozdravn/k, komuna/nt po/it/k, borec prot/ jdštzmu, ku/turn/k, p/sate/j, znanstvenik /n po//t/k, k/ se je še posebej zavzema/ za samostojno kandidaturo korošk/b -S/ovencev na občinski in deže/ni ravni. O njegovih zas/ugab so spregovori/: še predsednik K/uba občinskih odbornikov Erič Kumer, predsednik D.SEA banko Messner ter predstavnik veterinarske zbornice iz celjske regije. Pevke in pevci SED „,Srce" pa so pod vodstvom Marjana Per/ožnika zape/i nekaj ža/ostink. Tožno slovo od dr. Udeleženci, ki so prišli z vsega našega naseltivenega prostora, z Zilje, Roža in Podjune ter drugih krajev, zlasti iz Slovenije, so z možič-nim obiskom poslednjo pot dr. Luke Sienčnika spremenili v narodno žalno svečanost. Med njimi so bile številne osebnosti iz našega kulturnopolitičnega življenja, prišli pa so tudi predstavniki borčevskih in družbeno političnih organizacij in inštitucij Slovenije kot SPD „Srce" seje na ža/ni sej/ c/osfojno pos/ovj/o od svojega častnega predsednika Nezakonito [ipučevnnje na dvojezični Po ukaza oddc/ka za šo/stvo prt Koroški dcžc/nt v/adt štev. .* ,SchA -39/d//z dne /d. 9. /9&3 se je s pričetkom šoi-skega /eta 79##/#9 na /jndski šo/t Nrnihe/ začeio nezakonito poučevanje. Ukaz o zapos/itvi dodatnega učite/ja je verjetno namerno dvoumno jbrmtdirnn. Nekateri ravnatelji so mis/di, da so na pod/agi tega ttkaza primorani zapos/iti enojezičnega dodatnega učite/ja za samostojni pouk v dvojezičnem razredu. V Šmihelu je po nalogu ravnatelja mlada simpatična dodatna učiteljica brez znanja slovenščine prevzela tedensko sedem ur pouka v dvojezičnem tretjem razredu. To pomeni, da ima 6 k dvojezičnemu pouku prijavljenih otrok približno tretjino pouka na teden izključno v nemškem jeziku. Takšna dodelitev enojezičnega (nemškega) učitelja v dvojezični razred pomeni kršitev manjšinskošolskega zakona za Koroško. $16, odstavek 1 tega zakona predvideva, da mora ves pouk k dvojezičnemu pouku prijavljenih otrok potekati v enaki meri v nemškem in slovenskem jeziku. Po objavi nezakonitega stanja na dvojezični ljudski šoli Šmihel v Slovenskem vestniku dne 22. novembra 1988 je javnost zvedela za en od skupno približno 15 primerov nezakonitega poučevanja na posameznih dvojezičnih ljudskih šolah. Manjšinski šolski oddelek (vodja: F. Wiegele) je o nezakonitem stanju na dvojezični ljudski šoli Šmihel seznanjen od začetka šolskega leta. Prav tako mu je od začetka šolskega leta 1988/89 znano nezakonito stanje na ostalih dvojezičnih ljudskih šolah. Najpozneje tedaj, ko je postal šmihelski primer znan v javnosti, bi moral vodja oddelka F. Wiege!e ukrepati. Namesto da bi nezakonito stanje takoj odpravil, poskuša, verjetno skupno z drugimi, zanj najti opravičilo. Ravno tako ve za nezakonito stanje državni poslanec Smolle. Ne morem razumeti, da ga v okviru „novega dialoga" ni takoj odpravil. Primeri nezakonitosti so znani tudi ministrstvu za pouk na Dunaju. Ministrica Hawličkova ima po zakonu možnost za ukrepanje in bi bila to tudi dolžna storiti. Po objavi šmihelskih nezakonitosti je ravnatelj dvojezične ljudske šole Šmihel s 1. decembrom 1988 hotel nezakonito sta- SLOVENSKI VESTNIK Svoje/ pokojn/ka so pr/zadefo sprem//'a// potek ža/ne seje Luke Sienčnika predstavniki Inštituta za narodnostna vprašanja ter Ktuba koroških Slovencev iz Ljubljane. Vsi so prišli samo z žalostno mislijo, da je smrt iz naše srede iztrgala človeka, ki smo ga vsi spoštovali in cenili. Po poslovitveni svečanosti v mrliški vežici, se je sprevod pričel pomikati proti cerkvi in nato na dobrolsko pokopališče. Pogrebne obrede je ob asistenci Tomaža Holmarja, Ludvika Janka in Pavla Zablatnika opravil domači župnik, prošt Franc Brumnik. Ob odprtem grobu se je spet zvrstilo mnogo govornikov, ki so vsak po svoje opisali vrline pokojnika, zlasti pa so spregovorili o njegovih zaslugah na raznih področjih. Iz njihovih poslovilnih govorov je bilo čutiti, kako vsestransko dejaven je bil dr. Sienčnik. Zlasti predstavnik dobrolskih kultur- nih in gospodarskih organizacij Tine Wastl je izpovedal, kako je Dobrolčane prizadela smrt dr. Sienčnika in kako ga bodo pogrešali. Da pokojnik ni bil aktiven le v svoji ožji okolici, je bilo slišati iz poslovilnih besed župana Josefa Pfeiferja, dr. Marjana Sturma, dr. Boga Grafenauerja, Mihe Antoniča, Gernota Nischelwitzerja in drugih. Vsi so naglašali kleni značaj dr. Luke Sienčnika in njegovo zvestobo do svojega naroda in njegova prizadevanja za enotnost tedaj, ko smo jo v vrstah naše narodne skupnosti najbolj potrebovali. Pesmi, ki so jih peli domači in pliberški pevci zbora Foltej Hartman, so bile tožne, saj smo se ob grobu Luke Sienčnika poslovili od človeka, kije bil eden izmed najbolj trdnih stebrov naše narodne skupnosti. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. nje odpraviti. Vseh sedem učnih ur v tretjem razredu naj bi prevzeli (kot je bilo to doslej) za pouk v nemškem in slovenskem jeziku kvalificirani kolegi, ki na ljudski šoli Šmihel poučujejo druge razrede. Šolska oblast tega tokrat ni dovolila. Zato se nezakonitost kljub pismeni pritožbi (odvetnk Brugger) staršev dveh otrok nadaljuje. Decembra 1988 je mati prizadetega otroka govorila z deželnim glavarjem Ambrozyjem in mu obrazložila stanje v 3. razredu ljudske šole Šmihel. 10. 1. 1989 mu je poslala pismo, v katerem mu je ponovno obrazložila nezakonito stanje v 3. razredu ljudske šole Šmihel in zahtevala odpravo le-tega. Nepoznavalec šolske situacije na dvojezičnih ljudskih šolah na Koroškem bo težko verjel, da šolske oblasti očitno po naročilu politike slovenski jezik v mnogih situacijah potiskajo ob steno in da se pri tem smejo posluževati tudi nezakonitega ravnanja. Ob dovoljevanju kršenja $16 manjšinskošolskega zakona za Koroško lahko govorimo o primeru strukturnega nasilja napram Slovencem na Koroškem. Temu se bo treba ponovno upreti po pravni poti, ki pa je dolgotrajna in običajno podvržena zavlačevanju, ter s konkretnimi akcijami s strani staršev. Predstavila seje Drugačna Koroška (nadaljevanje ,s 7. stran/) „Drugačna Koroška" nima finančnih sredstev za razkošen volilni boj, osebni kontakti, volilna zborovanja in verodostojnost kandidatov bodo njihova glavna sredstva, je bilo rečeno v sredo na pogovoru z novinarji v Celovcu. Prvi kandidat Hans Haider je dejal, da je osnovni mandat vsekakor mogoče doseči. Zelo pomembno bi bilo, da bi v deželnem zboru zazvenel glas nezadovoljnih. Magdalen je treba ekološko sanirati, je menil Haider. Marjan Sturm pa je v zvezi z Obirjem dejal, da je pravi škandal, da deželna vlada skuša lastnike Obirja prisiliti, naj tovarno ukinejo in kupijo Magdalen, in da s tem hočejo prikriti stare politične grehe. Rebrca bi dobila odlagališče smeti, na delovna mesta pa pozabljajo. Michael Mark je opozoril, da reke niso samo onesnažene, temveč že zastrupljene. Le ekološke rešitve so dolgoročno ekonomične. Mirko Kert je poudaril, da bi bila ustanovitev dvojezične šole v Celovcu zgolj normalizacija dejanskih potreb, resolucijo zborovanja KEL pa smatra za zavrnitev Smollejevega pristanka na ločevalni zakon. HEUTE deutschsprachigen !M ^1 ^ Leser/innen Zentra!verband fur eine Zusammen!egung von Fachieistungen der s!owenischen Voiksgruppe Die Vorsitzenden des Zen-tralverbandes s!owenischer Organisationen, Dipl. Ing. Feliks Wieser, und des Rates der Karntner Slowenen, Dr. Matevž Grilc, diskutierten in einer Livesendung der slowe-nischen Abteilung des ORF u. a. iiber die Zusammenle-gung der Organisationsstruk-turen der Volksgruppen. Da-bei betonte Wieser, daB der Zentralverband schon im Jahre 1985 dem Rat den Vor-schlag schriftlich unterbreitet hatte, zumindest Fachberei-che der Volksgruppe (etwa das Slowenische wissen-schaftliche Institut, die Infor-mationstatigkeiten - viel-leicht sogar unter EinschluB der beiden Zeitungn -, die Kommunalarbeit) zusam-menzulegen. Wieser betonte weiters: „Der Zentralver- band ist auch heute bereit, mit dem Rat iiber alle For-men der Zusammenlegung auch auf dem Gebiet einer politischen Volksgruppen-organisationen ernsthafte und fachlich fundierte Gesprache zu fiihren." Wie Wie-ser weiters betonte, miiBten diese Gesprache jedoch auf Grundlage der Sprache, Kultur und anderer Tatigkeiten gefiihrt werden. Gesprache auf Basis einer Wahlforma-tion seien jedoch nicht ver-tretbar. Matevž Grilc stimmte mit Wieser in dieser Hinsicht iiberein. Unterschiedliche Positionen wurden jedoch hinsichtlich der Frage der Be-schickung des Volksgruppen-beirates klar. Wahrend Grilc dem sofortigen Eintritt das Wort redete, betonte Wieser, daB sich fur den Zentralverband die Situation nicht gean-dert hatte: Bei der Unter-zeichnung des Memoran-dums zwischen den beiden Volksgruppenorganisationen und den Ministern wurde festgehalten, daB es um eine „schrittweise" Rege-lungginge. Dipl. Ing. Feliks Wieser: „Freilich wiinschen wir uns, daB die Regierung diese 4 Punkte erfiillt, doch bis heute hat sich nichts daran gean-dert, daB eine Beschickung fur uns erst dann moglich sein wird, wenn die Regierung den ersten Schritt gesetzt hat!" Anderes Kamten steHte sich vor In einer gemeinsamen Plattform werden Forderun-gen von A bis Z (von Atmen bis Zweisprachigkeit) in den Mittelpunkt des Wahlkamp-fes gestellt. Wenn eine okologische Sa-nierung Magdalens nicht moglich sein, solite es zuge-sperrt werden, meinte Hans Haider, der auch den Rtick-tritt Guggenbergers forderte. Die Verstarkung der inter-ethnischen Zusammenar-beit, ein rasches und ein-schneidendes Handeln in Umweltfragen, der Kampf gegen eine 'Zweidrittelgesell-schaft' und die Ablehnung der EG sind weitere Schwer-punkte des „Anderen Karn-ten". Der mit geringen finanziel-len Mitteln und viel personli-chem Einsatz gefuhrte Land-tagswahlkampf soli zur Bil-dung einer starkeren opposi-tionellen politischen Kraft beitragen, stellten die Vertre-ter der Wahlgemeinschaft „Das andere Karnten/Dru-gačna Koroška" am Mitt-woch auf einer Pressekonfe-renz fest. Die Erringung eines Grundmandates sei moglich, meinte der Villa-cher Mittelschulprofessor und Spitzenkandidat in allen Wahlkreisen, Hans Haider. Auf den weiteren Listenplat-zen folgen Marjan Sturm (Be-wegung gegen Schultren-nung), Michael Mark (Rettet das Drautal) und Mirko Kert (Karntner Einheitsliste). TiscMeqeva nagrada gimnaziji S polaganjem vencev na njegova narodno-pedagoška ta namen razpisujemo govor-grob pokojnega dr. Jožka prizadevanja, temveč mu niški natečaj za gimnazijce, ki Tischlerja sta se Narodni svet hočemo postaviti svojevrsten naj bi bil vsako leto izveden koroških Slovencev in spomenik. Zato nagrada ne pod pokroviteljstvom obeh Krščanska kulturna zveza bo imela obliko enkratnega organizacij in s pomočjo pro-spomnili zalužnega narodnja- priznanja in primernega dari- fesorjev na slovenski gimna-ka, ki je umrl pred desetimi la, temveč bo - upamo - ziji, ki jih ob tej priložnosti leti. Odtlej obe organizaciji trajna inštitucija v smislu vabim k sodelovanju in pro-vsako leto podeljujeta Ti- Tischlerjevih prizadevanj. V sim za strokovno pomoč." schlerjevo nagrado posameznikom in ustanovam, ki imajo posebne zaluge na narodnokulturnem področju. KKZ in NSKS sta letošnjo 10. Tischlerjevo nagrado podelila Zvezni gimnaziji za Slovence. Kot je znano, je podelitvena svečanost potekala pretekli ponedeljek v avli slovenske gimnazije. Ob tej priložnosti seje poleg dijakov zbralo mnogo gostov s Koroške in Slovenije. Utemeljitev za podelitev Tischlerjeve nagrade slovenski gimnaziji je prebral predsednik KKZ dr. Janko Zer-zer, ki je med drugim dejal: „Če torej danes podeljujemo 10. Tischlerjevo nagrado slovenski gimnaziji, s tem ne oživljamo le spomin na enega naših najbolj svetlih idolov in ne izražamo le hvaležnosti za Predsednik KKZ Zerzer je preda/ nagrado d/r. l/ospern/ku Zadružne denarne ustanove v )etu 1988: Podatki so spodbudni Prvi podatki bilanc slovenskih denarnih zavodov ter za leto 1988 kažejo spodbudno sliko. Kot je razvidno so tudi v letu 1988 vse posojilnice brez večjih težav izpolnile Zakon o kreditnem gospodarstvu v zvezi z lastnim jamstvenim kapitalom. Hranilne vloge pri posojilnicah so porasle z 908 milj. šil. na 970 milj., ali za preko 6 %. Za približno enak odstotek se bodo zvišale tudi bilančne vsote posojilnic. Krediti in posojila pa so narasla z 419 milj. na 466 milj. ali za preko 11 %. Hranilne vloge pri Zvezi slovenskih zadrug so porasle nadpoprečno - z 233 milj. na 280 milj. šil., ali za 20 %, medtem ko so bili krediti in posojila ob koncu leta na lanski ravni. Bilančna vsota zveze pa je ob koncu leta 1988 dosegla 1,3 milijarde, kar je za preko 17 % več kot v letu poprej. Zveza slovenskih zadrug je leta 1988 dosegla 29 milijard prometa, kar je za 7 milijard več kot v prejšnjem letu. Od 27 milijard je dosegla 9 milijard šil. prometa z inozemstvom. V letu 1987 je imela z inozemstvom 6 milijard šilingov prometa. Vsi ti podatki kažejo na nadpoprečno zaupanje klientov v naše denarne ustanove. O podrobnejših številkah pa bomo poročali v naslednjem Zadružnem listu. Hak Uspešno informacijsko predavanje ZSZ Pretekli ponedeljek, 23. januarja, je Zveza slovenskih zadrug priredila informacijsko in informativno predavanje o davčnih spremembah, kisovveljaviodl. 1.1989. Predaval je naš rojak iz Mline, dr. Marjan Wakounig, uslužbenec dunajskega finančnega urada. Dr. Wakounig se ukvarja s finančno revizijo velikih obratov v zveznih deželah Dunaj, Nižja Avstrija in Gradiščanska. Osrednji temi Wakounigo-vega predavanja sta bila Na /bibmiaci/sAem predavanju, katerega se je ude/ež;7o ze/o ve/iAo slovenskih zadružnikov in za davčno po/ifiko za/hferesiranih js/ikaj je o davčnih spremembah predava/ naš ro/ak dr. Marjan IMaAoun/g, uslužbenec dunajskega //bančnega urada. Življenjski jubilej Tonči j a Rutaqa! V začetku januarja je Tonči Rutar, po vsej južni Koroški znan in priljubljen zadružnik, trgovec in kulturnik iz Šentvida v Podjuni, obhajal svoj 60. življenjski jubilej. Našega slavljenca posebej predstavljati, bi pomenilo nositi sove v Atene. Ni rojaka, ki ga ne bi poznal kot nadvse uspešnega gospodarstvenika in ki ga ne bi srečal na raznih narodnih prireditvah. Tako je bil po vojni med sopodbuniki odrske dejavnosti pri SPD „Danica" in je dolga leta tudi pel pri mešanem in moškem zboru. Posebno ponosen pa je lahko tudi na svoje gospodarske dosežke. Njegova trgo-vinavKlopinju velja za uspešno podjetje. Poleg tega je tudi soudeležen pri po vsej Koroški in preko njenih meja preko njenih meja znani Rutarjevi trgovski družbi. Veliko je prispeval tudi za naše zadružništvo. Med drugim je skoraj 25 let vodil Posojilnico Velikovec, preden se je spojila z dobrolsko v Posojilnico-Bank Podjuna. Tonči Rutar je človek, ki vedno pomaga pri delu naših ustanov, če je potrebno. Siliti se v ospredje, to ni njegov način. Njegovo geslo se glasi: Pomagati je treba še posebno tedaj, kakdar je pomoč naj- bolj potrebna. Sh številnim čestitkam, ki jih je naš slavljenec prejel v zadnjem času, se iz srca pridružujeta Zveza slovenskih zadrug in Posojilnica-Bank Podjuna in mu kličeta: Še na mnoga leta! davek na donos kapitala (Ka-pitalertragssteuer - KESt) in davek na dohodke pravnih oseb (Korperschaftssteuer -KoSt). Ravno pri teh dveh davkih so s 1. 1. 1989 nastale precejšnje spremembe. Kot je poslovodja ZSZ dir. dipl. trg. Habernik v svojem pozdravu poudaril, želijo ZSZ in njene članice-posojil-nice s takimi informacijskimi prireditvami skrbeti za čim večjo zadovoljevanje potreb poslovnih partnerjev ZSZ in zadružnikov po vsestranskem bančnem servisu. Hkrati se je klientom ZSZ in posojilnic zahvalil za dosedanje zaupanje. Zveza slovenskih zadrug bo tudi v bodoče nadaljevala s podobnimi informacijskimi prireditvami. Da te niso samo potrebne, temveč tudi zelo zaželjene, je dokazalo ponedeljkovo predavanje: tako obisk (mdr. sta bila navzoča tudi podpredsednik ZSZ inž. Fridl Kapun in kom. svet. Franc Rutar, predsednik Slovenske gospodarske zveze na Koroškem) kot tudi sodelovanje udeležencev sta bila zelo dobra. 3 Zadrt/; Informacije Zveze slovenskih zadrug (er v njej vključ Francei Zipusch - prvi šofet tbkor je šei ob koncu !cta v zasiuž Ob koncu preteklega leta se je od Zveze slovenskih zadrug poslovil njen zvesti in zaslužni sodelavec - Francej Zipusch. Odšel je v zasluženi pokoj. Bil je prvi šofer ZSZ po vojni in je našemu zadružništvu služil skoraj 40 let. Vsa leta je bil vesten in zavzet delavec, svojim sodelavcem pa dober in priljubljen kolega. Francej se je rodil pred 60 leti v Šentjurju, občina Mostič. Po vojni si je s svojo ženo Marijo, s katero ima dva otroka, zgradil svoj drugi dom v Sinčivasi. V Sinčno vas se je priselil, ker je tam leta 1951 dobil svoje prvo službeno mesto kot šofer pri Južnokoroški gospodarski zadrugi oz. ZSZ. Kakor je znano, je imela ta zadruga že pred vojno svoje skladišče v Sinči vasi (t. i. Podgorčev magazin), ki je služil Zvezi slovenskih zadrug kot centralno skladišče predvsem za Podjuno. Za Rož in Ziljo so podobno skladišče po vojni nameravali zgraditi na Brnci. Šele v začetku šestdesetih let je bilo v Celovcu ob Rožanski cesti dograjeno sedanje centralno skladišče ZSZ. Rekli smo že, da je bil Francej šofer pri ZSZ. Dobro pa se tudi še spominja, kako je moral na začetku svojega službovanja - poleg prevažanja s tovornjaki - sam s svojo ženo in taščo - ročno nalagati raznovrstno blago na tovornjake. Drugih delavcev za tako delo ni bilo, čeprav bi jih nujno potrebovali. Naš sedanji upokojenec je leta 1952 pripeljal prve lopate in karjole v Šekiro za gradnjo hotela Korotan. Nadalje je aktivno spremljal gradnje raznih zadružnih poslopij od Šmihela pa do Brnce ter gradnjo nekdanje kmetijske šole v Podravljah. Kot šofer pa je vozil predvsem les. Južnokoroška gospodarska zadruga, ki je bila leta 1974 spojena v Zvezo slovenskih zadrug, je imela mdr. dve žagi - eno v Železni Kapli, drugo v Drevljah na Zilji. K P h n 5 ( 6 s< k P n k n F. Z/pnscii je prevaža/ fndi ce/u/ozo z Rebrce v 1/evče Varčevanje z vrednostnimi Od 77. do 79. januarja 7989 je Zveza .s/oven.sAii; zadragpriredila seminar o apra vl/anja z vrednostnimi papirji. Udeležili so se ga nameščenci in odbornici ZSZ ter našilt posojilnic. Seminar sta vodila predstavni/: oddel/ca za vrednostne papirje pri GZ7? mag. IVeigi in njegova sodeiavAra mag. Barenltader. Seminarja je prisostvoval tadi odi)or/aA' ZSZ ter predsed/aA Posojilnice - lian A Celovec, p roj. mag. Franc BrežjaA. Prosili smo ga, da nam napiše neAaj misli o razvoja in pomena varčevanja z vrednostnimi papirji. Vsak varčevalec stremi za-tem, da bi bili njegovi prihranki varno in donosno naloženi in da bi bila naložena sredstva vedno na razpolago. Vsi trije pogoji - varnost, donosnost in likvidnost - pa se ne dajo uskladiti. Zato se mora varčevalec odločiti za prioritete, te pa so odvisne od namena varčevanja. Pred sto leti se je varčevalo na daljšo dobo, v ospredju je bila varnost. Varčevalec je varčeval za stara leta, ker še ni bilo pokojnin. Razvrednotenja denarja in hranilnih vlog do 1. svetovne vojne skoraj niso poznali. V Združenih državah Amerike je bil razvoj drugačen. Hranilna knjižica ni imela takega pomena kot pri nas, prihranke so v glavnem nalagali v delnice. Delnice so bile bolj donosne in dolgoročno gledano je bil denar v delnicah bolj varno naložen. Naložbe v delnicah so v pretežni meri preživele obe svetovni vojni brez večjih izgub. Razvrednotenje denarja po 1. svetovni vojni in začetek pokojninskega zavarovanja sta bistveno spremenila namen varčevanja. Začelo se je varčevati na krajšo dobo, v ospredje pa se je postavljalo vprašanje varnosti in donosnosti. Konjunktura po 2. svetovni vojni in večji dohodki so omogočili več prihrankov. Konjukturo je spremljala inflacija, varčevalci so začeli iskati bolj donosne oblike, da jim inflacija ne bi pobrala vsega donosa. Okrog leta 1960 je vedno več varčevalcev začelo nalagati v vrednostne papirje z določeno obrestno mero (zastavne liste, obveznice), ki je pri teh naložbah višja kot pri hranilnih vlogah. Banke iščejo dolgoročna sredstva za odobravanje dolgoročnih posojil, država najema vsako leto posojilo s prodajo zadolžnic, da s tem pokriva deficit državnega proračuna. vžn/ //sf O j vključenih podjetij, zadružnih marketov in posojiinic afer zadružne zveze !uženi pokoj let tski an-t se je ;tu-ja s :no az-ke. elo jno ' je ate njo je az- mi- njo ed- go- 3ila slo- :dr. pti, i'ji. Kapelsko, ki so jo ukinili leta 1960, je vodil inž. Peter Kuc-har. V Drevljah je bilo do ukinitve leta 1966 več poslovodij: najprej Martin Zechner (1954-56), nato Franci Zwitter (1957-60), Franc Pušl (1960-61), kot zadnji pa do leta 1966 sedanji poslovodja ZSZ Mirko Kunčič. Francej Zipusch pa les ter drugo blago seveda ni prevažal samo po domačih krajih. Pogosto je s svojim tovornjakom vozil tudi v tujino, zlasti v Slovenijo in Italijo. Posebno veliko je vozil za tovarno celuloze na Rebrci. Bil je prvi, ki je prevažal celulozo z Rebrce v Vevče v Sloveniji. In ker je svojčas rebrško tovarno vodila Italijanka Hočevarjeva, ga je službena pot večkrat zanesla tudi v Milan, Turin, Bergamo in druge italijanske kraje. Francej je posebno ponosen, da v svoji dolgoletni šoferski karieri ni imel niti ene nesreče. Pač pa je nekoč le za las ušel roparskemu napadu v bližini Benetk. Domov je vozil dvigala, več banditov pa ga je hotelo z avtomobili prisiliti, da bi se ustavil in da bi ga nato oropali tovornjaka in blaga. A se jim ni pustil in je tako dvigala srečno pripeljal domov. Ko smo ga vprašali, česa se v svojih številnih službenih letih pri Zvezi najraje spominja, je mdr. dejal: „Vzdušje je bilo zelo kolegialno." Se posebno rad se spominja svojih prvih sodelavcev, mdr. prerano umrlega Tomija Kunčiča iz Vate vasi pri Vovbrah, Lojzeta Galloba z Brnce, Blaža Krušica iz Kotmare vasi, pokojnega Janka Gro-blacherja iz Škocijana, Antona Pavliča iz Hodiš ter Joška Pička iz Sekire. Najdlje m papuji nila 3 se o, v jalo >no-sve-;i so tov. ijala ičcli , da rala F dno ala-je z (za-d je pri čejo )do-oji), leto :nic, žav- Občni zbori Kmečko gospodarska zadruga P!iberk Na občnem zboru Kmečko- poročilo podal predsednik odvisni od dnevne gospod: France) Zipusch pa je sodeloval z Ivanom Brumnom iz Žirovnice. Pa tudi s plačo je bil zadovoljen, zlasti v zadnjih letih. In še posebej ga je veselilo, da se je odlično razumel z mlajšimi sodelavci. Zato nam je ob koncu pogovora zatrdil: „Če bi bil še enkrat pred vprašanjem, ali naj sodelujem pri Zvezi slovenskih zadrug, potem bi se moj odgovor glasil: Vsak čas. Sploh pa še sedaj, ko se pri zvezi zares dobro dela." Od našega Franceja smo se „uradno" poslovili na božičnici Zveze slovenskih zadrug lani decembra pri Miklavžu v Bilčovsu. Predsednik Miha Antonič in dir. dipl. trg. J. Habernik sta mu izrekla besede zahvale. Prav tako tudi Janez Hudi, podpredsednik nadzornega odbora, in Janko Oitzl, predsednik obratnega sveta pri ZSZ. Miha Antonič je našemu dolgoletnemu sodelavcu izročil Zadružno diplomo zveze. Želja nas vseh pa je, da bi se Francej Zipusch v svojem zasluženem pokoju dobro odpočil od trdega dela in da bi še večkrat prišel v Celovec obiskat svoje bivše kolege. Kuj gospodarske zadruge Pliberk, ki se je vrši) 28. 11. 1988 v hotelu Breznik v Pliberku, je predsednik inž. Fridl Kapun lahko pozdravil nadpovprečno veliko število zadružnikov ter prijateljev zadruge. Na dnevnem redu občnega zbora je bilo poleg poročil upravnega ter nadzornega odbora še čitanje poročila o izvedeni reviziji ter potrditev zaključnih računov za leti 1986 ter 1987. Predsednik inž. Fridl Kapun je zadružnikom poroča) o razvoju zadruge v zadnjih dveh letih in tudi o tekočem poslovanju v letu 1988. Zadruga je zaposlovala nad 40 sodelavcev, dogradila halo, ki v glavnem služi za skladiščenje agrarnih pridelkov in okrepila izobraževanje sodelavcev. Skupaj z Železarno Ravne je v letu 1988 ustanovila tudi import-eks-portno družbo JUENNA, pri kateri je udeležena s 50 odstotki. Medtem ko je promet do konca leta 1986 še naraščal in se je v letu 1987 stabiliziral pri nekaj nad 70 milj. šil., je tudi v letu 1988 pričakovati enak promet. Poleg tega je bil iz import-eksportne dejavnosti v letu 1987 dosežen še promet v višini 41 milj. šil. Ta dejavnost pa bo postopoma prešla na firmo Juenna. V imenu nadzornega odbora je poročilo podal predsednik Valentin Kumer, ki je poročal o tekočem nadzoru poslovanja. Dejal je, da je bilo v vseh točkah doseženo soglasje z upravnim odborom in da zadruga zgledno deluje. Tako Valentin Kumer kot inž. Fridl Kapun sta se članom upravnega ter nadzornega odbora in vsem sodelavcem zahvalila za dobro sodelovanje v preteklih letih in apelirala na še bolj poslovno delovanje v prihodnosti. V imenu Zveze slovenskih zadrug v Celovcu je občni zbor pozdravil direktor dipl. trg. Joža Habernik. Poleg zahvale vsem odbornikom ter članom za požrtvovalno delo je poročal o funkciji ter prispevkih zveze za dobro delovanje pliberške zadruge. Apeliral je na to, da se pliberške zadružne organizacije, kot so to posojilnica, živinorejska ter kmečko-gospodarska zadruga, še bolj povežejo med seboj in na vseh področjih sodelujejo z Zvezo slovenskih zadrug v Celovcu. Pohvalil je tudi sodelovanje preko meje, ki bo v prihodnosti potekalo ne samo kot oblika zadovoljevanja potreb zasebnih potrošnikov, ampak tudi na višji ravni preko uvoza, izvoza ter tranzitnih postov, ki niso povsem Posojiinica-Bank Biičovs V nedeljo, dne 27. novembra 1988, je Posojilnica-Bank Biičovs izvedla svoj redni letni občni zbor. Vabilu se je odzvalo še kar zadovoljivo število članov. Predvsem razveseljivo je, da se je udeležilo tudi precej mladih zadružnikov, kar izkazuje zanimanje za gospodarjenje domače kreditne ustanove. Predsednik Toni Krušic je v svojem poročilu poročal o uspešnem delovanju posojilnice v zadnjem delovnem letu. ,.Posojilnica-Bank Biičovs je v zadnjih letih postala za večino Bilčovšča-nov njihov poslovni partner in banka zaupanja", je dejal predsednik. Tako je po izločitvi blagovnega oddelka uspelo zaključiti poslovno leto 1987 z lepim letnim dobičkom. Bilančna vsota je leta 1987 znašala 59 milj. šilingov in je narasla v primerjavi z letom 1986 za 2 milijona. Tudi tekoče poslovno leto 1988, o katerem je poročal poslovodja Francej Krištof, bo uspešno in pozitivno, ker se je poslovanje še povečalo in razširilo. PosojHnica-Bank Železna Kap!a Z intenzivno reklamo se varčevalcu predstavijo nove oblike varčevanja in nalaganja denarja. V zadnjem času - približno 10 let - varčevalcem vedno bolj ponujajo delnice. Donos pri delnicah je sestavljen iz dividend in eventualnih dohodkov pri koriščenju tečajnih razlik. Banke ta posel forsirajo, ker pri vsakem nakupu in prodaji ostane banki provizija. Dodatno provizijo dobi banka pri izplačilu dividend, banka pa zasluži še s pristojbino za hranjenje vrednostnih papirjev. Pri nekaterih bankah dohodki iz omenjenih poslov celo presegajo dohodke, ki jih dosežejo pri posojilih. Ker bo tovrstni razvoj zajel tudi nas, bo potrebno, da se tudi naši denarni zavodi navadijo na nove oblike bančnih poslov. Redni občni zbor Posojilnice-Bank Železna Kapla 1. dec. 1988 v hotelu Obir v Železni Kapli je poteka) v optimističnemu delovnem vzdušju. Na dnevnem redu so bila poročila odborov, revizijska poročila ter potrditev zaključnega računa za leto 1987. V svojem poročilu se je predsednik upravnega odbora Andrej Rapold zahvalil vsem, ki so v zadnjih letih prispevali k dobremu poslovanju posojilnice. Če so rezultati dobri, še ni rečeno, da ne bi mogli biti lahko še boljši, je dejal. Poročilo nadzornega odbora je podal predsednik Miha Kuchar, ki je poročal o odborovem nadzorovanju poslovanja banke ter o pomembnosti kontrole nasploh. Revizijsko poročilo za leto 1987 sta s strani revizijske službe Zveze slovenskih zadrug podala višji revizor Franc Knstof ter revizorska pripravnica mag. Kat-harina Kropiunik. Tudi iz tega poročila je bilo razvidno, da Posojilnica-Bank Železna Kapla dobro posluje. Zaključni račun za leto 1987 izkazuje sicer knjigovodski minus v znesku 20.000 šil., toda pred nastankom te izgut pokriti razni skladi, tako da je efektivni gospodarski rezultat Posojilnice-Bank Železna Kapla za leto 1987 razveseljivo pozitiven. Bilančna vsota se je v zadnjih dveh letih stalno dvigala z 108 milj. šil. v letu 1985 na 114 milj. v letu 1986, na 127 milj. v letu 1987. Vzporedno temu so rasle tudi hranilne vloge. Lastni jamstveni kapital posojilnice brez nadomestnega surogatnega kapitala je leta 1987 znašal že 4,1 % bilančne vsote, kar je lep dosežek, če pomislimo, da mora biti v osmih letih dosežen jamstveni kapital v višini 4,5 %. Nekaj težav ima posojilnica pri pokrivanju osnovnih sredstev z jamstvenim kapitalom, kar pa je posledica gradnje novih poslovnih prostorov v Miklavčevem in Železni Kapli. Toda tudi pri tem si ho posojilnica v naslednjih letih znala pomagati. Vsem organom se je za uspešno delovanje zahvalil poslovodja Zveze slovenskih zadrug v Celovcu dipl. trg. J. Habernik. Dejal je, da ima slovensko zadružništvo na Koroškem nad 250 odbornikov, nad 6000 članov in upravlja s 27.000 Bilanco za leto 1987 je podal in jasno dokumentiral zvezin strokovni revizor Janko Oitzl, ki je tudi prebral in pojasnil zadnje revizijsko poročilo. Na občnem zboru so tudi obravnavali še vedno odprto vprašanje združitve s Posojilnico-Bank Hodiše/Škofiče. Predsednik Krušic je poročal, da je po naročilu zadnjega občnega zbora ter po priporočilu zveze bilčovška posojilnica vigredi 1988. leta vabila predstavnike Posojilnice-Bank Hodiše/Škofiče na tozadeven razgovor. Vabilo je bilo izrečeno, a do razgovora ni prišlo. „Kljub temu je in bo potrebno, da se male posojilnice združijo v večje enote, pri čemer pa predvidena varianta ni edina možnost, možna je seveda tudi združitev s kako drugo sosednjo posojilnico", je dejal višji revizor zveze Franci Krištof. Poslovodja Drago Portsch, ki je zastopa) Zvezo slovenskih zadrug pa je izrekel upanje, da bo do nameravane združitve v bodoče vendarle prišlo. Pri volitvah v upravni odbor je prišlo le do ene spremembe in upravni odbor je naslednji: predsednik Toni Krušic, p.d. Rupi, podpredsednik Miha Zablatnik, p.d. Kumer, odborniki Rupert Reichmann, p.d. Linčij, Marijan Einspieler, p.d. Sramsičnik, Tomi Ogris, p.d Strajnikov, Kristi Lajčahar, p.d. Marinjak, Folti Zausnik, p.d. Nemec. V nadzorni odbor so bili ponovno izvoljeni: Joži Pack, Folti Kropivnik, Gregor Reichmann, Hanzi Ogris ml., Stanko AdlaBnig. Ob zaključku se je predsednik Krušic zahvalil vsem članom za udeležbo in plodno sodelovanje ter izrazil željo, da bi se posojilnica tudi v bodoče dobro razvijala in koristila domačemu gospodarstvu. konti. Celotna zadružna struktura lahko da enemu samemu posojilojemalcu okoli 80 milj. šil. posojila, tako da lahko zadosti vsem tozadevnim potrebam. V zadružništvu bo vse bolj veljalo načelo, da je moč v povezovanju posameznih enot. V avstrijskem zadružništvu so mnenja, da imajo te zadružne oblike, povezane s člani in prebivalstvom preko lokalnih odbornikov, vsekakor bodočnost v Avstriji, kakor tudi pozneje EGS. gospodarske politike. Iz zaključnih računov je bilo razvidno, da je bilo poslovanje v zadnjh treh letih povsem pozitivno in da bilanca za leto 1987 izkazuje dobiček v višini nekaj nad 2 milj. šil., ki ga je občni zbor nameni) za pokritje izgub, ki segajo nazaj do leta 1978. Zadruga sedaj ni več prezadolžena in izkazuje okoli I milj. lastnega kapitala. Ob teh rezultatih so člani seveda z zadovoljstvom izglasovali razrešnico upravnemu ter nadzornemu odboru. V nadaljnji diskusiji o vseh točkah dnevnega reda so člani zadruge živahno sodelovali. Bila so postavljena vprašanja o rabi slovenskega jezika pri občevanju z javnimi ustanovami in v podjetju, o sindikalnem zastopstvu nameščencev, o možnosti podpore kulturnim ustanovam ter o boljši ponudbi poslovalnice v Šmihelu. Mestni svetnik Fric Kumer se je zadrugi zahvalil za vsestransko podporo kulturnim in političnim ustanovam Slovencev v občini Pliberk. Nazadnje naj bo še omenjeno, da je zadruga v letu 1988 slavila 40-letnico svojega delovanja in da je bil občni zbor zato pri Brezniku v Pliberku, ker je bil tam tudi ustanovni občni zbor pred 40 leti. Hak Zadruga- market Žeiezna Kap!a Na rednem občnem zboru Kmečko-gospodarske-zadruge Železna Kapla, ki je potekal na sedežu zadruge v soboto, 26. 11. 1988, je predsednik upravnega odbora Vladimir Prušnik lahko pozdravil razveseljivo število članov ter prijateljev zadruge. Na dnevnem redu so bile običajne hrčke kot zaključni račun za leto 1987 ter revizijsko poročilo. Finančno poslovanje zadruge je pregledal revizor Zveze slovenskih zadrug Hanzi Dragaschnig in članom zadruge poročal, da je zadruga v letu 1987 dobro poslovala in da tudi zadnja tri leta zaključuje s pozitivnim saldom. Tudi predsednik upravnega odbora Vladimir Prušnik ter predsednik nadzornega odbora Johan Sadol-šek sta poudarila, da je Železna Kapla na to zadružno trgovino lahko ponosna. Ob stalnem porastu prometa z nekdanjih 3 milj. na 13,4 milj. šil. v letu 1987 in v pričakovanju, da bo zadruga letos prekoračila promet v višini 15 milj., je bil letos pred poslopjem zadruge zgrajen nov pokriti prostor, tečejo pa tudi razgovori o nakupu dodatne parcele pri zadrugi, ki bi olajšala dostop in služila za skladiščni prostor na prostem. Zadruga si je doslej ustvarila tudi zadovoljiv lasten kapital, ki se bliža milijonu šilingov. Ustvarjeni dobiček je bil uporabljen za pokrivanje izgub iz let 1982 in 1983, tako da zadruga poravnala vse izgube iz prejšnjih let. Zahvali predsednika Prušnika vsem članom, odbornikom ter nameščencem zadruge za uspešno delo se je s strani Zveze slovenskih zadrug pridružil tudi njen poslovodja dipl. trg. J. Habernik, ki je še dejal, da so vse zadruge v letu 1987 dosegle 170 milj. šil. prometa in da je zadruga Železna Kapla po doseženem prometu na tretjem mestu. S prošnjo članom, naj se prizadevajo za pridobivanje novih članov -zadružnikov, se je občni zbor iztekel. Hak Datum Kraj PRtREDtTVE Prireditelj Petek vetika dvorana GtMNAZtJSKt PLES Maturanti Zvezne 27.1. Doma sindikatov, tgrata: ansambet Agro-pop in gimnazije za 20.00 Cetovec Fantje treh dotin Stovence Sobota pri Svetiju HODtŠKIPLES Stovensko prosvetno 28.1. v Ptešerki, Za ptes igra: ansambet Mareta društvo Zvezda 20.00 Hodiše Sobota farna dvorana KAM !Z ZADREGE - komedija KPD Žvabek 28.1. vžvabeku v treh dejanjih Nastopa: igratska skupina 19.30 Žvabek Sobota Košana PUSTNA PRtREDtTEV KD Peter 28.1. 19.30 Ravnah Za ptes igra: Trio Korenika iz Šmiheta Markovič Sobota Dom prosvete Tečaj za čebetarje- Predavata: Sodatitas 28.1. v Tinjah dipt. inž. Matevž Krassnig in Janez 9.00 Poktukar Sobota Dom prosvete v LtTERARNt POPOLDAN tz det Sodatitas 28.1. Tinjah tngeborg Bachmann bere Grete Lubbe-Grothues (v nemščini) 15.00 Nedetja farna dvoranav ZGODBA O LEVt GOSK! Premiera KPD 29.1. Šmihetu tutkovne igre Nastopa: tutkovna skupina Šmihet 11.00 KPD Šmihel Nedetja farna dvorana KAKO tZ ZADREGE - komedija v treh Farna mtadina Vogrče 29.1. vVogrčah dejanjih. Nastopa: igratska skupina iz Žvabeka 19.00 Ponedetjek Dom prosvete SEMINAR ZA ODBORNIKE PODJUNSKEGA KtS 30.1. v Tinjah STROJNEGA KROŽKA Predavajo: Štefan 9.00 Domej, Hanzi Mikt in Franc Wutte Sreda javni studio SLOVENSKt KULTURN! PRAZNtK Slovenska prosvetna 1.2. ORF. ob 90-tetnici rojstva Pavta Kernjaka in Krščanska 19.30 Cetovec Nastopajo: MePZ Mojcej, MoPZ Kočna, Vaščani pojo Stavnostni govornik: Radovan Gobec. kutturna zveza Sreda Dom prosvete PUSTNt BRZO-JEDtLNtK Kuharski Sodatitas 1.2. 19.30 v Tinjah tečaj za moške Vodi: Ančka Mak Petek Modestov dom KOZLOVSKA SODBA V VIŠNJI GORI Modestov dom 3.2. vCetovcu Lutkovna igra. Nastopajodijaki3,4. in5. 16.00 in 20.00 razreda Petek Beethovnova PROSLAVASLOVENSKEGA KULTURNEGA SKDJvan 3.2. dvoranav PRAZNtKA-govori: prof. dr. Matjaž Kmect, Cankar" Dunaj 19.00 PattaisPatffy nastopa: Trio Lorenz (Ljubtjana) Nedetja farna dvorana SKUPNO STANOVANJE -vesetoigra KPD ..Ptanina" 5.2. vSetah v treh dejanjih. Nastopa: igratska skupina KPD 14.00 ..Ptanina" vSetah Nedetja farna dvorana DRUŽABNO SREČANJE KPD ..Ptanina" 5.2. vSetah 19.00 Nedetja Gospodinjska NORČIJE V GLEDALIŠČU - premiera PD ..Lipa ' 5.2. šola v igre. Nastopa: igratska skupina PD ..Lipa" v 14.30 Šentrupertu Vetikovcu Nedetja farna dvorana GOSPOSKA KMETt JA - vesetoigra 5.2. vKotmari vasi v treh dejanjih. Nastopa: igratska skupina farne 19.00 mtadine izVogrč Nedetja farna dvorana DALEČ DO DVORCA-otroška predstava. Prosvetna 12.2. v šmihetu Gostuje: Stovensko tjudsko gtedatišče iz Cetja društva iz Podjune, 14.30 SPZ Drevi: Hommage a Erich Fried Drevi bo v Domu umetnikov, ne pa v Mestni hiši, kot je biio najprej načrtovano, iiterarni večer, ki ga pripravljata Grazer Autorenver-sammlung Karnten in Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji. Večer poteka pod naslovom Hommage a Erich Fried, torej v spomin velikega avstrijskega pesnika. Pokroviteljstvo nad tem večerom je prevzel deželni glavar Peter Ambrozy, sodelovali pa bodo Edith Darnhofer-Demar, Anton Dekan, Heino Fischer, Ingram Hartinger, Gustav Januš, Gerd Jonke, Dieter Kaufmann, Andrej Kokot, Gunda Konig, Janko Messner, Engel-bert Obernosterer, Gisela Unterberger in Ensemble Kreativ. Prireditev bo, kot je razvidno iz seznama sodelujočih, imela tudi glasbeni značaj. Spominsko branje bo vodil Bruno Strobl. Vstopnine sicer ni, zaželjeni pa so prostovoljni prispevki. Udeleženci se bomo poklonili spominu pokojnega pesnika, nastopajočim pa dali priznanje za njihovo delo. Prireditev se prične ob 20. uri. Večer je posvečen spom/ntv na Fr/c/ia Fnec/a, k/ je pred nedavnim umri. V Ljubljani je v 98. letu umrla Marica Špicar, žena pokojnega pisatelja in dramatika Jaka Spicarja. Pogreb bo danes ob 12. uri na Žalah v Ljubljani. V Šentilju je pred kratkim Ignac Spen-dier praznoval svoj 85. rojstni dan. Za visoki življenjski jubilej mu čestitajo žena, otroci in uredništvo Slovenskega vestnika. SLOVENSKE in širite VESTNIK SLOVENSKE VESTNIK Izdajatelj in založnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem. 9020 Celovec, Tarvi-ser StraRe 16. Uredništvo in uprava: 9020 Celovec. Tarviser StraBe16. tel. (0 463)51 43 00-30/31/32/33/34, teleks 42 20 86 ZSO. Glavni urednik: Ivan P. Lukan; urednika: Andrej Kokot, Andrej Mohar. Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec. Zastopstvo za Jugoslavijo: ADIT-DZS, Kardeljeva c. 8/I), p.p. 171 61000 Ljubljana. Letna naročnina: 370 avstr, šilingov; za Jugoslavijo 70.000 dinarjev. Oglasi: 1/1 stran 12.000 avstr, šilingov, za Jugoslavijo 3,600.000 dinarjev. RAZSTAVE Celovec Karntner Landesgaierie (do 29. 1.89) - Posebna razstava - Maria Lassnig, akvareli. Gaierie 61 (do 31 1.) - Franz Motschnig/Fal- Isuchtiger Strich, risbe '88. Gaterija Carinthia - Otvoritev razstave Paola Patellija bo 31.1. ob 19.00 uri. Galerija Mohorjeva knjigarna (do 24. 2.) -Bojan Goiija - Iz mojega vrta - linorezi, grafike. Prodajna razstava za glasbeno šolo * V Kulturni taberni Pri Joklnu (do začetka februarja) Univerza Celovec (do 31. 1.) - „Sieg der Frauen, Sieg der VViegen" - O življenju žensk pod nacionalsocializmom. Organizatorji: Referat za ženska vprašanja pri Visokošolski zvezi. Tinje Galerija Tinje (do 15. 2.)-Z. Naber-akvareli. - KAROLINA KOLMANIČ - a Izzvenela je pesem Vera se je še enkrat ozrla na veliko sodno palačo, ki je pravo nasprotje svetlemu julijskemu poldnevu. Sonce stoji v zenitu, rahel vetrič vsaj malo oblažuje neznosno vročino, ki puhti iz asfalta. Njeno beto, z modrimi pikami posuto nagubano obleko močnejši veter napihuje in ji razkuštrava lase. Vendar se ji zdi, da jo vse to nekoliko pomirja. Vse je za njo... Podzavestno se ozre. In že vidi, kako ji maha z roko. Smeje se, kot da se ni nič zgodilo. Se je sploh kaj? Ne, samo pisno sta potrdila to, kar je bilo že zdavnaj sklenjeno. Upočasni korake. Že zazna za seboj tiste dolge, trde, ki se enakomerno in odločno odlep-Ijajood pločnika. „Kam greva na kosilo?" se zanima in ji gleda naravnost v oči. „A midva, Emil?" ..Seveda, saj drugega nikogar tu ne poznam." „Dobro. Zaslužila sva si nekaj izbranega, recimo pri Orlu." Natakar je prinesel jedilnik, se vljudno nasmehnil in pojasnil: ..Izberite, takoj se vrnem." ..Izvoli in poišči kaj primernega za oba." Oči so begale od jedi do jedi in končno, namesto da bi izbrala jedi, se je naredila nevedno: ..Premalo sva živela skupaj, da bi ob taki priložnosti poznala še tvoj okus." „Če na sodišču nisva kom-pticirala, bova tu še manj." Natakar si je zabeležil in komaj je zapusti^nizo, je segel Emil po svoji torbi. Nekaj je zašelestelo, takoj nato pa je položil pred Vero v bel papir zavito pravokotno reč. „Da ni to najina poročna slika!" „Poglej, za Igorja sem naredil." Nohti so previdno odstranjevali lepilni trak. Papir seje vda! in prikazala se je osupljivo lepa črno-beta Miki miška. „To je imenitna zamisei! Toliko žebljičkov in tako spretno in lično izdelana. Igor bo presenečen. In ti, kje si našel toliko volje in vztrajnosti, da ti je to uspelo?" „Na Pohorju je dovolj časa. Vsak si kaj izbere. Mene je to delo zelo pritegnilo. Najprej dobiš predlogo, zabiješ žebljičke po vzorcu, in potem izbereš niti ustrezne barve." „Tako izčrpno nikar ne razlagaj. Jaz tega gotovo ne bi tako lično izdelala in zato tudi poizkušala ne bom. Sedaj, ko nisva več zakonca, mi lahko zaupaš, kako misliš naprej." ..Najbrž se bom kmalu poročil. Irena nama bo z očetom urejala administracijo, če bo znala in smela. Veš, veliko je žrtvovala zame." „Lepo, misliš pri zdravljenju?" ..Predvsem pri tem, da sem postal človek. In ti boš najbrž zaživela z Dušanom." „0 tem trenutno ne razmišljam." „0 čem pa?" „Nikoli nisem imela prave predstave o ločitvi. Končno sem ugotovila, da se pod besedo skriva vsa težina, ali vsaj več/kot je v resnici. Saj niti jokala nisem." „Najbrž zato, ker sva bila ločena že prve mesece po poroki. Oba se tega zavedava. Jaz šele po zdravljenju, ti si čutila to že zdavnaj prej." Natakar je razložil na mizo sveže in vabljive jedi in se vnovič zanimal, kaj bosta pila. „Že prej bi morala naročiti, a sva od zavzetosti vse pozabila. Si še vedno za svoj deci sladkega vina?" „Sem za kozarec traminca. In ti?" ,,Meni pa jupi, prosim." Človek v belem jopiču, vajen različnih gostov, okusov in njihovih kombinacij, je vendar malce začudeno pogledal. Emil se je ozrl še bolj proti Veri in intoniral svoj že kar oguljeni stavek, s katerim se je branil pred pivskimi tovariši: „Sem že svojo količino popil." Kdo ve, kaj se je naselilo v mislih, mogoče celo rahla zavist, da bo Ireni zdaj laže z njim in nje ropot in trušč mehanične delavnice ne bosta motila; zato je oba odtrgala od teme in pogovor napeljala drugam. „Kako živi Tona? Se je njena Eva že poročila?" „Menda se je. Odkar si ti odšla, ne prihaja več k nam." „Najbrž zaradi očetove vrnitve. No, o šoli sem nekako na tekočem. Marinka me včasih pokliče. Letno enkrat, za moj rojstni dan, pa se srečamo v isti sestavi pri meni." „ln v počitnicah bosta šla na morje in domov?" „Domov. Letos si morja nisem rezervirala. Bom videla, če se bo avgusta še kaj našlo." „tn tista tvoja kolegica Anita iz seminarja?" „Bog, kaj te ona zanima?" „Ne, a še danes me je sram, da bi se pogreznil." „Ji bom povedal da si postal odrasel in zre) človek, čeprav ne več zame." Zadnje besede je izgrebla nekje iz globin, zato so bile komaj razločne. Niso zahtevate nobene razlage, ne pojas-nila* (%of]