Demant. Priobčil . J. Traun 1. soglasnik. ___ 2. žival puščave. a 3. prst na roki. _______I 4. mesto, zavzeto v sedanji d d vojni. ----- I 5. del človeštva. e g z 6. strupena kačn. ; ' 7. soglasnik. n o _______ Od zgoraj navzdol se bere r isto kot od leve na desno. Rešitev in imena rešilcev pri-občimo v prihodnji številki. — -<>¦« 45 »<-— Kako je žlvel blagopokojni cesar. mu je določilo po smrti prostor v tretjih glasi: Po 4. uri zjutraj se poda cesarjev ko- Habsburški cesarji. morni sluga v cesarjevo spalnico, da pomaga Ccsar Franc Jožef I. je izmed vseh cesarju, ko vstane in se oblači. Kakor hitro habsburških knezov vladal najdlje: skoro 68 cesar vstane, pride masseur Koch, izvrši škro- |et Fricierik IV. je vladal 53 let 6 mesecev, pilno kopel in cesarja osuši. Tnkrat na teden Leopold I. 46 let 9 mesecev Fiauc II. (kot se oglasi dvorni brivec, sddaj kot črnovojnik avst.ijski cesar Franc I.) 43 let. Marija Te- v vojaški službi; prihaja v uniiormi, a na rezija 40 iet 1 mesec, Karcl V 36 let 5 dvotu si obleče salonsko suknjo. A že večkrat meSecev, Karel VI. 29 let, Maks I. 25 let 5 se je zgodilo, da je moral cesar čakati, ker mesecev, Rudolf II. 25 let 3 mesece. Jožef II. je bil brivec na straži Cesar je bil namreč (kot nemški cesar) 24 let 6 mesecev, Fer- odredil, da bnvec zaradi njega ne sme mti dinand III 20 let 2 meseca, Franc I 20 let enkrat opustiti vojaških dolžuosti. Za ptvi j mesec, Rudolf I. in Ferd nand II. sta vla- zajulrek ima cesar čaj ali čokolado, v prav dala p0 17 let 10 meSecev, Maks 11 13 let redkih slučajih belo kavo, potem mrzlo meso, n mesecev, Ferdinand I,, prednik našega surovo maslo in pecivo. Ob 7v uri pride k ccsarja \2 let 9 mesecev, Albert I. 9 let 10 vladarju prvi krilni pobočnik. Ze preje po- meseCev. Najkrajši čas sta vladala Leopold II. vpraša telesm zdravnik di. Kerzl po cesar- ( 7<)o_92) in Albert II., ki ie bil cesar samo jevem zdravju. Vladar navadno odgovori i |et0 7 niesecev kratko: ,,Hv'aIa, počutim se dobro." Ob pol 12. uri je drugi zajutrek in zvečer ob pol Rojstni dan — pošte. šestih obed. Drugi zajutrek je zelo skromen: Dne 12. novembra 1916 je poteklo 400 goveja juha, kuhano goveje meso s praženim let, kar se je začel poštni promet. Pač so krompirjem in kuhammi močnatimi jcdmi. itnela različna mesta že tudi poprej med Obed je nekoliko obilnejši; Juha, pečena seboj nekake poštne zveze, ki so služile kokoš ali druga perutnina, pečenka in na- zlasti potrebam trgovcev, a šele italijanska zadnje šampanjski sladoled; pečinka je rodovina Taxis je ustanovila redno prcna- vedno obložena s špargli ali artišokami. Prvi šanje pisetn po jezdecih na Italijanskem, na zajutrek traja 10, drugi 12 minut, k .silo pa Nizozemsko, na Špansko in v Nemčijo. Po- četrt ure. VI dar je pogosto zelo dobro raz- godba s cesarjem Karlom V. zaradi rednega položen; v avdijencah sprejema došlcce svoje vzdržavanja poštnih zvez je biia sklenjena ter jim ponudi prostor, ko je bil sam sedcl. dne 12. novembra 1516 in velja ta dan za — Kakor znano, se je držal cesar Fr.inc rojstni dan pošte. Jožef tega reda še dan pred svojo srnrtjo. .. .... .... , 5 vii Usmilite se ptičic! Rojstvo naše cesarice Ko pritisne hud mraz in trpe uboge pti- V Italiji, kjer se je rodila naša cesarica, *ice 8lad !n mraz. Je treba da se jim izka- vodijo n,atice rojstev, porok in smrti civ.Jn žemousm^ljene m hvaležne. Kol.kokrst sn nas uradniki, ki se jitn mora prijaviti vsak tak "zveseHevaie z epim petjcm, koliko so slučaj. Naša cesarica se nahaja v matici ob- n,m pokončale Skodlj.vcev po naSih vrtih čine Camarore, v pokrajini Lucca, kjer se je in nJlv!h. Z»l° P.a ''"? SI.P'Jimo P0^1"1' "?* nahajal dvorec cesaričinega oče a, vojvode ln kru,mh drobtin. da jih ne pobere stru- Parmskega. Cesarica se je rod.la d^e 9. maja Pe?' m™: Č'°hvek' kl 'e usDml"en do ^?'1- 1892. ob 9. uri in 10 minut predpoldne. kaze' da )e. dobre8a fr«- *^™ nai b°. Mati ccsaričina je bila rodom Mar^a Antonija da Ta™ '»« «ne Plačilo Žepticice same di Braganza. Novorojenka je dobila ime Zita, mu bodo vrača e dobro ? dobr7' k° b°d° Marija dclle Grazie, Adelgonda, Mihaela sP°.7lladl zf' P/epevale vesele _Pesm. po Rafaela, Gabriela, Giuscppina, Antonija 88'1.1? ln v'teh c.ivajoč nilado in ncžno Louisa, Agnese. cvetje Prezg°dnie in brezplodnc smrti. ... „ Naivečje mesto in najdališa ulica na svetu. Vojno odlikovanje pred 76 letl na Najve-je mes{o na gvetu jg danes Nov, Kineš^em. Jork v Ameriki. To mesto jc štelo ob za- Zgodovinska črtica pripoveduje to-le: četku letošnjega leta sedem in pol milijona Kineški cesar je svojemu velikemu admiralu, prebivalcev. V tem mcstu je tudi najdaljša ki se je izkazal v pomorski bitki z Angleži ulica, ki je dolga 16 km. V tej ulici je 9000 z mnogimi hrabrostmi, poslal izredno odliko- hiš, ki so vse velike zgradbe. Tudi najboljši vanje. Njegovo Veličanstvo je namreč blago- pešec ne more prehoditi v enem dnevu te volilo poslati svojemu odlikovancu s ki- ulice od enega kraja do drugega konca in neškimi cvetkami okrašeno pismo, v ka'erem nazaj. Imenuje se ta ulica Broadway.