Letnik III. (LVIII.)
V Ljubljani, 27. januarija 1905.
List 4.
DANICA.
CERKVEN ČASOPIS ZA SLOVENSKE POKRAJINE.
Zvezdica.
(Za Svečnico.)
Z višav nebeških mi miglja Prijazno milo zvezdica; Prekrasna je, brez vsacih peg. Blaži ta zvezda slednji zleg.
Ko tare me skušnjave moč, Se v zvezdico ozirajoč Uteho najdem in pokoj. Le ž njo je zmagan vsaki boj
Ko dv:ga pekla se oblast In vabi v greh me zlobna strast Oziram v zvezdo se svitlo. In kača se zgubi v temo.
Če drugo vse me zapusti. Ta zvezdica še svet: mi: Ne .skrije je težav oblak. Ne vgasne jo britkosti mrak.
0 naj tvoj žar mi zmir blišči. Oj zvezdica — Marija ti! Ti bodi mi vodnica, vzor. Pripelji k Jezusu me skor!
Radoslav SilvcsUr
Na Svečnico.
Moje oči so videle tvoje izveličanje, katero si pripravil pred obličjem vseh narodov.
(Luk. 2.)
Vsak naših cerkvenih godov ima svojo zgodovino in vsak njih je pozidan na kako dejanje našega odrešenja Prav tako je tudi s slovesnim svečničnim dnevom
Glede zgodovine je omenjati o prazn ku, ki ga svetkuie cerkev vsacega 2 februar i ja da je v o stoletju — po spričbi Cirila S«m. topolskega — pobožna žena leelija svečo prižigala na ta dan.
V glavnem mestu Sirija, v Antiolvji. so 1 526 praznovali ta Marijin god: a 1 Ml se je zapovedalo to svetkovanje po vsem grškem cesarstvu — to pa radi zaobljube ob strašni kugi. ki je morila v.državi celih 4<) let
Tako v izhodu.
V zahodu, v latinski cerkvi, pa je Sveč-niro uvedel 1. 494, torej že popreje nego v izhodu, papež Gelazij
Poučna zgodovina današnjega častitega dne. ki mu pravimo „Marijino Očiščevanje" in aSvečnica" nam bodi danes pred očmi. — Vsak nas — mlajih in sta-rejih — si poišči iz te zgodovine bodrilnih
nagibov za svoje živenje.
*
I vič — Današnji dan je praznik »Marijinega Očiščevanja."
Paganski Kirnljanje so praznovali prav v mese<u svečanu svojemu maliku Panu v čast takozvane „luperkalijeM — ali veliki spravni ter očiščevalni dan. Po darovih, slovesnih obhodih z baklami naj bi se jim bilo ta dan očistilo mesto in ljud.
Prav zato je tem paganskim očiščevalnim svečanostim papež Gelazij I nasproti postavil krščansko praznovanje ter je izkušal tem načinom izpodriniti luperkalske nrav-nostne izgrede.
Vse se je ohranilo, kar se je )e moglo povzeti iz paganstva v krščanstvo: slovesni obhod, luči — da začetkoma celo pagansko ime. Krščansko ime ,Očiščevanje Marije De-vi« eM pa se je pozneje pridelo zato, ker je bd ta praznik odločen na 40 ti dan po Božiču Po Mozesovi postavi (III. Moz. 12.) namreč inati po rojstvu dečka v štirideseterih dnevih svojega očiščevanja ni smela niti ined ljudi, niti v tempelj Od tega dneva Pa Jej Je bil omogočen pristop v tempelj, da se je tam proglasila za čisto in opravila svoj predpisani dar
Tako torej je nastal današnji svetični dan — Marijin in Gospodnji pra/nik ob enem: Marijo in božje dete vidimo v templju: izpolnujoča postavo, akopram Marija, najči-steja posoda božjega Sinu. ni potrebovala nikakega očiščevanja, ker je bila prav po njem posvečena še bolj.
In kakor Marija nekedaj. tako tudi danes vsaka krščanska mati prinese na svojih rokah novorojeno dete v Gospodnji hram Daruje je njemu, ki je to detp v svojo '•»st sprejel že v sv krstu ter z mašnikorn
prosi: naj bi njo in dete milostno blagoslovil
ter obvaroval vsega hudnga.
*
* *
Dragi! Kako ljubezni polno je čuvalo dan, ko ste bili doneseni na cerkveno očiščevanje — nad vsakim vas vaših mater zvesto oko. — 0 skrbite, da bosta še danes mati in oče s takim zadovoljstvom kakor takrat gledati mogla na vsacega vas, s takim zadovoljstvom — kakor sta se bila ozirala Marija in Jožef. Simeon in Ana v templju na novorojenega Odrešenika sveta.
II gič.—Današnjemu dnevu pravimo pa tudi „Svečnicau.
To ime je nastalo pozneje in sicer v 11. stoletju. Navodom prazniškega svečničnega evangelija so jeli ta Marijin dan blagoslavljati sveče, za službo božjo potrebne. Duhovščina in ljudstvo je stopalo potem s temi gorečimi svečami poječ in moleč v obhodu po cerkvi. Ta duha povzdigujoči sv. obred se je ohranil do danes.
Za to je kar najbolj pripraven sveč-nični dan. da se na tolikih krajih prav danes vrš»'* darovanja sveč. ki je narod prinaša večidel za vse potrebe enega cerkvenega leta.
Luč. ki po božjem hramu razširja svoj svit sveti in greje. Še prav posebno ta dan pa naj nas spominja v cerkvi prižgana luč našega Odrešenika. ki ga Simeon v templju imenuje „luč za razsvetljenje nevernikom in čast svojega ljudstva Izraela.a (Luk. 2, 32.)
Luč po cerkvenem smislu pomenja duševno živenje v milosti božji. Luč nas spominja te naše dolžnosti, da smo drug drugemu tudi luč. t. j. v izgled in v povzdigo svojim krepostnim vedenjem — Tudi bela barva sveč naj bo podoba našega Bogu všečega srca in plamen, ki iz sveč hrepeni kvišku, pa naj znači smer naših najsrčnejih molitev tje gori — na vzgcr.
Rimskim duhovnicam Vestalkam je bila dolžnost očuvati boginji Vesti posvečeni sv. ogenj. Noč in dan je moral goreti ta ogenj. Ko bi bil vgasnil. mislilo bi bilo ljudstvo, da pogine mesto Rim in device — mu ču-varice. bi bile prišle v najvsodnejo kazen.
Tudi v nas, dragi, gori živ ogenj — ogenj sv. vere. Prižgal ga nam je sam Jezus Krist in ga izročil tudi templjem, t j. našim dušam. Vsi moramo čuvati ta ogenj, t. j. našo sv. vero. — Tudi nam kazen ne izostane, ko bi ne bilo več v nas tega sv. ognja, prav kakor bi jej nebi bila mogla
uteči nobena rimska Vestalka
*
* *
Zato naj nam v živo sveti ta luč naše svete vere. Ogreva naj nas po vseh potih našega zemskega živenja Posledice te žive vere pa naj bodo naša bogoljubna dejanja. Potem brezdvombeno do Gospodnjega prihoda zvesto ohranimo vse upe na blaženo svojo prihodnost in prižganimi svetilkami te svoje nevpogniene vere zavestno stopimo kedaj pred Izveličarja Jezusa, pred svojo svečniško mater Marijo — v sveta nebesa Amen.
V. nedelja po Sv. treh kraljih.
Kadar so pa ljudje spali, prišel je njegov sovražnik ter prisejal ljuliko med pšenico.
(Mat. 13.)
Žitno polje, bujno žitno polje nam stavi današnji sv. evangelij pred naše dušno oko Dobro seme kali na tem polju: a prerašča je pa tudi strupena žel. ki mori vsak dober prospevek.
Kaj, nam. dragi, ta današnja evan-geljska povest o pšenici in ljubki?
Odgovor: Opozoriti nas želi božje njive v nas, ki je naše srce.
O tem po evangeljski priliki označenem človeškem srcu — tej predragoceni
božji njivi — to uro v svoj oblaževalni pouk
*
Človeško srce torej — ta prepad hudobij; človeško srce — ta vir vseh dobrot: človeško srce —trdo kakor.kamen in trši: človeško srce — mehko kakor vosek in še mehkeji! Človeško srce: to je tisti čudo-čudni božji stvor, ki je sposobneje nego polje svoje zrn, — ki je bolj sposobno še dobro
ali slabo sprejemati v se ter obroditi naj-slaji a tudi najosodneji sad.
Božja posest je to človeško srce — na posodo dano vsakemu nas; tako. da je imamo le kakor najemniki v umnem obdelovanju.
Nad dobrim semenom — v naša srca zasejanim — pazijo naši stariši in odgojitelji skrbeč, naj bi to seme prišlo v kal in v rast ter rodilo kedaj stoternega žlahtnega sadii
Mladenič in deklica ne bivata za vselej na stariših posestvu doma. Proč od doma: v raznotere poklice; na raznotero delo; v šole morata — časih prav daleč od doma proč v neznan svet. Tudi možu in ženi ni ostati vselej doma Če izhajati hočeš in živeti in se dobro imeti tu na zemlji, moraš dragi in draga velikrat okusiti marsikatere matere kruha in žejo si vtešiti na bistrem in pa na kalnem studencu — niti meje dežel;! dostokrat niso meje tvojim korakom.
ln kedo naj ti bo takrat v neznanih zemljah daleč od domačega zavičaja zanesljiv čuvar? — Božja dobrotna roka te dragi, tudi tu v daljni tujini brez varuha ne pusti. In ta skrbljivi varuh je kakor doma, tako na tujem in povsod po svetu v tvojem poštenem srcu tvoja čuječa vest Ta tvoja vest ti je današnji evangeljski hlapec, ki naj pazi dobre setve na polju tvojega srca
Kako veselostnega obraza je ob času žetve poljedelec, ko se mu pripelje v skedenj voz napolnjen zlatega snopovja. — Pozabljeno mu je vse trudno delo na polju; pozabljen strah pred hudournim oblakom, ki mu je za poletne dobe uničiti grozil v hudi uri vse to, kar mu je bila skrb in nada več mesecev dni.
Dragi! V srcu marsikoga res da ne vihrajo vselej tolike nevihte, kakor pridejo žal nenadno časih nad naše žitne poljane. Ni vsak človek enako podvržen izkušnjavam — A motili bi se vender le zelo. ko bi menili, da je sploh brez osodnih ne varščin v našem notranjem to polje, ki mu pravimo svoie srce. Temu pač nikoli ni tako
In kedo je to. ki našim srcem provzroča toliko nevarnost?
Današnji sv evangelij odgovarja temu vprašanju z besedo: „Sovražen človek je to st<T.l" (Mat 13.28) Gos no d takole veli: »Sovražnik pa. kateri jo (1 ubko) je vsejal. je hud-»bni duh." (Mat 13. 39)
Hudobni duh torej, dragi! — Zato nam je b;ti toliko čuječnejun, kolikor pre-incteneji je ta rojeni sovražnik človeštva od nje«/-* začetka
Straže moramo nastaviti krog te blažene posesti, krog svojega srca, na okrog — straže, da nas ob veste ob bližajoči se nevarnosti: da nas ta prekanjeni sovrag ne omami in omamljenih ne pogubi. Trdno zvezo moramo skleniti z očmi in ušesi — čuvati, kakor Job v starem zakonu — da se narn po naši krivdi ničesar slabega ne vrine v to božjo gredico, v naše srce.
Koje bil zaspal čudovito močni Samson takrat je prišel sovražnikom v roke in bil vroiiobljen.
Zato je svaril v novern zakonu naš Izveličar ub nad vse važnem sestanku, ko j.? u; rav pred svojim trpenjem v vrtu Get-zemani govoril do njih: „Cujte in molite, • in ne pridete v izkušnjavo." (Mat: 26, 41.)
Kar je bilo Gospodnjim učencem, to je. dragi, naročeno nam vsem: Čuječnost in v čuječnost i molitev.
Bogu izročen torej neprecenljiv dar na m je to naše srce Njiva je. na koji i/raste dobra pšenica; a še rajše pa se — ko bi nas le za trenotek zapustila čuječnost še nt še se razplineva po njej vse vgo-nobujoči plevel Kakor na njivi prav tako v srcu vselej prej bohati plevel, vselej prej in raj<> poredka pšenica Zato nam b-.di naša velika skrb. da nam vsepovsod
pšenica prospeva v src'h: nikjer pa plevel
*
* *
D ;i'-ri' V svetopisemski knjigi Pregovorov (•_'.'». 2»'») je zapisa« o vsem nam bodrilo za i.nša s«ca — ki. kakor smo se poučevali pravkar, itak niso toliko naša. nego br žja pos\st. bodrilo za naša srca. ki se glasi: n!)aj mi. moj sin. svoje srce!"
Sni, hči. rnati. oče. vsi vi Gospodu vaša srca' Amen
Očetova roka.
I.
Milijone zvezdic je sijalo na ažurnem nebu. trepetalo kot bi angeljev nešteti kori komaj čakali, kedaj se vrne izgubljeni sin.
Da. da. sin sem bil izgubljeni, sin, ki je dobrohotno božjo roko pehal od sebe.
Lepi dnevi, mladi in nedolžni so minili
—	ni jih, ni jih več nazaj — Čudne steze, čudna pota sem hodil v svojem živenju —
—	brez ozira na to roko. ki je moja spremljevalka biti litela — proč — oj žal. da sem jo proč pehal od sebe.
Ej vi dnevi izginoli mladih in nedolžnih let — vi ste bili moji drugi. Vi ste hodili pred mano. poleg mene. vi ste radost moja bila in veselje--
II.
Pot v živenje pa je čudna, strašna!
Oj gorje mu. kedor na tem potu ni dobil spremljevalca Rafaela!
Olej. šume. hrume kalni valovi reke babilonske! — Cuj. sirensko zapeljivo petje — Cuj veselje, radost, razuzdanost tukaj — tamkaj podle zabavljice — —.
Y
Ce se nisi oprl s-palico ljubezni božje, če se ti je posušila ta palica v rokah, če nisi zalival nežni cvetki v strašni tej vročini — oj zaman, zaman so tvoji trudi, da bi ušel dušam zapeljivim.
Vabijo te. se sladkajo, in to dobro znajo
—	saj vedo za kaj se gre — za neumrljivo dušo. In ta cena — je gotovo dragocena.
Da. zato je pekel trudi in nastavlja zanjke kar povsod, nevidne zanjke.
III.
Zima mrzla in studena vlada vse pov-
sodi. pod nogami škriplje ledeni sneg--
mene zebe v dušo---
Oj. ta zima. ta ledena zima v ljudskih srcih!
Kje je spomlad s svetkami posuta, kje je zareče poletje, kje ljubezen, ki je grela ne-kedaj ledena mrzla srca?
Xi je! Vrgli so proč to ljubezen božjo, vrgli proč to cvetko, ki jo je božji sin prinesel na zemljo —
Bog jim je deveta briga — samo rži vaj. srkaj in napajaj ss v slasteh . . .
Kaj pa duša. neumrjoča duša? —
Prazen fantom je to, bujna domišljija mu je dala živenje — saj je smrtjo vsega konec!...
Da. da — zima. mrzla zima in ledena vlada vsepovsodi.
Človek bitje božje in njegovo delo — človek hodi svoja pota ....
IV.
A roka dobrotna, božja roka. čaka le trenutka, da se kupica napolni —
Ti roka. Očetova — oj potrpi in počakaj—!
Vsmili se, potrpi, da skesano ljudstvo
pomoli:---«Kvrie eleison: Gospod pomilujb
*
* *
Milijoni zvezdic so sijali na ažurnem nebu, kakor angeljev nešteti kori . . Zima je zunaj, ledeno mrzlo je zunaj: meni pa se je vžgala ljubezni iskra, ki že tli. gori vsplam-teva v velikim plamenu.
«Oče, oče. oj. oprosti zemlje sinn. sinu nekedaj izgubljenemu oprosti!*
F. 8. Pavletov.
Romarjeva pisma.
L
Trst, 7. aprilja 1904.
„Umrl bom in ne bom videl Jeruzalema."
Ali se še spominjaš, dragi, kedaj sem Ti rekel te besede? Pogovarjala sva se takrat o sveti deželi in zatrjevala, da jo obiščeva ob vgodni priliki. Preteklo je od tega več let, a nobeden naju ni bil tam. Tedaj sem se izrazil, da je ne bom videl več v živenju.
Pa kar nenadoma je zasijalo upanje, da se mi izpolni želja. »Sedaj ali nikedar!* se je oglašalo v meni. In glej. že Ti pišem iz Trsta. Ker nisi mogel iti z menoj, poročal Ti bom. kako se mi bo godilo na romanju. Žal. da si odložil to potovanje. Kako rad bi Te imel za tovariša!
V Šenpetru na Notranjskem je prišlo nekaj tržaške gospode v moj voz. Dame so imele s seboj celo breme cvetočega grmovja, ki so ga natrgale v Opatiji. Lahko si misliš, da me je kakor trdega Gorenca iznenadila ta spomladnja vonjava. Pri nas je o tem
času. osobito letos, še toliko snega, da se ne vidi nobena prekopnina. tukaj pa cvetje. Iz zime grem naproti vigredi. ki bo toliko lepša, kolikor dalje se pomaknem proti jugu. Zato za obisk Palestine ni vgodnejših mesecev, nego sta maree in aprilj. Ondi upam dobiti vse v zelenju, vročina pa tudi še ne bo prehuda.
Lahko vganeš, kakošne misli so mi polnile dušo, ko sem se izprehajal danes zjutraj ob tržaškem pristanišču. Pogled mi je plaval proti jasnemu obzorju in po leskeči morski gladini. Ali nam bo nebo milo na daljni vožnji po jadranskem in sredozemnem morju? Pribrodarimo pač li srečno do zaželenega obrežja? V luki so bili zasidrani parniki raznih imen. Kateremu se pač izročimo, da nas ponese proti obljubljeni deželi?
Da, proti obljubljeni deželi, saj je to ista zemlja, v katero je pripeljal Gospod izvoljeno ljudstvo. Toda že več stoletij jo poseduje drug narod, ker je je bil Izrael nevreden. Tudi Turek, njen sedanji gospodar, je ni. A ne moremo pomagati, če ni drugače. Romar izve že v Trstu, kedo da vlada v sveti deželi. Vsakemu, ki gre v Palestino, mora turški pooblaščenec podpisati popotni list. Kedor bi se ne mogel izkazati s tem podpisom. sploh ne inore priti med afrikanske in azijatske mohamedovce. Zato mi je bila prva skrb. da sem v Trstu poiskal pisarno turškega konzulata. Dobil sem jo v obližju kolodvora južne železnice na »Piazza Statione.
To jutro je bil zastopnik otomanske t rohnele države zelo slabe volje. Ne vem. ali zaradi tega. ker je sploh tako čineren človek, ali pa zato, ker se majejo sultanovi stebri na vsih koncih in krajih. Mogoče, da mu tudi ni všečevala moja osebnost. Pokazal sem mu svoj popotni list s prošnjo, da naj mi ga potrdi. Zanikrno je čital. kaj je notri pisano o meni. S parnikom se mi je bilo odpeljati ob pol dvanajstih dopoludne. a ura je bila že deset, ko sem se mudil v konzulovi pisarni. Vljudno ga opozorim, da imam prav malo časa. Pogleda me nekako temno, vzame pero v roke, naredi par potez in pritisne pečat na inoj dokument. Za ta posel je bilo treba plačati okoli pet kron. ki sem jih prav rad dal. da sem le dobil potrdilo.
Sedaj mi je odprta pot med moslime. Ne hoj i m se. da l»i mi delali kake težave, ali da bi me celo zavrnili iz svojih dežel. Saj je popotni list postavno izgotovljen in še posebej kolekovan z dvajsetimi pijastri. čez kolek pa je vdarjen napis Sol vit«. Turški in arabski stražniki sicer ne razumevajo latinščine. a toliko gotovo vedo. da pomenja ta h<-seda : Plačal je.
Bliža se ura. ko odplovemo iz tržaške Inke. Kličem Ti še enkrat: Spominjaj se svojega prijatelja, da mu ne odpre morje svojih irrozhih prepadov.
Župnik Josip Lavtižar.
(Dalje prihodnjič.)
Zgodovinske črtice iz Bele Krajine v turški sili.
.Prvi del kakor v vod drugemu.
Meji žuga turški blisek.
Narodna.
Kmalu potem, ko seje Bela Krajina po večletni menjavi raznih vladarskih hiš vklonila habsburžkemu orlu. jo je obiskala silna nadloga, ki jo je zatirala kruto in dolgo. Ta nadloga je bila krvava turška sila. Ce je bila ta neznosna za Kranjsko, bila je tem bolj za Belo Krajino. < >na je bila prva. ki je občutila divjo nje krutost. I'rvi pogled na kranjsko zemljopisno karto, nje južno in južnovzhodno mejo. nas prepričuje, da je zamogel od Balkana sem deroči sovražnik v Kranjsko najlože vdreti skozi široko ravnino pri Krškem, skozi nižavje v obojestranskem Prikolpju v bližini Metlike, v I'obrežju, ali pri Vinici. Zanj je bila Bela Krajine most. po katerem se je pomikal obračunaval seveda po turško najprvo z njo. Po tem mostu se je vračal po končanem turškem plesu v svoja roparska gnezda. Polen turške sile jo je obiskala marsikatera druga, a nobena ji ni vsekala toliko in tako skelečih ran in zapustila tako žalostnega spominja, kakor uprav turška. Potoke solza in krvi so prelili belokranjski pradedje zaradi strašnih turških navalov. Zgodovina te dobe bi morala biti. da se dovolj
označi, pisana s krvjo. Na tisoče belokranjski!) sinov je padlo pod turškim mečem na nje meji: še več pa jih pustilo živenje v njej sami. Tzžeto ljudstvo je pokladalo nažrtvenik domoljubja kri in živenje in svoj zadnji vinar kot „turški davek". Belokranjske cerkve so dale vse svoje dragocenosti, da se prekujejo v denar. Vkljub žrtvam, neznosnim in krvavim. zanjo ni dolgo napočil dan rešitve in pokoja. Včasih ni minulo leto, da ne bi bila preletela turška kardela enkrat ali večkrat njenih ravnin. Požgana in oropana sela. razljujena in opustošena so se komaj dvignila iz razvalin. nova turška sila jim je dala v hipu staro lice. Spominj na krvoloki ljud se je med belokranjski rod tako globoko vkoreninil. da umeva pod Turkom najhujšega sovražnika. Znana prisloviea: > Hujši si nego Turek."
Ker se dogodivščine turške sile v Beli Krajini sučejo iz večine krog obeh belokranjskih mest: Metlike in Črnomlja, zdi se mi uprav tu umestno, da zabeležim potrebno iz zgodovine Turkov in iz preteklosti obeh najbolj prizadetih, prej imenovanih mest.
Prvotna domovina Turkov je ok ol i ca Bajk al sk ega jezera in obližje severnega nebeškega kraljestva« kitajskega. Po naravi surov, neotesan in ropa-željni ljud se je pogosto vdaril med seboj, še pogosteje je napadal in vznemirjal svoje sosede. V desetem stoletju so se razprostrli med prej imenovanim jezerom in Kaspiškim morjem. Poprijeli so se tedaj nove mohame-danske vere. ki jih je storila že prej predrzne še bolj predrzne in bi po svoji vsebini vžgala tudi manj predrzno in pogumno ljudstvo. Verovali so. da je človeku vsaka reč. tudi smrt že naprej določena. Ista ga zamore ob istem času doseči doma ali v tujini. Ki je padel v boju. bil bi isti čas izdihnil svojo dušo. če bi bil ostal doma, v lastni hiši. Ozi-rajočim se na trdno njih vero v to resnico, se nam ne more zdeti čudno, da so šli brez strahu v boj in navadno vselej bili sovražniku kos. Njih vera jim je velevala, bojevati se tako dolgo, dokler Mohameda, začetnika turške vere ne spoznajo vsi narodi in časte vsa ljudstva njih Alaha. Ta verska navdušenost je vodila vse in nič ni čuda. da se je verskim prenapetnežem vdala dežela za de-
želo, da se je vklonilo ljudstvo za ljudstvom in da je pred njimi padel sovražnik za sovražnikom.
Leta 1224. jc eden njih poglavarjev. Su-lejman po imenu, zbežal s 50.000 Turki pred Mongoli v Armenijo. Ker ta ni imela za vse dovoljno živeža, vrnili so se nekateri domu. drugi pa so se pomaknili v Malo Azijo. Stopili so v vojno službo Selčukov: po smrti zadnjega selčuškega sultana je postal Su-lejmanov vnuk Osman 1. neodvisen sultan (cesar) cesarstva turškega ali I >o njem i m e n o v a n e g a cesarstva o z-manskeg a. Njegov sin V r h a 11 (1320—59) je vzel Bizantincem v Mali Aziji mesto za mestom, razširil svoje kraljevstvo tje do Bos-pora. Njegovo oko je poželjivo zrlo v lepe in rodovitne dežele onstran Helesponta. Tudi te so padle Turkom kmalu v roke. Pripomogle so j i iti k temu neprekosljive čete j an i č a r j e v. sestavljene žali bog iz samih krščanskih otrok, ki so tudi kristijanom prizadejali nepopisno gorja, in pa zapletene hotna t i je puhlega in skoraj dozorelega bizantinskega earst v a. Sorazmerno je to slednje slabilo in pešalo, moe turška pa je krepko rasla od dne do dne. Urbanovim željam je zadostil njegov sin Su-lejman. V veselje svojega očeta se je srečno prepeljal 1. 1350. na okornih, iz hlodov zbitih in z jermeni zvezanih plavili rez ozki Heles-pont. Z naglo silo je vdaril na neki slabo vtrjeni grad. kako poldrugo uro daleč od Kalipoli-ja in ga dobil v vblast. S tem so se vsedli Turki v Evropi in mesto za mestom, dežela za deželo se je vdala rastoči turški sili. Naslednje leto je padel Kalipoli. vsa dežela do Marice in Erkene je postala turška krajina.	. r*
Iz domovine.
Trije grobovi.
V Šmartnetil pred Kranjem krijejo trije grobovi troje brezmadežno živenje.
Najbliže cerkvenemu glavnemu vbodu je počivališče slovečega šentjoškega dušnega pastirja, rojenega Italijana Juliani-ja. Brez-dvombeni njega spoštovatelj dr. Prešerni mu
je zložil nagrobni verz. Ves napis spomenika iz črnega niatmelja se glasi pobgsedno:
J »rob
Gospoda Franza Juliani,
duhovniga paltirja na gori Svet iga Joshta. kije bil rojen 15. kosaperfka leta 1750. in ki je umeri U. grudna leta 1836.
Opaial vere je oroshje Sa boshjo zait vojfhak gorezli. Bil I vitel svezlinjek zerkve boshje. .le pridgar, Spov dnik slovezh. De bres mozhi bi nozli bla huda. Zhuval je romarjov paitir. Tam Hog mu daj plazhilo truda, V nebeiih vshivat vezhni mir!'
Tik zraven njega čaka vstajenja drugi njega naslednik pri sv. Joštu. popolnoma idealna prikazen v vrstah kranjskega duhovstva — Fran Tavčar. Mož. ki ga more malokedo doseči v čednostih. Prijateljeva roka mu je napisala naslednje stihe, vsekane v nadgrob-nik iz sivkastega kamena.
„< lOSp« »d
Franc Tavčar,
roj. v Poljanah dne 21. jati. 1*32.
umrl dne 23. avg. 1897. Veliko let dušni pastir pri sv. Joštu.
Draga duša, cista kot zlato, Neutrujeni izpovednik, Žitjem svojim vsem nam učenik -Bog zato povrni ti nebo"
Neprekopan je bil Ivan Juli.jani.ja grob do vlaui. Položili pa ><► vanj 4 adventno nedelj". IS. decembra 1904. leta. tu v Šmartnem 10.de-eembra kakor župnika zamrlega in v eliko let poprej v Uradu na blejski zemlji kakor dekana poslu jočega Josipa Kazboršeka -moža nenavadno lepega duhovskegra živenja in pa tako milega v vsem svojim nastopanju, da menda nikoli nikjer ni imel kakega nasprotnika.
Lc redko kedaj bode kje skupaj počivala trojiea tako vzglednih živenjskih lastnosti.
Prepričani, smo. da marsikak duhovnik prej ali slej priroiua na la posvečeni kraj
nad prahom teh božjih ljubiteljev prisezajoč: Kakor ti. tako jaz — tako mi.
Zrnje.
Marija — sladko ime. Laški pesnik Dante pripoveduje v svoji pesmi o nebesih, da je videl v nebesih trume angeljev in svetnikov zbranih okrog Marijinega prestola. Naenkrat se je začulo ime »Marija«. V tem trenotku pa je zapel na liri nadangelj Gabrijel Mariji slavospev. katerega so nadaljevala vsa nebesa v nepopisni radosti. Komaj je potihnilo to petje, že se je začulo vnovič »Marija: in vnovič je zadonel po vseh neizmernih prostorih nebeški slavospev. Med petjem so se razvrstili vsi nebeščani v veličastno procesijo in su peli: „Regina eoeli, laetere! — Veseli se. nebeška Kraljica! — Marija, o sladko ime!	o Kazimir.
Bližnjika dobro ime! Možje prinesel kos belega platna do barvarja. da bi mu ga napravil črnega. A kmalu na to mu je prinesel kos črnega, da bi ga napravil belega. Prijatelj . odgovoril mu je barvat*, »iz belega se lahko napravi črno, nihče pa ne more storiti obratno iz črnega belo.* — Kakor s platnom. tako je z dobrim imenom bližnjega. Lahko gaje očrniti, iz črnega napraviti belo, čisto, je pa težko, da navadno nemogoče. - Seli ne bojiš, dragi, odgovora pred Bogom? o. Kazimir.
Darilo nevesti. Stari oče je poslal svoji vnukinji, ki seje omožila. v dar: metlo, ogledalo in križ. V priloženem listu je bilo zapisano: „Z metlo v roki, bi te želel enkrat fotografirano, ker kedor pridno dela. ta se obvaruje hudega. — V ogledalu glej vsak dan svoje lastne napake, a druge pusti na miru. — ()b vsem tem pa vender ne boš nikedar brez križev. ker ni nobena, tudi najboljša hiša brez njih. Takrat se oziraj na sv. križ. — To darilo bi^bilo dobro^tudi za naše
neveste. Vsem slovenskim nevestam pcšilja »Danica« v duhu in koj v naprej ta darila.
f. g.
Deklica, čemu jokaš? Tako je vprašala stara gospa mlado dekle, ki je v družbi z drugimi jokalo, ker so jo prezirali zaradi obleke. »Dobri otrok«, jo tolaži gospa, »ne jokaj, nego vesela bodi, ker tisti, ki ga svet prezira, je lahko vedno vesel, saj ni v nevarnosti. da bi grešil s svetom. Nališpane deklice so podobne cvetlicam, katere vedno ob-krožujejo bučele in metulji, da bi srkali sladki med. A bogoljubna deklica je podobna posodi z dragocenim oljem, ki je skrbno shranjena, da se olje ne pokvari. Ako ti svetu ne všečuješ, ne všeči tudi tebi ne svet. Zapomni si samo tole pravilo. Tvoj največji kras naj bo — milost božja, tvoji biseri — solze spo-kornosti in molitve, tvoja obleka — krščanska pravičnost, tvoj prstan — čista vest, tvoj paj-čolan — brezmadežno živenje. tvoji pogovori — goreča molitev, tvoje ogledalo — naš gospod Jezus in njegova brezmadežna mati Marija. Tako boš izvoljena nevesta božjega jagnjeta. in boš s svojo krasoto v nebeškem kraljestvu, daleč nadkriljevala vse tiste, s katerimi se zdaj ne moreš meriti. « — Ali slišiš slovensko dekle?	f. f.
Listnica vredništva.
1. .Danice* izza 1904 imamo še zelo veliko p ra v celotnih letnikov. Kedor bi jo želel, naroči naj jo v obvestilu do nas za 4 krone. Ta letnik je velike vrednosti sosebno radi svojih spisov iz stare cerkvene zgodovine ljubljanskega mesta in iz južne Kranjske. — Prav malo letnikov 1903 nam je še tudi v rokah. Teh bi pa oddali proizvod za 6 kron. — 2. Iz Amerike došla poročila nas obvestujo o tem, kako mila je .Danica" našim ljubim rojakom unstran morja. Tudi to je veseli, da se jih spominjamo tako pogosto v .Danici." Zato smo bili odposlali zadnje številke tudi nekaterim nenaročnikom v Ameriko .Na ogled". Njih naslove smo iz Amerike prejeli. Ker je markatura tje sila draga, prosimo vse one častite Slovence v Ameriki — ki se ne naroče naj nas kojkoj dobrotno o tem obveste tem ali onim načinom. Sicer bi prišli v prevelike denarne žrtve. — 3. Dolgov za .Danico 1904 in 1903 je še veliko. Samoumevno bodi, da želimo prav hitre njihove poravnave. Saj je dosti, da delamo brez samopridja — več nego dosti pa bi bila gmotna naša škoda.
.Danica" izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za vse leto 6 kron, za pol leta 3 krone, za četrt leta 1 krono ">0 vin. Zunaj Avstrije velja za vse leto 7 kron; za Ameriko 9 kron. Ako bi bil petek praznik, izide .Danica' dan poprej V Ljubljani se dobivajo posamezne Številke po 10 vinarjev v Lovro Blaznik-ovi trgovini na Starem trgu in v Ivane
Pichlerjeve tabakarni na Kongresnem trgu.