ODGOVORI NA VPRAŠANJA VOLIVCEV ODGOVORI NA VPRAŠANJA, POSTAVLJEVA NA ZBORIH VOLIVCEV PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH KS MILAN MAJCEN — 1. DO 4. VE Kdo bo popravil Medvedovo, Lcpodvorsko, Po-lakovo in Žibertovo cesto, ki so popolnoma uničene? Navedne ceste so zajetc v programu del za lcto 1967, kakor sledi: a) rekonstrukcija Polakove in Zibertove ulice bo izvedena iz sredstev Sklada za ceste (glej pro-gram sklada za ceste B — izdatki pod št. 8); b) asfaltiranje Medvedove iz sredstev Sklada za komunalno urejanje zemljišč (glej pod št. 4); c) ureditev dela Lepodvorske pa jc predvidena \' postavki proračuna gospodarski posegi — (št. postavke 83); Svet za komunalo Zakaj v proračunu ni več postavke za rekon-strukcijo Medvedove ccste, pač pa jc pri Skladu za komunalno urejanje zemljišč samo 20.000 N din za popravilo le-te? V katere namene se bo porabiio ostalih 40.000 N din? Za asfaltiranje Medvedove cestc je v programu Sklada za komunalno urejanje z,emljišč skupno 100.000 N din. Svet za komunalo « Zakaj se nc uporabijo sredstva, ki so namenjena za drevored v Lepodvorski ul., kjer imajo vse hiše vrtove, za makadamsko ureditev Polakove ceste? Sredstva. predvidena v predlogu dveletnega ope-rativnega načrta Sklada za komunalno urejanje zemljišč občine Ljubljana - Siška, ki so bila predvidena za ureditev drevorcda v Lepodvorski cesti, so bila po mnenju KS Milan Majcen nepo-trebna ter izpuščena v končni obliki načrta Skla-ria za leto 1967. Ureditev Polakove ulice v asfaltni izvcdbi pa je predvidena v občinskemu proračunu. Standard Kje je v proračunu predviden denar za pločnike in za podrtje topolov v Frankopanski ulici? Za komunalno urejanje zemljišč so zagotovljena predstva v višini 33.664 N din (od 30 % prispevka za uporabo mestnega zemljišča program KS). Svet za komunalo Kdo je predlagal ozelenitev Lepodvorske ulice? Predlog za ozclenitev Lepodvorske ulice je bil podan zaradi sistematične ozelenitve ožjega mestnega predela v občini Ljubljana-Siška po priporočilu MS — odbora za komunalne zadeve, naj bi se ožje mestno področjo hitreje in bolj ozelenilo. Standard in Svet za komunalo Ali bodo podjetja Slovenija vino. Union in Alko prispevala sredstva za ureditev Medvedove ceste, ki jo uničujejo s težkimi kamioni? Navedena podjetja vsako leto prispevajo za ure-ditev cest. O letošnjem prispevku so razgovori v teku. Svet za komunalo Zakaj so izpadle iz proračuna postavke, ki se niso upoštevale že prejšnja leta? Izpadla niso nobena dela, ki so bila planirana v proračunu in Skladu za ceste v letu 1966. Svet za komunalo Zakaj je predvidena postavka za postavitev vod-njaka pred občinsko zgradbo? Vodnjak je predviden iz arhitektonsko urbani-stičnih razlogov. Glede na lego — trg leži v stro-gem komunalnem centru Siške — je potrebno, da se trg estetsko dopolni. Vodnjak je torej se-stavni del projekta ureditve trga in je bil kot tak tudi razgrnjen ter sprejet. Standard in Svet za komunalo KS HINKO SMREKAR — 5. IN 6. VE Ka.j je z gradnjo garaž v Kavškovi in kaj z grad-njo podvoza v Drenikovi ulici? Za garaže v Kavškovi ulici (garažna hiša tipa ,,triplex") je vloga za pridobitev lokacijc že v postopku na SOb Ljubljan^a-Siška. Glede podvoza v Drenikovi ulici pa se dobe informacije na Ljubljanskem urbanističnem zavodu. ki izvaja vse navedene načrle. 1 Standard Ali bodo pred začetkom turistične sezone uredili severni del KS, t. j. okolico bivše tovarne Zve-zda? AH bodo to zgradbo podrli? Zadeva ,,rušenje poslovne zgradbe ,,Zvezda" se rešuje preko sodišča, ureditvena dela pa so že iz-vedena. Standard in Svet za komunalo KS HINKO SMREKAR — 7. 1N 8. VE AH je občinska skupščina kaj razmišljala o vzro-ku, da nekatera podjetja, ki so pred kratkitn še dobro gospodarila, danes komaj životarijo ali pa so pred ukinitvijo? Po podatkih iz zaključnih računov gospodarskih organizacij za leto 1966 stanje v gospodarstvu občine ni kritieno. Nasprotno, v celoti je gospo-darstvo v primerjavi z letom 1965 doseglo 24,6 % več dohodka. V delitvi tega dohodka so neto osebni dohodki porastli za 37.6 %, neto skladi pa celo za 44.7 %. Glcde na to ne moremo na sploš-no govoriti o poslabšanju gospodarskega položaja. Res pa so nekatcra podjetja v preteklem letu za-ključila svoje poslovanjc z izgubo, vendar v no-bencm primeru ne moremo te izgube pripisati vplivom gospodarske reforme. Dvoje podjetij, ki sta poslovali z izgubo, je danes žc v likvidaciii in to obrtno podjetje UČILA in tovarna čevljev ZVEZDA. Medtem ko se podjetje Zvezda ni uspelo uveljaviti s svojimi izdelki nasproti osta-lim tovarnam čevljev (zaradi nizke produktiv-nosti niso bili konkurenčno sposobni) in je bil to osnovni razlog za likvidacijo, je na likvi-dacijo podjetja Učila vplivalo predvsem slabo vodenje, ker bi so sicer njihovi izdelki lahko plasirali, saj so tako po kvaliteti kot po ceni ustrezali. Tudi slabe rezultate v podjetju UNI-TAS lahko bolj pripišemo nezadovoljivi organi-zaciji dela kot pa gospodarski reformi, čeprav je res, da so maksimirane cene njihovih izdelkov v precejšnji meri pogojile izkazano izgubo. Ne glede na prikazano ugodno stanje v gospo-darstvu občine pa se moramo zavedati, da bo reforma s procesi, ki jih je sprožila kot na pr.: umiritev povpraševanja na trgu, zmanjšanje stop-nje rasti proizvodnje, zaostritev kreditiranja itd., zagotavljala obstoj le tistih gospodarskih organi-zacij, ki so sposobne urediti boljše in ccnejšc storitve. Ekonomika je neizprosna in ne dovo-ljuje umetnega vzdrževanja življenja nesposob-nih. Zato bodo prav gotovo že v letošnjem letu zašle v težave take gospodarske organizacije, kjer je produktivnost prenizka, ki nimajo zago- tovljenih zadostnih obratnih sredstev, zagotov-ljenega trga in podobno. Rešitev le-teh je v tem, da pravočasno iščejo izhod v preusmeritvi proiz-vodnje, ki je za tržišče interesantna in da po-večajo produktivnost z modernizacijo in mehani-zacijo proizvodnje in izkoristijo vse možnosti de-litve proizvodnih programov, specializacijo in kooperacijo z domačimi ali tujimi partnerji oz. tudi integracijo s sorodnimi proizvajalci. Skupščina občine na sejah svojih zborov sprem-lja rezultate gospodarjenja v delovnih organi-zacijah. Redno obravnava poročila o zaključnih računih in periodičnih obračunih. Na te obrav-nave so tudi vabljeni organi upravljanja in vo-denja v delovnih organizacijah, da aktivno so-dclujejo v razpravi. kakor tudi pri sprejemanju skupščinskih smernic in priporočil. Oddolck za analize in programiranje Kako bo rcšen problem otroškcga varstva. Kaj mislijo o tem delovne organizaeije? Svet za vzgojo in 'izobraževanje in UO sklada za financiranje vzgoje in izobraževanja pri skup-ščini občine Ljubljana-Siška sta glede na pre-majhne kapacitete otroškega varstva v planu za leto 1967 zagotovila sredstva za povečanje kapa-citct VV zavoda v Mcdvodah za 40 otrok. v VV zavodu Litostroj za 50 otrok, v gradnji pa je tudi nov VV zavod v soseski VI, s kapaciteto 150 predšolskih otrok in 50 dojcnčkov. Odgovori volivcem Na zborih volivcev so se občani prito-ževali, da na postavljena vprašanja ne dobijo zadovoljivih odgovorov. Te pripom-be občanov so večinoma neutemeljene, saj v našem glasiiu redno objavljamo odgovo-re in vprašanja, ki so bila postavljena na zborih volivcev. Tako skušamo čim bolje informirati občane. Zbori volivcev so običajno časovno od-maknjeni (tudi po več mesecev), zato od-govori, dani samo na naslednjem zborj volvicev v več primerih ne bi bil ak- ' tualni. Tako kot do sedaj bomo tud; v bodoče objavljali odgovore na vprašanja voiivcev v ncišem glasilu. Na zadnjih zborih vo-iivcev je bilo postavljenih mnogo vpra-šanj, zato objavljeni odgovori tvorijo priio-go našega giasila in tako lahko služijo občinskim odbornikom, krajevnim skup-nostim in družbeno poiitičnim organizaci-jam za pojasnjevanje posameznih vpra-šanj. Opažamo, da se nekatera vprašanja po-navljajo, zato v bodoče ne bomo odgovar-jaii na vprašanja, na katera smo že odgo-vorili, seveda v kolikor ne bi nastopili novi tnomenti.