Z d. VI, 19/d
Štev. 5
Maj 1973
LETNIK XI.
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA „BORIS KIDRIČ” KIDRIČEVO
TRDNEIE
POVEZAIA
SOSEDE
Že po naslova lahko bralec ugotovi, da bo v tem sestavku govora o čvrstejšem povezovanju med našim kolektivom in kolektivom tovarne »Impol«.
Ideja o slovenskem aluminijskem kombinatu je prisotna v obeh kolektivih že vrsto let. Od leta 1972 smo k temu vprašanju pristopili strokovno in formirali skupine strokovnjakov z nalogo, da pripravijo elaborat o upravičenosti združitve. Tak pristop je razumljiv še posebej, če upoštevamo razvojne koncepcije o-beh podjetij in dejstvo, da ti dve organizaciji predstavljata največjega nosilca industrijskega razvoja v manj razvitih občinah, kot sta Ptuj in Slov. Bistrica. Nadalje je pomembno ugotoviti, da je združevanje eden od pogojev za napredek, ki omogoča koncentracijo instaliranih kapacitet in s tem še hitrejši razvoj tehnologije, osvajanje novega asortimana, ohranitev in povečanje tržnega deleža v okviru jugoslovanskega in mednarodnega tržišča, ob upoštevanju novih kapacitet v izgradnji. Formiranje velikega aluminijskega kombinata pa zagotavlja tudi večjo socialno varnost delavcev obeh kolektivov in daje ugodnejše možnosti za še hitrejši razvoj in odpiranje novih delovnih mest.
V začetku decembra lani je Poslovni odbor imenoval skupino strokovnih delavcev našega podjetja z nalogo, da pripravi elaborat o združitvi. V februarju je bil sestanek h predstavniki družbeno-politič-nih organizacij občin Ptuj, Slov. Bistrice in Maribora. Na tem sestanku je bilo dogovorjeno, da takoj pristopimo k sestavi elaborata.V marcu smo izdelali metodologijo p ekonomski upravičenosti združitve z naslednjo vsebino:
(Nadaljevanje na 2. strani)
Povzetek iz govora Andreja MARINCA, predsednika IS Slovenije ob odkritju spomenika v Kidričevem
Najširšim slojem delovnih ljudi v Sloveniji in Jugoslaviji je Boris KIDRIČ znan kot povojni revolucionar in ljudski voditelj
Boris Kidrič - Peter Kalan
Te dni je minilo dvajset let, odkar je izgubila Slovenija in Jugoslavija enega od svojih vodilnih mož — Borisa Kidriča — Petra Kalana. Sredi največjega ustvarjalnega dela nam ga je iztrgala zahrbtna bolezen in pustila vrzel v vrstah štaba revolucije, političnega in državnega vodstva.
To je bilo prelomno obdobje, ko smo na poti graditve sebi lastnega socializma premagali blokado zapadnega kapitalističnega sveta in ko smo uspešno, z ogromnimi napori ljudskih množic, 'dokončno zavrnili stalinistično blokado in pritiske na mlado socialistično Jugoslavijo. Na drugi strani pa je prav iz težav, naporov, samobitnosti in origi-
nalnosti revolucije ter obnove in obrambe doseženega rasla osnova in temeljne smeri samoupravnega socialističnega sistema. To je ljudskih odnosov med ljudmi, ki so danes, dvajset let po njegovi smrti, ne le okostje našega samoupravnega socializma, temveč sodobni svetovni proces, ki se nezadržno krepi in širi.
S šestnajstimi leti — 1928 in 1929 — začenja svojo aktivnost v vrstah SKOJ — komunistične mladine, 1929. leta ga zajame teror šesto-januarske diktature kralja Aleksandra in prestaja v Mariboru enoletno zaporno kazen.
1932. leta ga že najdemo skupno s Kardeljem med organizatorji obnove Komuni-
stične partije in SKOJ, ki ju je prizadel teror proti delavcem in komunistom. Leta 1934 sodeluje in vpliva na IV. pokrajinsko konferenco KPJ v Goričanah. 1935. postane sekretar CK Komunistične mladine Jugoslavije, pozneje mora v emigracijo. Kominterna ga razreši vseh funkcij v SKOJ in KPJ, vendar le za kratek čas, kajti z letom 1937 in s prihodom Tita na čelo KPJ postane KIDRIČ njegov stalni sodelavec.
Iz Pariza se vrne leta 1940 na delo v CK KP Slovenije in deluje skupno z drugimi tovariši pri združevanju antifašističnih sil. Oh tej njegovi dejavnosti se velja nekoliko pomuditi Ih jo analizirati.
Prvič zaradi tega, ker je izrednega zgodovinskega pomena za nastanek Osvobodilne fronte in ves potek narodnoosvobodilne borbe in revolucije.
Osvobodilna fronta kot politično vodstvo slovenskega naroda med revolucijo in osvobodilno borbo torej ni nastala kot nekaj spontanega in danega samo po sebi. Ona je rezultat velikih naporov KP v predvojni Jugoslaviji. Rezultat združevanja progresivnih antifašističnih sil med vsemi političnimi strankami in med različnimi sloji našega naroda.
KIDRIČ — SNOVALEC OF
Dragi razlog, ki je vreden naše skupne pozornosti, pa je
(Nadaljevanje na L strani)
Spomenik Borisu Kidriču — med odkritjem
Kako smo poslovali?
V tej številki ALUMINIJA je tabela »Dinamika proizvodnje« nekoliko spremenjena. Iz tabele je razvidna izvršitev plana za vsak posamezni mesec, kakor 'tudi kumulativno doseganje plama. V tretji kodom je primerjana dosežena proizvodnja v letu 1973 napram letu 1972 v enakem obdobju;
Druga tabela »Prikazi dosežene porabe surovin na enoto proizvoda« je po načinu prikazovanja ostala nespremenjena.
I. DINAMIKA PROIZVODNJE — INDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA
Mesec
obrat
Plan
Doseženo
A. GLINICA 1. Izduženo:
v mesecu
kumulativno
73/72
Januar	100		93,04		93,04	116,81
Februar	100		100,48		96,61	107,11
Marec	100		101,17		97,95	100,86
April	100		93,14		96,65	103,20
2. Kalcinirano:						
Januar	100		94,82		94,82	111,10
Februar	100		84,81		89,88	100,69
Marec	100		119,95		98,93 -	98,48
April f'	100		91,62		96,89	102,27
B. ALUMINIJ			•			
1. Hala A:						
Januar	100		94,47		94,47	99.89
- Februar	100		97,32		95,82	98,42
Marec	100		100,48		97,43	98,36
April	100		101,57		98,46	99,15
2. Hala B:						
Januar	10O		94,98		94,98	103.39
Februar	100		103.15		98,86	101,55
Marec	10O		102,18		100,00	103,46
April	100		106,85		101,69	105.39
3. Hala B/12-P:						
Januar	100		119,15		119,15	v letu 1972
Februar	100		126.48		122.63	ni obratov.
, Marec	100		122,93		122,74	
April	100		117,72		121,48	
,4. Hala B/12-Si						
Januar	100		66,06		66,06	
Februar	100		' 81,45		'73,36	
Marec	100		81,65		76,21	
April	100		91,12				79,93	
						,
5. Livarna:	—					i*
Januar	100		94,00		94,00	104,02
Februar	100		95.43		94,68	102,11
Marec	100		102,81		97,48	104,03
April	100'		101,96		98,59	104/45
6. Anodna masa:		-				
Januar	100		67,67		67,67	90,17
Februar	100		121,37'		93,15	130,54
Marec	100		79,45		88,43	105,02
April	100		74,15		84,89	100,66
II. PRIKAZ PORABLJENIH SUROVIN NA ENOTO PROIZVODA — IV/73
Indeks
April	I.—IV ./73
1. Za 1 tono glinioe
Boksit	100	105,51	106,98
NaOH	100	96,37	95,11
Para	100	111,23	106,47
Za 1 tono aluminija Hala A; Glinica	100	100,00	100,00
Anodna masa	100	96,35	100,70
Kriolit	100	80,00	65,00
Fluorid	100	136.00	116.00
El. energ. - kem.	100	100,33	101,51
Hala B:			
Glinica	100	95,75	98.01
Anodna masa	100	97,39	100,00
Kriolit	100	85.00	75,00
Fluorid	100	100,00	80,00
El. energ. - 'kemija	100	98,94	101,17 *
Hala B/12-P: Glinica	100	100,10	99,95
Anodni bloki	100	99.82	102.14
Kriolit	100	97,78	88,89
Al fluorid	100	46,67	60.00
El. energ. - kemija	100	99,99	100,69
Hala B/12-S:			
Glinica	100	100.26	100,05
Anodna masa	100 '•	99,65	98,43
Kriolit	loo:	95.00	92.50
Al fluorid	10G	53.33	43,33
El. energ. - kemija	100	105,74	106.74
Za 1 tono anodne mase:			
Petrolkotos	100	101,37	100.89
Katranska smola	100	97.40	98.30
El. energija	100	111,79	108,76
PREGLED REALIZACIJE PRODAJE V APRILU 1973
Plan	Index
1.	Aluminij in gnetene zlitine	100	103,42
2.	Livarske zlitine	100	115,76
3.	Glinica .	100	66,71
4.	Hidrat	100	100
Realizacija prodaje v aprilu je potekala po predvidevanjih — z izjemo iglinice, kjer je izostala odprema za izvoz. Kupec namreč v .skladu s pogodbo ni poslal cistern.
(Nadaljevanje na temo »Kako smo poslovali« na 10. strani)
Trdneje povezana soseda
(Nadaljevanje s 1. strani)
1.	Cilji združevanja.
2.	Splošni podatki obeh podjetij, ki se želita združiti.
3.	Organizacijska struktu-a in organi upravljanja.
4.	Razpoložljive kapacitete.
5.	Sredstva in njihovi izvori.
6.	Rezultati poslovanja.
7.	Položaj podjetja v grupaciji naše panoge.
8.	Analiza pogojev gospodarjenja.
9.	Dolgoročni aranžmani in obveznosti.
10.	Struktura kadrov.
11.	Organizacija združenega podjetja.
12.	Sredstva in dohodek ter njihova delitev v združenem
podjetju.
13.	Koncepcija razvoja združenega podjetja.
14.	Efekt integracije.
15.	Zaključki o upravičenosti združevanja.
16. Načrt ustreznih sporazumov in pogodb o združevanju.
Do konca aprila smo pripravili elaborat po prvih desetih točkah; ta elaborat je bil ▼ razpravi na zasedanju (obeh grivi v našem podjetju 26. aprila. Na tem sestanku smo se nadalje dogovorili, da bomo preostale točke obdelovali do konca junija, s tem, da je potrebno dati največji poudarek v proučevanju koncepcijam razvoja izdruženega podjetja, ker je to vprašanje, ki zajema razvoj kapacitet in investicijska vlaganja v perspektivi, specializacijo proizvodnje, poslovno-tehnično sodelovanje in kooperacijo z drugimi podjetji.
S tem, da so zbrani in obdelani. določeni podatki, vključno s točko 10 — metodologijo elaborata — so ustvarjeni tudi pogoji za širšo razpravo, tako V družbeno-
političnih in tudi samoupravnih organizacijah našega podjetja, tovarne »Impol«, kot tudi na nivoju družbeno-politič-nih skupnosti zainteresiranih občin.
3. maja je bil v Mariboru tak sestanek, kjer smo predstavnike družbeno-političnih forumov informirali o dosedanjem delu in o delu, katerega je potrebno še opraviti, za dokončno izdelavo elaborata do konca junija. Pri nadaljnjem delu moramo upoštevati predvsem dejstvo, da je potrebno vključiti v elaborat o združitvi ustavne amandmaje, to pa pomeni, da je potrebno med tem časom uresničiti tudi organizacijo vsakega podjetja na principu TOZD. Zato bomo morali že v fazi formiranja
TOZD imeti skupne razgovore in skupno akcijo s predstavniki kolektiva v »Impolu«, da bi tako omogočili odločanje o združitvi že na principih TOZD. Ravno tako bo potrebno v tem času organizirati sestanek s predstavniki Izvršnega sveta SRS in večjimi slovenskimi bankami ter na tem sestanku uskladiti naše koncepte razvoja s koncepti razvoja republike Slovenije za daljše časovno obdobje.
Pri tem gre za dve osnovni vprašanji: izvor in cene električne energije za povečane kapacitete ter sredstva za izgradnjo novih kapacitet tako v primarni kot v predelovalni sferi. Za realizacijo takega sestanka smo že kontaktirali s predstavniki Izvršnega sveta,
Skupščine republike Slovenije in s predstavniki Mariborske, Ljubljanske in Jugobanke.
Ker prihajamo s tem v fazo najširših družbeno-političnih in samoupravnih razprav in h končni izdelavi elaborata, posebno njegovih najbistvenejših točk, kot so koncepti razvoja, ustvarjanje in (delitev sredstev združenega podjetja, bodo strokovne službe o tem delu sproti obveščale samoupravne organe im družbeno-po-litične organizacije ter na ta način zagotovile možnost, da še pred končno formulacijo elaborata, t.j. ob njegovem nastajanju, sodeluje sleherni član naše skupnosti.
Glavni direktor: Milan Krajnik, dipl. occ.
Z zasedanja centralnega delavskega sveta:
Mnogoštevilne odločitve:
9. redno zasedanje Centralnega delavskega sveta, ki je bilo 17. aprila 1973 je imelo kar 18 točk dnevnega reda. Centralni delavski sVtet je odločal o naslednjih zadevah:
—	OSNUTEK PROGRAMA STANOVANJSKE IZGRADNJE IN RAZPIS KREDITOV
Program stanovanjske izgradnje mašegai podjetja, ki ga je pripravil' kadrovsko-soeial-ni sektor, je bil sprejet v celotnem kolektivu. Ta program zajema analizo minulega obdobja, analizo sedanjega stanja, potrebe tin program za prihodnje obdobje — do leta 1976. Centralni' delavski svet je sprejel program.
V	nadaljevanju je centralini delavski svet razpisal dva nar tečaja: VI. natečaj o dodelitvi posojila za izgradnjo in nakup stanovanjskih hiš. Po tem natečaju je na razpolago 1,350.000 din za posojila za individualno stanovanjsko izgrad., in II. natečaj o doidelitvi posojila za rekonstrukcijo hiše ali stanovanja, za kar je namenjenih
450.000	din.
—	OSNOVNA SREDSTVA
Po predlogih Odbora za poslovno politiko je Centralni delavski svet odoforil sredstva za:
—	dokončanje razdelilne traf o postaje 232.000 din;
—	141.758 din dodatnih sredstev za raizsvetLjtaivo v kalcinaciji II;
—	20.000 din dodatnih sredstev za zgraditev črpalnice za Skladiščenje luga v OZD Tovarne glinica;
—	270.000 din dodatnih sredstev za rekonstrukcijo hladilnega stolpa;
—	270.996 din za dokončanje del na strelovodnih napravah;
—	250.000 din za nabavo lokomotive za potrebe železniškega prometa;
—	174.500 din za nabavo tovornega avtomobila TAM 6500 za potrebe cestnega prometa;
—	110.400 din za izdelavo dveh kokill za potrebe elektrolize A.
Vsa gornja sredstva bremenijo poslovni sklad.
V	breme sklada skupne porabe je bilo odobrenih 32.500 din za ureditev pralnice v obratu družbene prehrane.
—	IZLOČITEV SREDSTEV
Centralni delavski svet je odohril obratu družbene prehrane datacijo v znesku
500.000	din za pokrivanje dejansko nastale izgube pri toplem obroku za člane delovne skupnosti v letu 1973. Ce ta namenska dotacija za pokritje izgube v letu 1973 ne bo povsem izkoriščena, bo neizkoriščeni: del prenesen v naslednje leto aldi bo vrnjen matičnemu podjetju.
Nadalje je 'Odobrena Počitniškemu domu »Aluminij« v Crikvenici dotacija v znesku
150.000	din za pokrivanje predvidene izgube poslovanja počitniškega doma v letu 1973.
—	Ce ta namenska dotacija, za pokritje izgube v letu 1973 ne bo v celoti izkoriščena, bo neizkoriščeni del prenesen v naslednje leto ali vrnjen matičnemu podjetju.
Obe dotaciji bremenita sklad skupne porabe.
—	DRUŽBENI DOGOVOR O OSNOVAH KADROVSKE POLITIKE
Centralini delavski1 svet je »Menil, da bo podjetje pristopilo in podpisalo Družbeni dogovor o enotnih osnovah kadrovske politike v organizacijah
združenega dela na> območju občine Lenart v Slovenskih goricah, Maribor, Ptuj, Ormož in Slovenska Bistrica. Tudi ta družbeni dogovor je bil sprejet po predhodni razpravi v kolektivu.
— LETNO POROČILO SVD
Služba varnosti pri delu je podala letno poročilo za' leto 1,972. O tem poročilu je najprej razpravljal Odbor za kadre, družbeni standard in varstvo pri delu. Centralni delavski svet se je z njim seznanil in. zaito, ker ni dobil od vseh direktorjev OZD (poročila o nesrečah in uresničevanih u-krepiih, ko je bil vzrok za nesrečo osebni faktor, sklenil,
da bo o teh poročilih razpravljal na prihodnji seji.
—	PROGRAM UKREPOV ZA IZVAJANJE VARSTVA PRI DELU
Na osnovi določil’ Temeljnega zakona o varstvu pri delu morajo delovne organizacije sprejeti program za ukrepe za izvajanje varstva pri delu in določiti sredstva za zagotavljanje in pospeševanje varstva pri delu. Talk program je pripravila služba varstva pri delu za naše podjetje. V programu je predvideno, da bomo potrebovali za izvajanje varstva pri delu v letu 1973
—	1,543.760,90 din. Program je centralni delavski svet sprejel.
—	AVTORSKI HONORARJI
Centralni delavski - svet je sprejel. spremembe in dopolnitve pravilnika, o priznavanju in izplačevanju honorarjev za prispevke, objavljene v »Aluminiju«, glasilu delovnega kolektiva TGA »Bori* Kidrič«
Kidričevo. S spremembami so bile določene nove višine za fotografije s tekstom in križanke. Honorarji za ostale prispevke so bili dosed arj določeni' v bruto znesku, s spremembami in dopolnitvami pravilnika pa bruto znesek predstavlja neto znesek.
Odgovorni, urednik je <to-sedaj dobival za vsako izdano številko 100 din honorarja, ki je po sklepu CDS povečan na 300 din za vsako številko. Honorar v znesku 100 din je bil določen že letai 1964 in vse do sedianje spremembe ni bil povečan.
— PROŠNJE ZA POMOČ PRI ŠOLANJU
Centralni delavski' svet je razpravljal o prošnjah in pritožbah članov delovne skupno-
sti za pomoč pri : šolanju. O vseh prošnjah je predhodno že odločal Odbor Za kadre, družbeni standard in varstvo pri delu in jim ni ugodi!, ker . prosilci niso izpolnjevali pogojev za pomoč, ki so določeni v Pravilniku o izobraževanju in strokovnem izpopolnjevanju.
Po razpravi je Centralni delavski svet sMenil, da je prošnji Ludvika Anžela za povrnitev stroškov šolanja na Poklicni šoli za odrasle.y Ptuju ugoditi in mu povrniti 3.250 din. —- Da prošnji, Romana Varžiča ne ugodi, ker je ugotovljeno, da ne izpolnjuje pogojev po Pravilniku o izobraževanju in strokovnem izpopolnjevanju, 'ker v času šolanja še ni bil zaposlen v podjetju 3 leta. — Da prošnji Janeza Lajha ne ugodil Tov, Lajh se je šolal na Datovodski šoli v Ptuju. —• Da, pritožbi Cedomirja Teodoroviča za povrnitev stroškov izrednega šolanja na Delavski univerzi T Ptuju ne ugodi, ker je ugoto-
vil, da izhaja iz mnenja,, katerega je podal vodja službe prometa, dia ne zaseda takšnega dielovnega mesta, kjer bi bila zahtevana, izobrazba, katero sii je pridobil v omenjeni šoli, in ker je šolanje že končal.
—	RAZPRAVLJANJE O KORIŠČENJU OSEBNIH AVTOMOBILOV
Na predlog Odbora za samoupravne odnose in obveščanje je Centrateli delavski svet zadolžil Odbor za poslovno politiko, da tromesečno razpravlja o koriščenju prevozov z osebnimi .avtomobili itn o tem na kratko poroča Centralnemu delavskemu svetu.
—	DODELITEV STANOVANJA
Centralni! delavski svet je dodelil Nevenki Požum-Kurin-čič, diplomirani inženirki kemije, ki je bila, štipendistka našega ,podjetja,, prvo prosto stanovanje.
—	NEIZTERLJIVE TERJATVE
V	breme sredstev sklada skrupne porabe je Centralni delavski svet odpisal naslednje neizterljive terjatve proti:
—	Milanu Mlakarju, Medved-oe 6, za znesek 740,60 din,
—	Francu Šumenj,alku, Polenci, za znesek 341,90 din,
—	Francu Toplaku, Kidričevo 39, za znesek 298 din.
V	breme poslovnih, sredstev je CDS odobril odpis terjatve
16. redna seja 30. marea, 1973 . je imela naslednji dnevni red:
1.	Spremljanje realizacije razvojnega programa metalurgije v Sloveniji.
2.	Sodelovanje metalurgije z državami SEV.
3.	Informacija o gibanju proizvodnje im izvoza- v letu 1972 v panogi črne ih barvaste metalurgije.
4.	Raizrno..
Ad. 1.
Svet potrjuje izdelano nalogo »Spremljanje realizacije razvojnega programa črne in barvaste metalurgije«, katero je izdelal Metalurški inštitut ■ iz Ljubljane, a je odraz dejanskega stanja v prvem polletju 1972.
Svet predlaga, dai Metalurški institut - nadaljuje z zasledovanjem realizacije programa slovenskega plana, črne in barvaste metalurgije. Metalurški institut naj v prihodnji študiji pripravi pregled realizacije plana, odstopanja od določanih konceptov in pri tem navede vzroke, ki so odstopanj a povzročili. Talk pregled je potrebno narediti, za vsako orgsnizat-eiijo ločeno im v rekapitulaciji za vso panogo.
Svat ugotavlja, da je določeni plan črne in barvaste metalurgije realen in od njega ne odstopamo, Realizacija plana ni bila izvršena, ker je bd-,k> vrsto vzrokov, ki so realizacijo preprečevali, predvsem pa ni bila rešena, finančna konstrukcija. Na realizacijo plana podjetja sama niso mogla vplivati, ker je sprejeti plan takega karakterja in tako zahteven. da deluje na njegovo realizacijo vrsta dejavnikov. Najpomembnejši med njimi je
proti delavcu Jožetu Skeli z Janškega vrha v znesku 114,56 din.
—	ŠTIPENDIRANJE
Univerza v Ljubljani je zaprosila maše podjetje, da bi vložilo del sredstev za' izobraževanje v sklad Borisa Kraigherja za štipendiranje ma» dar j enih študentov ,iz delavskih in kmečkih družin.
Na predlog Odbora za kadre, družbeni standard in varstvo pri diellu in Kadrovsko-socialnega, sektorja^ da 'bi naj naše podjetje štipendiralo ma«-d ar jene in socialno šibke dijake ter študente iz zaostalih delov naše občine, je Central-ni, delavski svet odobril 20.000 din štipendijskemu skladu Skupščine občine Ptuj, ki izvaja1 takšno politiko štipendiranja v ptujski občih!
—	Prečiščeno besedilo Pravilnika o kreditiranja izgradnje, nakupa in adaptacij stanovanjskih hiš — iz sklada skupne porabe
Po sprejemu Pravilnika o kreditiranju izgradnje, nakupa in adaptacij stanovanjskih hiš iz sklada skupne porabe je bilo sprejetih že več sprememb in dopolnitev tega pravilnika.
Centralni delavski svet je zato sMemil izdati prečiščeno besedilo Pravilnika o. kreditiranju izgradnje, nakupa in a-daptiacij steno vanjskih hiš iz sklada skupne porabe.
K.-n.
rešitev finančnih konstrukcij pri investicijah. Svet ugotavlja, da bi bilo potrebno za večjo realizacijo plana doseči večjo povezavo med proizvajalci ih koristniki, kar bi omogočilo boljše pogoje pri skupnem nastopu. To velja tako za, področje črne kakor tudi barvaste metalurgije.
Predvsem za aliumiindijsko industrijo, kjer obstajajo dileme za 1 ali proti realizaciji sprejetega, dolgoročnega programa, zavzema svet stališča, da je ta program realen in ga je potrebno izvesti. Za njegovo realizacijo pa maj bi skrbeli, tudi potrošniki aluminija. Skušali naj bi formirati interesno skupnost' potrošnikov te proizvodnje; teh je v Sloveniji že veliko.
Metalurški, inštitut naj v studiju ^ prikaže izračun realnih možnosti za širjenje kapacitet, ker dosedanji predvideni finančni faktorji me veljajo več. Podatki naj tri dali vpogled, koliko znaša amortizacija vsakega podjetja, kolikšni so skladi, kakšne . so možnosti, za najemanje banč. kreditov in kje hi bili še ostali viri z,a kreditiranje razširjene reprodukcije. Tako Dri-pravljene globalne korekcije piana naj bi vnesli v študijo.
Ad. 2.
Podana je bila, informacija o sodelovanju podjetij s področja črne in barvaste metalurgije v stalnih 'komisijah, podkomisijah im delovnih grupah — z državami SEV. To 'Sodelovanje se predvsem na področju črn,e metalurgije že nekaj let ugodno razvija in se po tem mehanizmu razmero-
(Nadaijevanje na ». strand)
S SEJE »SVETA ZA CRNO IN BARVNO METALURGIJO« PRI GOSPODARSKI ZBORNICI SRS.
Proizvajalci la koristniki -večje sodelovanje
OSREDNJA SLOVENSKA PROSLAVA OB 20-LETNICI SMRTI NARODNEGA HEROJA BORISA KIDRIČA
• v
spommjn svoj
Naš kraj, ki s ponosom nosi sedanje ime že 20 let, :ko sta kraj in tovarna prevzela ime po enem najzaslužnejših ustvarjalcev naše današnje skupnosti, po preminulem (borcu, voditelju in državniku Borisu Kidriču — človeku, ki je svoje življenje posvetil boju za pravice človeka, da si v svoji svobodni tcmovin: ustvarja svet, prost vseh spon, kot neodvisen ustvarjalec im -soup-(ravljalec družbene skupnosti v vsej njeni razsežnosti, je s postavitvijo spomenika in ob delovnih uspehih na vseh delovnih področjih, dal svoj najlepši prispevek, da bodo tradicije NOB laihko premašame še na poznejše rodove.
ZAPISANO ROJSTVO
KRAJA
Naš kraj je razmeroma mlad, vsaj po zapiskih, ki so ohranjeni. Nekako pred 100 leti je turniški grot Schorndorf sezidal gradič in ga imenoval Sterntal — dolina zvezd. Grad, ki še danes stoji, je postal središče kmetijskega posestva, vse do prve svetovne vojne, ko so na tem mestu zgradili vojaško taborišče, bolnišnico in pokopališče. Objekti, v glavnem lesene barake, so takrat nudili večletno zavetišče nad 50.000 ljudem. Po vrnitvi je bil tudi kraj preimenovan v Strnišče.
Po prvi svetovni vojni so se ujetniki, ranjenci in ostali preživeli začeli vračati na svoje domove v Italijo, Rusijo, širom po Sloveniji in še v druge kraje, zato so ostale večinoma barake prazne in so jih začeli rušiti. Sele v začetku II. sv.etovne vojne so Nemci vzpostavili novo vojno taborišče, vendar tokrat bolj za potrebe delovne brigade pri izgradnji tovarne aluminija. Ob koncu vojne je bilo zgrajenih nekaj objektov in je nova slovenska vlada pod vodstvom Borisa Kidriča sklenila, da bo tovarna, dograjena in bodo opravljena vsa montažna dela za začetek redne proizvodnje. Ta se je kljub mnogim težavam z velikim uspehom začela v letu 1954, točneje 21. oktobra.
Vzporedno z odločitvijo, da bo postavljena tovarna, so v letih 1946 do 1956 zgradili sedanje naselje z nad 500 stanovanji in z vsemi potrebnimi komunalnimi objekti. V letih od 1960 do danes pa. je naselje komunalno urejeno fin dograjeni so ' družbeni objekti. Med pomembnejše pridobitve štejemo: popolno osnovno šolo, zdravstveni dom, otroško varstveno ustanovo, letno kopališče, restavracijo z veliko dvorano, športna igrišča, urejene ceste ih poti, otroška igrišča, rekreacijske naprave, novo samopostrežno trgovino, več servisnih dejavnosti, garaže, v zadnjem času pa še 'sodobno povezanost z ostalimi kraji v naši krajevni skupnosti, lekarno, poslovalnico kreditne banke in klub upokojencev. Vse to pa ne bi služilo namenu, da niso v Kidričevem razvite dejavnosti |v nad 20 društvih, od katerih so dosegla nekatera slovenski in jugoslovanski vrh: naj o-menim le uspehe TVD »Partizan«, (DPD »Svoboda«, NK »Aluminij«, AMD »Franc Galun« in druge. Te dejavnosti so lahko bile uspešne vsa leta ob finančni pomoči kolektiva tovarne, ki se je globoko zavedal, da mora kraj, kot je Kidričevo, irneti ražvite vse
dejavnosti, da bo delavec po delu našel dovolj razvedrila, zabave in možnosti za nadaljnje izpopolnjevanje. Vse to se danes že visoko obrestuje, kar je opaziti zlasti na enkratnih nastopih, katere nemalokrat pripravljajo naša društva in organizacijiè.
Pri uspešnem delovanju in pripravljanju vseh akcij pa je imela pomembno vlogo ves čas organizacija Socialistične zveze, v zadnjih desetih letih tudi organi krajevne skupnosti. Prav krajevna samouprava je bistveno pospešila razvoj vseh dejavnosti in prav to
sredini, saj nas poimenovanje kraja, tovarne in drugih institucij trajno zavezuje, je dejal tov. Andrej Marinc, predsednik IS Slovenije.
Zato bo treba nameniti vse pomembnejše mesto perspektivi kraja, da se bo lahko kot mlado mesto vključilo v slovenski in jugoslovanski prostor.
Prav novi amandmaji naše ustave nam dajejo za to velike možnosti in smo zaradi njih dolžni do vseh, da storimo vsaj to, kar nas zavezuje že sama pripadnost tovarni ali naselju. Ko bomo storili
v preteklem letu proslavljali 60-letnico njegovega rojstva, je ob I. krajevnem prazniku bila vršta prireditev na katerih smo oživljali velike-prido-bitve naše revolucije in povojne izgradnje, za kar ima prav gotovo velike zasluge tudi tov. Boris Kidrič.
Letošnji program prireditev je bil še obsežnejši, same prireditve, ki so se vrstile ves april, pa so pokazale, da je v Kidričevem velika pripravljenost OTgainizacij in društev ter njihovih članov, zlasti še kolektiva osnovne šole in učencev, da organizirajo prireditve
Spomenik je sprejel v varstvo predsednik krajevne skupnosti Anton Kosi
je treba tudi v bodoče podpirati, saj se bodo le tako lahko vsi občani vključevali v aktivne dejavnike na vseh delovnih področjih.
Prav bi bilo, da postane Kidričevo s svojo urejenostjo in razvitostjo družbene zavesti nosilec vsega naprednega, saj bomo s tem postavljali trajen spomenik, vreden revolucionarja, kakršen je :bil Boris Kidrič.
Za vse to pa so odgovorni vsi dejavniki, vsak tla, svojem delovnem inestu in v svoji
vse, bomo lahko dolg Kidriču zmanjšali, ta dolg pa bo tem manjši, čim lepše bo živel naš delovni človek.
Prireditve ob II. krajevnem prazniku
Na pobudo družbenopolitičnih organizacij je Svet KS lani sklenil, da bo imelo Kidričevo svoj krajevni praznik, ki bo trajno posvečen delu in življenju Borisa Kidriča. Ker smo
z bogato vsebino in na dostojni kakovostni ravni.
Ob II. krajevnem prazniku so -bile izvedene naslednje prireditve:
1. Razstava cvetja, ki je bila prva tovrstna razstava v našem kraju in jo je organiziralo Hortikulturno društvo Kidričevo, je bila uvod v letošnje prireditve. Lepo urejeno cvetje, lončnice in nekateri vrtnarski materiali so spremenili avlo osnovne šole v pravi bo-
tanični vrt. Številni obiskovalci so -se v dveh dneh večkrat vračali občudovat izvirne ideje članov društva, ki si želijo podobne razstave še organizirati. Razstava je bila odprta 7. in 8. aprila.
2.	7. aprila zvečer je bil koncert borbenih in partizanskih pesmi jugoslovanskih in evropskih narodov. Koncert je izvajal PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR iz Ljubljane pod vodstvom dirigenta Radovana GOBCA. Koncert je poslušalo večje število starejših občanov, dvorano TGA pa so napolnili še posebej otroci in u-čenci šole.
3.	V ponedeljek 9. aprila je AMD »Franc Galun« organiziralo spretnostno vožnjo
z osebnimi vozili na ploščadi osnovne šole. Vožnje se je udeležilo več članov AMD, nad 200 gledalcev pa je pozdravljalo vožnje članov.
4.	Na sam dan praznika, 10. aprila, je bila skupna slavnostna seja Sveta KS, CDS TGA in družbenopolitičnih organizacij. Na seji je o Borisu Kidriču spregovoril tov. Janez KOSTANJEVEC, član kolektiva, po seji pa je bil kulturni program, katerega 'so pripravili učenci osnovne šole, Kulturnoprosvetne-ga društva Kungota, DPD »Svoboda« Kidričevo in godba na pihala TGA.
5.	Ob sami obletnici smrti narodnega heroja Borisa Kidriča je pionirski odred iz Osnovne šole »Boris Kidrič« Kidričevo imel spominsko konferenco s kulturnim pro -gramom v avli osnovne šole. Tega dne popoldne, 11. aprila torej, pa je NK »A-luminij« odigral prijateljsko nogometno tekmo z NK Maribor.
6.	V soboto, 14. aprila je bilo strelsko tekmovanje med SD iz Ptuja in Kidričevega, zvečer ob 18. uri pa je bila
I.	krajevna konferenca ZMS Kraj evne skupnosti. Kidričevo. Na konferenci je bilo pad 250 mladink in mladincev, izvolili so si osrednje vodstvo — Svet konference — in sprejeli delovni program. Po konferenci je bil kulturni program in ples.
7.	Med pomembnejšimi prireditvami je vsekakor omeniti že tradicionalno tekmovanje osnovnih šol v znanju o naših narodnih herojih. Ker je to tekmovanje v preteklem letu bilo posvečeno življenju in delu Borisa Kidriča, je deset dkip iz osnovnih šol ptujske občine letos odgovarjalo na vprašanja o narodnem heroju Jožetu LACKU. V nabito polni dvorani so učenci teh šol pokazali da poznajo zgodovino, življenje in posamezne dogodke v zvezi z našimi heroji in NOB. Med tekmovanjem so učenci nekaterih šol izvedli tudi kulturni program. Vso prireditev je prenašal Radio Ptuj. Zmagala- je ekipa Osnovne šole »Ivana Spolenjaka« iz Ptuja.
8.	Vsekakor osrednja .krajevna;, sočasno pai tudi občinska in 'slovenska proslava je bila 22. aprila z odkrijem spomenika Borisu Kidriču.
(Nadaljevanje na 6. strani)
Boris Kidrič - Peter Kalan
(Nadaljevanje s 1. strani)
motiviranost Kidriča, vodstva KP in drugih političnih skupin pri snovanju osnov Osvobodilne fronte. Gotovo je bil osnovni motiv združevanja sil v OF boj proti fašističnemu zavojevalcu. To je bila tudi edina realna alternativa, ki je pozneje zagotavljala svoboden in neodvisen razvoj slovenskega naroda. Toda uspešnost o-svobodilnega boja in revolucije sta bila odvisna od sposobnosti naroda. Toda uspešnost osvobodilnega boja in revolucije sta bila v tem boju.
Kidrič je dobro vedel, da je revolucionarno osvobodilno ljudsko gibanje lahko uspešno le takrat, če v njem deluje organizirano, zavestno in revolucionarno jedro. Prav tako je dobro vedel, da takšno gibanje in vodstvo ne more biti enostaven privesek KP. Zato je bilo geslo OF: da je vsak (komunist istočasno in predvsem tudi aktivist Osvobodilne fronte.
Ali niso ta izročila Kidriča in Osvobodilne fronte v polni meri aktualna tudi danes? Lahko smelo trdimo, da pomenijo celo več kot samo snov za zgodovinske primerjave?
NUJNE INTERVENCIJE
OBLASTI
V tem času in zlasti po izključitvi iz Informbiro j a/, je
ljudska oblast pogosto posegala z drastičnimi sredstvi. Tovariš Miha Marinko je na tem mestu, v Kidričevem, ob proslavi 60-letnice rojstva Borisa Kidriča, dejal naslednje: »V ta čas padajo tudi taki u-krepi, ki jih nekateri med nami še danes skušajo obravnavati kot naše napake. Toda tem ob tej svečani priložnosti lahko brez zadržka odgovorim: ti ukrepi so bili cena za očuvanje naše neodvisnosti in socialističnega sistema. To nam lahko očitajo le tisti, ki s» bili takrat na liberalističnih ali stalinističnih pozicijah in so to bržkone še danes. To govore tisti, ki so bili takrat 'poraženi. Ni šlo za napake, marveč za nujne začasne u-krepe, da smo se lahko obdržali, in dejstvo je, da so ti ostri ukrepi trajali le malo časa«.
INICIATIVA LJUDSKIH
MNOŽIC
Zopet je prišlo v polni meri do izraza — kot v narodnoosvobodilni borbi — zaupanje Borisa Kidriča v iniciativo ljudskih množic, ki so jo pokazale ob gospodarski blokadi in povojni izgradnji. Ob
teoretično jasnih ciljih o vlogi delavskega razreda pri lastnem osvobajanju je tako gradil osnove za družbeni in gospodarski sistem, ki naj slonijo na pravici, da delavci sami upravljajo s potrebnim in presežnim delom, ki ga sami ustvarjajo.
TOVARNA — KOMUNA
Kidrič je v tem času razvijal osnove novega gospodarskega sistema in nenehno spreminjal in izpopolnjeval sistem planiranja. Vodilo ga je načelo, da mora podobno, kot je bila specifična naša revolucija, (zrasti tudi specifična pot na področju gospodarskega razvoja. Iz prvotnega centralistično - administrativnega sistema je nastajal nov, gibč-nejši, ki je težil k postopni decentralizaciji. Teoretično je utemeljeval potrebnost blagovne produkcije na osnovi družbene delitve dela v socializmu. Utemeljeval je potrebo po planiranju, ki mora povezovati samostojne blagovne producente, ki prav tako, kot širša družba, samostojno planirajo. Nasprotoval je administrativnemu omejevanju ekonomskih zakonitosti, ki delujejo tudi v pogojih socialistične blagovne produkcije. Teoretično je razglabljal o zože-vanju centralnega planiranja, o večji samostojnosti podjetij, o njihovi vertikalni povezano-
sti. Na drugi strani pa je razvijal misli o bodočnosti družbenega sistema na bazi odnosov tovarna — komuna.
Slovenija in Jugoslavija ta čas intenzivno uresničujeta I. fazo ustavnih sprememb. Pred nami pa je razprava o II. fazi oziroma o integralnem tekstu nove ustave. Mnogi se sprašujejo, zakaj celotno delo toliko časa traja. Vendar stvar ni tako enostavna. Na vse skupaj odločilno vpliva stopnja naše osveščenosti, družbene in znanstvene domišljenosti novih predlogov. Primerjava ciljev ustavnih sprememb s poslednjimi razmišljanji Borisa Kidriča pa nam pove marsikaj v poduk.
Najbrž ni potrebno, da na široko dokazujemo, kakšen razvoj proizvajalnih sil je v tem času dosegla celotna Jugoslavija, Slovenija, in seveda tudi ptujska občina. Vse to samo potrjuje sposobnost in vitalnost naše lastne poti v socializem, ki je bila zasnovana v NOB in zlasti z uvajanjem samoupravljanja.
TOZD — KS
Lahko trdimo, da je v polni meri stekel proces ustanavljanja temeljnih organizacij združenega dela, da je na tej osnovi vzpodbujan proces integracije združenega dela, da je odpravljen v veliki meri teritorialni in lokalistični odpor, ki je bil upravičen v preteklosti zaradi nerešenih oziroma nerazčiščenih ekonomskih odnosov med obrati in matičnimi podjetji. Vzporedno s temi prizadevanji dosegamo začetne rezultate tudi pri odpravljanju odtujenih centrov ekonomske moči in njihovo transformacijo v /organšzacijei, s katerimi vse bolj upravlja združeno delo samo. Počasi in vztrajno se spreminjajo odnosi tudi na področju družbenih dejavnosti, kjer interesne samoupravne skupnosti prevzemajo vlogo svobodne menjave združenega dela in s tem odpravljajo dosedanje pretežno proračunske odnose.
ODNOSI V KMETIJSTVU
Čeprav smo danes gostje velikega delovnega kolektiva, mi dovolite, da ob koncu spregovorim še o nekaterih vprašanjih kmetijstva; Haloze, Slovenske gorice in Dravsko polje s svojimi prebivalci in zaposlenimi v družbeni proizvodnji šo še vedno v veliki meri vezani na razmere v kmetijstvu in na vasi.
Po obsežnem preverjanju stanja na področju kmetijstva, je druga konferenca Zveze komunistov Slovenije o kmetijstvu potrdila prehod k izvajanju reformnih principov, opozorila na nerešena vprašanja in hipoteke iz preteklosti, ter postavila idejno in politično podlago za nadaljnji razvoj ionetijstva v SR Sloveniji. Ta izhodišča so zajeta tudi v ustavnih amandmajih, kjer je dana osnova za integracijske vezi na temelju dejanskih interesov proizvajalcev, kmetu pa jamstvo, da na podlagi delovnih rezultatov ustvarja materialne pogoje za svoj osebni in družbeni položaj, za ekonomsko trdnost in socialno varnost.
Na socialnem področju je bil uspešno izveden referendum o združitvi delavskega in kmečkega zdravstvenega zavarovanja, s čemer je bil podan nov dokaz o široki družbeni solidarnosti delavcev in kmetov, ki skupno krepijo podlago svojega socialnega položaja in ustvarjajo pogoje za nadaljnjo krepitev zdravstvenega varstva vsega slovenskega prebivalstva.
VELIK KOLEKTIV IN MLADO MESTO
Ce se ob zaključku povrnem k osnovnemu namenu današnje proslave in k organizatorjem, to je h kolektivu in občanom Kidričevega, potem vam vsi skupaj želimo obilo uspehov v gospodarskem, političnem in kulturnem razvoju. Želim vam, da se v skladu z možnostmi, ki vam jih daje nova ustava, integrirate v Slovenijo in Jugoslavijo; da kot novo mesto in velik gospodarski kolektiv izkoristite vse prednosti za gospodarsko in kulturno povezanost s celotnim območjem, ki v gospodarskem razvoju še zaostaja.
Poimenovanje po Borisu Kidriču — revolucionarju in ljudskem voditelju — vas trajno obvezuje. Prepričan sem, da ste in boste to poslanstvo tudi v bodoče častno izpolnjevali.
Ob otvoritvi spomenika Borisu Kidriču je govoril Andrej Marinc, dipl. ing., predsednik Izvršnega sveta Slovenije
PROSLAVA V SLIKI
Odkritja spomenika se je udeležila tudi soproga pokojnega Kidriča — Zdenka Kidrič
Odkritja spomenika so se udeležili tudi Zdenka Kidrič, Sergej Kraigher, predsednik Skupščine SRS, Lidija Šentjurc, članica sveta federacije, Mitja Ribičič, predsednik republiške konference SZDL itd. (od leve proti desni)
Na slavnostni seji je govoril Zdravko Turnšek, predsednik Občinske konference SZDL Ptuj
Sai si kulen bodočo perspektivo!
Štiri mesece proizvodnje v tem letu je za nami, zato je prav, da se nekoliko ustavimo pri določenih problemih, ki so nas v tem minulem obdobju spremljali in nam povzročali nenehne skrbi, kako bo z našim letnim proizvodnim programom.
Ne mislim operirati s številkami, ker to ni moje področje in sem prepričan, da bo o tem še dovolj 'napisanega in povedanega; vsi, katere štev! ùe o proizvodnji zanimajo, lahko te sprati zasledujejo v vsaki številki našega časopisa, pred tem pa jih dobijo tudi v obrabe in se tako s proizvodnimi rezultati lahko seznanijo vsi proizvajalci v Obratih.
Ni .treba posebej poudarjati kako je z našo proizvodnjo v minulem mesecu, ki je bil precej slabši od ostalih (seveda to velja za Glinico). Nenehne težave enkrat na eni, pa zopet na drugi strani, so precej za-vrle proizvodnjo in so rezultati), ki so med tem časom že znani, zelo slabi ali bolje re-
(Nadaljevanje s 4. strani)
Spomenik Borisu Kidriču - simboi solidarnosti, zavesti in sodelovanja vseh občanov in organizacij
Naš kraj se je oddolžil spominu na našega junaka s postavitvijo spomenika, za katerega so dali pobudo predstavniki družbeno-političniih organizacij in krajevne skupnosti na skupni seji v septembru prejšnjega leta. Imenovan je bil 15-članSki odbor, z nalogo, da pripravi vse potrebno za postavitev spomenika. Za predsednika tega odbora je bil izvoljen Ivo TEŽAK, ravnatelj osnovne šole. Odbor je moral v glavnem rešiti tri pomembna vprašanja: kakšen bi naij bil spomenik, kje bi naj stal im zagotoviti potrebna finančna sredstva.
Za izvedbo spomenika se je odbor obrnil na našega mladega kiparja Viktorja GOJKOVIČA, ki je izdelal osnutek in glavo za spomenik.
Aluminijasto skulpturo je izdelala tovarna IMPOL, gradbena dela in ureditev okolja, servis krajevne 'skupnosti, podjetje INGMAG-POHOR JE pa je montiralo granitno ploščad. Vrednost vseh del bo po še nedokoničnih obračunih znašala približno 240.000 din.
Finančna sredstva, ki se še vedno zbirajo, so bila prvotno po predračunu razdeljena na tri financerje: 'krajevno skupnost, kolektiv TGA in občinsko Skupščino — vsak po eno tretjino. Ta sredstva so po osnovnem izračunu tudi v celoti zagotovljena, odbor za postavitev spomenika' pa si prizadeva zbrati še preostala sredstva. O zbiranju sredstev bomo podali obširno poročilo v prihodnji številki Aluminija.
Odbor je v predvidenem roku dokončal vsa dela in je bilo vse pripravljeno za dan odkritja spomenika.
Odkritje spomenika - enkraten dogodek v našem kraju
Nadvse svečano okrašen in urejen kraj je že v nedeljo, 22. aprila navsezgodaj dočakal najvišje predstavnike republike, občine in številnih delovnih kolektivov, organizacij in krajevnih skupnosti. Slavnost se je pričela ob 8. uri s skupno sejo občinske skupščine, občinske konference SZDL in družbeno-političnih organi-
cene: vsekakor najslabši v tem letu.
Mnogo 'težav v tehnološkem postopku, predvsem pri prehodu iz avstralskega na naš domači1 'bosanski boksit, je spremljalo proizvajalce v tej OZD, ki se na vse načine trudijo s svojim vodstvom in tehnološko grupo, da bi razni izpadi bili čimmanjši in blažji. Tako oksatati kot soda nam povzročajo izredno hude težave dn probleme, katere je treba premostiti. Mnoge mašitrve zniževalcev tlalka na obeh avtoklavnih vrstah so poleg mnogega fizičnega dela;, razumljivo, povzročile tudi občuten izpad v proizvodnji, kar se vsekakor še kako pozna, predvsem v dekompozerjih, ki
zacij občine ter krajevne skupnosti Kidričevo. Dvorana je bila tudi tokrat polno zasedena. Tov. Zdravko Turnšek, predsednik občinske konference, je v 'kratkem govoru orisal pomen Osvobodilne fronte — sedaj SZDL — in razdelil 11 občanom naše občine ter štirim organizacijam — Priznanja OF. Iz Kidričevega sta prejela priznanje Franc KLEMENČIČ kot dolgoletni aktivni delavec in PIONIRSKI ODRED OSNOVNE SOLE.
Po slovesni seji je bilo ob spomeniku veliko zborovanje, na katerega so najprej prišle enote teritorialne obrambe, enote civilne zaščite, pionirji in mladinci, gasilske enote, taborniki in planinci. Nad
3.000	zbranim občanom je -govoril predsednik IS SRS Andrej MARINC. Na tribuni pa so še bili: Sergej KRAIGHER, predsednik skupščine SRS, Mitja RIBIČIČ, predsednik republiške konference SZDL, soproga pokojnega Borisa Kidriča, Zdenka' Kidrič in predstavniki vseh najvišjilh organov republike in občine.
Spomenik je odkril Janez KOSTANJEVEC, za. Krajevno skupnost Kidričevo pa so ga prevzeli Anton KOSI, predr> sednik sveta KS, Franc LONČARIČ, predsednik ZB in Miro KOVAČ, predsednik Sveta krajevne konference ZMS Kidričevo.
Z zborovanja je bilo poslano pozdravno pismo tovarišu TITU, po odkritju spomenika pa je na veliki tribuni nastopilo nad 200 učencev osnovne šole, pevcev združenega pevskega zbora DPD »Svoboda« Kidričevo in Majšperk in združeni godbi na pihala iz Ptuja in Kidričevega. Pod vodstvom Jožeta MATJAŠIČA, ki je tudi pripravlja! kulturni program, so vsi nastopajoči program izvedli brezhibno. Enota JLA pa je v spomin na Borisa Kidriča izstrelila tri salve.
Po slavnostnem programu je bil ob dveh partizanskih kotlih drugi del programa, ki ise je končal do 24. mre v vseh prostorih restavracije.
Vsekakor bo ta dan. ostal slehernemu prisotnemu občanu v trajnem spominu kot e-den najlepših dni v Kidričevem.
Tudi vsi gostje so bili nadvse presenečeni s celotno prireditvijo, posebej pa še s spomenikom, ki ne simbolizira le revolucijo i,n borbe naših narodov, temveč tudi delovne zmage naših ljudi in vzajemno sožitje vseh narodov v Jugoslaviji in v našem kraju.
MATEVŽ CESTNIK
se ne obnavljajo tako hitro, kot se izloča hidrat. Pred tem so 'bile tudi precejšnje težave na drugi strani — to je na beli filtraciji, kjer prav tako ni in ni šlo.
To so seveda problemi in težave, ki sicer niso v največji meri odvisne od proizvajalcev; vsekakor pa velja omeniti, da pa bi kljub vlsemu le Ibilo (potrebno vložiti mnogo več truda in prizadevanja po slehernem proizvajalcu na delovnem mestu, da bi s svojo pridnostjo in vestnostjo skušal ublažiti tisto, kar se seveda z njegovim marLjivim in odgovornim delom da storiti.
Zavediaiti se moramo, da si vsi sami kujemo našo bodočo perspektivo, saj je prav od vseh nas odvisno, kako bomo delali v bodoče, predvsem še v času, ko celo iz inozemstva zahtevajo od nas več glinice in hidrata ter seveda aluminija (obdelavo tega delovnega področja v OZD Aluminij prepuščam tistim, ki so za to odgovorni in poklicani, da poročajo o problemih in uspehih).
Prepričan sem, da mi bodo mnogi delno očitali to, o čemer še nameravam, pisati, vendar je fto, kar bom napisal dejstvo, katerega ni mogoče zanikati in ima mnogo vplivov na pocenitev proizvodnje in podobno. Nesporno je namreč dejstvo, da je lahko delati in biti strokovnjak takrat, 'kadar gre vse kot namazano, kot temu pravimo, da pa se stanje povsem spremeni talkrat, ko pride do raznih zapletov in težav dn ko je treba tudi samostojno ukrepati, misliti in delati — seveda tako, 'kot to zahtevajo notranji delovni pogoji in kot je to v interesu tehnološkega postopka in proizvodnje.
Smelo namreč trdim, da bi z malo več vestnosti, odgovornosti in občutka do dela lahko prav vsak delavec — kot tudi strokovnjak — več prispeval k temu, za čemer stremimo. Lahko je namreč biti junak dela .takrat, ko vse v redu deluje, težje pa je takrat, iko je treba pokazati svoje znanje in iznajdljivost pri reševanju določenih problemov v proizvodnji, Niima smisla o-pisovati tistega, kar bi vsak naš proizvajalec moral ukreniti na svojem delovnem mestu takrat, ko to od njega najbolj zahtevajo pogoji proiz-vodnje, ker to vsi vedo zelo dobro; dobro, pa je, če bi ponovno apelirali na vse tiste, ki ne razlikujejo lega, kaj so stroški proizvodnje, kaj pomenijo im kalkšen vpliv imajo na likvidnost in uspeh podjetja, da bi se vsaj mnogo bolj potrudili tea idosego večjega uspeha. Če cele dneve gorijo luči po obratih, izteka voda iz pip, izteka olje nai vseh mogočih krajih pri strojih, če razmetavamo z raznim materialom, kot 'SO tesnila in brfcvil-ne vrvice, čemur smo vsak dan priče. Te, na oko male zadeve, imajo zelo velike in občutne posledice, 'ki se morajo nekje izkazati. In prav to je v . tisti proizvodnji za katero največkrat trdimo, kako vestno in marljivo 'delamo in se trudimo in da več od nas ni mogoče pričakovati; to je postavka, ki nam podražuje proizvodnjo, nam zmanjšuje naš skupni dohodek im seveda: tudi OD.
Prav tafko moramo omeniti še drugo stran, 'ki bo prav tako morala z veliko večjo ia-žurnoatjo reševati problematiko v proizvodnji. Kakšna je
(Nadaljevanje na 10. strani)
KIDRIČEVO JE DOSTOJNO OBELEŽILO SPOMIN IN SVOJ II. KRAJEVNI PRAZNIK
PROSLAVA V SLIKI
Celo slavnostne povorke
Enota teritorialne obrambe pozdravlja častne goste
V mimohodu je sodelovala tudi enota civilne zaščite
V slavnostni povorki je sodelovala tudi ekipa prve pomoči
Poglejmo resnici v oči!
V odgovoru na članek avtorja M. T. v predzadnja številki »Aluminija« ipod gornjim naslovom dajemo naslednjo obrazložitev:
Ob smrti bivšega direktorja Franja Gruenfelda, točneje 30. junija 1971 je bilo na zalogi '6.885,524 kg aluminija in koncem leta 1971 je znašala zaloga še 6.491.068 kg. Ta količina je bila odprodana v prvi polovici 1972 spodaj navedenim .kupcem. Razlog za odložitev
prodaje aluminija v izvoz je bila takrat zelo nizka domača cena na eni1 in pomanjkanje likvidnih plačilnih sredstev na drugi strani. Naš zahtevek za višjo ceno aluminijskih izdelkov je bil delno sprejet šele koncem maja 1972. Izredno pa ise je zaostrilo vprašanje likvidnosti zaradi permanentne nelikvidnosti naših glavnih domačih kupcev. Zagotovitev likvidnosti plačilnih sredstev je bila v takratnem položaju -možna le z izvozom. Pri -pro-
daji v inozemstvo, so bile izbrane take konstrukcije poslov, s katerimi smo v danih okoliščinah dosegli najvišjo možno realizacijo.
Izvoz:
—	po Metalki	2,968.678 kg
—	Jugometalu	2,000.000lkg
—	Metailimpexu	3.003,889 kg
Prodaja madžarski firmi Me-talimpex je bila- izvršena na osnovi kompenzacijskega posla — Izvoz aluminija na Madžarsko, uvoz pivovarniškega
slada v Jugoslavijo, po posebnem soglasju Zveznega- sekretariata za zunanjo trgovino, ki je da-jano le v izjemnih primerih.
V zvezi z vsemi nadaljnjimi vprašanji želim pripomniti, da bi natančnejše razčlenjevanje podatkov na način, kot ga je predlagal pisec v gornjem članku, lahko pomenilo izdajanje poslovnih skrivnosti, kot to tolmači naš »Pravilnik o varovanju poslovne skriv-
nosti« in o postopku s tujimi državljani, -ki so v poslovnih stikih -z našim podjetjem. Z arto predlagamo, da uveljavimo primernejšo im tudi hitrejšo pot za dobivanje informacij, to je direktno — pri odgovornih sektorjih.
Vabimo vise člane, (ki imajo morebitna dodatna vprašanja, da se oglasijo v -komercialnem sektorju, kjer lahko dobijo natančnejša in dokumentirana pojasnila.
Fištravec
Kdaj bomo imeli vsi enake koristi od sindikata ?
'26. aprila 1973 je _ naša sindikalna organizacija organizirala proslavo ob pomembnem prazniku slovenskega naroda — ustanovitvi Osvobodilne ironte. Da je to proslavo izvedla sindikalna organizacija, je vsekakor pravilno, saj -ostale organizacije v naselju nimajo za to potrebnih finančnih sredstev. Nikakor pa ni pravilno to, kair se je dogajalo. Ce so proslavo organizirali, naj bi bile vstopnice razdeljene med člane -kolektiva- enako, ne samo 26. aprila- v dopoldanski izmeni! Dolga leta ■si že govorimo: skušajmo biti •enaki, pa vendar pri tem, kar /finansira Tovarniški zbor sin-idikata, nikoli ne pridemo na zeleno vejo.
Naj navedem nekaj primerov:
Predlani je sindikat organiziral Silvestrovanje, Na obvestilih je bil lepo napisan dan in ura delitve — prodaje ■vstopnic. Ko pa sem 15 minut po določani uri prišel na vrsto, da bi kupil vstopnice, je bila dvorana že razprodana. Na voljo je bilo le še nekaj mest v jedilnici. Po žolčni razpravi, Sri se je takrat -razvila), sem bil zapisan med ostalimi, tretji po vrsti, z obrazložitvijo, da- če še dospejo vstopnice, katere bi si naj obdržal prejšnji upravnik tov. Riizmam za poslovne prijatelje, jih naslednji dlan zagotovo dobim, če jih bo toliko, da bom prišel po vrstnem redu na vrsto. Ker sem v obljubo dvomd, sem naslednji dan okrog 9. ure osebno govoril v pisarni družbene prehrane s tov. Rizmanom, ki mi je -napisal na list papirj-a- iz dobavnice, koliko vstopnic j-e oddal Tovarniškemu odboru sindikata prejšnji dan in tega dne malo pred tem, ko sem prišel k njemu. Še tega dne jih je -poslal nad 20 kom. Bil sem trdno prepričan, če j-e -bilo vse res, ka-r mi je -povedal, da bom še tega dne -lahko dobil v pi-sami sindikata zaželjeni vstopnici. Vendar sem bil globoko razočaram, ko sem ob 13.15 prišel in mi je tov. Romana povedala), da ni nobene vstopnice in da ne ve, če jih je spl-oh kaj bilo posredovanih -tisti dan iz obrata družbene prehrane.
K temu naj povem samo to, ■da j-e človek, -ki dela v izmeni,
vsako četrto leto prost za Silvestrovo, pa -niti tedaj -ne more dobiti vstopnice. Po Silvestrovanju pa lahko posluša, da so v tovarniški dvorani- — katere član je tudi on sam, silvestrovali drugi, zaposleni v raznih podjetjih in ustanova-h, ki nimajo nobenih poslovnih zvez z našim podjetjem. In ti ljudje so lahko kupili vstopnice, ki so bile namenjene članom kolektiva, člani kolektiva pa niso mogli do njih. Namesto, da hi preostale vstopnice dali v prodajo drugim.
Organiziran je bil izlet na Malo kopo za smučarje in ostale ljubitelje planin. Določen je bil tudi datum in ura odhoda-. Ker je bila to sobota, izmenski delavci in delavke niso imeli možnosti, da se udeležijo izleta- in se tudi- niso prijavili, kaj,ti tisti, ki so billi. v soboto, nedeljo in ponedeljek prosti, so šli v soboto ob 6. uri zjutraj iE službe, ko je bil napovedan odhod na izlet. Iti na izlet iz nočne službe, pa ni nikakršna rekreacija, ampak le mučenje po napornem delu v tovarni. Do tod je bilo vse v redu in pra-v. Dan ali dva pred odhodom, ko je hil avtobus zaseden, pa so ta izlet, premaknili na nedeljo in nihče ni vprašal izmene, ki je bila prosta in je imela vse možnosti za rekreacijo, če bi se kdo pridružil. Ne bom trdil, da je bilo nalašč ta-ko pripravljeno, če bo pa -nekdo natančneje pogledal, kako so priprave potekale, bo prepričam drugače. Občutek bo dobil-; da je bil izlet organiziran za določen krog /ljudi), ki so se ga tudi udeležili.
Pa še o proslavi 26. aprila in o zabavi, ki j-i je sledila: za to proslavo so vstopnice delili, ik-ollikor sem informiran,
25.	aprila dopoldne. Druga izmena, -ki je tisti dan delala zadnjo nočno in je imela največ pogojev, da se proslave in zabave udeleži, pa ni -d-obilla na razpolago' niti- -karte, ne v Glinici in ne v Aluminiju, kar je v-sega obsojanja vredno. Ne bom trdili, koliko bi bilo interesentov, vendar bi jim morali dati- na voljo vstopnice, katere so jim pripadale. Pred vrati v dvorano smo videli starejše ljudi in otroke, ki so bili brez -kart -in se niti proslar ve niso mogli udeležiti. Prav bi bilo, če bi vsaj otroike spu-
stili -na proslavo, saj ti na zar bavi taiko ne bi ostali.
Ne morem se sprijazniti s tem lin mislim, da nisem o-samljen, da jih je mnogo, ki menijo, da to ni bilo prav. Tudi mene so zaradi tega ikriitiizi-raM-, čeprav nisem nič kriv ali pa eem kriv le toliko, da sem se uspel pritihotapiti v dvorano na- »veseli del« in sem videl tam ljudi, ki so imeli vstopnice, pa niso pri nas v službi, ne oni, ne njih očetje a£Li matere. Bili so tudi taki, ki so že več let v Nemčiji in so se na naš račun veselih. Bil je celo primer, da sta prišla- v dvorano naš delavec in delavka z vstopnico, pa je bila njuna miza zasedena z inozem-ci. Če sta hotela ostati na zabavi, sta si morala poiskati mizo v jedilnici.
Morda 'še Indkaj besed o godbi, o kateri ne bom trdil, da ni bila dobrai, smelo pa trdim, da ni ustrezala takšnemu starostnemu povprečju, kot ga ima kolektiv, iki je to plača-l oziroma sofinanciral. Prav je, da organiziramo prireditve, vendar moramo tedaj vso organizacijo izvesti do neke mene v zadovoljstvo večine. S takimi in podobnimi spodrsljaji' revolifcamo /tiste, katere smo najbolj potrebovali, ko
simo imel združitev zdravstvenih -zavarovanj in ko je bilo /treba pomagarti poplavljenim območjem. Prav ti so talli najbolj zvesti, če pogledamo rezultate obeh . akcij, sedaj pa* ko bi se jim s kakšno vstopnic co oddolžili; smo jim dokazali, da ni res tisto, kar smo jim talkrat govorih. Kdor bo drugemu pomagal, se mu bo vrinilo, -ko bo njemu treba pomagati; kdor pa drugega v sili ne pozna, naj tudi pomoči ne pričakuje, ikUjub temu, dia birmi bila potrebna. S takimi gesli smo marsikaterega prepričali o solidarnosti. Morda bo kdo rekel, da je to namerno, -ampak s tem sem samo opozoril na napake, da jih v bodoče ne bi več delali.
Naj povem še par besed o sredstvih, ki1 so namenjena za športno dejavnost v okviru sindikata naše tovarne. Iz razporeditve sredstev je razvidno, d-a so precej višja sredstva rezervirana za športno diejiav-nost, s ikaitero se izživljajo posamezniki, kot pa za rekreacijo katere se poslužuje vsaj desetkrat več članov kolektivai. Menim, da bi bilo uroéstno omenjeni vsoti zamenjati v korist rekreacije, katere se poslužuje večina*. S športom pa bi se ukvarjali manj im s Skromnimi
Priprava partizanskega golaža
sredstvi, če vidimo, da -nimamo dovolj denarja.
Naloga sindikata bi naj bila tudi-, da Ihi delavci, ki morajo delati- ob praznikih, dobili boljšo malico. Sedaj, ko imamo obrat družbene prehrane, to -n-e bi smelo pr-edstavljar ti večj-eg-a problema. Izgubo obrata družbene prehrane sabini -krij-emo, zaradi nekaj obrokov boljše malice pa mislim, da izguba ne bi bila bistveno večja. Če -krijemo 150.000 din in še večjo izgubo za počitniški dom, katerega uslugo, koristi majhen del) članov kolektiva — mnogi po več let zapovrstjo —, vidimo, koliko smo tem pomagali za boljše (počutje. To, kar bi dali za boljšo malico ob praznikih, bi bila le kaplja -proti temu, kar dajemo drugje.
Ne -morem pa tudi mimo tega, dia sindikat in ZK stojita ob -strani, ko vidita, da na zar stavljena vprašanja v našem časopisu nd- odgovorov, ki so bili zahtevani. Morda nehote pomagata tistim, ki ne želijo povedati resnice.
Sindikat sprašujem, koliko je stala proslava 26. -aprila in koliko izlet na Malo kopo?
M. T.
kakršnokoli delo I
ci-tete zasedene zaradi delavskih metalurških iger Slovenije in da je zaradi tega prišlo do prestavitve. In še to! Cena izleta na Malo Kopo se nanaša le na prevoz in maša 1.430 din. >
Po mojem globokem prepričanju so Tvoja vprašanja in razmišljanja o proslavi OF in
1.	maja popoln-oma zgrešena in naslovljena na napačen naslov; odgovor na vprašanje, koliko je stala proslava iin kdo je bil njen organizator oziroma soorganizator, pa boš na-šel v tem časopisu, vendar v drugem članku.
Ker boš v zgoraj omenjenem članku našel tudi odgovor, ka/-ko so razdelili vstopnice, Ti preostane le še to, da odgovor, kdo je dobil in kdo ne — vstopnice za proslavo, poiščeš znotraj svoje osnovne organizacije sindikata..
Ne vem sicer, zakaj so Tebe kritizirali zaradi tega-, ali je to navada zaradi Tvoje pretekle mandatne dobe v sindikalni organizaciji, mislim pa, da bi ti kritikanti ‘krivce lahko poiskali v svojih vrstah.
Vstopnice so razdeljene v tovarni, med ljudi, ki so pri nas zaposleni in le nekatere med njimi je treba obsojati, da si na »veselem delu« srečal ljudi, ki niso pri nas zaposleni ali celo služijo svoj kruih v Nemčiji; to pa je sicer relativna trditev, saj ne moreš poznati vseh ljudi, ki so pri nas zaposleni.
Vstopnice, katere smo razdelili, so imele za cilj, da na
proslavi in pozneje zaibavi1 prisostvujejo naši člani kolektiva in tako počastijo 2 pomembna datuma — 27. april in 1. maj. Mislim, da bi se tudi Ti moral pridružiti mojiemu vprašanju: spoštovani sodelavci in člani sindikata, iali res niste mogli priti že pred začetkom uradnega akademskega dela proslave, marveč ste se odločili le za »veseli del«; in bi tu našel odgovor, zakaj smo pred vrati v dvorano videli starejše ljudi itn otroke, dvorana pa je bila napol prazna.
Zelo deplasirana so Tvojia raizmišlj-amja in ocenitev godbe ter »zadovoljevanje interesov večine članov kolektiva«, saj bi v naši dvorani v tem primeru morali imeti vsaij šest različnih ansamblov in kakih deset pevcev, saj imamo različne okuse in želje.
Ocenjevati nekaj, kar se je naredilo kot spodrsljaj, ki naij hi po Tvojem revoltira! tiste, »katere smo najbolj potrebovali, ko Simo imeli združitev zdravstvenih zavarovanj in ko je bilo treba pomagati poplavljenim območjem«, pa se mi zdi naijblažje povedano — neokusno. Konkretno, ali misliš, da smo se z dvemi brezplačnimi vstopnicami' oddolžili tistim, ki Iso jih dobili in ki. so z visoko zavestjo in z veliko dozo humanosti reševali pravkar omenjena problema!?
V popolnosti se strinjam s Tvojo trditvijo, tov. TOMINC, da je-naloga sindikata skrbeti za dobro počutje in normalne delovne pogoje, kamor ne-
dvomno sodi tudi vprašanje tople malice. Te naloge se vsi zavedamo in o tem pripravljamo dokumentirano analizo sedanje situacije; sočasno pa bomo v dogovoru z vsemi IO-OOS predlagali rešitev, ki bo verjetno vsebovala nekaj več kot boljšo malico ob prazniMh..
Tov. TOMINC, ostal Ti bom dolžan odgovora- na vprašanje in vzporedbo med športom in rekreacijo in -sicer zaradi tega, ker do naslednje številke našega tovarniškega časopisa hočem to snov natančneje obdelati in sočasno seznaniti celotni kolektiv z nekaterimi novimi momenti glede rekreacije članstva. Mogoče boš nekai-tere zaključke že danes lahko potegnil, če prebereš čl-anek. »Rekreacijsko društvo — da -alTi ne?«>iv prejšnji številM »Aluminija«.
Na koncu želim' Tebi posto-viti eno vprašanje, n-a katero odgovori samemu sebi. Kaj v naši družbi pomeni opozicija in kakšen poj-av je to?
Razmisli o tem, sedaj, ko nisi v-eč član sindikalnega od>-bora in- povej svoje mnenje na enem od bodočih sestankov sindikata n-a kakršnemkoli nivoju, mi- -pa smo -pripravijeni odpravljati napake, ki se v -našem delu lahko pojavijo im katerih se verjetno ne zavedajmo, ker jih sicer ne bi naredili-.
Za predsedstvo TZS: tajnik Vojo Veličkovič
Medsebojni odnosi in odgovornost
Tov. TOMINC, zelo rad Ti bom odgovoril na zastavljena vprašanja, kljub temu, da menim, da niso zastavljena dobronamerno in da so dokaj neprincipielna. Odgovore bom dal zaradi vseh članov naše delovne organizacije, vseh članov sindikata in sicer zaradi tega, da zastavljenih vprašanj ne bi tendenciozno komentirali.
Sem član kolektiva že 22 let.	Tozadevno sem se odločil, da
Spominjam se težkih časov -pri	napišem članek za tovarniško
izgradnji tovarne, ko sem bil glasile ALUMINIJ. Ce 'bi se še fizični delavec pri montaži. to, o čemer mislim napisati, Kljub vsem težavam smo ust- dogajalo pred 20. leti ne bi varili to, kar danes imamo. bilo n-i-č novega.
Danes, ko stoji na tem prostoru sodobna- tovarna^ ki je pretežno avtom-atiziirana, je slika- popolnoma drugd-. Upravičeno se sprašujem, kako je mogoče, da imamo v Glinici preddelavca^ M ne obvlada pogonskih naprav im to v komandnem prostoru razklo-pa. Njegovi sotovariši z ena-ko kvalifikacijo so se marljivo lotili učenja za- upravljanje naprav v razklo-pu. Iz tega lahko sklepam-o, da ni zainteresiran za svoj delokrog. S preddelavcem sem nekaj čas-a delal v isti izmeni. Sedaj sem ko-t delavec srečen, da ne dediaim z njim skupaj. Strokovnjaki vedo, da je sedaj ra-zklop v Glinici tako moderniziran ali avtomatiziran, toda dela l-ahko le pod določenimi po-goji. Da -bi bili pogoji ustvarjeni, morajo poskrbeti preddelavci (seveda s primernim znanjem). Eksperimentiranje na napravah se lahko-grdo maščuje. Preddelavec je svoj čas imel navado, da* je odpiral naprave avtomatske regulacije, ki pa ne s-pa-d-ajo v njegov delokro-g, temveč te naprave lahko strokovno usmerjajo le delavci iz vzdrževanja -avtomacij-e. Tako ravnanje nam je mnogokrat povzročalo-nepotreben glavobol. Na pripombe glede takega ravnanja se j-e prizadeti takoj začel z nami prepirati.
Dolžnost nas vseh je, da si medsebojn-o pomagamo, saj le-tako dajemo mlajši generaciji primerne izkušnje. Na,j za vedno velja pravilo, da naj bo vsak plačan po svoji sposobnosti in n-e po obrazu, le tako bomo zmožni prispevati skupnosti to, kar smo ji dolžni. Resnica je včasih bridka.
Upam, da sem s svojim pisanjem le osvetlil pro-blem, ki v nobenem primeru ni- zaželen v našem kolektivu.
Človeško je delati napake; gotovo jih vsak pri svojem delu vsaij nekaj naredi din bi bilo prav, in tudi je prav, opozoriti na napake, vprašanje je llie — kako in kdaj!?
Spominjam se ča-sov, ko si tudi sam bil sindikalni funkcionar in kako si opravljal svoje delo, vendar o tem ne želim razpravljati; to je stvar Tv-oje vesti in, priineipiel-nosti, povedal bi raid le to„ da si se takrat krepko boril za korist
I.	izmene v Glinici in ne ZA ENAKE KORISTI VSEH, kar je verjetno posledica tega, da tudi- sam delaš v I. izmeni.
Na Tvoja vprašanja- bom poskusil odgovoriti- natančneje iin se s tem- izogniti kakršnemukoli polemiziranju, osebno pa te vabim, na kar sl tudi upravičen, da na vseh nivojih sindikalne organizacije zahtevaš pojasnila o delu sindikata, konkretno dm- javno na sestankih, saj si del te organizacije!
O	trditvah nekdanjega upravnika obrata družbene prehrane tov. Rizmana -glede ystopnic za silvestrovanje ne bi rad dajal svojega, mnenja, trdim le to -in se prepričan, da bom v tem imel podporo članov starega, odbora-, da so pri prodiaj-i vstopnic vsaj poskusili upoštevati principe demokratičnosti. Ne spominjam se, koliko minut po določeni uri ši ti prispel1 in kateri si bil- na spisku »čakajočih«, vem le to, da so s prodajo vstopnic začeli pol ure pred napovedanim časom, ker je pred vrati pisarne čakalo že najmanj 20 precej hrupnih ljudi.
Pripomnil bi ra/d še to, da
m-ožno število kupljenih vstopnic ni bilo omejeno in da so posamezniki jemati itudi d-o tri ali celo 4 mize, da sem moral uporabiti vso svojo fizično moč, kako bi od pritiska skupine čakajočih obvaroval sebe iin tov. Romano, ki1 jo Ti omenjaš.
Končno, naša - dvorana sprejme lie okrog 400 gostov, zaposlenih pa nas je več kot 1800 iin kot vidiš — VSI NE MOREJO IMETI ENAKE KORISTI OD SINDIKATA, tudi ob Silvestrovem ne, razen, če zgradimo dvorano za približno 3500 obiskovalcev.
Glede izleta na Malo Kopo sem zahteval -pojasnilo (kljub temu, da sem tudi sam bil precej seznanjen) od predsednika Komisije za šport, -kulturo in rekreacijo -ter Ti dajem ustrezen odgovor. Najmanj 10 dni pred -izletom je članstvo s plakati bilo obveščeno o napovedanem teletu z vabilom za prijavo. Na -izlet so bili vabljeni prav vsi, tudi »izmenski delavci in delavke« (sevedai, -ki- v tem času -niso bili -na- delovnih mestih) in ne samo dimevn-a temena oziroma »določen krog -ljudi«. Izrazi kot so »izmenski delavci iin delavke« tar »določen krog ljudi-« imalj-o svojo težo, zdi pa se mi, da- ti to težo ne uporablj-aš iin ne postavljaš na pravem mestu, oziroma, jo koristiš precej tendenciozno alti- celo premišljeno. Glede prestavitev izleta- s sobote na nedeljo. Ti lahko povem, da je lastnik smučišča in -gostinskih kapacitet v zadnjem trenutku sporočil, da so v soboto vse kapa-
Vprašanja lahko rodijo pozitivne sadove, tendencioznost pa le mira
Gostje na slavnostni tribuni med izvajanjem kulturnega programa
Janez Kores
GRADEČ SPOMINSKI DOM — KREPIMO BRATSTVO IN ENOTNOST NARODOV JUGOSLAVIJE
Kumrovec - naš dom solidarnosti
Kdove kakšne nove ideje bodo vzklile pod veliki zvezdami neba nad Kumrovcem; ob srečanjih in na sestankih? In koliko dejavnega in ustvarjalnega bo še zaobsegal spominski Dom borcev in mladine Jugoslavije — ta živi organizem, ki se bo, kot tudi sedaj nastaja, v bodoče prav tako razraščal ob skupnih akcijah pionirjev in mladine, delavcev in kmetov, gospodinj in upokojencev — od Djevdjelije do Jesenic in od Subotice do Kopra!
Med polaganjem temeljnega kamna za spominski Dom boa> •cev in mladine v Kumrovcu je Tito dej.ail: »Od tod, iz tega spominskega doma, bosta odsevala bratstvo in enotnost, ker bodo sem prihajali borci in mladina iz vseh krajev. Želim, da bi bilo to v korist temu kraju in vsej naši domovini ...«
Pobudo za zgraditev spominskega doma v rojstnem kraju velikega moža in sima naših narodov sta diali združenji borcev Kumrovca in Posavja (iz ljubljanske Občine Bežigrad). V začetku lokalnega pomena, se je akcija pozneje razvila in razširila, prerasla v skupno stvar Zveze združenj borcev NOB in Zveze mladine Jugoslavije. Danes smo priče široki akciji za zbiranje sredstev za zgraditev simbola bratstva in fenotnosti naših narodov. Mladinci v jugoslovanski armadi, učenci v šolah, upokojenci in delavci, so se odzvali vabilu izvršnega odbora za zgraditev spominskega doma in vsak novi dinar je nov košček solidarnosti, bratstva in enotnosti, vgrajen v monumentalni spomenik, ki bo zbirališče borcev NOB in mladine vse Jugoslavije.
Okrog 20 km iz Krapine proti Zagrebu, če se peljemo po novi Zagorski magistrali, se na desno odcepi cestai, ki po nekaj blagih ovinkih skozi prijazne zagorske doline in hribe pripelje popotnika v pre krasno dolino Kot,V. Bist— ko obkrožajo livade in obdelana polja, rodovitni holni in rebra.
Med okoliškimi igrici se skrivajo razvaline Cesar-gralda in 'Greben-graida, ki sta pred 400. Jeti bila priči herojskega! kmečkega upora im hudega poraza puntarske vojske Matije Gubca. Kmečke hišice ikot posej-a-ne v dottimi, in mai pobočjih bregov, so še danes žive. Preživele so močne gradove in nekdanje nemške postojanke.
' Zagore ko-priimorska partizanska brigada »Matija. Gubec« je med NOV znova, oživela lik Tega velikega moža.
Ko se naprej na. poti venci hribov še razmaknejo pred popotnikom, se pojavijo hiše, o-brnjiene k jugu, pokrite s star
goče. Možnosti za prenočevanja in bivainjia so dosedaij zelo skromne in talko se je rodila zamisel, dia hi zgradili spominski dom, ki bi zbrali, zbiral in hvalil' pričevanja o revoluciji iin nudil obiskovalcem boljše gostolj uhlje.
Spominski dom je po projektu zamišljen kot močno sodobno žarišče revolucionarne misli; ta naj bi iz Titovega rojstnega kraja sevala v vse kraje naše domovine! Na razpisan vsejugoslovanski mate-
rekreacijski .center. Knjižnica, čitalnica, foto dokumentacija, kinoteka., likovna zbirka spominskih predmetov iz Muzeja 25. maja bodo omogočale informativno, znanstveno in dokumentarno prikazovanje snovi.
Velika dvorana bo imela 300 sedežev in bo uporabljana za seminarje, simpozije, filmske predstave, koncerte in podobno. Refcreacijisko-hotelski del bo omogočal povezavo obiskov družbeno-političnega značaja
Slavnostna seja skupščine občine in družbeno-političnih organizacij občine Ptuj je bila v dvorani TGA
rinskiimi strehami — zagledamo Kumrovec. V tem kraju se je pred 81. leti — 1. maja, 1892 — v revni kmečki družini rodil Josilp Broz. Ta kraj je zanimiv im vanj vsako leto pride na tisoče in tisoče obiskovalcev, katere privabi Tiitov rojstni kraj s svojo bogato preteklostjo iin prekrasno naravo. Vsakega 25. maja ob Dnevu mladosti se v Kumrovcu zbere mladina iz vseh krajev Jugoslavije in proslavlja svoj praznik. Za vse obiskovalce, za mladino in borce NOB, ki bi radi natančneje spoznali ta kraj, to dames skorajda ni mo-
čaj je prispelo veliko število predlogov, strokovna žirija pa je sprejela načrt dveh mladih zagrebških arhitektov: Ivana Filipčiča in Briislaiva Šebetiča.
Spominski dom bo imel1, skupen prehodni prostor, sporne niško-študijski in družbeno-rekreacijski del. Zamišljeno je da bo dom deloval kat sodoben informativni, dokumentarno-študijski, družbeno-politični in
in izletniškega turizma,
Tu, v tem domu se bo srečavala mladina, vseh naših narodov in narodnosti, se zbliževala, ne samo oib skupnem spoznavanju zgodovine jugoslovanskega. delavskega giba-nja in socialistične revolucije, mairveč tudi v športnih in kulturnih tekmovanjih.
Že Samo ime doma pove njegov namen. V spominskem
Proizvai
(Nadaljevanje s 3. strani)
ma ugodno vključujejo naša podjetja — tako mä področju znanstveno-raziskovàlne dej a v. nosti, kot tudi ma komercialnem področju. Slovenska barvasta metalurgija ima v tej smeri premalo razvito sodelovanje.
Ad. 4.
Panoga črne metalurgije je v izvozu malo pomembna, saj je njena, osnovna, naloga, v večji meri pokrivati potrebe domače proizvodnje. Te vedno bolj pokrivamo iz uvoza in je v zadnjem čaisu kritje potreb iz uvoza za področje črne metalurgije poraslo že na 35 cdst. Ta odstotek se še povečuje. Takemu stanju je kriva predvsem nekomptetiranost
in
sodelovanje
Izvozna usmerjenost barvaste metalurgije je pomembnejša., saj sodi ta panoga med' tri najpomembnejše izvozne panoge Slovenije. Predvsem narašča .izvoz izdelkov hairvaistih kovin, kar je pozitivna, tendenca, zmanjšuje pa se izvoz surovin barvaste metalurgije. Zmanjšuje se torej izvoz surovega aluminija, svinca in ferozlitin.
Pri obravnavanju vprašanja cen so bili sprejeti naslednji zaključki:
— Svet ugotavlja., da navzlic temu, da obstajajo za ugotavljanje cen v črni in barvasti metalurgiji znani, regulativi — mehanizmi — vidimo, da teh ne upoštevajo piti po vsebini, niti časovno. Zato menimo, da. vsako neupravičeno zadrževanje nivoja cen, katerih niti v svetu ne zadržujejo, ob
domu bo generacija, pogumnih ljudi —■ borcev NOV v srečanjih z mladino — prenašala nanje 'svojo življenjsko resnico, V domu bo vladali duh prijateljstva ito enotnosti kot stalno izročilo ljudstva, uresničujočega v maši družbi.
Mladina bo v teh razgovorih in srečanjih čutila iin slišala šum Sutjeske in odmev Zelen gore, krike trpečega naroda s Kozare in Petrove gore, ' tra-gedijo Kragujevca in Kraljeva^ grozo Jasenovca, in epopejo Kaidinjaiče, Pohorja in Kleka. S svetlih obzorij naokrog bodo odmevali, klici graditeljev s proge Brčko-Bamovilči, Samac—Sarajevo, — avto ceste Bratstva in enotnosti,. Spominski dom bo zibelka revolucije, ki se oaldalljuje, revolucije, ki se preliva v življenje in večno živi — delo iin ponos vseh narodov in narodnosti Jugoslavije.
Tudi mi se moramo pridružiti tej akciji —■ po svojih zmožnostih in po svoji vesti. V tej akciji ne hi smeli biti zadnji in ne bi smeM spregledati njene pomembnosti. Pridružimo se vojakom garnizije v Sarajevu, Kragujevcu, Ljubljani im Zagrebu, ne zaostajajmo za delavci ,iz Kičeva, Tetova, Pirota in ... Vgradimo vsak svoj kamen v dom, ki bo v ponos vsem narodom in narodnostim Jugoslavije, ki bo Zahodu in- Vzhodu in vsemu svetu dokaelall našo monolitnost in našo željo, da taka ostane še vnaprej.
V »zbiralni polil« bosta vpisana priimek in ime darovalcev ter višina darovanega zneska. »Zbiralna pola.« bo napisana v dveh izvodih, od katerih bo eden shranjen v spominskem domu kot dokument o sodelovanju ljudi iz vse Jugoslavije v tej plemeniti akciji. Drugi izvod bo ostal v arhivu delovne organizacije ali sindikata kot ikopija dokumenta, nahajajočega se v spominskem domu v Kumrovcu.
Tudi najskromnejša vsota v tej akciji oh prvem naslednjem izplačilu 15. junija 1973 bo prispevek za zgraditev spominskega doma v Kumrovcu, ki bo zbirališče borcev NOV, mladine in vseh Jugoslovanov.
W
- večje
lurgije in plemenitih kovin in se bo to slej ko prej .pokazalo z negativnimi ekonomskimi pokazatelji panoge.
—	Usklajevanje cen je .potrebno izvesti, vendar naj bi bilo ,to časovno usklajevanje, ne pa, da se dogaja talko, da so enim odobrene spremembe ceni, dragim pa sočasno zamrznejo. To povzroča, navzkrižne reakcije, kš s svojimi negativnimi' efekti neurejeno delujejo na .tržišče.
—	Svetovne cene predmetov, ki sodijo v vejo črne in barvaste metalurgije in plemenitih kovin, rastejo, pri u-vozu v SFRJ pa. ostanejo vse . .dajatve v odstotku nespremenjene. Predlagamo, da bi sorazmerno povišanju cen ima svetovnem tržišču zmanjšali dajatve (carina.) pri uvozu, tako da bi ostal znesek aibsolut-
Zima je že za nami,
• Jcmalu žito pognalo bo v klas, drage moje rožce, kaj bo pa — iz vas?
naše industrije in tudi! nsdo-končraošt sprejetih investicij-sitih programov.	■
jasnih dokaizih o spremembah, samo poslabšuje .gospodarski položaj črne, barvaste meta-
ne vrednosti nespremenjen, sicer bremeni ceno še povečana dajatev.
FLUKTUACIJA DELO VN® SILE
Apra ms
OZD	Prihod	Odhod	Od tega										
			redna odpoved delavca	cd 1	samovoljno	Ö (L) >o 3 "N	po zakonu	upokojen	umrl	prenehanje pogodbe	JLA	izstop v poizk. roku	poklicna rehabilitacija
Aluminij	8	4		■ 2	2								
Glinica	1	—-											
Vzdržev. in del. sredstva	3	2			1							1	
-Skupne službe	4	3		2	1								
SKUPAJ:	16	9		4	4							1	
Kidričevo 9. maja 1973
FLUKTUACIJA DELOVNE SILE L tromesečje 1973 : 1972 — L trom.
OZD	Prihod	Odhod	Način odhoda									
			redna odpoved delavca •	0 1 N ca (-• o ca	* O •S 0 > 1 ol ul	S >o •S 1	po zakonu	I O M O a 3	umrl	pren. pogodbe	JLA	na poklic rehab.
	1972 1973	1972 1973	i									
Aluminij	4 9	7 12		— 7	2 1	— i		4 1			— 2	
Glinica	2 4	6 7		— 2				6 4			— 1	
Vzdržev, in del. sredstva	2 8	7 8		2 4				5 3			— 1	
Skupne službe	2 5	5 6			1 1			3 3	— 1		— 1	1 —
SKUPAJ:	10 26	25 33		1 2 13 3 2 1		— i		18 liji 1			— 5	1 —
Kidričevo, 7. maja 1973
Traktor v plamenu!
14.	aprila 1973 okrog 12.40 ure je Slavko Kmetec, mat. št. 3757, pomočnik livarja iz III. izmene livarne, vzel traktor v livarni in se z njim peljal v elektrolizo hale B.
V hali je to vozilo obračal na prehodu, vendar ovinka ni izpeljal, ampak je zapeljal v
(Nadaljevanje s 6. strani)
naša sistemizacija, še kako dobro vemo, kakšen je njen namen, prav tako, če pa vse tudi -tako poteka, je seveda že drugo vprašanje. Rasne izboljšave v proizvodnji so v mno-gočem največ odvisne od našega strokovnega kadra, iki- je dolžan storiti vse, da bi se stanje najhitreje izboljšalo, seveda pa mora pri tem odpasti druga verzija nekaterih struj, ki menijo, da nam strokovnjaki niso potrebni in podobno.
Zavedati se moramo, da so nam strokovnjaki, toda zares pravi strokovnjaki, še kako potrebni, kajti, če želimo v bodoče še upati na boljšo perspektivo, potem si prav gotovo nikakor ne smemo sami žagati vejo, na kateri sedimo.
Dosedanje izkušnje ne le pri nais, ampak tudi drugod, nam dokazujejo, da se največkrat zvrne v lastno jamo tinti, ki jo kopa drugemu. Ta-
elektrolitsko peč. Takoj za tem se je sprednja desna stran traktorja vnela. Nekaj minut za tem so delavci iz elektrolize pričeli z gašenjem in omejili ogenj na traktorju, nato pa so ga s pomočjo dvigala prepeljali na sredinski prehod hale, kjer so ogenj dokončno pogasili.
ko kot jaiz, sem prepričan, da tudi ostali člani kolektiva ne želijo tega, da- bi se kaj podobnega -tudi nam enkrat pripetilo. Če si bomo na- jasnem, da smo v tovarni potrebni o-boji- in da eden brez drugega ne more, potem moramo biti odločni v naših nadaljnj-ih prir zadevanjih, da bi čimprej vse slabosti odpravili in se s skupnimi močmi potrudili, da> bomo speljati vso zadevo na čimbolj-ši, možen in sprejemljiv način — za nas.
Zavedajmo se že enkrat, da sami sebi kujemo lastno usodo, boljšo našo bodočo perspektivo, zato vložimo vse svoje sile v skupne napore za čimvečje proizvodne uspehe. Bolje bo vsekalkor, če se bomo bolj posvetili delu, kot pa medsebojnemu obtoževanju; z našim delom si bomo namreč utrdili našo pravic» do tega, da skupno odločamo o naš-i nar daljnji usodi — o naših bodočih uspehih!	flm-
Slavko Kmetec trenutno zaseda delovno mesto PKV livarja, ima samo interni izpit za vodjo dvigala, nima pa u-streznega izpita za opravljanje s traktorjem, kakor tudi nima nobenega dragega izpita za katerokoli kategorijo motornih vozil. Imenovani je bil prav tako seznanjen o var-stveno-prometnih predpisih.
Komisija, katera je bila imenovana po pom. gl. dir. za tehnične službe, je predmetno zadevo raziskala in ugotovila, da je Slavko Kmetec vzel traktor z željo, da bi se malo vozil!, kljub temu, da je bil seznanjen o prometnih predpisih. Ob tej priložnosti je na traktorju nastala precejšnja škoda, k sreči pa ni prišlo do telesne poškodbe na delavcu.
S tem dejanjem je Slavko Kmetec huje kršil varnostno-prometne predpise v podjetju, ker
—	je upravljal z vozilom, za katerega ni imel ustrezne strokovne usposobljenosti;
—	je z vožnjo po obrata o-grožal delavce.
Zaradi teh Tcršitev ga je imenovana komisija predlagala v disciplinski postopek, za nastalo škodo na traktorju pa bo zavarovalni zavod od njega terjal povrnitev stroškov.
Upajmo, da si bo Slavko Kmetec svoj nepremišljeni postopek dobro zapomnil, drugim članom našega kolektiva pa priporočam, da, če za gotovo vozilo nimajo ustreznega izpita — naj z njim ne upravljajo, ker s tem ogrožajo varnost sebi, kakor tudi svojim •odelavcem!	- h -
Sami si kujemo bodočo perspektivo!
Nezgode v aprilu 1973
Meseca aprila smo imeli 13 nezgod:
1.	OZD Aluminij -— 7 nezgod
2.	OZD Vzdrževanje -— 4 nezgode
3.	OZD Glinice — 1 nezgoda
4.	OZD Skupno službe — 1 nezgoda
VIRI NEZGOD:
1. železna konstrukcija	4 nezgode
2. al. odrezek	2 nezgodi
3. tekoči aluminij	2 nezgodi
4. tujek	2 nezgodi
5. -betonski tlak	1 nezgoda
6. vroča glinica	1 nezgoda
7. montažni oder	1 -nezgoda
VZROKI NEZGOD:	
1. nepazljivost delavca	7 nezgod
2. -neuporafoljainje osebnih sredstev	2 nezgodi
3. kršenje varnostnih predjpisov	1 nezgoda
4. trenutna slabost	1 nezgoda
5. nepravilen način dela	1 nezgoda
6. hitra sprememba položaja telesa	1 nezgoda
GIBANJE NEZGOD PO DNEVIH V	TEDNU
1. sreda	5 nezgod
2. torek	3 nezgode
3. četrtek	2 nezgodi
4. ponedeljek	1 nezgoda
5. petek	1 nezgoda
6. sobota	1 nezgoda
7. nedelja	0 nezgod
GIBANJE NEZGOD V LETU L973	PO MESECIH:
1. januar	9 nezgod
2. februar	12 nezgod
3. marec	15 nezgod
4. april	13 nezgod
POŠKODOVALI SO SE:
—	IGNAC VRHOVŠEK, delavec iz livarne, se je poškodoval 4. 4. 73 v livarni in ob tej priložnosti utrpel-lažjo poškodbo na zapestju desne roke.
—	FRANC ROŽMAN, delavec iz elektrolize, -si je 4. 4. 73 l-ažje poškodoval obraz.
—	JANEZ BEZJAK, delavec iz elektrolize hale B, se je poškodoval 10. 4. 73 v skladišču glinice. Pri premeščanju vroče glinice je v križnem delu telesa utrpel lažje poškodbe.
—	JANEZ GEREČNIK, delavec iz livarne, se je 11. 4. 73 lažje poškodoval v livarni Pri odmetavanju aluminijastih odrezkov v zaboj je utrpel udarec na sredincu in prstancu desne roke.
—	LEOPOLD BRGLEZ, delavec iz livarne, se je 24. 4. 73 lažje poškodoval v livarni. Pri vzpenjanju po stojalu je zadel z nogo ob železno konstrukcijo; na gležnju desne noge je utrpel poškodbo.
—	JANEZ FLAJS, delavec iz livarne, se je 30. 4. 73 lažje -poškodoval v livarni. Pri preprijemanju aluminijskega odrezka mu je ta zdrsnil iz roike -in ga zadel po -goleni noge.
—	CIRIL DEBELJAK, delavec iz livarne, se je 21. 4. 73 lažje poškodoval v livarni, ko je stal ob livnem stroju in je prišlo dio eksplozije in izbruha tekočega aluminija v okolico. Pri- tem je po vratu utrpel lažje poškodbe (opekline).
—	JOŽE ŠIREC, delavec iz -glinice — rdeči del, se je 10. 4. 73 lažje poškodoval. Delavec je sodeloval pri čiščenju notranjosti dekantatorja. Ker ni pri delu uporabljal zaščitnih, očal, si je lažje poškodoval desno oko. .
—	IVAN KOVAČIČ, delavec iz gradbenega vzdrževar n j a-, -si je 6. 4. 73 lažje poškodoval levo nogo v gležnju. Ob postavljanju železnega odra,, mu je spodrsnilo in je -padel po tleh.
—	MAKS SLUGA, delavec iz strojnega vzdrževanja, se je poškodoval v kalcinaciji I. Ob menjavi tesnil imenovani ni uporabljal zaščitnih očal, zaradi česar mu jb. v levo. okb priletel drobec in mu ga
i, lažje poškodoval.
—	ANTON JAZBEC, delavec iz prodajnega skladišča al., se j-e 23. 4. 73 lažje poškodoval v skladišču.. Prav tako sta lažje poškodbe utrpela tudi JOŽE BAUMAN, iz strojnega vzdrževanja in STJEPAN LONČARIČ iz avtomacije.
>
v Domala za vsako nezgodo je bil vzrok -osebni faktor,
torej DELAVEC SAM! Verjetno ne bi bilo potrebno ■ več ponavljati, da- delavci iz dneva v dan vedno manj
upoštevajo pogonska in varnostna pravila, obrata ter
uporabo osebnih zaščitnih sredstev — pri delu.
-k
Koristna izmenjava izkušenj
Zelo dobri odnosi in sodelovanje med sindikalnima organizacijama »Varteks« in naše tovarne se še vnaprej poglablja in del teh vezi je bil tudi zadnji obisk tridesetčlan-skega zbora sindikalne organizacije največje delovne organizacije na področju 'tekstilne industrije v Jugoslaviji.
Naši gostje so 17. marca najprej obiskali naše obrate, se seznanili s proizvodnim procesom proizvodnje glinice in aluminija, z našimi delovnimi uspehi in težavami. Po več kot enainpolurnem obisku smo se z našimi gosti zadržali v krajšem razgovoru, kjer smo izmenjali' izkušnje s področja sindikalnega delovanja v številčno in proizvodno močnih •delovnih organizacijah. V teh razgovorih smo zasledili nekaj interesantnih podatkov iz dela sindikalne organizacije in tudi kombinata »Varteks«.
Delavec, zäposlen v kombinatu »Varteks«, ob nastopu rednega letnega dopusta dobi tolikokrat 30 N din, koliko dni dopusta mu pripada po pra-
V	SR Sloveniji se je lani ponesrečilo 49.949 aktivnih zavarovancev: 49.281 v organizacijah družbenega sek-itorja, pri zasebnih delodajalcih 583 tin še 85 oseb, ki so delo opravljale •po civiino-pravni pogodbi.
V	odnosu na leto 1970 Je najvlšjl •porast nesreč v živilski industriji — 16,5 7», v kovinsiki 10,2 7i, stanovanj-
•sko-komunalni dejavnosti 7,3 Vi, kmetijstvu 6,6 "/o, industriji usnja in obutve 6,5 »/o, V METALURGIJI BARVNIH KOVIN 6,4 V. Itd.
VZROKI:
—	Nesmotem in nezanesljiv način dela
—	Kršitve predpisov o varstvu pri delu
—	Pomanjkljivost delovnih In drugih pripomočkov
—	Pomanjkljivost delovnega okolja, delovnih priprav in naprav
—	Nesreče na poti na delo In z dela ter službene poti.
Vse bolj narašča prometni faktor: zajema že 13 Vi skupnega števila nesreč pri delu.
Pogoelost nesreč se je povečala -zaradi naslednjih okolnosti in razlogov:
1.	Fluktuacija delavcev iz podjetja v podjetje
2.	V delovni organizaciji se zvrsti znatno število novih delavcev.
'h. Novi zaposleni delavci nimajo dovolj delovnih izkušenj in poklicnih spretnosti, Iker prihajajo v vse večjem številu z nerazvitih območij.
4.	Počasna prilagoditev delavcev na novo okolje, kadar ga menjajo.
5.	Delavci stremijo za večjim delovnim učinkom, da dosežejo norme, pri tem pa opuščajo varnostne u-krepe.
Raziskave nesreč pri delu so pokazale, da delovne organizacije ne pokažejo in ne posvečajo dovolj skrbi in pozornosti ustreznemu poučevanju in preizkusu znanja o varstvu pri delu. Tudi do izvajanja in pospeševanja varstva pri delu so preveč mlačni, n.pr. ob spremembah tehnološkega postopka ali delovnega procesa, zamenjavi novih delovnih priprav in naprav z zastarelimi, neustreznimi in podobno. V vseh gospodarskih dejavnostih je opaziti, da so delavci nepoučeni o nevarnosti pri delu zaradi pomanjkanja natančnih varnostnih navodil.
Nad 23 Vo nesreč se Je pripetilo pri delu s prevoznimi sredstvi in dvigali. Ljudje še niso dovolj pripravlje-: ni na delo z mehanizacijo in na mo-
nik dobi tudi do 900 din, kar je sicer po samoupravnem sporazumu na Hrvatskem še dovoljeno, samoupravni sporazum v Sloveniji pa dovoljuje le 600 din.
V kombinatu »Varteks« so že ustanovili TOZD glede na svojo specifičnost proizvajanja in poslovanja. TOZD je v »Varteksu« seveda precej, med katerimi so večinoma dislocirani obrati in prodajalne izven sedeža delovne organizacije: te so združene po rajonih, katerih je na območju Jugoslavije — po njihovi razdelitvi — deset.
Že ustanovljeni TOZD temeljijo na osnovnih pravicah delavcev do samoupravljanja, pravice do dela na družbenih sredstvih, pravice do samoorganiziranja in odločanja o dohodku in pravice do osebnega dohodka — kot osebnih neodtujljivih pravic delavcev.
Najprej TOZD temeljijo na osnovnih interesih delavcev v skupnem delu, izraženih z e-konomskim napredkom kot družbenim ciljem; to .je pogojeno z dolgoročnim, programiranim dohodkom, ki pripomore
dernizacijo teh sredstev notranjega transporta: transportni trakovi, viličarji, avtokare, dvigala I. pd. Zaradi pomanjkljive strokovnosti upravtjalcev s temi sredstvi, zatrpanostl in neurejenosti transportnih poti v delavnicah, deloviščih, okrog objektov In drugega ter zaradi neurejenosti prevoznih sredstev — je število nesreč pri delu v notranjem transportu zaskrbljujoče.
Lani je bilo v Sloveniji 89 smrtnih nesreč ali 12 več kot v letu 197*.
(Po podatkih republiške lnšpekcl|e dela in socialnega zavarovanja.)
ALEKSANDER SANKOVIČ, var. tng.
k hitrejši rasti in k večjemu življenjskemu standardu, popolnejšemu zadovoljevanju skupnih potreb in poudarja zlastii potrebo po razširitvi materialne osnove združenega dela, stabilnosti, zaposlovanja in izboljšanju delovne in strokovne usposobljenosti.
Z uresničevanjem osnovnih interesov delavcev bi normalno prišlo do porasta programiranega dohodka od 14 do 16% letno, oziroma, do leta 197,5 bi dohodek po enem delavcu znašal 50.000 din. Vse to
je zamišljeno tako, da se TOZD medsebojno dogovarjajo, skupno prevzemajo morebitni rizifco pri proizvodnji in plasmanu robe na tržišču, formirajo tudi skupni plan razvoja, na osnovi katerega dobivajo osnovna sredstva, katera se formirajo skupno iz vseh TOZD.
Organizacijska shema funkcionalnega združevanja TOZD
v kombinat »Varteks« pa izgleda tako: (spodaj skica)
Veliko pozornosti v »Var-teksu« posvečajo tudi rekreaciji članstva, saij je to po njihovem mnenju zelo pomembno za večjo storilnost in delovno sposobnost zaposlenih.
Kombinat »Varteks« ima v svojih vrstah »rekrealorjäw — profesionalca — delovno mesto referenta za rekreacijo, čigar skrb je rekreacija in "fizična usposobljenost članov kolektiva.
Vsakodnevna slika v Varteksu bo v kratkem nekajminutni rekreacijski .počitek ob delovnem mestu. Zvočni signal bo ^nekajkrat na dan označil 5^ihinutne pavze oziroma rekreaeijsko-razgibakie odmore, v katerih si bodo delavci razgibali utrujene mišice, navajene 'in izpostavljene stalno enakirh položajem in obremenitvam, kar se popol-
noma ujema z znanstvenimi raziskavami in ugotovitvami.
Nasproti kombinata, čez nekaj metrov široko cesto, pa so si s sredstvi delovne orga*-nizacije izgradili čudovit rekreacijski kompleks; za njegovo. vzdrževanje nenehno Skrbi kombinat. V lepem raz-poredju so nogometno igrišče, strelišče, eno rokometno in štiri igrišča za tenis, klubski prostori sindikata z dvorano za šah in dva lepo urejena bazena, od katerih je eden z olimpijskimi' izmerami, enega pa nameravajo zgraditi v zimske namene. Vsi ti prostori 60 vsakodnevno na razpolago članom kolektiva za načrtno in dobro vodeno rekreacijo.
Mimogrede bom omenil samo en podatek, ki zgovorno pove, kolikšna sredstva vlagajo v te objekte; dograditev novega bazena s filtrskimi napravami bo bremenila sklad skupne porabe kombinata s približno 420 starimi milijoni, če k temu dodamo še vsakoletno dotaci! o v znesku okrog 15 starih milijonov za potrebe rekreacije, lahko ugotovimo, da pri nas rekreaciji posvečamo izredno malo pozornosti pri delitvi sredstev za potrebe sindikalne organizacije.
Z vodstvom sindikalne organizacije kombinata »Varteks« -smo se ob koncu srečanja dogovorili; da bomo še naprej poglabljali medsebojne odnose, jih razširjali in nenehno izmenjavali izkušnje s področja sindikalnega delovanja. Sočasno smo se dogovorili, da bomo v jeseni gostili njihove športnike v Kidričevem in se tako revanžirali za več kot prisrčen sprejem naših športnikov, ki so tekmovali z delavci »Varteksa« oktobra lani- v Varaždinu.
Vojo Veličkovič
Združeni delavci Komb. Varteks
Delavski svet
SZ
Odbor za org. in načrtovanje
			1			
o c	bor za me In. v zar. d	da. elu

Nadzorni odbor
^dbor za k°ord. poslovanja
Generalni direktor
Odbor za ßomoaascito
Arbitražni
sveti
nam.gen.direkt.
Podsistem prot z. preje /n tkan.	Podsistem proiz. konfekcije	Pom. - tehnic. podsistem	komer, ftnan. podsistem	Podsistem trg. mreže	P km. -konfr. podsistem	Podsistem za sp. in kadr. posl.
Pom. gen. dir. - razdelsv&t. -barvarno, -predilnica -pred. in tkam. Novi Marof -tkaln. Ha raid in -tkaln. Prelog -optemenjef. -pripr- pro iz.	Pom. gen. dir. -pogoni Zanai. -pogon f Vetrai. ZQSÓ.pOQ. -- --pogon èednìa. - -- - Ivanec Ludbreg -pripr. pro!ZV.	Pom. gen. dir -	energetika -e/, de/avnioei -str, ddavnioa -	grad. -* --pripr. deh	Pom. gen. dir. -	Vartimpeks -prodaja tkan. -» - konf. -	transpor t -	marketing ('trgov: mrtžp	Pom. gen. dir. -rob. hišis» ZG&I - rob. hiša ZGgJ -prodajni rejen) I, V ,>$, , w,/jc,£	Pom. gen. dir razvoj in inžiber. -pianir. }n org. -konfr. kvaUr. -	skupno kniigov. -	infermed/kg -informiranje	Pom. gen dir. -kadri -družbeni stana -pravne in spl. zadeve
Zfeori delavcev	Zbori delavcev	Zbori delavcev	Zbori delavcev	Zbori delavcev	Zbori del avcev	Zbori delavcev
			 L								
Organizedjska shema funkcionalnego združ T0ZI>-jev v Varteks_____________________
vilniku. Tako laibko posamez-
Hesreče pri delu v Sloveniji zopet v porastu
Lani 89 nesreč s smrtnim izidom
Kako si Pepa zamišlja idealno neposredno obveščanje kolektiva!
Tudi taborništvo je zdrava rekreacija
V današnjem tempu življenja si prav gotovo sploh več ne moremo zamisliti prostega časa po napornem delu, ki ne bi bil vezan na kakršnokoli vrsto rekreacije. V vrsto zdrave rekreacije pa nedvomno sodi tali taborništvo, saj je prav to vezano na naravo in njene lepote ter so danes v vrstah taborniške organizacije vključeni tako mladi kot tudi starejši ljudje, ki si želijo prirode, čistega zraka in mirnega počitka po vsakodnevnem delu, bodisi doma ali v podjetju.
O taborniški organizaciji in odredu »BORIS KIDRIČ« v Kidričevem smo v našem tovarniškem glasilu že pisali, nič pa ni odveč, če danes v nekaj vrsticah ponovno omenimo delo te organizacije, ki je kljub temu, da njihovi rezultati niso tako vidni, dobro in je dosedaj bilo napravljenega že precej.
Tudi naša delovna organizacija je za potrebe in delovanje taborniške organizacije namenila 5.000 dinarjev, katere bodo uporabili za nakup potrebne opreme in ureditev doma na Jelovicah, ki že sedaj dobro služi svojemu namenu, čeprav je še v največji fazi urejanja in obnavljanja. Kljub temu pa sta bili prav na Jelovicah organizirani že dve taborjenji, katerih se je udeležilo zadostno število mladih in starejših članov te organizacije. Predvsem je prišlo do izraza zadnje tabore-nje, ki je bilo v okviru prvomajskih praznikov; udeležilo se ga je kar 27 članov te organizacije, ki so nekaj dni uživali čist zrak in miren počitek na vrhu haloških gričev.
Na enem od zadnjih sestankov vodstva taborniške organizacije so med drugim omenili, da bi bilo prav, če bi lahko v večji meri vključili v delo taborniške organizacije mlade, ki bi bili pripravljeni sodelovati, prav tako pa je bila izražena želja, da bi kako našli mladinca, ki bil bil pripravljen, da bi delal s tistimi mladinci, ki izstopijo iz šole, da bi lahko za sebe taborili, bodisi eden, dva ali več dni, kakor bi pač bilo potrebno. Podobno je bilo mnenje za tiste člane organizacije, ki delajo v izmenah in bi lahko v tistih dneh, ko so prosti, koristili prostor in dom na Jelovicah za svojo rekreacijo in nabiranje novih moči, ko pridejo spet na svoja delovna mesta v tovarni. Na Jelovicah je namreč izredno lep razgled na vse strani, so pa v bližini lepi kraji, kamor je lahko hoditi na izlete; tako je na primer zelo blizu Donačka gora, ki je zelo primerna za
nekajurne pohode — izlete v naravo.
Čeprav je danes številčno stanje taborniške organizacije že precejšnje in je pristopilo že tudi nekaj novih članov, pa je želja vodstva in vseh, ki delajo v taborniški organizaciji, da bi se v vrste tabornikov vključilo čimveč novih članov, predvsem pa prevladuje želja za mladimi taborniki, ki bi si poleg prijetnih arie počitka in izletov pridobili še raznih veščin in vrlin kot taborniki.
Tako je bilo tadi ob zadnjem taborjenju, ko so nekateri posamezniki opravili izpite in so pokazali izredno dobro znanje iz taborniških vrlin in veščin, prav tako pa so taki bili tudi pri raznih tekmovanjih. Svoje znanje jim prenašajo starejši taborniki, ki so nekdaj zelo aktivno delovali v taborniških organizacijah, pa tudi mlajši, ki so bili poslani v razne tečaje in šole za vodnike, bodo morali še bolj aktivno pomagati ostalim. Kakšno po-
zornost posvečamo prav taborniški organizaciji zastran splošnega ljudskega odpora, oziroma, kaj taborniška organizacija v splošnem ljudskem odporu sploh pomeni, menda ni potrebno govoriti, ker to vemo prav vsi; vsekakor pa bi bilo dobro, da bi to še kako upoštevali tisti starši, ki danes še vedno nočejo pustiti svojih otrok, da bi se vključili v taborniško organizacijo. Kako je in kako se v tej počutijo, pa bi prav gotovo najbolj odkrito lahko povedali tisti, ki so že nekaj časa taborniki in ki se še kako dobro počutijo v vrstah te organizacije.
Omeniti moramo tudi to, da pri tej organizaciji v Kidričevem obstajajo tudi Medvedki in Čebelice, ki imajo svoje prostore za vadbo v šoli, katera jim
gre pri tem zelo na roko, poučujejo pst-jih zopet starejši taborniki, ki imajo z njimi veliko veselje, saj so pridnei in zelo disciplinirani, tako da je že sedaj lahko trditi, da bodo enkrat zares dobri taborniki.
V samem vodstvu je prišlo tudi do manjših kadrovskih premikov, saj je zaradi prezaposlenosti prosil za razrešitev starešina odreda IVAN LAMPRET,-, ki je dobro vodil odred in je precej zaslug na njegovi strani, da je odredT dosegel precejšnje uspehe, predvsem pa tudi v tem, da je taborniška organizacija dobila v uporabo dom na Jelovicah, katerega sedaj urejajo taborniki sami. Seveda, čeprav neradi, smo morali sprejeti odstop dosedanjega starešine in smo na njegovo mesto izvolili" za vršilca dolžnosti starešine odreda do občnega zbora, ki bo jeseni, tovarišico PAVLO ELSNER, ki že vrsto let* zelo aktivno in požrtvovalno dela v taborniški organizaciji. Prav tako je bil izvoljen še nadzorni odbor, kateremu-predseduje MILAN MILOSAVLJEVIČ, člana pa sta še MARIJA GRADIŠNIK in FRANC MEŠKO.
Najvažnejša in poglavitna naloga organizacije v tem trenutku je, da skuša pridobiti v svoje vrste čimveč članov in da posluje po sprejetem programu,, ki za mnoge pomeni zdravo rekreacijo^ Mladi taborniki so že doslej pokazali, da so vredni člani te organizacije in da ob svojem dosedanjem delu lahko mirno trdijo, da izpolnjujejo vse obveznosti, sprejete v okviru delovnega programa. Zato je tudi naša skupna želja, da bi v svoje vrste še nadalje pridobivali take člane, katerim zdrava rekreacija zares tudi nekaj pomeni, kajtf že od nekdaj velja star pregovor, da je zdrav duh lahko le v zdravem telesu, česar pa se dosledno drži tudi taborniška organizacija, ki poleg ostale svoje dejavnosti goji tudi zdravo rekreacijo, dostopno prav vsakomur, čele želi biti član te organizacije.
Zato ob koncu še enkrat vabimo vse člane našega kolektiva, da se v čim-večjem številu vključijo v to vrsto rekreacije in da se tudi včlanijo v vrste tabornikov!
-fm-
V kultamem programu so sodelovali: učenci osnovne šole Kidričevo, združeni pevski zbor DPD »Svoboda« Majšperk in Kidričevo ter god bi na pihala TGA in IDPD »Svobodna«!, Ptuj
Volivci Kaselja I
bodo glasovali za uvedbo samoprispevka 3. Junija
Kakor smo že poročali o delovnem programu Krajevnega odbora Naselja I v prejšnji številki ALUMINIJA, je dokončno sklenjeno, da bo glasovanje za uvedbo krajevnega samoprispevka v nedeljo, 3. junija 1973. od 6. do 18. ure. Glasovanja se lahko udeležijo vsi polnoletni občani, torej vsi volivci. V volivni imenik bodo vpisani vsi občani, ki bodo dopolnili 18. leto do 3. junija in imajo stalno bivališče na območju Naselja I. Območje Naselja I. obsega vse hišne številke od 1 do vključno 37.
Volišča bodo razporejena tako, da ne bo imelo nad 400 vpisanih volivnih upravičencev. Volišča bodo razporejena takole:
VOLIŠČE 1 — klub upokojencev (pri restavraciji)
Za volivne upravičence iz hišnih številk od 1 do 8. VOLIŠČE 2 — Otroški vrtec
Za volivne upravičence iz hišnih številk 10, 12, 14, 15, 16, 27, 26a, 31a in 26 do 37.
VOLIŠČE 3 — Osnovna šola
Za volivne upravičence iz hišnih številk 9, 11, 13, 18 do 25.
Vsi volivci bodo prejeli tudi osebna vabila s programom, za katerega bomo izpolnjevali glasovnico.
Krajevni odbor naselja, ki je sestavljen iz predsednikov hišnih svetov, vabi vse svoje občane, da se tega dne udeležijo glasovanja in podprejo delovni program, katerega bomo lahko v celoti izvršili le ob sodelovanju vseh občanov.
O poteku glasovanja, izidu in akcijskem programu vas bomo seznanili že v prihodnji številki Aluminija.
Krajevni odbor Naselja I, Kidričevo
IZDAJA CENTRALNI DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO UREDNIŠKI ODBOR:
Franc Vrlič — predsednik, člani: Ivan Mazera, Vlado Sere, Konrad Rižnar, dipl. inž. Stojan Kerbler In odgovorni urednik tovarniškega časopisa — Stane Tonejo, dipl. inž.
Tisk: ZGP »Pomurski lisk« v Murski Soboti.
Člani kolektiva In upokojenci dobivajo list brezplačno. Rokopisov In slik ne vračamo.
^■Bk.
.IStS3«.
pozdrav
pionirjev
*■©☆©☆©☆©☆©☆©☆©☆(■