Leto II._V Celjn, dne 3. oktobra 1907. St. 44, NARODNI LIST Glasilo narodne stranke za Štajersko. „Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Oglasi se raCunajo po 20 vinarje? ena petit vrsta. — Četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 vin. Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristoj- NaroCnina se plaCuje vnaprej. — Posamezna Številka bine za oglase je plaCevati po pošti na naslov : „Narodni stane 10 vin. List" v Celju. Izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: »Narodni List" v Celju. — Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Graška cesta štev. 1. Poziv! Vse cenj. somišljenike prosimo sedaj ob začetku zadnjega četrtletja I. 1907, naj širijo naš list, naj že sedaj skušajo ljudi pridobivati, da se ob novem letu odločijo za ,Narodni List'. Obenem prosimo vse one, ki so doslej zaostali z naročnino, naj store svojo dolžnost. Uredništvo in upravništvo »Narodnega Lista" v Celju. Kritizirati, a ne ubijati! Kar tu pišemo, veljaj kot opomin in .svarilo ne le našim političnim nasprotnikom, ampak tudi prijateljem in sotrudnikom. Govoriti'hočemo o mejah, v katerih se naj giblje v besedi in pisavi presojevanje oseb, za Katere se širša javnost zanima. Neizogibno je, dotakniti se večkrat osebe kakega poslanca ali župana ali učitelja ali župnika, v kolikor odločuje njih dejanje in nehanje o blagru okraja ali naroda. Če se škodljivo delovanje za skupnost pomembnih oseb javno pre-sojuje, bodisi, da se tudi ostro graja, vtegne to imeti za kraj ali celo deželo blagodejen vpliv, kajti prizadeti imajo priliko poboljšati se, narod pa ima priložnost vplivati, da taka merodajna mesta preidejo v roke mož, ki so vredni večjega zaupanja. Vendar pa ta pravica kritikovanja ne sme prekoračiti mej, nobena stranka ne sme začeti kar od kraja z ognjem in mečem ubijati in vse uničevati, kar enemu in drugemu voditelju ni po volji. Naša klerikalna stranka ali ,, Kmečka zvezaa je pa v zadnjem času krenila na to za slovenski narod nevarno pot. Svarimo svoje somišljenike pred enakim postopanjem, kličemo pa pravočasno tudi k obrambi in tesni združitvi, da LISTEK. 'V torek in petek. (Novela. — Spisal Josip Korzeniowski.) (Konec.) „Dobro", zakliče Mihael, »najdemo se zunaj blizu gozda." In že je izginil, zunaj stopil v voz in se odpeljal v mesto. Tudi častniki so poskakali na svoje konje n odjezdili proti določenemu kraju. Mihael in častnik sta stala nekaj korakov drug od drugega. Častniki so stopili na stran, ne da bi stopili s konj. Tedaj zakliče Mihael: „Dasi se nisem še nikdar dvobojeval, vendar bolje streljam kot vi, gospod. Ako bi jaz prvi streljal, za kar imam tudi pravico, bi to ne bil noben dvoboj več; kajti vaše življenje bi šlo rakom žvižgat. Prepustim vam torej prvi strel!" „Ali naj streljam'1" je vprašal oni svoje tovariše. Ti mu pa niso ničesar odgovorili. „Streljajte, gospod!" je kričal Mihael, ,.sicer ste takoj mrtvi!" Častnik je od groze zlezel skupaj, pomeril in sprožil. Mihaelu je odletel klobuk z glave. Častniki so molče sedeli na konjih kakor kipi. -.Naj vam bog odpusti in njen duh, jaz vam ne!" je zakričal Mihael in pomeril. Blisk, pok — ne bodo najboljši slovenski možje vsled rokov-njaštva naše duhovniške stranke v škodo naroda prisiljeni odtegniti se iz javnega življenja. Slučaj poslanca dr. Dečka nam to najboljše dokazuje. Dr. Dečko je mož, kateremu bi slovenska duhovščina morala biti vekomaj hvaležna, dr. Dečko/fe pa tudi z ozirom na svoje narodno delo mož, čegar ime bode vsak zaveden štajerski Slovenec zmiraj le s pijeteto (s posebnim spoštovanjem) izgovoril. Kako so pa čez tega odličnega moža planili duhovniški listi ,,Slovenec" in »Slov. Gospodar" pred dvema in pol leti? Družba dr. Korošca, vodja »Kmečke zveze", nadalje znani celjski profesor, ki je zdaj steber klerikalne posojilnice, in dr. Pegan, vodja klerikalne zadružne zveze v Ljubljani, so se vrgli čez moža, ki je bil že takrat hudo bolan, kar so napadalci prav dobro vedeli, s tako besnostjo in ostudnostjo, ki bode upamo ostala brez primere v slovenski zgodovini. Mož, ki je bil prvoboritelj za «f>ravice slovenskega jezika mnoga leta in sicer s krasnimi uspehi, je bil v „Slovencu" naenkrat razkričan kot najumazanejši žid, imenovan je bil prifrknjenec in še marsikaj, in znani profesor je razjarjeno vpil, da dr. Dečko mora biti mrtev. To so možje zdaj tudi dosegli in sorodniki dr. Dečka so še danes mnenja, da je grda klerikalna gonja umorila dr. Dečka. Kako korist ima slovenski narod od ostudne gonje duhovniške stranke v tem slučaju? Ta slučaj naj nas uči, kako se ne sme delati, če počemo ubiti Slovenci sami vsega, kar dob^ga imamo. Drug tak slučaj v najnovejšem času je poslanec dr. Ploj. Menda ni treba ponavljati, kar je splošno znano, da v zadnjih mesecih ni klerikalnega shoda in da ne izide številka klerikalnih listov, da bi se ne udrihalo po dr. Ploju. Zakaj? Ali se mu očita, da stori kaj v škodo volilcev ali v škodo slovenskega naroda ali svete cerkve ? Niti eno niti drugo se mu ne očita, vendar se in častnik je ležal smrtnozadet na tleh. Njegovi tovariši so poskakali raz kopje in ga obkolili. A on ni niti enkrat več zdihnil: krogla mu je šla skozi srce. Mihael se je poslovil od svojih prič, stopil v voz in odrdral. Tu se začne prozaični del povesti. Še pred Lubinom ga je prijel žandarmerijski častnik z dvema vojakoma. Odpeljali so ga v Lubin v ječo in čez dva meseca v Varšavo pred porotnike. Kakor hitro sem zvedel njegovo usodo, sem šel v ječo k njemu. Nikdar ga nisem videl mirnejšega kot takrat. Ko je prišel njegov proces na vrsto, je napisal mesto obrambnega govora Marinino in svojo povest od konca do kraja. Sodnici so jo brali z zanimanjem. Mihael se jim je v resnici smilil in pomneči pregovora: Snm-mum jus, summa iniuria, so porabili ta posebni način zagovarjanja in ga izročili komisiji zdravnikov. Jaz sem hitel k dr. M. in ga prosil sveta. On sam je sklical svoje kolege in jim dokazal, da je Mihael bolan na duhu. Poslali so ga k „Bonifratrom", kjer je l)il dve leti. Leta 18 . . je bil izpuščen iz norišnice. Od tedaj ga pa nikdar nisem videl drugačnega kot je danes: vedno zatopljen v misli, mračen ip molčeč. Celo meni gre vedno s pota. Vsako leto potuje v Hr.: vsak torek in petek hodi po tem drevoredu gorindol in seveda na oni klopi. Ako pa vpije neprestano, križaj ga, ker dr. Ploj noče biti hlapec domišljavega in neizkušenega mladeniča dr. Korošca. Ne rečemo, da se dr. Ploja ne bi smelo soditi, to je celo dolžnost vseh politikov povsod, kjer je tega res treba. Toda ali se pravi to, kar klerikalci delajo, koga kritikovati. To se pravi vse nizkotne strasti neukega ljudstva vzbujati zoper rojaka, ki je širšemu svetu znan kot ugleden parlamentarec in zastopnik ljudstva. Ali bodo naši politični krogi hladnokrvno igrali le gledalce pri tem grdem prizoru ? Ali bodemo pustili ubiti tudi Ploja kakor Dečka ? Vsakdo, kdor se s politiko bavi, ve tudi, kako dr. Korošec in „Slov. Gospodar" sistematično grizeta tudi druge slovenske može, n. pr. poslanca dr. Jurtela v Ptuju in dr. Hrašovca v Celju, da bi jima zagrenila veselje za narodno delo in postavila na njih mesta pedenj-možiclje iz ..Kmečke zveze". Glede dr. Jurtele so se ob priliki zadnjega ptujskega shoda klerikalni listi naravnost posmehljivo izražali, da so ga privedli do tega, da se bode umaknil iz javnega življenja ter so v svoji preširnosti izjavljali, da ga pustijo živeti samo še do končanja volitev v ptujski okrajni zastop. Dr. Hrašovca dr. Korošec na vsakem shodu smeši kot ,, starodavnega" poslanca in zelo lji obžalovali, ako je tudi pri dr. Hrašovcu dosegel, da se bode v škodo naroda pred Ko-roščevimi nesramnostmi umaknil iz političnega življenja. Imenovani gospodje, dr. Ploj, dr. Hra-šovec in dr. Jurtela gotovo niso kaki naši ožji pristaši in bodo nemara celo v zadregi, da smo se baš mi njih dotaknili, četudi zato nimajo vzroka. Mi se pa na to ne moremo ozirati in moramo z vso odločnostjo dati izraza splošni ne-volji narodno mislečega občinstva, da se s strani klerikalnih mogotcev narodno delavni možje na tak brezvesten način grdijo in suvajo iz javnega življenja, kajti predobro smo prepričani, da dr. Korošec in njegova družba ne bode postavila na ■ prideš ob teh dneh sem iz radovednosti, najdeš tn gotovo vedno Mihaela. Toda pojdiva! Dovolj je tega klepetanja!" Počasi sva vstala in pred nama je stopal Mihael. Kmalu potem se mu je približala mlada, lepa, elegantno oblečena dama ob roki mladega in postavnega gospoda. Kakor hitro je došla do njega, je pustil,a roko svojega spremljevalca, hitela k Mihaelu in mu poljubila roko. On pa jo je poljubil na čelo in vsi trije so šli skupaj dalje. »Kdo pa je bila ta dama?" vprašam. „Ali ne uganeš?" odgovori prijatelj smeje se „Ne", mu dem. „ Potem imaš malo bistroumnosti, dasi drame pišeš. To je bila Marinina hči, katero je Mihael po majorjevi smrti vzel k sebi, jo kar najskrb-neje vzgojil in srečno poročil." »Ubogi major!" sem vskliknil. „Toda, pojdiva nekoliko Ijjtreje. Rad bi |e enkrat videl njegov obraz!" Kmalu sva ga dohitela. On se je sicer stran obrnil od naju, ko naju je zapazil. Globoko so se vtisnile v mojo dušo plemenite poteze tega moža, kojega življenje, polno bolestne pretresjjivosti, je v mojih očeh več vredno kot prazni dnevi onih, ki jim gre vse po sreči in ki vsak dan vzklikajo: „Kako srečni smo! A kako nespametni!" Prevel Vitomir Borov. eo ce> >co P-H so OD co >tsq njih mesto kaj boljšega in dobro vemo, da s tem narod trpi efektivno izgubo. Tudi postopanje uradnikov in učiteljev nikakor ne sme biti odtegnjeno javni sodbi in nikdo ne more časopisju odreči pravice, ožigosati postopanje kakega uradnika ali učitelja, če stori v svojem poklicu ali izven istega kaj tacega, kar se dotika širšega občinstva. Te pravice se bode tudi naš list zmiraj posluževal. Toda kako se v tem oziru postopa v zadnjem času? »Slov. Gospodar", ki je že davno izgubil pravico do tega naslova, ne kritikuje slovenskih uradnikov in učiteljev v tu naznačenem smislu, ampak za njega je odločilno, ali je kdo duhovniški petolizec ali ne. Če to ni, mora biti uničen, naj svojo težavno službo še tako dobro opravlja in naj pri tem še tako trpi ves slovenski narod. Saj vendar v zadnjem času hoče „Slov. Gospodar" ubiti nadebudnega slovenskega gimnazijskega profesorja dr. P. v Maribora, ne iz razloga, ker je morebiti slab učitelj ali slab Slovenec, ampak za to, ker hoče ubogemu in neukemu ljudstvu v mariborski okolici ustanoviti dobro ljudsko knjižnico, kateri pa ni izprosil najprej blagoslova pri nadutem dr. Korošcu. Celjskega avskultanta dr. T. je spravil „Slov. Gospodar" v preiskavo z napadom zaradi ene same morebiti res nekoliko neprevidne besede, katero je rabil ob zaslišanju prič v zadevi šentjurskega shoda. Da se kak vzoren učitelj kot najpropalejši ničvrednež v „Slov. Gosp." ali celo iz prižnic ožigosa, zadostuje našim svetim kmečkim zvezarjem že dejstvo, če čita kak časopis, ki ni od duhovnikov priporočen. Kam pridemo po ti poti? To ni blagodejna kritika, to je brezvestno ubijanje najboljših mož izmed naroda vsled nečimernosti ene ali druge domišljave in trmaste osebe. Svarimo svoje somišljenike, da bi kdaj koli sledili klerikalcem na ti poti, naj si bode kdo še tak hud nasprotnik. Boj vseh proti vsem mora našo skupnost in naš narod le popačiti in oslabiti. Nič boljše ni pri naših gospodarstvenih napravah. Da je pravična sodba večkrat na svojem mestu, in celo potrebna, je tudi naše mnenje. Toda ali se celjska Zadružna Zveza in nje činov-niki, n. pr. za zadružništvo brezdvomno zelo zaslužni Fran Jošt, kritikujejo v klerikalnem časopisju, ker zadružništva ne razumejo ali ker zadružništvo zanemarjajo? Nikakor, Jošt se celo smeši, ker je bil baje tako neumen, da je izdal v najzadnjem času vzorna navodila za ustanovitev posojilnic, katera navodila vendar lahko tudi klerikalci za sebe izkoristijo in bi mu morali zato pravzaprav hvalo izreči. Toda kaj je njegova krivda? Morda deluje za nar. stranko? Ne, klerikalci ga celo smešijo, da povdarja nadstrankarstvo. In kaj je vzrok, da so zadnje tedne vse klerikalne časopise posvetili napadom na Jošta? Klerikalci Gorišek in drugi hočejo, da odpade kar največ posojilnic od celjske Zadružne Zveze, kar pač zastonj pričakujejo, in v ta namen morajo naslikati Jošta, katerega sami za strokovnjaka priznavajo, kot največjega brezbožneža. Ne gre se nam za osebo Frana Jošta, vendar pa moramo kot prijatelji napredka slovenskega zadružništva z vso odločnostjo zavračati to pusto in malopridno gonjo. In kak nauk sledi iz tega ? Iz tega izpre-vidimo resničnost obtožbe dr. Vrstovška, katero je zapisal v svojih lepših letih v »Domovini" o dr. Ktfrošcu, da je ta mož največji razdiralec v štajerski politiki. Njegovi politiki napadanja in ubijanja vseh, ki v klerikalni rog ne trobijo, se pa mora upreti vse razsodno občinstvo. Ne smemo pripustiti, da bode ta rokovnjaška stranka enega delavnega moža za drugim ubila, tesna združitev in organizirano delo za narodni napredek bi po naravnem razumu bil najboljši odgovor. Bliža se glavni zbor narodne stranke, ki bode, kakor upamo pokazal, da so se naše današnje besede upoštevale. Iz političnega sveta. V štajerskem deželnem zboru se je v sejah minolih dni zgodilo malo za Slovence pomembnega. Predlog poslanca Hočevarja radi Drave pri Središču omenjamo med štajerskimi novicami. V seji dne 1. t. m. je bila med drugim na dnevnem redu tudi prošnja savinske podružnice slov. plan. društva za podporo v svrho izpopolnenja poti v Savinskik planinah; odkazala se je dež. odboru, da utemeljenost prošnje preišče in eventualno dovoli enkratno podporo v najvišjem znesku po 1000 kron. Načelniki vseh deželnozborskih strank razun socijalnih demokratov so vložili na to predlog, da se vfproslavo 60-letnice cesarjevega vladanja podari večja svota v dobrodelne namene. V to svrho naj se izvoli poseben odsek 15 mož. V isti seji je nemški kmečki poslanec Brandl utemeljeval svoj predlog, naj bi se spremenile določbe glede vzprejemanja v oskrbovalna spre-jetišča, ker so se izkazale kot nezadostne. Posl. Roškar je utemeljeval predlog glede regulacije Pesnice v drugem predelu in je zahteval odstranitev mlinov s stare struge. v Zopet novo meščansko šolo dobijo Nemci v Eggenbergu pri Gradcu. Tozadevni predlog se je v torkovi seji izročil naučnemu odseku. Naši slovenski poslanci pa niso našli besed za naše zahteve. Z ozirom na predlog posl. Roškarja, dr. Jankoviča in drugih glede pospeševanja domače živinoreje se je vnela dolga debata, po kateri je bil sprejet predlog deželno-kulturnega odseka: dež. odbor naj dela pri vladi na to. da meja na Balkan in na Rusko ostane za živino zaprta in naj se stori vse potrebno za pospeševanje domače živinoreje. Deželni zbori bodo zaradi sklicanja državnega zbora na dne 10. oktobra zborovali le še do 8. oktobra. Mnogi ne bodo z delom, ki ga imajo izvršiti, do tega časa gotovi. * Nemška avstrijska socijalna demokracija ima od dne 30. septembra svoj strankarski shod na Dunaju. Državni zbor Perzije je sprejel po daljšem posvetovanju ustavo. Nižjeavstrijski deželni zbor je v seji minolega četrtka sprejel novo volilno postavo, po kateri se pomnoži število poslancev. Izdelana je postava, kakor smo že poročili, tako, da zagotavlja krščanskim socijalistom za nedo-gleden čas gospodstvo v deželi. Dunaj sam voli 48 poslancev. Pomnožilo se je število poslancev iz kmečkih občin za 5, in splošne kurije za 10 Volilec je v splošni kuriji vsak 24 letni državljan, ki že tri leta biva v občini. Prvotna zahtevaj da mora volilec biti obenem tudi občan, se je zavrgla. Male politične vesti. V niž j avstri j.skem deželnem zboru je dne 26. sept. dežr namestnik grof Kielmansegg izjavil, da vlada nima pomislekov proti volilni preosnovi, kakor jo nasvetuje dež. odbor, katera vsebuje, kakor smo sporočili zadnjič, velike krivice. Ločena soproga kralja naSakson-s k e m, ki je pobegnila s svojim učiteljem francoščine, dozdaj grofica Montignozo, se je sedaj poročila s svojim učiteljem na glasovirju, Tosellijem v Londonu. 115 shodov je sklicala na dan 6. oktobra t. 1. hrvaška socijalna demokracija po vsej Hrvaški in Slavoniji v prilog splošni in enaki volilni pravici za hrvaški sabor. Volitve v rusko dumo. Minole tedne so se vršile volitve volilnih mož, ki imajo voliti poslance za III. rusko dumo (državni zbor). Vrše se volitve brez vsakega zanimanja, ker vlada uduši v kali vsako svobodno gibanje. Kakor je doslej razvidno, bodo po veliki večini izvoljeni kandidatje zmernih strank, ki pa hočejo vendar reformo ruske države. Zoper volilno reformo v Istri kakoršno hoče doseči sedanja laška vlada se je dvignil med vsem slovanskim prebivalstvom velik vihar ogorčenja. Pa tudi umevno. Po tem načrtu bi bodoči isterski dež. zbor imel 39 poslancev in kljub temu, da je laškega prebivalstva v Istri le ena tretjina, bi jih dobili Lahi 24. Lahi bi imeli namreč veleposestvo (5), trgovsko in obrtno zbornico (2), mesta in trge (13), in nekaj od kmečkih občin in splošne kurije (4). To je vsekakor načrt, katerega bodo vedeli slovanski zastopniki Istre z vsemi silami preprečiti. Zaradi Macedonije. Baron Ahrenthal, avstrijski in Izvolski, ruski minister zunanjih zadev, sta imela te dni sestanek na Dunaju, na katerem sta se v prvi vrsti posvetovala o tem, kako konečno ustvariti mir in dobre odnošaje v Macedoniji. Želeti bi bilo seveda, da se konečno reši to vprašanje, posebej v korist tamošnji slovanski raji; toda mi prav iskreno dvomimo, da se bo izvedlo res kaj pametnega. Sicer pa pričakujemo dejanj. Pogajanja zaradi nagodbe se bodo kmalu zopet pričela in se bodo vrtela v glavnem krog bančnega in kvotnega vprašanja (t. j. vprašanja glede nadaljnega obstoja skupne papirno-denarne banke in glede razdelitve prispevkov obeh državnih polovic k skupnim stroškom.) Kakor se čuje, hočejo Madžari na vsak način svojo banko, niso pa več tako protivni zvišanju kvote za Ogrsko. V ogrskem državnem zboru že v prihodnjem zasedanju, ki se otvori dne 10. t. m. predloži minister Andraš zakonski načrt o volilni preosnovi. Ta bo sicer slonela na načelu splošnosti, vendar bodo okraji tako razdeljeni, da bo v korist Madžarom. V dalmatinskem deželnem zboru je prišlo minulo soboto do burnih prizorov. Vlada je bila Hrvatom že davno obljubila, da bo v Dalmaciji uredila jezikovno vprašaaje in uvedla hrvaščino kot uradni jezik. Ker pa vlada tozadevne odredbe zavlačuje, groze hrvaški poslanci z najradikalnejšimi sredstvi. Vedno odločneje zahtevajo tudi združitev Dalmacije s Hrvatsko. Veliki knez Friderik badenski, ki je vladal od leta 1856. nemško državo Baden, je umrl dne 28. septembra t. 1. Rojen je bil leta 1826. Veliko ulogo je igral v Francosko - nemški vojski. Deželni zbor na Zgornjem Avstrijskem je sprejel predlog gospodarskega odseka, naj se postavnim potom zabrani obrtoma razkosavanje posestev. V češkem deželnem zboru je hotel vložiti češki posl. Bfeznovski predlog, naj se izreče, da je nevredni čin vlade, da se izplačuje drž. poslancem skozi dva meseca, ko nič ne delajo, dijete, ker se s tem v ljudstvu vzbuja mnenje, da vlada poslance podkupuje. Mož pa za predlog ni dobil zadosti podpisov. Dopisi. Novacepkev pri Vojniku. Pri nas je ustanovila celjska „Prosveta" svojo ljudsko knjižnico. — In sedaj se huduje in jezi nad tem dopisnik ljubljanskega »Slovenca"; ne maramo se ž njim prerekati; da je bila ustanovitev krvava potreba, to vemo mi domačini bolj, ko pa kak »pujskar", ki je začel tu pri nas rogoviliti. Prav veseli nas, da je slavni gospod dopisnik tako vztrajno opazoval našo prireditev (če se ne motimo je tičal v onih »praznih palačah za pujske", ker nam hoče posredovati za društvene). Biti pa mora to zares »visok in učen gospod", pa še od sv. duha razsvetljen, da nam je v svoji krščanski učenosti razodel v »Slovencu" — da ima v Novi-cerkvi neka ženkica prazne svinjske hleve; povejte nam še ljubeznjivi gospod, kje so, da si jih pogledamo in vidimo, če bi ne bilo umestno, da se v teh »praznih palačah za pujske" stalno namestite; to ozračje bi vam dajalo vedno dovolj dobre dušne paše za človeka kakor ste vi. Mozirje. (Gospodarski shod.) V nedeljo, 28. pr. m. je priredil okr. odbor narodne stranke v Mozirju gospodarski shod v prostorih gosp. Zdravka Vasleta. Predsedoval je g. Alojz Gori-čar. V imenu okr. odbora pozdravi navzoče gosp. župan dr. Goričar, posebej državnega poslanca g. Ježovnika, g. potovalnega učitelja Goričana, g. dr. Božiča in g. Rebeka. Gosp. Goričan temeljito razpravlja o gnojenju travnikov, njiv itd. po-vdarjajoč njega neizmerno važnost za rodovitnost zemlje. Dal je kmetom veliko in lepih naukov, kako se zamore zemlja ohraniti rodovitna. Upamo, da so besede tudi padle na rodovitna tla. G. dr. Božič je orisal poti, kako bi se moglo povzdigniti kmetijstvo do višje stopinje, omenjal kmetijske šole, zimske kmetijske in poljedelske izobraževalne tečaje za odrasle posestnike, po-vdarjal, da kmet zemljo, od katere živi, mora dodobra poznati, ker jo le tedaj lahko tudi dobro obdeluje; treba tudi vzornih kmetij. Oba govora sta bila z burnim odobravanjem sprejeta. Navdušeno pozdravljen poroča državni poslanec Ježovnik o dosedanjem delovanju državnega zbora. Omenja predlog glede zavarovanja delavcev in kmetovalcev na stare dni, dalje predlog za dveletno vojaško službo, za odpravo zadnjih (vsaj zadnjih dveh) orožnih vaj, za preložitev istih ob času žetve; pojasni tudi, zakaj je vstopil s tovarišem Roblekom v »Jugoslovanski klub". Navzoči so odobravali korak g. poslanca. G. Rebek iz Celja govori o ustanovitvi mizarske zadruge. G. državni poslanec priporoča, naj v slučaju nesreč po toči, povodnji itd. občinski odbori sami izvolijo dva do tri cenilne može, ki . škodo cenijo ter poročajo stvar svojemu državnemu zastopniku, ter v bodoče naj ne čakajo več cenilne komisije od glavarstva, katera se navadno prepozno spomni. (Živahno odobravanje.) G. nadučitelj Knaflič govori o neizmerni potrebi skupnosti ter ožigosa cepljenje slovenskih poslancev v dva kluba. Drugi narodi imajo tudi zastopnike raznih strank, a ti so združeni v skupne klube. Sprejme se rezolucija, v kateri zbrani odločno zahtevajo združitev vseh slovenskih, hrvaških in srbskih poslancev v eden klub ter izjavljajo, da je postopanje poslancev slovenskega t. j. klerikalnega kluba slovenski stvari naravnost škodljivo: Dalje se sprejme rezolucija: 1. Gospodarski shod v Mozirju izreka nujno potrebo ustanoviti v gornjegrajskem okraju na deželne in državne stroške vzorno kmetijo z zimskim poljedelskim in gozdarskim poukom ter se obračajo na slovenske deželne in državne poslance štajerske, da zastavijo ves svoj upliv in storijo vse potrebne korake, da se ta zahteva izpolni. In dalje na predlog g. Vasleta: 2. Na gospodarskem shodu v Mozirju zbrani volilci odobravajo dosedajno postopanje svojega državnega poslanca in mu izrekajo [popolno in neomajano zaupanje. Gosp. Z. Vasle izraža ogorčenje nad podlo hujskarijo klerikalnih slovenskih časnikov. Nadalje predlaga rezolucijo glede železnice Rečica-Gornjigrad: „Na gospodarskem shodu v Mozirju zbrani volilci ponavljajo zopet zahtevo, da se zgradi železnica iz Rečice v Gornjigrad in Novoštifto in želijo, da stori g. državni poslanec V. Ježovnik v zvezi z drugimi slovenskimi poslanci na pristojnem mestu vse potrebne korake, da se ta zahteva v najkrajšem času vresniči." G. nadučitelj Praprotnik izraža ogorčenje nad nesložnostjo slov. drž. poslancev na eni, a pričakovanje na zopetno združitev istih na drugi strani. Shod je bil eden najlepših v našem okraju. Navzoči so poslušali pozorno in mirno, ni se zabavljalo, kakor je navada na shodih kmečke zveze, pač pa se je zbranim mirnim, dostojnim potom razjasnil položaj. Zadovoljni so bili tudi nasprotniki posl. Ježovnika, katerih je bilo tudi nekaj navzočih. Želimo več takih shodov! Sv. Jakob v Slov. gor. Znani bujska-joči fant Rabuza, ki je vse drugo kakor božji namestnik, jih je v petek dne 27. sept. v žup-nišču od nekega tukajšnjega narodnega fanta prav zasluženo pošteno skupil. Vsled tega vlada veliko veselje v celi župniji; morda mu izrazi ordinarijat globoko sožalje ter ga iz usmiljenja prestavi prav kmalu tje, kamor spada. Sv. Peter na Medvedovem selu. Minolo nedeljo je osrečil posl. Korošec tudi naš okraj s svojim shodom. Zbralo se je nekaj radovednega ljudstva, največ žensk. Korošec je prignal seboj iz Ponikve Lončarjevega Jakoba, ki je kazal ljudem svoje žulje, iz Šmarja pa Sto-klasa in Zopfa. Ta štiriperesna deteljica je -bogu bodi potoženo — predstavljala takozvano »kmečko zvezo". Korošec je zabavljal čez vse, zaganjal se v šolo in učitelje, češ da šolski pouk predolgo traja, da je preveč učiteljev in da le-ti velike davke kmetom povzročajo. Tako more govoriti o šoli in učiteljstvu ali političen bebec ali pa lump, ki hoče ob ljudski neumnosti dobro in brez skrbi živeti. Ženske so po shodu govorile, da so Korošec lep gospod, da lepo govorijo, da pa jih prav nič niso razumele, kaj so hteli povedati. Vuhred. V nedeljo dne 29. sept. je imela podružnica sv. Cirila in Metoda za Vuhred in marenberški okraj svoj toletni občni zbor in ob enem veselico v prid družbe. Občni zbor je dokazal vestno delavnost odbornikov, obenem pa tudi zanimanje kmečkega ljudstva za prekoristno šolsko družbo. Razni gospodje, ki so imeli prej v rokah vodstvo podružnice, pač niso znali privabiti kmetov k narodnemu delu! Razvila se je pri slučajnostih zanimiva debata. Podružnični blagajnik g. phil. Fr. Mravljak je ožigosal brezdomovinsko postopanje klerikalcev napram družbi, ki je letos prešla v roke za narodno delo vnetih rodoljubov. Zbrani kmetje in drugi narodnjaki so obljubili s tem večjo vnemo nabirati prispevke za diužbo, kar bodi najlepši odgovor takim laži-narodnjakom. Sklenilo se je ■ ■■■.■-• t>» ■ , v» '"J; . i' i ; '.Vn: U tudi v vseh narodnih gostilnah in prodajalnah v delokrogu podružnice uvesti nabiralnike, nadalje občinske urade pridobiti za to, da kolekujejo vse listine z narodnim kolekom. Isto velja tudi za posojilnice. Za vsako občino se je določil tudi poverjenik, ki bo nabiral denar. Z raznimi nasveti so še načrtali bodoči delokrog podružnice g. Pahernik, g. dr. Pregl, iur. Brunčko itd. Nato se je vršila veselica, ki je izmed vseh, ki so se priredile tekom sedmih let, uspela gotovo najboljše. Kljub slabemu vremenu je prišlo občinstvo od vseh strani, tako da so bili prostori našega narodnega gostilničarja g. Sgerma skoraj premajhni. Igra »Vaški modrijan" se je igrala izborno in vzbudila veliko smeha. Prireditev je izkazala čez 80 K za družbo Ciril-Metodovo. Za bodoče leto se je izvolil sledeči odbor: Matevž Bežan, notar v Marenbergu, načelnik; Anton Osrajnik, posestnik v Janževem vrhu, namestnik; phil. Fr. Mravljak pri Sv. Antonu, blagajnik; Edmund Kocbek, trgovec v Marenbergu, njegov namestnik; Ivan Lederhas, organist v Vu-hredu, tajnik; Peter Mravljak, veleposestnika sin pri Sv. Antonu, namestnik. Preglednika: F. Pahernik, veleposestnik v Vuhredu in Andrej Smole, nadučitelj na Remšniku. Devica Marija v Puščavi. Naše »katoliško" delavsko društvo je priredilo na Činžatu veselico, ki je pa ravno vsled prevelikega »kato-ličanstva" bila klaverna. Mislil je priti tudi poslanec Pišek, pa menda mu je zmanjkalo snovi za govor — kakor v Hočah — in ni ga bilo. Zato je pa župnik udaril po »političnih nasprotnikih". Pa kako naj tudi veselica dobro uspeva v hiši, kjer se še nedolžna narodna pesem ne sme peti, ker je preveč — zaljubljena. Občinstvo je bilo s prireditvijo jako nezadovoljno. Namesto res prave ljudske zabave politično hujskanje, gospodje katoličani, s tem ne boste mnogo pridobili! Vuzenica. (Vuzeniškim tajčbur-gerjem v spominsko kniigo.) Naši pametni purgarji bi radi postali slavni, kakor znani Žlemberžani. Svojo srečo, doseči ta cilj, so počeli poskušati posebno zdaj, ko se bližajo občinske volitve. Take volitve so namreč pri nas za nem-škutarje strašna težava. Zmagali bi radi na »celi črti", pa šmentanca, ko jihtje premalo! Toda oni so politiš zelo zreli, zato vedo, da si je treba v takem slučaju poiskati zaveznikov. In glejte ga — enega so že našli, namreč tistega, ki je že neštetokrat bil kaznovan in za katerega se v »Marburgerici" z dne 24. sept. tako preklimano potegujejo, češ da ga je baje g. župan nekoliko našeškal radi neke nove lumparije. Ker vemo, da je g. župan v celi zadevi popolnoma nedolžen, si tajčburgerskega pisanja v »Marburgerci" ne moremo drugače razlagati, kakor na ta način, da jim do polne zmage pri občinskih volitvah manjka še ta že neštetokrat kaznovani »indibidibum". Ga hočete mogoče celo za župana? Sicer bi bil še ta vedno najbolj vreden županskega stolca, če bi zmagali nemškutarji. Le lepo »vun spelite" celo reč, potem bomo še bolj brez skrbi peli: »Vuze-niške nemškutarje bi skupaj pobrali, jih v žakel zašili, pa v Žlemberk poslali." Zdaj nam pa do volitev zdravi ostanite, da bomo takrat še tudi imeli kake špase z vami! Iz podravske doline. V zadnji številki »Slov. Gosp." dopisnik o »shodu" pri Sv. Lovrenca nad Mariborom na prav pobalinski način omenja pristašev narodne stranke ter se hoče norčevati iz njihove inteligence in premoženja. Gotovo je imel zopet kak posvečenec roko poleg, ker si vsled odkritosrčnosti našega pohorskega ljudstva drugače ne moremo tolmačiti teh budalosti. Sedaj pa vemo tudi, koliko veljajo v »Slov. Gosp." v uvodnem člankn našteti shodi. Ako bi mi hoteli vse veselice šteti za shode, kakor to dela »Slov. Gosp.", bi lahko napolnili samo s tem tedensko številko »Narodnega lista". Kmalu bo smatral »Slov. Gosp." za shod in bo tudi kot takega razbobnal, ako bodeta dve terci-jalki kje klepetali. Pri Sv. Lovrencu se je vršila čisto navadna veselica in nič druzega! Ako je g. dr. Hohnjec tam nekaj pridigal — kar bi si bil čisto lahko prihranil, ker narodnostnega momenta sploh ni povdarjal, kar pa je v našem ponemčurjenem kraju prepotrebno — se to Še ne sme smatrati za shod. Sicer pa, zakaj nas vabite na veselico? Nešteto podravskih naprednjakov ste povabili mogoče radi tega, da nas potem nesramno napadate v svojem glasilu? Fej vam Ali veste, kako se taki ljudje imenujejo? Udeležili smo se veselice, ker bi bila lahko res velike važnosti za šentlovrenško okolico, ako bi se pri redila na zdravi narodni podlagi. Radovedni smo, koliko udeležencev bodete imeli prihodnjič, kajti na tiho vam na uho povem, da se ne bodete preveč prestrašili: razun svečenikov in le par pohlevnih njihovih podložnikov smo bili na veselici sami naprednjaki. Vedli smo se pa mirno, ker ni naša navada razbijati in ker nismo zahajali v krščansko socijalne kurze. Bi morali seveda iti še k vam v šolo. Pa brez zamere. Petrovče. Nekaterniki so torej sklenili skrbeti za to, da se bode nekdajni mir in sloga, katera je vladala od nekdaj v naših lepih Pe-trovčah, tudi zanaprej rušila. Izbirali so si ti ne-mirneži Petrovče za svoje novo bojno polje in strupeno seme razpora in prepira, katero so poskusili sejati v času državnozborske volitve, hočejo sedaj, ko si želi vsak kristjan zopet mira in sprave, s tem večjim veseljem raztrositi med našim poštenim ljudstvom. Znani celjski vikar in laški konzumar Gorišek je ustanovil v Petrovčah duhovniško posojilnico; vodil jo bo cerkveni ključar Anton Koren, njegova desna roka bo najbrže znani žalski kaplan Jančič, tajništvo pa namerava prevzeti gotoveljski organist Tone Goršek; dalje bode treba vjeti še nekaj kalinov, kateri se morajo vsesti na pripravljene limanice in duhovniška bojna posojilnica bo gotova. Petrovški skrajno nepriljubljeni cerkveni ključar in občinski predstojnik Anton Koren sili zopet v ospredje in želi najbrže, da se naj javnost zopet ž njegovo osebo bavi. Antona Korena je pred letom dni večina občinskega zastopa, katera pripada narodni stranki, iz usmiljenja še enkrat za župana volila v nad i, da bode mož, katerega je v teku zadnjih let nemila usoda preganjala, v bodočnosti vsem občanom pravičen in nepristranski župan. Pa varal se je vsak, kdor je bil tega mnenja. Anton Koren je ostal, kar je od nekdaj bil, namreč zagrizen klerikalec in slepo orodje hujskajočih duhovnikov. Pa tokrat bi bilo bolje za njega, če bi ostal lepo miren in se skril v ozadju, kajti v živem spominu imajo še vsi petrovški občani, da je pred nekaj leti tat odnesel iz neke miznice občinske pisarne, v kateri je »skrben" župan hranil občinski denar, čez osem sto kron občinskega denarja in Koren kot odgovorni župan se še dandanes brani vrniti ta denar občinski blagajni. V živem spominu je še vsem, da je bila pred nekaj leti cerkvena pušica petrovške romarske cerkve večkrat oropana, denar, katerega so darovali domačini in tuji pobožni obiskovalci petrovške cerkve, je — šel po vodi in Anton Koren je še dandanes petrovški cerkveni ključar! Oče Koren, kateri se je pri vsaki priliki potegoval za izvolitev istih poslancev, kateri so krivi, da so južnoštajerski hmeljarji z znano hmeljsko provenijenčno postavo sedaj tako hudo tepeni, čuti letos posebno občutljivo nasledke navedene postave, kajti dočim so drugi hmeljarji letos prodali hmelj od 60 kron višje, je Koren dobil za svoj hmelj komaj 40 kron od met. stota. Mož ima torej na celi črti nesrečo z denarjem, in kdor ima z denarjem smolo, naj se ž njim raje ne peča; a naš Koren je drugega mnenja; sedaj še hoče poskusiti s posojilnico, misleč, da bo z isto imel več sreče. Iz Veržeja. V nedeljo dne 6. okt. nas hoče počastiti s svojo prisotnostjo naš poslanec g. Roškar. A glavna točka na shodu ne bo poročilo g. Roškarja, temveč ustanovitev pododbora »kmečke zveze" za naš trg. Dolgo so se že pripravljali tajno na sličen shod naši črni generali. Iz Maribora je prihitel preparirat naših tržanov g. dr. Kovačič, ki v potu svojega težavnega dela istega dne ni našel toliko časa, da bi obiskal svoje stariše. Pri delu mu dobro pomaga križevski župnik Weixl, ki stega svoje prste tudi po Veržeju, ker živi naš občečislani župnik preveč složno s svojimi sosedi. Ker predobro poznamo zahrbtne namene dr. Koroščeve stranke, zato se bomo vedeli ravnati. Zgage in zdražbe teh gospodov »kmetov" so nam že dobro znane. Veržejci! Na nas leži, da ohranimo še nadalje našo trško čast in svobodo neomadeževano. Zato pa dne 6. okt. ne dopustimo, da bi začel poganjati v našem trgu klerikalizem svojo kal. Na noge torej trg in okolica! Pridite v obilnem številu na shod in pokažimo črnim generalom, da v našem trgu ni torišče za -klerikalno pustolovstvo. Vi Kristusovi namestniki pa v cerkev in farovže! Vaš učenik ni sejal po zemlji prepira. Svojim somišljenikom ob slovesu: Na svidenje pri delu za napredek štajerskih Slovencev! Dr. Tone Gosak. Štajerske novice. Celjski mestni očetje in pravica za Slovence. Kakor smo že poročali, je dovolilo c. kr. namest-ništvo v Gradcu z odlokom z dne 2. septembra 1907. oddajo v zakup gostilniške obrti g. Roberta Diehla g. Josipu Stelzerju, uvažuje dokazano bo-lehnost g. Roberta Diehla kot važen razlog za oddajo v zakup in uvažuje dejstvo, da pri Josipu Stelzerju ni nobene ovire v smislu obrtnega reda. ® OB* M* o B o M* B O B co o p tr1 p 0C< M* CP3 Ker je bil s to razsodbo predrugačen odlok mestnega magistrata v Celju, ki ni dovolil te oddaje v zakup, zagnal je celjski občinski zastop velikanski hrup, kakor da še je zgodila celjskim Nemcem največja krivica. Občinski odbornik g. dr. Kovatschitsch je imenoval ta slučaj „din kras-ser Fall", in seveda je bil sprejet predlog, da se občina pritoži zoper omenjeno sodbo c. kr. na-mestništva v Gradcu. To vpitje in ta fingirana nezadovoljnost se mora imenovati naravnost predrznost, če se pomisli, kako radodarni so mestni očetje za oddajo v zakup gostilniške in celo žga-njarske obrti, če se gre za nemške kompetente. Mestni magistrat je dovolil v zadnjih letih oddajo sledečih gostiln oziroma žganjarn v zakup: 1. gostilne Matilde Smekal na Grabnu št. 4. na Franca Kasch; 2. gostilne ,.zur Krone'1 bratov Reininghaus na FlorijanaBayer; 3. žganjarije sedaj še umrle Marije Zangger na namestnika Roberta Zangger; 4. gostilne sedaj rajnega Gustava Pallos na Matildo Dvorschak; 5. gostilne Gajschek v graški ulici na Jožefa Koštomaja; 6. žganjarne Marije Janesch na glavnem trgu na Antona Prevtz; 7. gostilne Ernesta Fannin-ger na glavnem trgu na Josipa Sekulitsch; 8. gostilne Ludvika Kossar, sen. na Jožefo-vem trgu na Karla Schantla; 9. gostilne Marije Kanduscher na namestnika Ivana Habjana; posebno pa v zadnjem letu 1907.: 10. gostilne Antona Altziebler v graški ulici na J o s i p a V e r c h n i a g g, ki je bil obsojen glasom razsodbe c. kr. okrajnega sodišča v Konjicah z dne 17. 1. 1907. U 20/7/12. po § 3. zakona z dne 25. 5. 1883. št. 78. d. z. na 10 K globe; 11. gostilne „Deutsches Haus" na Gustava Ursprung; 12. gostilne Karla MOrtla na Jožefovem trgu na Marijo Medved; 13. žganjarije Karla Teppei Bogengasse na Franca Ranzinger, trgovca v Celju; 14. 14. gostilne konzorcija „Stadt Wien" Bis-marckplatz na Jakoba Heissenberg. Iz teh slučajev se vidi, kako lahko je doseči oddajo v zakup gostilniške obrti v Celju, in je naravnost nečuveno, zakaj se je to oddajo v zakup Slovencu Robertu Diehlu zabranilo, celi vrsti nemških kom-petentov pa se jo dovoli. Če je c. kr. namestni-štVo spremenilo neutemeljeno razsodbo mestnega magistrata v Celju v zadevi Roberta Diehla, je storilo le svojo dolžnost, da zabranjuje vnebo-vpijočo krivico. Vedeli bi vendar radi, kakšni razlogi so obstojali za oddajo v zakup gostilniških obrti občinskih zastopnikov Karla Mdrtel-a in Karla Teppei-a lanskega leta. V slučaju Karla M(jrtel-a oddala se je gostilniška obrt v zakup celo ženski Mariji Medved; sploh so bili skoraj vsi slučaji taki, da bi se morali preiskati. Mestni magistrat je posebno radodaren z oddajo žganjarn. Razven že imenovanih slučajev je dobil žganjarno tudi Gustav Stiger, trgovec v Celju. Jakobu Leskoscheggu se je dala gostilniška koncesija pri ,.Angel-u" v Celju, akoravno je bil obsojen glasom razsodbe c. kr. okr. sodišča v Celju z dne 11. aprila 1907 BI 131/7/4 tedaj že pred-kaznovan radi prestopka po § 299. k. z. in po § 12 z. o kužnih živinskih bolezni na 50 kron globe, — Ti slučaji navajajo se v osvetljenje celjskih razmer, v osvetljenje težav, s katerimi se morajo boriti Slovenci, če prosijo le za mrvico pravice, in v osvetljenje nemških „kulturtregar-jev", ki kar zbesnijo, če zahtevajo Slovenci svojo pravico, kar pa ne sme imponirati c. kr. vladi. Shodi dne 6. oktobra. Opozarjamo še enkrat na shod somišljenikov nar. stranke iz Maribora, Studenc, Pobrežja, Karčevine in Leitersberga, ki se vrši v nedeljo ob pol 11. dop. v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru. Pride predsednik stranke dr. V. Kukovec. — V Žetalah pri Rogatcu se vrši shod narodne stranke po rani maši pri g. M. Berlisgu. Govorilo se bo o kmečkem stanju in o pravi kmečki organizaciji. Možje iz Žetal, Kočic, Čermožiš, Nadol, Dobrine, Do-načke gore in Sv. Roka, pridite na kmečki shod! Imenovanja. Sodna tajnika I. Erhartič v Celju in Franc Kuess v Celovcu sta imenovana deželno-sodnim svetnikom. Okrajni sodnik za Cirknico je imenovan Rudolf P e r š e, za Kranj Ivan Pogačnik. Sodnijska imenovanja. Hubert Wagner, doslej okr. sodnik v Šmarju, je imenovan okr. sodnikom v Laški trg, v Šmarje pa za okr. sodnika Anton Mladic iz Postojne. — ¥ nedeljo, dne 6. oktobra Sodni adjunkt dr. Pavel Clemenschitsch pride iz Ptuja v Celovec, dr Geršak iz Mokronoga v Ljubljano. Sodni adjunkt Franc Friedl pride iz Slov. Gradca v Rožek. Sodnijska imenovanja. Z zadnjimi sodnijskimi imenovanji nikakor ne moremo biti zadovoljni. Vladd nam je zopet Nemcem na ljubo prizadjala klofuto. Proti lažnjivemu načelu o posestnem stanju je v Laškem trgu nastavila, kakor smo že poročali, Nemca Wagnerja, tako da sta v sodnem okraju z 99% Slovencev okrajni sodtfik in sodni pristav oba Nemca. Res je prišel v Šmarje mesto Nemca Wagnerja Slovenec Mladič, toda Šmarje je izključno slovensko, kjer nemški sodnik ne more narodnega značaja trga Oškodovati, pač je pa smatrati v Laškem trgu imenovanje Nemca vodjem okrajne sodnije kot očividno ojačenje umetnega nemštva, Če je g. Erhatič v Celju imenovan sodnim svetnikom, to za Slovence nima pomena, ker Erhatič ni imenovan k okrožni sod-niji, kjer je sedem nemških svetnikov in le eden Slovenec, ampak ostane g. Erhatič na dosedanjem mestu pri okrajni sodniji. Poštne spremembe. Gdč. Fanika Zinauer, dosedaj poštna oficijantinja v Velikovcu na Koroškem je imenovana za poštno upraviteljico v Grižah pri Celju. Deželnozborski mandat dr. I. Dečka prost. Kakor znano, je gospod dr. Ivan Dečko, ki je poleg dr. Hrašovca voljen v deželni zbor za celjski in sosedne okraje, že blizu 3 leta bolan na živčni bolezni, od katere bode še težko kdaj popolnoma okreval. Pred tednom dnij se je določilo čez dr. Dečka sodno oskrbstvo in je imenovan ku-ratorjem njegov svak g. Anton Cvenkl. Iz političnega stališča je ta dogodek važen vsled tega, ker je s tem dr. Dečko tudi nehal biti deželni poslanec in je ta mandat postal prost. Vprašanje je, ali bode dopolnilna volitev odrejena, ker se šestletna doba zasedanja štajerskega deželnega zbora bliža koncu in so prihodnje leto splošne volitve. S težkim srcem se ločimo od dr. Dečka kot deželnega poslanca in politika, kajti dr. Dečko je mož, čegar ime bode v politični zgodovini štajerskih Slovencev zapisano med prvimi. Potovalni učitelj Vladimir Pušenjak, ta sladki nadstrankar, za kakoršnega se je v Celju izdajal, je šel od celjske Zadružne Zveze h klerikalni ljubljanski Zadružni Zvezi. Že več tednov sem je na najostudnejši način blatil po ljubljanskem „Slovencu" ono Zadružno Zvezo, katere uslužbenec je doslej bil, in dela to sedaj še v večji meri. Mi molčimo! Toda konec bo tudi naše potrpežljivosti, in takrat, gospodine Vlado, se bo tudi na vaši glavi raztopilo maslo! Le naprej! Katoliški ovaduhi na delu. Vrli katoličani Korošec-Vrstovšekove sorte so se spravili zdaj nad slovensko dijaštvo. Zadnji Gospodar prinaša par člankov, nevrednih vsakega drugošolca, neumnih kot noč, in vendar iz peresa ,.veroučitelja" celjske gimnazije. Ovaja se dijaštvo zaradi gibanja, ki je zavelo med njim za osamosvojitev duha; slika se ga slovenskim staršem kot brezversko, kot dijaštvo, ki bo globoko zabredlo in se tako hoče profesorje in starše naščuvati na mlade fante. In zakaj ? Vse za to, ker dijaki mislijo samostojno in ker Cestnik, Fon in Gorišek v Celju vkijub svojemu drznemu nastopu med dijaštvom ne morejo dobiti mnogo članov za — „katoliška''(?) dijaška društva. Naše dijaštvo je in ostane po svoji ogromni večini neodvisno, samostojno. Odtod ta jeza, odtod to ovaduštvo v Gospodarju, odtod tudi postopanje profesorja Fona, ki je s svojim vrlo-katoliškim jezikom dosegel pri g. dr. Vrečku, da se „Svoboda" ne bo več tiskala v Celju, ki je ovadil dijake tudi pri nemškem ravnatelju Proftn ter pri zagrizenem nemškem nacijonalcu Eisnerju. Taki ljudje ne zaslužijo niti, da se jim v obraz pljune! Fej ovaduhom! Pavel dr. Verstovšek. Mož je bil svojs dni Savel. Kot tak je bil neizprosen sovražnik dr. Korošca. To izhaja, kakor konštatira „Domovina" od ponedeljka, iz članka, ki ga je priobčil Savel dr. Verstovšek v isti „Domovini" dne 11. marca 1904. leta, kjer je govoril o Koroščevi politiki, „ki vedno razdira in blati, četudi n e -osnovano in psuje vse, ki niso njegovega mnenja, za liberalce, brezverce, kjer dalje imenuje dr. Korošca lažnjivega dopisuna, mu očita perfidnost, ga imenuje ,.zavratnega prijatelja", ki je „vedno sladek spredaj, a za hrbtom obira". In danes? Savel bi rad vsi Slovenci na vinsko trgatev bil poslanec, zato je postal Pavel in se je vrgel svojemu ,.zavratnemu prijatelju" zopet okrog vratu. Ti ljuba nedolžnost! Štajerski deželni zbor in slovenske meščanske šole. Dne 27. sept. je bil v deželnem zboru tudi razgovor o meščanskih šolah, ker dobi Aus-see na Gor. Štajerskem trorazredno meščansko šolo. Kakor smo svoj čas sporočili, je ministerstvo pred dobrim mesecem dni izdalo navodila za toliko zaželjeni novi učni red na meščanskih šolah. Znano je, da se je štajerski dež. odbor v očigled našim zahtevam po slovenskih meščanskih šolah vedno izgovarjal, češ, predno se ne izvrši reforma meščanskih šol, ne moremo dati nič. Sedaj se je to zgodilo, in sedaj bi bila tudi prilika, da slovenski poslanci z vso močjo povdarijo v deželnem zboru naše zahteve. A doslej se ni oglasil še nobeden. Čudimo se temu in najodločnejše obsojamo to brezbrižnost. Ob vsaki priliki bi morali povdariti naše zahteve, kakor to delajo Nemci, a — mi molčimo. Nemci se organizirajo. V nedeljo ustanovijo v Konjicah nemško politično društvo za konjiški okraj. To nam bodi znamenje, da sklenemo povsod svoje vrste. Za konjiški okraj se vrši v kratkem tozadevni shod! Somišljeniki, na krov! Cesar je pomilostil brata Poredoš, ki sjta letos na spomlad ubila v Št. Petru pri Mariboru mlinarja Koronika in sta bila zato obsojena na smrt. Janez Poredoš je dobil osemnajstletno, brat pa dosmrtno ječo. Za volilno reformo v deželnem zboru. Dne 30. septembra je bilo pri deželnem glavarju grofu Attemsu in namestniku grofu Claryju odposlanstvo socijalno-demokratičnih organizacij z zahtevo, naj se vprašanje spremembe volilnega reda za Štajersko v smislu opravičenih zahtev delavstva po večjem zastopstvu vsekakor reši, predno se razpusti sedajna zbornica, tako da se bo prihodnje leto Volilo že po novem volilnem redu; če le mogoče, naj bi se sprejela nova postava že v tem zasedanju. Oba, namestnik in glavar, sta sprejela odposlanstvo jako prijazno, zagotavljajoč, da pride vprašanje gotovo še pred razpustom pred deželni zbor; v tem zasedanju bo najbrž to nemogoče, ker traja le še do 8. okt. in se vrše sedaj pogajanja med strankami, nakar pride šele razpravljanje v odseku. Zagotovila sta, da se deželni zbor tokrat samo odgodi iu se skliče zopet ali decembra ali februarja meseca. — Tega dne so se zbrali tudi načelniki raznih strank drž. zbora k posvetovanju o volilni reformi. Gostilno pri jelenu v Celju je s 1. oktobrom zapustil dozdajni krčmar, vrli, odločni in vsem priljubljeni Slovenec g. Jože Koštomaj. Prevzel je gostilno neki Katsch iz Maribora, ki, čeravno rojen Slovenec, noče razumeti slovenskih naročil. Istotako ne natakarica. Opozarjamo na to celjske Slovence in slovenske kmete iz okolice. Opozarjamo jih, da je v bližini gostilna vrlega Slovenca g. Diehla. Če hoče novi gostilničar pri Jelenu imeti slovenski denar, naj se njegova ušesa tudi privadijo slovenski govorici. Celje. Umrl je dne 19. sept. uradni vodja celjske mestne šparkase, Gustav Rostok. Zaradi otroškega vrtca v Gaberjih je zadnji „Slov. Gosp." grdo pobalinsko napadel dr. Božiča kot odbornika okoliške občine celjske. Primeren odgovor na to bo dal občinski zastop sam. Gospodarski shod v Gornjemgradu minolo nedeljo je uspel sijajno. Nad 300 kmetovalcev se je zbralo, da čujejo na eni strani svojega poslanca, in da na drugi poslušajo moža, ki se vestno bavita z gospodarskim vprašanjem. Državni poslanec g. Ježovnik je bil burno pozdravljen in je razpravljal o dogodkih v državnem zboru, posebej, v kolikor zadevajo kmetijstvo. Izrekla se mu je soglasno in z navdušenjem zaupnica, za katero so glasovali tudi bivši njegovi nasprotniki, celo odborniki po klerikalcih ustanovljenega izobraževalnega društva. — G. dr. Božič je razpravljal o potih k zboljšanju kmetijstva, ietotako g. potovalni učitelj Goričan. Ostro se je obsodilo hujskanje klerikalcev, posebej „Slov. Gosp." in sprejele so se resolucije, kakor popoldne na shodu v Mozirju, o katerem poročamo na drugem mestu. — Povdarjamo, da se je shod zvršil brez vsakega hujskanja, v splošno zadovoljnost tudi navzočih nasprotnikov. Velik kmečki shod se je vršil dne 29. sept. v Pischelsdorfu na nemškem izhodnem Štajerskem. Navzočih je bilo nad 1500 kmetov. v Narodni dom v Celju! Sv. Janž na Dravskem polju. Dne 10. okt. ob 10. uri predpoldne se blagoslovi tukaj nagrobni spomenik g. A. Goloba, nadučitelja pvi Sv. Marjeti na Dr. p. Ker se pogreba, ki se je vršil ob največjem snegu, niso mogli vsi udeležiti, imajo sedaj priliko, skazati rajnemu zadnjo čast. Nekoliko o vinski ietini. V ormoških in*lju-tomerskih goricah bo trgatev glede množine še precej dobra, glede kakovosti izborna. Grozdje je imelo letos že koncem septembra v sebi več sladkorja, nego lani ob trgatvi. Najbrž ga bo 22%-morda še več. — Tudi v Halozah so ponekod bili obvarovani toče in bodo imeli dobro letino. — Celo v krajih, ki splošno niso znani kot dobri vinski, bo letos precej dobra trgatev in izvrstna kakovost. Tako n. pr. v šmarskem in kozjanskem okraju, kjer so n. pr. okoli Podčetrtka in Buč že skoro sami novi nasadi. V Konjicah pri glavarstvu imajo zdravnika dr. Gantnerja, ki za največjo silo lomi nekaj slovenski. Ravno tako malo ali skoro nič slovenskega ne zna konjiški okrajni živinozdravnik Maks Graf. Moža sta sicer nedolžna, a ožigosanja vredni so tisti, ki so ju semkaj poklicali! Mislite si, kako občujeta ta dva gospoda z nemščine neveščim ljudstvom, ko se je jela širiti škrlatica in pri svinjah rdeča bolezen. Male dnevne novice. V S r o m 1 j a h pri Brežicah dobijo poštni urad. —Na Z do lah pri Kozjem je 16 letni fant Jožef Brijal streljal iz stare zarjavele pištole. Pri tem se mu razpoči cev, strel gre fantu v prsa in, ga grozno razmesari. Mladenič je umrl. — Dekan v Slovenski Bistrici je postal g. Franc Bohak, uestni župnik tamkaj. — V Mariboru se je dne 25. septembra ustrelil s svojo vojaško puško v dravski vojašnici častniški sluga Jožef Wagner od 47. pešpolka. — Glavna sokrivca pri velikanski galjufiji na južni železnici v Laškem trgu, sluga Schonthauer in uradnik Pohl sta izročena okrožnemu sodišču v Celju. Zadeva pride najbrž še v tem porotnem zasedanju na razpravo. Svojo ženo je umoril kočar Juri Dov-nik pri Mariboru. Ustrelil jo je z revolverjem. Zaprli so ga, — V o j a š k i novinci so poklicani na 16. t, m. — Nov poštni urad dobijo v Studencih pri Mariboru. — V gozdu v Studencih pri Mariboru je našel posestnik Sene-kovič okoli 50 let starega moža mrtvega, z rano iz samokresa v glavi. Najbrž samomor. — Poštni uradvJuršincih dobi poštnega sla in sicer za vasi Stremeč, Dragovič, Pesjak, Gerlince, Za-gorce, Zagorski vrh, Oblake, Senčak, Sakušak, Gradašek, Gabernik, Moste, Hlaponjce, Kukova, Vimšak, Vodol. Raznašal bo trikrat v tednu. Poštne nabiralnike dobijo v Grlincih. Zagorcih, Oblakih, Senčaku, Mosteh in Hlaponjcih. — Mariborski protestantski pastor M a h -nert toži nemški list mariborskih slovenskih (?) duhovnikov, ,.Siidudilk, vsakovrstnih stenskih ur, srebrnih in zlatih prstanov, uhanov, zapestnic, verižic, priveskov itd. Velika izber očal, naočnikov, zdravniških in drugih termometrov, barometrov, tehtnic za vino, mošt, žganje itd. Prosim, oglejte si mojo trgovino in zalogo. Velika delavnica za vsakovrstna popravila. Vsakomur je na ogled stotine zahvalnih in priznalnih pisem. Naročite cenike, katere razpošiljam 102 zastonj in po&tnine presto, 26-6 Točna postrežba! Nizke cene! S 5 I Pazite na zvezdno a je najcenejši in dokazano najboljši umetni gnoj, ki tfmriijtnfMiij tSjBStrh vsebuje fosforovo kislino; poraben za vsako vrsto rastlin in za vrednega izdelka- vsako zemljo iz tovaren za Tomasov fosfat v Glavni zastopnik za Spodnještajersko je trgovina z železnino in poljedelskimi stroji Cenilci in poučni spisi zastonj. ..MERKUR" p "?JdHS ^ Ki Celje. Kdop naroči cel vagon, dobi posebni popust. Kdop gnoji s Tomaževo žlindro naj rabi tudi zraven kalijevo sol ali kajnit najniž/ceni1^ 1 trgovini z železnino „MERKUR" P. IHajdič, Celje Gnojenje z umetnim gnojem se dvojno povrne, to pričajo dokazi, ueniki in poučni spisi zastonj. P 11 ■m« ............i mm EDINA SLOVANSKA DELNIŠKA ŽIVLJENSKA ZAVAROVALNICA Najugodnejše in najcenejše zavarovanje: a) slučaj smrti. b) Za slučaj smrti in doživetja. e) Zavarovanje dote in oprave nevest. d) Moderno zavarovanje s sočasnim obrestovanjem vseh vlog. e) Moderno zavarovanje s sočasnim zavarovanjem za slučaj nesposobnosti. f) Najrazličnejše kombinacije zagotovljenja pokojnine. Najboljši zavarovalni pogoji; a) Zavarovani znesek se izplača popolnoma tudi v slučaju samomora, dvoboja, če je bilo zavarovanje dve leti brez prestanka v veljavi. b) zavarovalne listine ne zapadejo, če so tri leta v veljavi, in Ce ni nanje podano posojilo. c) Zavarovalne listine, ki so bile vsled neplačane »avarovalnine zmanjšane ali zapadle, se more kadarkoli tekom treh mescev obnoviti, to obnovljenje ni odvisno od zdravstvenega stanja še živečega zavarovanca. d) Na zavarovalne listine, ki so najmanj tri leta v veljavi, dovoljuje družba posojila za zmerne obresti. e) Vojni riziko je v vseh zavarovanjih (izvzemši samo vojake po poklicu in osebe, ki izvršujejo vojaško službo pri mornarici) takoj od za-Cetka in sicer do zneska kron 10.000 brezplačno vštet. Mam mmJIL Okrajni zastopnik L 99 99 j » 99 99 99 xt "V v s SPLOŠNA DELNIŠKA S DRUŽBA ZA ZAVAROVANJE Celju je gosp. Terček Alojzij, Schillerjera ulica St. 3 Mariboru je gospod Tomažič Iran, Tegetthofova ulica 10 Sir. Lenartu v Slov. gop. je gospod Zemljič Josip ___ _ _ v Brežicah je gospod Holy Josip. _ jij rj~j-"ujjijj ri_-i-Lrirjr.i .rjij-uiiv- -i-r - i—i"i ....... i « iihiii »iikiii 97 8-^-8 IS! o