.E3-a.ja,T7-I :b.rošc. Obravnava na srednji stopinji. ZTčni jpripomočki: Vsak učenec naj ima mrtvega hrošča, učitelj tudi mrtvega hrošča in povekšano podobo hrošča, ličinke in bube. Če je mogoče, naj ima učitelj tudi živo ličinko. I. Popis hrošča. Danes bodemo nekoliko natančneje ogledali hrošča, ki ga ima vsak iz mej vas pred soboj! — V koliko delov razdelujemo te!o hroščev (kebrov)? — V tri. — Iraenuj jih! Glava, oprsje in zadek. — Koliko delov bomo tudi na rujavem hrošči razločevali? — Tudi tri. — Vzemite zdaj hrošča v roko! Hočemo si najproj njegovo glavo ogledati. Kakšna je njegova glava glede velikosti? — Majhna. — Kaj vidite vse na glavi? — Očf, tipalnici in usta. — Kakšne so njegove oči? — Precej velike in negibljive. — Kakšne ste tipalnici na koncu? — Debelejši. — Bomo rekli: Tipalnici ste veterničasti! — Četnu so tipalnice? — Da ž njimi tipa. — Kje pa ima hrošč usta? — Spredaj. Njegova usta so grizoča, ker ž njimi grize. Povej til (Tukaj se vse ponovi in zapiše.) Telo hroščevo razdelujemo v tri dele in sicer: Glava, oprsje in zadek. Na glavi ima precej velike negibljive oči, veterničaste tipalnice, s katerirai tipa in spredaj grizoča usta. Kateri del bodemo zdaj opazovali? — Oprsje. — Koliko členov razločujemo na oprsji? — Tri. — Kako podobo imajo ti členi? — Podobo obročkov. — Prvi se imenuje vratni ščit! — Kaj se nahaja na vsakem členu? — Po dve nogi. — Koliko parov nog ima hrošč? — Pri nogi razločujemo zopet tri dele. — Zgornji del je stegno, srednji golen in spodnji stopalo. — V kaj se končujejo noge? — V krempeljce. — Jih opazite (razločujete) na vašem hrošču? — So veliki? — Ne, majhni. — Koliko kril ima hrošč? — Štiri, dve trdi in dve mebki. — Na katerem obročku se nahajate trdi krili? — Na drugem zgoraj. — Kje se nahajajo mehka kožnata krila? — Na tretjern obročku. Bomo vse ponovili in zapisali! Oprsje je iz treh obročkastih členov, prvi se imenuje vratni ščit. Na vsaketn členu ste po dve nogi, katere se končajo v male krempeljce. Zgoraj na drugem obročku se nahajate trdi krili ali pokrovki in na tretjem kožnata krila. Kateri del hrošča je največi? — Zadek. Kaj vidiš na njetn? — Obročke. Koliko jih je? Štej jih! — Šest. — Med temi obročki zapazite inajhne luknje; skozi te hrošč diha. V kaj se končuje zadek? — V dolgo navzdol pripognjeno špico. Se ponovi in zapiše! Zadek je iz 6 obročkov, med temi so inajhne luknjice, skozi katere hrošč diha. Zadek se končuje v dolgo navzdol pripognjeno špico. Kake barve je hrošč zgoraj? — Rudečorujave. — Kake barve so tipalnice? Tudi rujave. Kake barve so noge? Rujave. Kak je hrošč na obročkih zadka? Rožnast. Drugače je črtie barve. Pokrovke, tipalnice in noge hrošča so rujave; obročki zadka so rožnati, drugače je črne barve. II. Ob čem se živi, kako sc pomnožuje; — škoda. V katerem letnem času vidimo hrošča? Vzpomladi. — Inienuje se zato tudi vzpomladnji hrošč. — Kateri je že opazoval kako hrošč leti? — Kdaj leta najraje? — Zvečer. Kaj si slišal? Brenčanje. Kaj mislite s čiui brošč tako brenči? — S trdirai krili, kateri se glodate. Se ponovi in zapiše. Hrošči se prikazujejo vzpomladi meseca maja in zvečer z glasnim brenčanjem okoli rojijo. Se prikaže hrošč vsako leto v velikem številu? — Ne, vsako četrto leto, po nekaterih krajih tudi vsako tretje leto. — Leto, v katerera se hrošč v zelo velikem številu prikaže, imenuje se hroščevo leto. Je bilo letos tudi hroščevo leto? — Ob čem se živi hrošč? — Ob listju in cvetju. Vidite otroci, ravno s tem nara delajo hrošči zelo veliko škode. Velikokrat ste uže videli meseca maja češpljo, slivo in druga drevesa gola, kakor bi se bila posušila; to je hroščev nič vredni čin. — Hrošči tako vjedajo prvo polovico maja, potem se še le počasi zgubljajo. Samci prej poginejo. Se ponovi in zapiše! Hrošč se prikaže vsako četrto leto v velikem številu, živi se ob listju in cvetju in nam s tem zelo škoduje. Saraice se potein zarijejo v zemljo in odložijo tukaj kakih 40—50 belkastih jajčic, iz teh se razvijejo čez nekaj časa živalice, katere vsak iz mej vas dobro pozna; imenujejo se ličinke, ogreci ali tudi podjedi. Kdo ve, zakaj se imenujejo podjedi? — Dobro si povedal! Te živalice nam podjedajo koreninice. Tukaj vidite tacega podjeda ali ličinko! (Učitelj pokaže!) Hočemo si ta škodljivi mrčes nekoliko ogledati! Kako dolg je ta črv? — Do pet centimetrov. Kako debel? — Kakor prst. Kake barve? — Belorumenkaste. Kake barve je proti debelejšemu koncu? — Modrikaste. — Tukaj ima ličinka črevo in v njem se črevo skozi kožo blišči. Od tod ta modrikasta barva. Kake barve je ličinka? Kake barve je proti debelejšemu koncu? Od kod ta modrikasta barva? — Kaj vidite na glavi? (Učitelj kaže.) Kratke tipalnice. Kaj še? Čeljusti. S temi čeljusti pregrizne ličinka palec dolgo korenino. Kje pa ima oči? Jih nima, ker jih v zemlji ne potrebuje. — Kako je njeno truplo? Clenasto. Ima tudi noge? Koliko? — Šest. Kje se nahajajo? Na prvih treh členih ali obročkih. Bodemo ponovili in zapisali! bi se vršila konferencija, razpostavila svoje učne pripomočke, da bi učitelji videli, kaj da vse ima. Omenim naj tudi še to, da so mnngi gg. učitelji izrazili željo, naj bi bila prihodnja konfereiicija v Tržiču. Bodemo videli, ali se nam bode ta želja izpoltiila. — Obedovali stno pri g. Sušniku. — Pogrešali sino, žalibog, letos prijaznosti in vzajeranosti, ki je prejšnja leta vladala v našem okraji. Kdo je temu kriv, nočemo vsaj za zdaj na drobno razpravljati. Kdor se misli odlikovati s tem, da seje nemir mej sobrati, pač bolj modro stori, ako si poišče drug kraj za svoje nečastno delovanje. Svet je velik, naše prijateljstvo pa tudi še vedno tako veliko, da mu bodemo iz dna srca voščili: »Srečen pot!« Podratitovski. Iz Ljubljane. Kurs sadje- in vinorejski za ljudske učitelje na Slapški šoli začne se letos 16. t. m. Slavni deželni odbor je v ta, tečaj vzprejel naslednje gg. učitelje: Kalin Fr. iz Viema, Trost Fr. iz Podrage, Kokalj Šimen iz Mošenj, Čop Jos. iz Eibnice, Tomšič Stef. iz Stare Loke, Klinar Fr. iz Šent-Vida, Koželj Gregor od Šent-Gotharda, Eihtaršič Iv. iz Dobeinika, Koncilja Fr. iz Žužemberga, Bartol Matija iz Črmošnic, Javoršek Ant. iz Mengeša, Strel Ferd. iz Eadovice, Eašiu Alojzi n Čatoža in Pirnat Jernej iz Prečine. — Kdaj naj bi bil občni zbor »Slovenskega učiteljskega društva«, »Nar. šole« in >vdovskega društva« naj bi gg. udeležniki sami določili, ali bi bilo primerneje meseca septembra, ali oktobra t. 1. Prosimo, da bi nain gg. udje imenovanih društev blagovolili naznaniti svoje misli!