5{                                           Alojz Gradnik: De profundis.                                           a
3. Psihogrami: P. M a r g i s, E. T. A. Hoffmann, Eine psychographische In? dividualanalyse. Leipz. 1911 — Le win L., Hebbelpsychogramm, Diss. Naum? burg 1913. Toulouse E., Enquete medico^psychologique sur les rajpports dc la superiorite intellectuelle avec la neuropathie! Introduction generale: Emile Zola 2 Mille, Par. 1896.
¦¦.***¦»*¦**»¦•*¦¦¦¦•**+*****¦¦¦*+»#**¦¦*•¦«*»•»
Alojz Gradnik:
De profundis.
1.
Mene ni požela kosa, bila sem ko v jutru rosa, ki jo pije solnca žar.
Zdaj več nisem svetna stvar, nisem roža in ne kamen, sem le zate svetel plamen.
2.
Usta so mi bila nema kot teh kamnov bela hosta, nihče ni zaslutil mosta, vzpetega med nama dvema.
Bila pot je le za duše. Zdaj bi vpila, vpila rada, ali glas moj zopet pada name od zelene ruše.
3. Vidiš še te naše križe? Komaj še oko te gleda, zgublja tvoja se beseda, daleč si, o pridi bliže!
Že si tu. Saj če široke smrti so nevidne struge, kakor val z obali druge : spet prihajaš v moje roke.
.   4. Na moj temni grobni kamen dal si luč, da me obsije, kri si vlil v njo, da jo pije in da raste plahi plamen.
—   663   —
X                                       Alojz Gradnik: De profundis.
O, še srca kri natoči! Saj ozarja nje svetloba tebe tudi — da do groba ne boš blodil v mrtvi noči.
O noči, noči v pomladi! Sle so sikale ko gadi, nisem bila mrzla skala.
Mnoge sem noči bedela, kri je v mojih žilah vrela, a se nisem ti udala.
Vendar sem ti bila draga. Ah, saj samo hrepenenje srca vredno je življenje. Slast kopni ko rosna sraga.
6.
O kako sem sama, sama! Kaj me nisi k sebi vabil? O kako je tesna jama! Kaj si res me že pozabil?
Kličem tiho te in plakam, plakam in sem brez pokoja, in ko ni te, še te čakam in sem samo tvoja, tvoja.
7.
Še te čakam, saj nikoli v svetu tam ne najdeš sreče Svet povrača samo boli: kdaj so dale srečo ječe?
Samo^v^mj*ti.Je svoboda: zopet^jiajdeš, kar si ljubil, zopet vrne ti usoda, kar si ljubil in izgubil.
Nihče meni te ne vzame, saj že zdaj si, dragi, večen gost samo te moje jame ... ^                      Bodi srečen, srečen, srečen!
664