Pismo o S-Oledarju Kmetske zveze. Prejel sem v svoje pravo veselje krasen žepni koledar in reči moram, da je po svoji vsebini neprecenljiv in potreben v današnjem času vsakemu kmetu in delavcu. In zadovoljen je lahko vsakdo, da za tako mali denar dobi toliko razne tvarine. Pošljite mi še nekaj izvodov, da jih drugim prodam. — Fran Feldin, Zagrad št. 92, p. Celje. Rck za vplačanje članarine Kmetijske družbe dclcče-t da §ne 1. marca t.l. Vsmislu družbenih pravil se je letos določil rok za vplačanje članarine Kme tijske družbe v Ljubljani za leto 1931 do dne 1. marca t. 1. Prijava prodaje vina. Opozarjamo vinogradnike na člen 103, točka 5 in 6 trošarinskega pravilnika (»Službeni list dravske banovine« z dne 16. oktobra 1930), ki dopušča, da prijavi vinogradnik prodajo vina, ako ni v občini finančne kontrole, pri občini. Nekateri so hodili po kontrolne liste k finančni kontroli, ki je bila po več ur oddaljeria. S tem je bila združena izguba časa in stroški. Naj se torej vinogradniki poslužijo te določbe, ki pomenja zanje znatno olajšavo! Bodimo pravični pri presojanju naše bele š.ajerske živine! Ne vem odkod se je zadnja leta vsepovsod raznesla razvada, da se pri vsaki priliki na vso moč udriha po naši beli marijadvorski, štajerski živini. Na Štajerskem je bilo od nekdaj v navadi mirno stvarno delo, zato povzročajo nevimestne, čeprav ne zlohotne kritike, ki vzbujajo pri naših mladih zadružnih organih malodušnost, vseeno začudenje. Začudenje pa toliko bolj, ker kritike niso v vsem utemeljene. Vsi vemo, da naša živina glede oblik ne zadovoljuje vedno. Marsikje, posebno v hribovitih legah, kjer se krmi še mnogo slame, &o živali prazne. In mesarji pravijo, da se naša ži- vina slabo kolje. Inaamopa tudi.posestnike v našem okolišu, ki za skrbno vzrejoiris primernim krmljenjem glede oblik nc vzrejajo nič slabšega blaga^ kakor v vsakem drugem okolišu. Glede mlečnosti pa lahko rečemo, da je pri vseh avtohtonih štajerskih govejih' pasmah naše belo marijadvorsko govedo na prvem mestu. Tako se je pri vpisovanju krav v rodovnik slovenjegraške zadruge ugotovilo, da je marsikje v našem okolišu dobiti kraveznad 20 litri mleka na dan. Posestnik Rotovnik, po domačo Fancet. v Pamečali pa ima mecl svojimi šestimi marijadvorskimi kruvami živali, pri katerib se je uradno ugotovilo, da dajo po teletu 30 litrov mleka dnevno. Takih posestnikov, s tako odličnimi marijadvor skimi živalmi, pa je v našem okolišu še nekaj. Seveda so ti posestniki ohranili in obdržali svoie izborno blago samo vsled tega, ker so vedno skrbno odbirali in dobrih molznic in njihovega zaroda niso oddali iz hleva. Glede istinitosti navedenih podatkov se more vsakdo prepričati in bo imela letos zadruga na razpolago tudi tostvarne pismene podatke. Ustancvsii občni zbor podružnice Ra_ vanje pri Mariboru Kmetijske družbe. V nedeljo dne 8. t. m. se je vršil ob zelo obilni udeležbi kmetovalcev iz Razvanja in sosednih krajev ustanovni občni zbor podružnice Kmetijske družbe. K podružnici je pristopilo takoj nad 35 članov. Načelnikom podružnice je bil izvoljen gospod Trinko Peter. Tudi ostali odbor je izbran iz najboljših mož, ki jamčijo za uspešno delovanje podružnice. — Novak I\%n, priznan kokošjerejec in znan še preko mej ožje naše domovine, je bil izvoljen v odbor Društva perutninarjev za dravsko banovino. Imenovani je tudi soustanovitelj gasilnega društva v Razvanju iri še danes njegov delujoči član. Pri podružnici Kmetijske družbe zavzema mesto blagajnika. Povsod, kjer je treba delavnih in požrtvovalnih moči, tam najde mo vedno veselega in postrežljivega g. Novaka zraven, ki pomoči pač nikomur ne odkloni. Elektrika iz soln.nih žarkov. Nemcu B-runu Lange, ki je star 28 let in deluje ila zavodu cesarja Viljema v Berlinu, ee je posrečila iznajdba: naravnost iz solnčnih žarkov pridobivati električno moč. Iznajdba je pravcato Kolumbovo jajce in zgleda tako-ie: Lang je vzel tanko ploščo iz bakra, katero je previekel z bakrenim oksidom. Na ploščo sta pritrjeni dve žici. Kakor hitro pade na ploščo solnčni žarek, se porodi v žicah dovolj toka, da zažari žarnica, ali da se požene v obrat majhen motor. Langu se je posrečilo, da se j.e s pomočjo solnčnib žarkov stalno vrtel motor od pol .Volta napetosti. Čim večja je bakrena plošča, tem močnejši je tok. Ako se bo navedena priprosta iznajdba res obnesla, bo pomenila popolen preobrat na polju cenega pridobivanja električne sile. Amerika zalagateljica Rusije. Ameriške Združenc države si prizadevajo. da bi si osvojile ruski trg, katerega je doslej obvladovala Nemčija. Amerikanci se bjorijo uspešno. V minulem letu je amerikanski uvoz v Rusijo prvič prekosil -nemškega. Po poročilih o ruskem gospodar&kem letu 1929-1930 (oktober-septernber) so dvignile Združene države svoj uvoz od 153 na 280 milijonov rubljev, torej za dobrih 83 procentov. Nernški uvoz je sicer tudi narastel, vendar daleč ne tako, kakor arnerikan&ki. Dvignil se je od 188 na 234 •milijonov rubljev, torej le za 24%. Zanimivi so tudi podatki glede splošne ruske zunanje trgovine. Znašal je uvoz 2,07 milijard rubljev napram 1,71 milijard eno leto p_>prej. Ruski izvoz je narastel od 0,87 na 1,0 milijar in uvoz od 0,83 na 1,06 miliiard rubljev. Deske, štuke, štafelne, late, lepe krajnike in vinogradno kolje prodaja Gnilšek, Marihor, Razlagova ulica 25. Spodnicšfaicrclis \\m\sM posoiilnica v tfariboru (na voglu Gosposkc ulice in Ulice 10. oktobra, nasproti kavarne »Central«.) ja danes najmočnejši kmečki zadružni denarni zavod v Mariboru. Dne 14. fe- bruarja je imela svoj 23. redni obcni zbor za leto 1930. Iz poročila načelstva posnamemo tukaj le najvažnejše »odatke. Posojilnica je imela koncem le,ta 1930 članov 3242. Vsi ti elani imajo več sto milijonov premoženja in jam.ijo z vsem svojim pr.nioženjem za var nost vlog. Vkljub velikanski gospodarski krizi so se v preteklem letu vioge pomnožile za 4,866.984 Din in so narasle koncem leta 1930 na 62,911.285 Din. Posojila so narasla na 50,970.898 Din, kar kaže, da so se ljudje v gospodarskib težavah radi obračali do posojilnice in iskali pomoči. Posojilnica je tudi cclo leto brez presledka rada pomagala svojim članom in je dajala potrebnim in zanesljivim prošnjikom vedno posojila. Celokupni promet je znašal 302,463.488 Din. V dobrodelne namene je i'azdelila posojilnica za 94.000 Din podpor in je tako marsikomur v veliki stiski pomagala. V letu 1930 je umrl ustanovni član siolni prošt gospod di\ Mal<J<, k,\ ie zavod vodil od ustanovHve do svoje smrti celifi"23 let. Za njim je bil soglasno za načelnika izvoljen. mon signor dr. Anton J e r o v š e k, tudi ustanovni član posojilnice in od prvih P'OČetkov član načelstva. Gospod dr. A. Jerovšek je s posojilnico zvastel in v delu za posojilnico osivel. On živi za posojilnico kot za svojega lastnega otroka in se raduje njenega vidnega napredka, zato pa so tudi vsi posojilniški krogi z velikira veseljem pozdravili njegovo izvolitev načelnikom zavoda. Naša iskrena želja je, da bi zavod pod novim načelnikom krepko napredoval v blagor ljudstva. Vsakomur pa Spodnještajersko ljudsko posojilnico odkritosrčno priporočamo! Kdor je v stiski, naj išče pri do#iačem zavodu pomoči, ki jo bo gotovo dobil. Kdor pa ima denar, naj ga z mirnim srcem zavrpa temu zavodu in ga pri njem naloži. — Kmečki denar naj s. nalaga v Spodrrještajerski Ijadski posojilnici, da bo zopet kot posojilo pomagal kmečkemn Ijndstvu v gespodarskih stiskah in težavah. Ąpliv elmuMft gnofil na sddoo irc?Ic. Rast, zdravje in rodovitnost sadnega drevja je odvisna od mnogih činiteljev. Med njimi zavzema prehrana najvažnejšo mesto, ta pa sestoji iz več snovi, ki so vse va_ne za pravilen razvoj sadnega drevja ter za lvjegovo zdravje in rodovitnost. Tudi dušik je ena izmed snovi, ki bistveno soodločuje usodo drevesa in po njem tudi letino in njeno kakovost. Poglejmo nekoliko njegov vpliv! Dušik vpliva na drevo dobro in slabo. Zelo pospešuje rast, listi dobijo večjo in temnejšo barvo, plodovi so lepši, debelejši, gladkejši. Les je pri preobilnem gnojenju z dušikom nekam puhel, gobast; tak les pa je zato tudi zelo nežen in občutljiv tudi za pozebo. Na zunaj vidimo že na enoletnili mladikah, da stoje tudi očesa bolj na redko kot pa na mladikah dreves, ki rasto brez znatnejšega gnojenja z dušičnimi gnojili. S tem v zvezi je tudi razvoj lesnega in cvetnega brstja. Cvetno brstje se kar ne razvija, saj ne v večjih množinah, a lesno brstje redno zelo močno poganja ia to predvsem iz najvišje lcžečih očesc, d čim ostanejo sDodnja očesa slabo razvita in se v nekaj letih skrijejo v koži. Prebude se kot skrita očesa, čim se je veji nad očesi kaj pripetilo, kar kvari njeno rast, in iz njih pož l.ejo zclo močne in bujne mladike, ki se lahko razviitio v nove veje. Dušična gnojila so naposled usodepolna celo za dravo, če jih norabljamo zlasti v tekoči obliki v preveliki meri in ob suši. Med taka »nojila štejemo v prvi vrsti gnojnico in straniščnik, H kar spalit.i korenine sadnega drevje. Sadjar, ki uvidi tako -aznovrstno delovanje dušika, je pač prisiljen razmisliali, kako bi mogel vpliv dušicnih gnojil na sadno drevje obrniti sebi v prid. In baš v pamotnem eaiojenju se pokaže, ali je sadjar tudi gospodar, ki zna računati. Začeti moramo seveda z mladim dicvesom. Ako liočemo, da drevo čimprej doraste do onc obsožnosti. ko nam bo moglo roditi; z dusičnimi gnojili bodenio dosegli ta cilj. Če je kje gnojenje z dušikom na me&tu, je pri mladem drevju, in sicer v spomladi in v manjših količinab tja do poletja, ko začne suša ustavljati koristno delovanje dušičnih gnojil in ko začne les zoreti. Za zorenje lesa nam suša zelo koristi, če bi ji ne sledilo tam v avgustu ali septembru deževje, ki pa navadno povzroči novo rast lesa. Pred vsem je to oni les, ki je najbolj nagnjen k pozebi, kajti tako-le drevo raste navadno prav v zimo in neredko ga zapade celo &neg, ko je še v najbujnejši rasti. F. D. Yprdšan|a in odifovori. Ali je moja viničarija zavarovana, ko iiriam placanega »Slovenskega Gospodarja« na svoj dom enega in na viničarijo enega? Odgovor: Ako dobivate na liišuo »levilko svoje vinilavije (udi »Slovenskega Gospodarja« celolet'no, je tudi vaša viničarija zavarovana za Din 1000. Načelo je namreč: Vsaka hiša, kamor prihaja »Sloven&ki Gospodar« na celoletno naročnino, je zavarovana za slučaj požara za Din 1000. Ako je plačal lastnik, dobi zavarovalnino lastnik. Ako je placal naročnino najemnik, dobi zavarovalnino najemnik, če mu je res kaj pogorelo. Poznamo vinogradnike, ki so za vse svoje viničarjie na svoj naslov naro-ili »Slovenskega Gospodarja«. M. D. v D. Imam dva prešiča, ki jih pitam, pa odkar sem jih začela bolje krmiti, začneta med vsako jedjo dojiti, n sta prešiča, in to jima močno ovira, tako da se skoro nič ne redita. Prosim, kaj je vzrok temu in s čim bi se pomagalo? Obrnite se na živinozdravnika, ki bode ugotovil vzrok in eventuelno zdravljenje presičev. Najpreje pa prešiče prestavite v drug svinjak in jih poizkusUe krmiti par dni s suhim, pijačo pa posebej. R. P. v T. v. Iz neke kupne pogodbe iz leta 1913 imam izplačati bratu 500 kion. Ali lahko izteija tQ svoto od mene v dana.šnji valuti? Odgovor: Če v pogodbi iii bilo o kakšni valutni spremembi govora, ste doi/.ni izplačati le označeni znesek 500 kron, to je 125 Diri. — Ako pa je ta svota va.ša dedščina, pa se oglasite na sodniji, kjer je zapuščinski oddelek, lam boste. dobili navodila. S. Ih v Št. V. Iruam domač mlin ob potoku, ki je meja med mojira in sosedovim posestvom. Mliii posojujein drugim za domaco potrebo, sosed mi pa to prepoveduje. Ali inia pravico za to? O d g o v o r : Z vašim mlinom lahko razpolagate kakor liočete, saj stoji na vaši zemlji. Sosed ima piavico zalitetati odskodnino, če se mu škocla' dela. Ali imatc obrt za izposojevanje ali ne. (o oseda nič ne briga, saj on ni nobena obrtna oblast. K. L. v It Dimnikav zaratuna pii ~n«( zn ometanje štedilniknv in dimnikov več kaknr drugod. Kako teniu otlpomoči? O d go vov: Primerjajle zaračunjene svote z zadnjim oil obrtne oblasti odobrenim dimnikarskim tarifom za vaš okoliš. Ako se ne vjemajo, pi'ija-> \iie dinmikaija z dokazi na obitno oblast, tfl je na srezko načelstvo, ki bo dimaikarja poklicala na odgovor. R. L. v R. Kako prepoditi kragulje, ki odnašajo kureiino izpred hiš? Odgovor: Te nesramne roparice se ne dajo preplašiti zlahka. Pomaga le dobro namerjen strel iz puške, ki jim upihne življenje in z njim taiinski roparski posel. A. Z. v H. Slišal seai, da rokodelci, ki nimajo obrti in ne delajo redao, ne plačajo pridobnine. Ali je to res?- Vsak, ki izvršuje eno ali drugo obrt, mora plaeati davek, torej tudi Vi. Ako pa obrti nima prijavljeae, je pa izvrševati ne sme. Nekateri si tako pomagajo, da najmejo takega obrtnika za hlapca, ki mora izvr.šiti popravila, kakor gospodar naroči. V .tem slueaju pa rnora irne.i tak lilapec delavsko knjižnico. M. Z. v T. Napravil sem p.ijave na da-včni urad, zdaj •pa zahtevajo koleke. Ali sem jih tlolžen plačati? — Ali so prav izračunali zgradnrino. 0 d g o v o r : Glede kotkovaaja ima davkarija prav. ker ee mora vsaka vloga kolkovati. — Glede zgradarine pa Vam rni ne moremo dajati pojasnil, ker bi morali poprej pregledati spise pri davčni oblasti. Idite na davčno upravo. kjer boste vse poirebno zvedeli. S. T., C. M., S. J. v H. Ali morajo plačati star.i z 9 ali veu otroci davek na poslovni promet? Odgovor: : Oproščenih so vaeh neposrediiih davkov.i Davek na poslovni proVne* se pa ne smatra; kot neposredni dav.k in ga bo torej treba pla-; tati. Davčno pojasailo. Belgrad, 11. febr. 19111.; Novosadska trgovska zbornica se je obrnilai na finančno ministrstvo z vprašanjem, ali se n:. laSa osvoboditev očeto.' z ° otroci tudi na; občinske davke. ©obila je pojasnilo, da ao v s.nislu par. 9 davčnega zakona ti davči.i ob¦, vozanci prosrti s~;.io privnih in občinskih taks; in vojnice, izvzen.ši davek za poslovni pro-met, ki se ne kmatra za neposredni davek. — »Slovenec«, 12. II. 1931. H. G. B. L. Na vprašaaja brez podpisa ne odgovarjamo D. v Č. Za klobase in salame preinodajati ali boijše rečeao nakupovati in prodajati morate ime- 0 d g o v o r : ZaZa klobase ia salame preprodajat ali boljše rečeno nakupovat m prodnjat, morate imeti obrtni list.