ISSN 7704-0198 ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Iščemo voznike! Tekmujte in osvojite GOLF EDITION 1.9 TDI! ýj^ Obiščite nas med 08. in ^ ^ 22.09.2001. Ç , . ... Kulinarični icotičeic I Dominko d.o.a.. Zadružni trg 8, Ptuj f Tel.: 02/788-11-50 KEDR NOVE DIMENZIJE BIVANJA V KOPALNICI Vošnjakova 6, Ptuj, tel.: 778 24 01 COMPUTERS Ormoška c. 30, Ptuj (Super Mesto) Tel.:02/780-61 -30 Maksimiljan Bračič s.p. Ptuj, 13. septembra 2001, letnik LIV, št. 37 - CENA 190 SIT TA TEDEN / TA TEDEN No^i zagon L ani v tem času je za bodočnost zdravstvenega doma Ptuj slabo kazalo. Sindikalisti so oblast resno opozarjali, da je J tudi ste~aj možen, če se bo ignorantski odnos nadaljeval, padla je marsikatera huda obtožba, zlasti še na "glavni' ustanoviteljico - mestno občino Ptuj, da s svojimi potezami (zlasti še podeljevanjem koncesij) uničuje zdravstveni dom, dobrih sklepov, ki bi vlivali optimizem, je bilo bolj malo, razen da so zamrznili podeljevanje koncesij, kar je bilo prav tako vprašljivo. Ker pa pravih odgovorov za nastale razmere kljub temu ni bilo, so sindikalisti vzeli stvari v svoje roke. Najprej so izrekli nezaupnico bivšemu direktorju s tem, da ga niso več potrdili, postal je vršilec dolžnosti, zatem pa so poiskali lastno kandidatko za direktorico. V prvem obdobju je direktorovanje opravljala kot vršilka dolžnosti, zdaj so ji zaupali direktorski mandat za štiriletno obdobje. Sindikalisti ne skrivajo zadovoljstva, da so s svojimi potezami odločilno vplivali na začetek sanacije razmer v zdravstvenem domu, pozitivno vzdušje pa sedaj prenašajo na okolje. Notranja konsolidacija je dobra osnova za utrjevanje pozitivne vloge zdravstvenega doma v širšem okolju, ker bitka še ni dobljena. Ne bo pa lahko zadovoljivo odgovoriti na vsa pričakovanja in zahteve iz okolja, kjer pričakujejo, da se bo nadaljeval proces približevanja zdravstvenih storitev, na drugi pa nadaljevati koncentracijo zdravstvenih storitev v enotni zdravstveni coni na Potrčevi. Ker gre v bistvu za zdravje ljudi, je občutljivost dejanj še toliko večja. Umor in samomor v Slovenji vasi Po podatkih policijske uprave Maribor je v sredo, 12. septembra, ob 6.53 prišlo do streljanja v stanovanjski hiši Slovenji vasi št. 35a. Kot je povedal predstavnik za stike z javnostjo inšpektor Ivo Usar, je 33-letni J.Z. iz Gruškovja s pištolo ustrelil 32-letnega Z.K., domačina iz Slovenje vasi, in zatem še sebe. Žrtev je umrla na kraju tragedije, storilec pa ob 7.15 minut v ptujski bolnišnici. V času poročanja so bili na kraju dogodka preiskovalni sodnik in krimni-nalisti, ki do zaključka redakcije še niso vedeli za motiv dogodka. -OM Dvorana šolskega centra v Ptuju 21. september 2001 ob 20. uri 5.IMOČ ulica 6, Ptuj. Organizator prireditve: Radio-Tednik d.o.o., Raičeva ulica 6, Ptuj. Vstopnice po ceni 1500 SIT (19% DDVje vključen v ceno) so na voljo na prodajnih mestih: Trgovina Grom, Menjalnica Luna, Trgovina Big Bang, in na sedežu Radia Tednik Ptuj. MARKOVCI / PRVI TRZNI DAN No'v vrteCf asfalitna ies^a in športni park Na prvem tržnem dnevu je ponujalo domače dobrote 21 kmečkih gospodinjstev iz občine Mar-kovci. Foto: M. Ozmec V občini Markovci se veselijo sadov zemlje in svojega dela, zato so minulo soboto, 8. septembra, na dvorišču občinske stavbe pripravili kmečki tržni dan in proslavili nekaj pomembnih pridobitev. Kot včasih, so se ob svitu odpravili na košnjo v Šturmovce, ob pol devetih pa so na kmečki tržnici odprli prodajno razstavo vrtnin in dobrot iz koran-tove dežele. Prvi tržni dan so popestrili s svečanim odprtjem vrca v prostorih markovske šole, s podelitvijo priznanj za najboljše kmetije ter najbolje urejene domove in poslovne objekte v občini, z odprtjem asfaltirane občinske ceste Nova vas - Bukovci ter športnega parka v Novi vasi. V okviru prvega tržnega dne je na kmečki tržnici v Marko-vcih ponujalo svoje izdelke 21 kmečkih gospodinjstev. Največ so tržili z domačo hrano, vrtninami in sadjem, ponujali pa so tudi vino, med, košare, rože iz papirja ter domače pecivo. Turistično društvo Markovci, ki deluje šele leto dni, je ocenjevalo urejenost hiš, kmetij, poslovnih objektov in lokalov. Priznanje za najlepše urejeno kmetijo je prejela kmetija Hameršak iz Bukovcev 68, za najlepše urejeni balkon Elizabeta Ljubec iz Borovcev, za urejenost doma in okolice pa so podelili osem enakovrednih priznanj. Prejeli so jih: družina Bezjak iz Bukovcev 104 a, družina Galun iz Markovcev 37, družina Kodric iz Nove vasi 23, družina Strelec iz Prvencev 9 b, Alojzija [afranko iz Strelcev 14 a, družina Muršec iz Sobetin-cev, družina Danilovic iz Zabo-vcev 68 ter družina Rožmarin iz Stojncev. Najlepše urejen poslovni objekt je Gostinstvo Jan-žekovic iz Stojncev, najlepši je tudi vaški dom Prvenci Strelci, najlepše urejena vas pa center Markovcev. V delu prenovljenih prostorov osnovne šole Markovci so v soboto dopoldne svečano odprli prostore s tremi oddelki otroškega vrtca. Investicija je veljala več kot 22 milijonov; polovico so jih zagotovili v ministrstvu za šolstvo in šport. Za občino Markovci je pomebno tudi, da so s tem odprli sedem delovnih mest. O težko pričakovani pridobitvi je govoril pomočnik ravnatelja markovske šole Ivan [trafela, čestitkam pa sta se pridružili tudi poslanka državnega zbora Lidija Majnik in Fanika Fras iz mariborske podružnice Zavoda za šolstvo. Malčki iz vrtca in osnovne šole pa so skupaj s tovarišicami pripravili prisrčen kulturni program. Popoldne so svečano odprli odsek 1200 m dolge ceste, ki povezuje Bukovce in Novo vas. Večji del sredstev je prispevala občina, krajani pa so sodelovali s prostovoljnim delom. O novi pridobitvi je govoril predsednik vaškega odbora Jože Bezjak, ki je skupaj z markovskim županom Francem Kekcem in predsednikom vaškega odbora Nove vasi Francem Panikvar-jem cesto svečano oprl. Zatem so se s konjsko vprego in kolesi po novi cesti popeljali v Novo vas, kjer so svečano odprli še športni park. M. Ozmec RADIOPTUJ 89,8°98,e°l04í3MHz i T n Murkova ul. 4, PTUJ DEM AA. - CULTURE PO NAŠIH OBČINAH MAJŠPERK / Največ za vodovod, ceste in kanalizacijo STRAN 8 PO NAŠIH OBČINAH ZAVRČ / Klub naravnim nesrečam Haloze vstajajo iz blata STRAN 9 REPORTAŽE FINSKA / Že drugič zlata dekleta iz Hajdoš STRAN 22 ŠPORT KOLESARSTVO / Perutnina Ptuj - državni prvak STRAN 25 TEDNIK NAGRAJUJE NAROČNIKE Poletimo s Tednikom STRAN 9 9770040197039 AKTUALNO PTUJ / S TRETJE SKUPSCINE PTUJSKIH PEKARN IN SLASCICARN Najvei za tehnološko posodobitev proizvodnje 30. avgusta je zasedala tretja skupščina delniške družbe Ptujske pekarne in slaščičarne, ki je registrirana za proizvodnjo, trgovino, gostinstvo in storitve. Udeležilo se je je 79,6 odstotka prestavnikov kapitala. Vsi sklepi so bili soglasno sprejeti. Na predlog uprave in ob pozitivnem mnenju nadzornega sveta so sprejeli revidirano letno poročilo družbe za lansko leto. Sklepali so tudi o razporeditvi dobička iz prejšnjih let. Dobiček za leto 1998 bo ostal še nerazporejen, za leti 1999 in 2000 pa ga bodo namenili tudi za izplačilo dividend. Za obe leti bodo razdelili za dividende skupaj nekaj čez 21 milijonov tolarjev. Za leto 1999 znaša dividenda na delnico 1.015,88 tolarjev bruto, za lansko leto pa 793,40 tolarjev bruto. Za obe leti jih bodo izplačali oktobra 2001. Za pooblaščanega revizorja za leto 2002 je skupščina imenovala revizijsko hišo Probitas iz Maribora. Na podlagi pisne odstopne izjave je prenehal mandat dosedanjemu članu nadzornega sveta Ptujskih pekarn in slaščičarn Borisu Cekovu, za novega člana pa so izvolili Boruta Bizjaka iz Probanke Maribor. Direktorica Ptujskih pekarn in slaščičarne, d.d., Ptuj Erika Mihelač je na skupščini na željo lastnikov predstavila tudi kratkoročne in dolgoročne plane družbe. Člane skupščine oziroma lastnike je zanimalo tudi, kako bo z realizacijo do konca leta. Glavni poudarek je na tehnološki posodobitvi proizvodnje, realizaciji projektov zamrznjenih izdelkov in zagotovitvi kontrolnega sistema, vse v cilju še večje kvalitete pekovskih in slaščičarskih izdelkov, po kateri so ptujski peki znani daleč naokrog. Kako hitro bodo zastavljene plane, predvsem pa tehnološko posodobitev proiz- vodnje, izvedli, je odvisno tudi od tega, ali jim bo nadzorni svet dal soglasje k najemu večjega kredita, o katerem naj bi odločal že na prvi naslednji seji. Za realizacijo ob koncu leta ni nobene bojazni: že v polletju je bil dobiček za sto odstotkov večji kot v enakem obdobju lanskega leta, prihodki pa so se v tem obdobju povečali za 19 odstotkov. Proizvodnja je bila sicer nekoliko manjša, predvsem na račun izpada pri javnih razpisih glede na to, da so si postavili mejo, do katerega zneska so še pripravljeni iti z nižjo ceno izdelkov. Zaradi tega so bili pri nekaterih razpisih neuspešni, ker je konkurenca ponudila še nižje cene. Po avgustovski skupščini je prišlo tudi do nekaterih sprememb v lastniški strukturi. Največji delež ima z 31,9 odstotka Probanka Maribor, Kmečka družba je lastnica s 25,7-odstotnim deležem, Klasje Celje ima 19,3-odstotni delež, Mlinopek Murska Sobo- Naziv: Javni razpis za imenovanje organizacij za kontrolo ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Rok prijave: do 24.09.2001. Predmet: Predmet javnega razpisa je imenovanje in sklenitev pogodbe z eno ali ve~ organizacijami za kontrolo eko-lo{kih in kmetijskih pridelkov oziroma živil na podlagi izbire ponudb. Vir: ULRS št. 69/2001 z dne 24.08.2001; Stran 5185; Ob -54067; Številka: 321-01-35/01. Vse potrebne informacije v zvezi z javnim razpisom se lahko dobijo v Sektorju za sonarav-no kmetijstvo, tel.: 01/478 90 51 (K. Vrečko), vsak ponedeljek, sredo in petek v dopoldanskem času od 9. do 12. ure in vsako sredo v popoldanskem času od 14. do 16. ure. Naziv: Javni razpis za dodelitev sredstev, namenjenih za financiranje infrastrukturnih projektov ter projektov iz regionalnih razvojnih programov Razpisnik: Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja Rok prijave: do 24.09.2001. Prijavitelji vložijo vloge na naslov: Javni sklad RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja, Škrab-čev trg 9/a, 1310 Ribnica. Predmet: Predmet razpisa je dodeljevanje ugodnih posojil občinam za projekte infrastrukture na področjih a) vodooskrbe, b) lokalnega cestnega omrežja, c) kanalizacijskega omrežja, d) podjetniške infrastrukture, ki podpira izgradnjo in nastaja- nje novih industrijskih in obrtnih con. Višina sredstev: Višina razpisnih sredstev je do 500 mio SIT ugodnih posojil, kar je določeno s poslovnim in finančnim načrtom javnega sklada za leto 2001. Pogoji prijave: Pravico kandidiranja na razpisu imajo občine. Podpore so prednostno namenjene financiranju naložb, ki se izvajajo na območjih s posebnimi razvojnimi problemi (Uredba o vrednosti meril za določitev območij s posebnimi razvojnimi problemi — Ur. l. RS, št. 59/00). Izgradnja lokalne oziroma regionalne infrastrukture mora omogočiti pospešen razvoj področja in zmanjševanje zaostajanja pri osnovnih kazalcih razvitosti. Z investicijo v podjetniško infrastrukturo se mora izboljšati konkurenčnost, tehnološka prenova in specializacija ter prilagoditev tržnemu poslovanju. Podjetniške in obrtne cone so predvsem v neindustrijskih okoljih temeljni vzvod za gospodarski razvoj. Projekt bo s strani Javnega sklada sofinanciran v višini največ 50% predračunske vrednosti. Posojilni pogoji: doba vračanja do 8 let, obrestna mera TOM + 2,5% in enoletni moratorij na odplačevanje posojila. Upravičenec mora predložiti zahtevo za sredstva na originalnem obrazcu Javnega sklada vrste B/6. Vlogi morajo biti priložene priloge in dokazila, ki jih zahteva javni sklad od upravičenca. Upravičenec mora k vlogi priložiti investicijski program, izdelan v skladu z uredbo o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja (Ur. l. RS, št. 82/98, 86/98 in 43/99). Upravičenec, ki se poteguje za podporo iz tega razpisa, mora predložiti projekt, katerega investicijska vrednost je minimalno 6.000.000 SIT. Upravičenci, ki so se prijavili na razpisa Ministrstva za gospo- Erika Mihelač, direktorica Ptujskih pekarn in slaščičarnah, d.d., Ptuj. Foto: Črtomir Goznik ta 10,3-odstotnega, 9 odstotkov čaka še na denacionalizacijske-ga upravičenca, mali delničarji pa so lastniki le še v majhnem deležu - v lasti imajo manj kot štiri odstotke. V Ptujskih pekarnah in slaščičarnah je zaposlenih 125 delavcev. Letna proizvodnja znaša okrog 4300 ton pekovskega in slaščičarskega peciva. Obvladu- jejo trg SV Slovenije, v zadnjem času vedno več prodajo tudi v Slovenski Bistrici, kjer jih do nedavnega še ni bilo. Od lanskega leta se ukvarjajo tudi z gostinsko dejavnostjo. Pepsi Panda se je po enem letu poslovanja prijela; v začetku so imeli nekaj težav, ker jo obiskovalci niso takoj vzeli tudi kot slaščičarno. MG SLOvemja Doma v Evropi. darstvo za sofinanciranje projektov regionalne infrastrukture (Ur. l. RS, št. 32-33/01) in sofinanciranje projektov spodbujanja razvoja demografsko ogroženih območij (Ur. l. RS, št. 30-31/01) in niso uspeli na razpisu ali pa so dodeljena sredstva nižja od zaprošenih, se lahko prijavijo še na ta razpis. K vlogi, ki jo upravičenec prijavi, se bo razpisna dokumentacija prenesla iz prijav na navedenih razpisih, če upravičenec navede številko prijave ter dokumente, ki se prenašajo. Črpanje posojila Javnega sklada se dokumentarno, z možnostjo refundacije računov za dela, izvršena v letu 2001 iz lastnih virov, vendar največ v višini 30% dodeljenega posojila. Vir: ULRS št. 69/2001 z dne 24.08.2001; stran 5186; Ob -54080 Razpisna dokumentacija se dvigne na sedežu Javnega sklada RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja, Skrabčev trg 9/a, 1310 Ribnica, od objave do zaključka razpisa, vsak dan od 9. do 12. ure. Razpisna dokumentacija je na voljo tudi na spletni strani Javnega sklada: http:/www.rdf-sklad.si., kontaktni osebi: Franc Florjančič, tel.: 01/836 19 53, Irena Marn, te.: 01/836 19 53. Dodatne informacije so Vam na voljo na naši spletni strani www.bistra.si, preko e-maila simona@bistra.si in na telefonu 02 748-0257. PTUJ / PODPIS POGODBE ZA KREDIT ZA GRADNJO DIALIZNEGA CENTRA Kmalu zaietek gradnje Direktor ptujske bolnišnice Lojze Arko in direktor Nove Ljubljanske banke - podružnice Ptuj Franc Visenjak sta 7. septembra v prostorih ptujske bolnišnice podpisala pogodbo o najemu kredita za gradnjo novega dializnega centra v znesku 140 milijonov tolarjev. Potem ko sta ministrstvi za finance in zdravje dali zeleno luč za najem kredita, je bolnišnica poiskala najugodnejšega kreditodajalca. Zbrala je ponudbe več bank, najugodnejše pogoje pa je ponudila ptujska podružnica Ljubljanske banke, katere komitent je bolnišnica od njene ustanovitve. Pogodbo o najemu kredita sta 7. septembra podpisala direktor podružnice Nove Ljubljanske banke Ptuj mag. Franc Visenjak in direktor ptujske bolnišnice Lojze Arko, dr. stom., spec. čeljustne kirurgije. Foto: Črtomir Goznik Uprava Ljubljanske banke se je že v lanskem letu vpisala med donatorje za opremo novega di-aliznega centra (darovala je milijon tolarjev), katerega gradnja bo stala okrog tri milijone nemških mark. Razpis za izvajalca gradbenih del je potekel v ponedeljek, 10. septembra. Prispele ponudbe so odprli 11. septembra. Želja vodstva ptujske bolnišnice je, da bi gradnjo novega ptujskega dializnega centra z 22 dializnimi mesti pričeli čim prej, saj je prostorska stiska zdajšnje dialize, kjer se zdravi že 60 dializnih bolnikov, iz dneva v dan hujša. Letos bo ptujska bolnišnica iz amortizacije za investiciji v novo dializo in fizioterapijo namenila 200 milijonov tolarjev. Novo dializo bodo uredili v podpritličju porodnišnice, fizioterapijo pa v pritličju kirurgije. Za fizioterapijo, ki bo za opremo vred stala okrog 50 milijonov tolarjev, so izvajalca del že izbrali. Dela bo izvajal Gra-dis - Gradbeno podjetje Gradnje ILIRIKA - BORZNOPOSRE-DNISKA HIŠA / TEDENSKI KOMENTAR Izrazito pozitiven trend Za obdobje preteklega tedna je za tečaje z ljubljanske borze vrednostnih papirjev značilen izrazito pozitiven trend. Slovenski borzni indeks (SBI20) je v torek, 4. septembra, prebil psihološko mejo 2000 tisoč točk in v celotnem tednu narastel za 2,3 odstotka. V petek je dosegel rekordno vrednost 2036 točk. V tednu, ki je za nami, se je zvišala tudi vrednost indeksa PIX, in sicer s 1493 točk na 1527 točk. Največje poraste tečajev smo prejšnji teden zaznali pri delnicah Dela Prodaje (19,26%), Istrabenza (19,15%), Intereurope (9,07%) in Pivovarne Union (6,72%). Gradbeno podjetje Primorje iz Ajdovščine je 27. avgusta objavilo ponudbo za prevzem družbe Rudis, ki velja do 24. septembra. Že pred tem jim je uspelo pridobiti 82,44 odstotka Rudisovih delnic. Podjetje Mlinotest iz Ajdovščine je odkupilo večinski delež koprske pekarne Kruh Koper. To je že drugi nakup kakšnega podjetja, saj so pred približno enim letom postali več kot 90-odstotni lastnik škofjeloškega Peksa. Njihov največji konkurent podjetje Žito pa je pred kratkim kupil mariborsko družbo Kruh pecivo. Prejšnji teden je družba BTC kupila od Slovenske razvojne družbe 12,5 odstotka lastnih delnic in ima sedaj približno 24 odstotkov delnic. Po prepričanju vodstva podjetja je namreč cena delnice prenizka in tako ugodna za nakup. V lanskem poslovnem letu je tudi turistično podjetje Kompas poslovalo z dobičkom, in sicer so ustvarili 192,2 milijona tolarjev čistega dobička. Na seji skupščine so sklenili, da ves dobiček namenijo za pokrivanje preteklih izgub. Predvsem gre za izgubo iz leta 1999, to je iz obdobja kosovske krize. Dodatna dobra novica je, da je tudi letos poslovanje pozitivno. Na področju držav, ki so nastale na ozemlju nekdanje Jugoslavije, je zelo aktivna tudi Zavarovalnica Triglav. Tako so v preteklem tednu v Zagrebu s Splitsko in Riječko banko podpisali dogovor o ustanovitvi pokojninskega sklada, v Sarajevu pa so potrdili pogodbo o nakupu BH Osiguranja. Boštjan Pliberšek, ILIRIKA BPH, d.d., Ptuj, ki je na razpisu za oddajo del ponudil najugodnejše pogoje. Pri opremljanju novega dializnega centra v ptujski bolnišnici računajo na pomoč petnajstih občin na Ptujskem in Ormoškem; nekaj pozitivnih odgovorov so že dobili. Se vedno pa v ptujski bolnišnici čakaja z realizacijo projekta heliodroma. Lani so jim sicer v mestni občini Ptuj obljubili, da se bo to zgodilo letos, a leto se izteka, konkretnih rezultatov pa še ni. MG TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič IvanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Palčeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-16, 749-34-37; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-12. Celoletna naročnina: 9.880 tolarjev, za tujino 21.790 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280. Tisk: Delo Roto. Naklada: 12.000 izvodov. Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~ko 25. ~lena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, {t 89. Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Celostna podoba: Slavko Ribari~. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si *** POROČAMO, KOMENTIRAMO Izvedeli smo 22. SEPTEMBER - PTUJSKI DAN BREZ AVTOMOBHA 'udi letos se Ptuj vključuje v aktivnosti evropskega dneva brez avtomobila, ki bo 22. septembra. Na ta dan bo staro mestno jedro zaprto za avtomobile (razen za vozila gasilcev, reševalna, policijska in patronažne službe). V času zaprtja, od 8. do 18. ure, tudi ne bo možna dostava blaga. V okviru aktivnosti evropskega dneva brez avtomobila bodo 24. septembra izvedli tudi mestno kolesarsko vožnjo, ptujskim policistom ter mestnim redarjem pa bodo predali kolesa, saj naj bi že v tem mesecu pričeli delati policisti na kolesih, že 20. septembra pa bodo pripravili okroglo mizo o prometu. ODPRTJE LEKARNE BUDINA-BRSTJE Javni zavod Lekarne Ptuj je včeraj tudi svečano odprl svojo novo lekarniško enoto, ki je šesta enota javnega zavoda oziroma druga ptujska. SREČANJE STAREJŠIH OBČANOV V domu krajanov Budina - Brstje bo jutri ob 16. uri družabno srečanje starejših občanov mestne četrti Jezero, v kateri živi 240 starejših od 70 let. Srečanje bodo obogatili s priložnostnim kulturnim programom. KIDRIČEVO / SKRB ZA ZDRAVJE DELAVCEV V treh letih, odkar v Kidričevskem Talumu izvajajo projekt Zdravo Talum, se je Talumovega dneva za zdravje, ki ga pripravljajo vsako prvo soboto v septembru, udeležilo že 248 udeležencev, več kot 450 imajo pogostih plavalcev, kolesarjenja in pohodništva pa se je udeležilo več kot 160 članov kolektiva. V skrbi za boljše zdravje zaposlenih so 745 delavcev pritegnili k cepljenju proti gripi, 493 se jih je cepilo proti klopnemu meningitisu, 568 pa se jih je usposabljalo za večjo varnost in zdravje pri delu. (-OM) SLOVENSKA BISTRICA / PRENOVLJENA EKSPOZITURA NOVE KBM Ekspozitura Nove KBM v Slovenski Bistrici od ponedeljka, 10. septembra, znova posluje v prenovljenih prostorih na Titovi cesti 55. V prenovljeni ekspozituri bančni svetovalci ponujajo vse storitve, ki so bile na voljo do sedaj, obenem pa je sodobno opremljen prostor pripravljen tudi za informacijske posodobitve, ki jih zahteva nenehen razvoj bančnega poslovanja. 17. SEPTEMBRA JESENSKI BROŽ V Dravski ulici 18 na Ptuju bo 17. septembra ob 19. uri Društvo Timotej pričelo že sedme mladinske delavnice Blazno resno o življenju (BROŽ), na katere vabijo srednješolce. Ker letos niso dobili nobenih sredstev za njihovo izvedbo, bodo udeleženci morali plačati kotizacijo v višini 4 tisoč tolarjev. V strnjenem delu bodo delavnice potekale od 17. 9. do 4. 10., zatem pa do novega leta enkrat tedensko. Poudarek bo na temah o zdravem načinu življenja, izzivih novega okolja, idolih, o tem, kdo je glavni, rave partyjih in podobno. TA KONEC TEDNA NA PTUJSKI TV v Četrtek ob 21. uri v filmskem kotičku: Bonanza - šerif brez časti. Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: Prvi del oddaje bo v znamenju ptujskega festivala domače zabavne glasbe 2001, sledila bosta prispevka o zgodovini Slovencev v freskah in o avtomobilizmu. MG PTUJ / PO IZDAJI DRUGE ODLOČBE ZA SLOVENSKI TRG 12 Nova pritožba mestne obiine Ptuj Upravna enota Ptuj je 26. julija letos izdala drugo odločbo o vrnitvi v last in posest pet osmin stavbe Slovenski trg 12 (upravna zgradba gledališča Ptuj) s pripadajajočim funkcionalnim zemljiščem Nadžupnijskemu uradu Sv. Jurija. Glede na izoblikovano sodno prakso in navodilo ministrstva je potrebno posamezne prostore zgradbe vrniti v naravi v last in posest, je povedal načelnik Upravne enote Ptuj mag. Metod Grah. Pri tem je vztrajal tudi denacionaliza-cijski upravičenec. Morebitna nova pritožba mestne občine Ptuj, ki je v tem primeru zavezanka za vrnitev omenjenega premoženja, bi zadevo zavlekla - glede na izkušnje iz podobnih primerov - še za dve leti. In to se bo po vsej verjetnosti tudi zgodilo, ker se je mestna občina (skladno z napovedmi z aprilske seje ptujskega mestnega sveta, da bodo v mestni občini naredili vse, da bi zgradbo "obdržali", in da se bodo tudi na drugo odločbo pritožili) to v zakonitem roku tudi storila. Po njihovem naj bi up- ravni organ bistveno kršil pravila postopka, zato naj bi bi bilo ugotovljeno dejansko stanje nepopolno in nepravilno. Župnijski urad Sv. Jurija in odvetnica se na odločbo nista pritožila. Vsa dokumentacija v zvezi z zgradbo na Slovenskem trgu 12 bo sedaj romala v Ljubljano, na ministrstvo za okolje in prostor. Z novo pritožbo se onemogoča normalni razvoj oziroma uresničevanje projekta obnove ptujskega gledališča. MG PTUJ / OBISKALI SMO DELNIŠKO DRUŽBO MERCATOR SVS Tekstilne prodajalne predali Modni hiši Mercator SVS, d.d., Ptuj je lansko leto zelo napredoval v svoji velikosti. Po velikosti družb je na 23. mestu v državi, v trgovski dejavnosti pa je na področju market programa drugi v Sloveniji. Do 1. septembra letos je imel 1823 zaposlenih in okrog 200 prodajaln. "Po tem datumu smo se nekoliko reorganizirali in skušali slediti specializaciji dejavnosti znotraj koncerna Mercator. 24 tekstilnih prodajaln na drobno z nekaj več kot 130 zaposlenimi smo predali Mercatorju Modni hiši Maribor. Na ta način povezujemo tekstilne trgovine znotraj koncerna. Znotraj tako specializirane stroke naj bi prišla skrb za razvoj in ponudbo še bolj do izraza. Tekstilnim prodajalnam smo zadnja leta tudi znotraj Mercatorja SVS posvečali posebno pozornost, saj smo vse obnovili. Za kupce se ne bo nič spremenilo razen table na vratih, ker gre za enako lastniško strukturo, le ponudba naj bi se bolj specializirala. Tudi za delavce naj se ne bi nič spremenilo. Mercator SVS je z Modno hišo skladno s predpisi sklenil ustrezne akte, po katerih je slednja prevzela tudi pretežni del dosedanjih naših zaposlenih v tekstilnih prodajalnah," je uvodoma o spremembah v prodajalnah tekstila povedal generalni direktor Mercatorja SVS Stanislav Brodnjak. V prvih šestih mesecih letos je delniška družba Mercator SVS Ptuj poslovala skladno s pričakovanji. Ustvarila je približno takšne prihodke in čisti dobiček, kot so v začetku leta pričakovali. Poslovanje je rezultat velikih investicijskih vlaganj v zadnjih letih, zlasti še lanskih. V letošnjem letu bodo vlaganja sicer manjša kot lani, a bodo kljub temu zgradili nekaj vitalnih objektov. Pred dobrim mesecem so zgradili trgovski center v Slovenski Bistrici, v teku je gradnja centra v Slovenskih Konjicah, odprli naj bi ga do konca novembra letošnjega leta, tik pred začetkom gradnje pa sta centra v Šentjurju in Ljutomeru. Pričakujejo, da bodo v pretežni meri izpolnili letošnji naložbeni načrt, ki vključuje tudi nekatere večje obnove, kot je na primer obnova samopostrežne trgovine v Radencih, ki so jo tudi nekoliko povečali. Skladno z Mercatorjevimi standardi so posodobili oziroma uredili tudi nekaj manjših prodajaln. Največja naložba na sedežu Mercatorja SVS je bila lanska posodobitev in modernizacija logističnega dela poslovanja. Skladiščne zmogljivosti so povečali za več kot osem tisoč kvadratnih metrov, tako da se danes lahko pohvalijo z modernim evropskim logističnim centrom. Pomemben projekt, ki ga v tem obdobju uresničujejo na maloprodajnem območju Ptuja in Ormoža oziroma v družbi kot celoti, je informatizacija maloprodajnega poslovanja. Načrtuje- PTUJ / S SVETA ZDRAVSTVENEGA DOMA Soglasna podpora Na seji sveta javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj, ki se je sestal 6. septembra, so soglasno imenovali Metko Petek Uhan, dr. med. spec., zdajšnjo vršilko dolžnosti direktorice javnega zavoda, za direktorico za naslednja štiri leta. Mandat ji bo pričel teči 25. oktobra. Z njenim imenovanjem morajo sogla{ati tudi sveti občin na Ptujskem, ki so ustanoviteljice zdravstvenega doma. Ptujski župan Miroslav Luci imenovanja ni posebej komentiral, povedal je le, da je Metka Petek Uhan v času vedejevstva dokazala, da je sposobna urediti razmere v ptujskem zdravstvenem domu oziroma na področju osnovnega zdravstvenega varstva. Ana Moro, predsednica sindikata zdravstva in socialnega varstva v Zdravstvenem domu Ptuj, je povedala, da so v sindikatu {e posebej zadovoljni, da so se stvari obrnile na bolje in da se je vzdu{je popravilo. Novi direktorici zaupajo, obljubljajo ji polno podporo pri uresničevanju vseh zastavljenih nalog. Še naprej pa bo nova direktorica kot zdravnica skrbela tudi za zdravje določenega {te-vila svojih pacientov. MG Metka Petek Uhan, dr. med., spec. Foto: Črtomir Goznik NAGRAJUJEMO ZVESTE NAROČNIKE v SODELOVANJU Z AEROKLUBOM PTUJ KARTO U PANORAMSKimnOBIi ime in priimek: Mirko Čeh naslov: Štuki Zl/Sij 8S350 PTUJ Nagrajenci prejmejo nagrado po pošti. Stanislav Brodnjak, generalni direktor in predsednik uprave SVS, d.d., Ptuj. Foto: Črtomir Goznik jo, da bodo do konca letošnjega leta uvedli sisteme POS oziroma prodajo in vodenje poslovanja po računalniškem sistemu v vseh maloprodajnih enotah družbe Mercator SVS. Kot poudarja generalni direktor S. Bro-dnjak, jim je na območju mestne občine Ptuj uspelo posodobiti vse prodajalne, prav tako na samem območju mesta. Pred kratkim so obnovili tudi prodajalno na Hajdini. Že nekaj časa pa se v Mercator-ju SVS pripravljajo na ureditev poslovanja skladno s sistemom kakovosti. Poprejšnjo presojo so uspešno prestali, presoja pa jih čaka oktobra. Certifikat kakovosti naj bi pridobili še letos. Kar za zadeva obratovalni čas prodajaln, ki je letos precej buril duhove v slovenski trgovini, Brodnjak poudarja, da si želijo le normalne pogoje za delo. Pod tem pa razumejo tudi plačeva- nje vseh obveznosti do zaposlenih. V družbi Mercator SVS imajo celo probleme, ker v nekaterih trgovinah želijo imeti odprto ob nedeljah, pa jim tega ne dovolijo, ker za to ni ekonomskih pogojev. Poslovni sistem Mercator je dosegel v Sloveniji takšen delež, da ga gospodarska moč in ekonomska logika silita v novi naložbeni ciklus, v večanje koncerna. Če pa želijo to narediti, morajo na nove trge, je med drugim povedal Stanislav Brodnjak, ko je odgovarjal na vpra{anje o zanimivosti Srbije oziroma jugoslovanskega trga za Mercator kot celoto, čeprav je pri tem {e posebej poudaril, da za tak{ne odgovore ni prava oseba. "Srbija je zelo zanimivo trži{če, tako kot je zanimiva Hrva{ka, kjer bomo danes odprli podoben center, kot sta v Ljubljani in Pulju." MG S Mercator Meicatorjeva Cena Dneva 7 izdelkov za 7 dni -50 nizje cene od 10. do 16. septembra 2001 Rdeča paprika, dolga 1 kg, Mercator, Ljubljana £ I 9,1111 Mleta kava Loka 100 g, Mercator, Ljubljana 99,00 Sladoled Gobana Jombo, 3x120 ml 2 okusa, Mercator, Ljubljana £33,UU Delt limona 1,5 1, KoUnska, Rogaiki vrelci 1 06,00 Pop Corn, rumeni 110 g, Slap, Bohinj 114,00 Sampon Afrodita 3 vrste, Aitodita, Rogaška Slatina 289,00 Brivnik Wilkinson KDNtcENtl.lJ^OlT Protector 3D Diamond cqn nn Nocom, Radomlje DUa,UU Vabimo vas v Mercatorjeve prehrambne prodajalne. KULTURA, IZOBRAŽEVANJE VELIKA NEDELJA / GLEDALIŠČE ZIVE BESEDE "Resnico lahko le iščemo, najdemo in ji služimo!" Liturgično-dramsko dogajanje "Pelikanov polet", ki bo v soboto, 15. septembra, ob 20. uri v župnijski cerkvi sv. Trojice v Veliki Nedelji, bo se ena priložnost za vse tiste, ki bi želeli to doživeti, pa prvič na Ptuju ali kasneje v Mariboru zaradi taksnih ali drugačnih razlogov niste uspeli. Po vročih poletnih dneh so prvi septembrski dnevi kot nalasč za to, da telesno spočiti poskrbimo za svojega duha in poletimo v tisti sluteni svet plemenitega, dobrega in zato večnega ... Sv. Maksimilijan Kolbe, poljski minoritski duhovnik, je zapisal: "Človeško življenje ima tri stopnje: priprava na delo, delo in žrtev, ki jo zahteva ljubezen!" Zato njegovo prostovoljno darovanje življenja za drugega med drugo svetovno vojno v koncentracijskem taborišču Auschwitz ni izraz obupa in kulture smrti, marveč kulture življenja. Ustvarjalci Pelikanovega poleta vam zato želimo ta svet duha, ki vibrira v srcu vsakega človeka, predstaviti in vas navdušiti za harmonijo, mir in spravo nasproti kaotičnosti, v katero nas vlečejo sile zla. Človeški "ego" je največkrat tisti, ki se v boju za prevlado ne zmeni za drugega in išče sebe, kar se je izkazalo tudi med drugo svetovno vojno, v čas katere nas popelje tudi to dramsko besedilo. Za razliko od drugih gledaliških predstav gre tukaj za gledališče žive Besede, ki naj bi PTUJ / NOVO ŠOLSKO LETO V PTUJSKEM VRTCU Novih tristo otrok Z novim šolskim letom, ki se je tako kot v solah tudi v ptujskem vrtcu pričelo 3. septembra, vrteške oddelke obiskuje okrog 300 novih otrok, ki so zapolnili mesta prejšnjih malih šolarjv. Vseh skupaj jih je tudi letos več kot 1000. Oblikovali so vse oddelke, ki so jih imeli tudi v prejšnjem letu - jaslice ali prvo starostno skupino, vrteške oddelke ali drugo starostno skupino, osem oddelkov izmenskega vrtca in bolnišnični oddelek. V teh dneh pa že poteka vpis v interesne dejavnosti, v katere se vpisujejo otroci glede na interese, največkrat pa na željo staršev. "Veseli smo, da smo obdržali tolikšno število otrok, kljub temu da je letos pričela delati prva ptujska osnovna šola z devetletnim programom in da se je v Markovcih odprl novi vrtec s tremi oddelki. Priprave na novo šolsko leto so zmeraj nekaj posebnega. Vsaka vzgojiteljica in pomočnica vzgojiteljice poskrbita na prvi šolski dan za presenečenje, da je ta dan vesel, zanimiv, da v otroku v bistvu pomaga prebroditi ločitev od staršev, od doma, da mu pomaga pri prilaganju na novo okolje. Zaradi tega te priprave potekajo zelo skrbno in cele počitnice, saj vrtec dela celo leto. Podobno kot v šolah tudi v vrtcu priprave na novo šolsko leto vključujejo nekatere investicije in vzdrževalna dela. Letos bomo izvedli rekonstrukcijo dveh kotlovnic, saj bomo prešli na plinsko ogrevanje. Izvedli bomo tudi temeljito prenovo sanitarij v vrtcu v Raičevi ulici glede na nove normative. Želje VIP Medtem ko se večina gledalc^^v obremenjuje z dn^^vnimi novicami, je Kanal A rezerviran za najbolj butaste nanizanke — pred kratkim je bila to Obalna straža, sedaj pa jo je nadomestila VIP, ki prejšnjo po neumnosti še prekaša. Se nedavno tega smo se spraševali, kako je možno, da se ob kalifornijski obali vsak teden nabere za Titanik utapljajočih se, sedaj pa lahko spremljamo zvezdo Obalne straže, kipečo Pamelo, malo bolj oblečeno. Toda kljub temu da je svoje rdeče kopalke zamenjala za bolj razgibano garderobo, njeni čari ostajajo enako mikavni. Le kaj je namreč lepšega kot opazovati, kako ji silikonski vsadki poskakujejo zdaj gor, zdaj dol? VIP je detektivska agencija, vendar ne pričakujte, da so njeni zaposleni pametni kot kakšen Columbo. Prej nasprotno, toda več glav več ve, in če vseh pet 'detektivov' združi svojo kurjo pamet, jim celo uspe razrešiti primer. Vendar komu mar za vsebino, ko pa glavna atrakcija nanizanke ostaja Pam! Ta je gotovo ponosna, da so šale o blondinkah zaradi nje dobile realno podlago. Verjetno bi se večina strinjala, da je bolj bedasto nanizanko kot VIP že težko najti. Pri gledanju več delov zapored se vam celo lahko zgodi, da se vam stoži po njeni predhodnici, Obalni straži. Otroci ptujskega vrtca bodo tudi letos lahko obiskovali številne interesne dejavnosti. Kaj vse se bodo med letom nau~ili, bodo ob majskem prazniku vrtca pokazali star{em in drugim. Foto: Črtomir Goznik in potrebe so še večje, vendar nam primanjkuje denarja," je na začetku novega šolskega leta povedala ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž. Otroci ptujskega vrtca bodo v novem šolskem letu lahko obiskovali številne interesne dejavnosti: glasbene urice, ki se vedno zaključujejo s petjem v pevskih zborih, plesne urice, dva tuja jezika (angleščina in nemščina), že tretje leto pa se bodo lahko učili tudi osnov računalništva. Vrtec je odprt tako rekoč od jutra do večera, od 5.30 do 22.30 ure. S tem delovnim časom pokrivajo različne potrebe staršev. Po potrebi bodo prešli tudi na evropski delovni čas. Z novim šolskim letom se je v vrtcih izteklo poizkusno uvajanje npvega učnega načrta, saj po novem vsi vrtci v Sloveniji delajo skladno z njim. Lani so v ptujskem vrtcu pričeli uresničevati turistični projekt Moje mesto, v tem letu ga bodo razvijali dalje. Spoznali so, da je ta vsebina še kako privlačna za otroke, ki želijo na sebi primeren način čim več izvedeti o svojem mestu. Od idej vzgojiteljic je odvisno, poudarja Božena Bra-tuž, v katero smer bodo vsebino "mojega mesta" v bodoče usmerili. Ideje bodo po sklepu zadnje pedagoške konference zbirali do konca septembra. V vseh oddelkih in na vseh vzgojnih področjih bodo udejanjali izbrano idejo. Pri ravnateljici Vrtca Ptuj Bo-ženi Bratuž smo se pozanimali tudi za problem jasli oziroma vrtca na Potrčevi, kjer naj bi zaradi gradnje varovanih stanovanj po najnovejši različici od- TEDNIKOVA KNJIGARNICA Knjižna polica v Veterinarski bolnici Ptuj Med temeljne naloge knjižnične stroke sodijo tudi oblike dejavnosti, ki vzpodbujajo naraščanje knjižničnih ~la-nov, omogočajo dostopnost knjižničnega gradiva čim večjemu delu populacije, informirajo o knjižnem trgu. Knjižnice praviloma nimajo ne sredstev, ne strokovnega kadra za sodobne oglaševalske prijeme, tako da privabljajo k branju in izposoji knjig z ustaljenimi knjižničnimi oblikami literarnih večerov in razstav ter s pravljičnimi urami. Seveda se te oblike dotaknejo tistih, ki knjižnico že obiskujejo. Kako pa privabiti bralce izven knjižničnih prostorov? V mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča v ta namen pripravljamo gostujoče razstave in pravljične ure v šolah in vrtcih, pa tudi na manj običajnih mestih. Med slednje sodi tudi razstavljeno knjižno gradivo v Veterinarski bolnici Ptuj, kjer lahko čakajoči sežejo po izbrani strokovni literaturi o hišnih ljubljencih ter po leposlovnih knjigah, kjer so živali glavni literarni junaki. Obiskovalci Veterinarske bolnice Ptuj lahko prebirajo, v knjižnici pa si lahko izposodijo, naslednje knjige: Bruce Fogle: Skrb za psa (Pisanica, 1996, zbirka 101 nasvet), Helen Piers: Nega mačke (dZS, 1992); Helen Piers: Nega hrčka (DZS, 1992); Helen Piers: Nega psa (DZS, 1992); Des-mod Morris: Zakaj pes maha z repom: resnice in zmote o vedenju psov (Mladinska knjiga, 1990); Desmond Morris: Zakaj mačka prede: resnice in zmote o vedenju mačk (Mladinska knjiga, 1990); Angela Royston: Muca in iste avtorice Psiček (Mladinska knjiga, 1993, zbirka Kako rastejo); Boris Kryštufek: Male živali (Kmečki glas, 1991, Zbirka nasvetov 31); Zlatko Golob in Rihard Jerič: Hrček in morski prašiček (Kmečki glas, 1993, Zbirka nasvetov 47); ista avtorja: Želve v vašem domu (Kmečki glas, 1990, Zbirka nasvetov 28); Marija Ferlež: Nega dolgodlakega psa (AGA, 1994); M.R. Martin: Ptice v kletkah (DZS, 1992); Alan Snow: Kako deluje pes (Mladinska knjiga, 1995) ; Mojca Rep: Terarij (Za- vod RS za šolstvo, 2000). Seveda je izbira knjig v knjižnici krepko večja, a vse niso primerne za gostujočo razstavo, predvsem zaradi velikosti in dragocenosti izdaje. Te knjige so predstavljene na tabelski sliki in mednje sodi tudi Enciklopedija psov, ki jo je leta 1997 založila Slovenska knjiga. Njen avtor Bruce Fogle je na 312 straneh velike formata poskrbel za predstavitev vseh znanj, ki so povezana s "človekovim najboljšim prijateljem". Knjiga se začenja z razvojem psa od njegovih prednikov do modernih pasjih primerkov in nadaljuje s prikazom psov v ljudski umetnosti in religiji, v slikarskih in drugih umetniških podobah, predstavi pasje podobe v trženju, oglaševanju, literarnih in filmskih delih. Sledijo zanimivosti o pasjih športnikih in delavcih v službi človeka ter o psih, družabnikih v vsakdanjem življenju. Tretje poglavje seznanja bralca s pasjo telesno zgradbo in značilnostmi, četrto, naslovljeno Govorica psov, pa pojasnjuje pasje navade in vedenje. Peto obširno poglavje je namenjeno udomačenim pasmam psov in njihovi načrtni vzreji, zadnje pa pomaga pri izbiri psa in opreme zanj, poučuje o pravilni negi in hrani, skrbi za zdravje in kondicijo ... Zraven prelistavanja poučnih knjig o živalih so obiskovalcem Veterinarske bolnice postavljene na ogled in branje tudi leposlovne knjige, ki se dotikajo ali obravnavajo tematiko hišnih ljubljencev (te knjige bodo predstavljene v prihodnji Tednikovi knjigarnici) ter zanimivosti o psih in mačkah iz Guinnes-sove Knjige rekordov (Obzorja, 1999). Liljana Klemenčič stranili enega od traktov vrtca. Predvsem nas je zanimalo, ali so v pogovore komisije, ki pripravlja predloge za župana oziroma občinski svet, vključili že tudi vodstvo vrtca, kar bi se moralo zgoditi že ob ustanovitvi komisije, ki jo je imenoval ptujski župan Miroslav Luci. "V ta dogajanja je vrtec vključen posredno, preko posredovanja različnih podatkov oddelku za družbene dejavnosti mestne občine Ptuj, ki pripravlja različne podatke za odločanje. Neumno bi bilo reči, da smo proti gradnji varovanih stanovanj. Mislim, da je to pridobitev za Ptuj. Ne moremo pa se strinjati s tem, da bi ta stala ravno na prostoru, kjer so jaslice, če vemo, da v tem trenutku potrebujemo za normalno delovanje vrtca več prizidkov in adaptacij, da bomo zadostili nove prostorske po- goje. Namreč niti en vrtec v mestni občini Ptuj ne ustreza novemu pravilniku o prostorskih pogojih in opremi za delo vrtcev. Izračunali smo, da potrebujemo več kot 2000 m2 novih površin. Na otroka moramo po novem zagotavljati ne več 1,75 m2 površine, temveč 4 m2 notranje igralne površine. To je velik zalogaj, ki ga bo občina uspela zagotoviti ne v desetih, temveč petnajstih letih. K tej igralni površini pa bo potrebno zagotoviti še ostale spremljajoče prostore, ki jih zahteva omenjeni pravilnik. Starši in vsi Slovenci smo želeli malo boljši standard za otroke v vrtcih, ki ga je potrebno na srečo zagotoviti v nekaj letih. Leto 2006, ko bomo morali že v pretežni meri delati v pogojih pravilnika, bo prišlo zelo hitro." MARIBOR / VABILO NA PREDAVANJE KULTURA, IZOBRAŽEVANJE Nova odkritja o štajerski baroini arhitekturi V četrtek, 13. septembra, ob 19. uri bosta v slavnostni dvorani mariborskega gradu mag. Metoda Kemperl in mag. Igor Weigl predstavila rezultate raziskave z naslovom Baročna arhitektura na [tajerskem. Nekaj mesecev trajajo~o raziskavo, h kateri sta mlada raziskovalca pristopila z bogatim predznanjem in {tevilnimi izku{njami, je sofinancirala Evropska unija v okviru programov Phare (Program prekomejnega sodelovanja), pokroviteljstvo pa je prevzel Znanstveni in{titut na Pedago{ki fakulteti Univerze v Mariboru. O baročni arhitekturi na Slovenskem je bilo že kar nekaj napisanega. Poleg splo{nih pregledov je potrebno posebej na- glasiti raziskave dr. Naceta [umija, ki je proučil vrsto pomembnih baročnih mojstrovin, zaznal njihove temeljne odlike ter opozoril tudi na mnoge umetnine na Ptuju in v njegovi okolici, za katere je rad uporabil zanj zna~ilen izraz, da so "brez primere". Med naslednjo generacijo raziskovalcev je o baro-~ni arhitekturi veliko pisal dr. Damjan Prelov{ek, kar pa se tiče [tajerske, moramo poudariti delež prof. Jožeta Curka, ki sistematično objavlja svoje ugotovitve tudi iz dobe baroka. Posebej je pomemben njegov prispevek k razpoznavanju dveh mariborskih arhitektov, Jožefa JANEZ J. [VAJNCER / PESNICA 1946 (V.) 55 let od mladinske delovne akcije Peto nadaljevanje Tudi obleka brigadirjev je bila precej pisana. Enotnih uniform ni bilo in vsak je imel oblečeno, kar je pač prinesel s seboj. Ker je bilo poletje, so fantje delali v telovadnih hlačkah, enako tudi dekleta. Dan se jim je začenjal v začetku akcije manj, potem pa vedno bolj zgodaj. Tekmovalni duh je silil brigade k temu, da so mladinci vstajali celo ob {tirih zjutraj in odhajali po umivanju, jutranji telovadbi in zajtrku na delo. Praviloma naj bi delo trajalo samo {est ur, od sedmih do enih, in za drugo izmeno enako dolgo popoldan. Zelje po uspehih pa so vplivale na podalj{anje tega časa. Zjutraj je bila jutranja telovadba in umivanje. Glede prehrane je treba zapisati, da je nekdanji udeleženec regulacije Pesnice nimajo v slabem spominu, kot to velja za gradnji obeh prog 1946 in 1947. Dodajmo {e nekaj besed o karanteni, ki je doletela ljubljansko in del ptujske brigade. Štirinajst dni je bilo okrog dvesto mladincev zaprtih v drugem nadstropju dornavskega gradu. Nihče ni smel k njim. Nosili so jim hrano ter odna{ali blato in podobno. Do karantene je pri{-lo zaradi suma {krlatinke. Nihče ni zbolel, zato pa je pri{lo skoraj do hude nesreče, ko so skozi okna zmetali slamo, na kateri so med karanteno spali brigadirji. Med kurjenjem te slame so začela goreti tudi grajska okna in ogenj se je že bližal sodu z bencinom. Takrat je intendant Franc Osole, ki je eno roko izgubil med vojno v nem{ki vojski, nevarni sod sam nekako re{il pred ognjem. Drugače bi skoraj gotovo zgorel ves grad. Delo pri urejanju struge Pesnice je bilo težko. Treba je bilo Hrana je bila odlična veliko kopati, odvažati zemljo in graditi nasipe. Površno gledano lahko rečemo, da so si fantje in dekleta delo porazdelili. Dekleta so samokolnice nalagala, fantje pa so jih vozili. Dekleta so tudi polagala nazaj na nasip vrhnjo, prej sneto zemeljsko plast, da prst ne bi drsela. Z deli so brigadirji pričeli pri mezgovškem mostu, kjer se je končala stara avstrijska regulacija. Od tam so napredovali proti toku navzgor. V zahvalnih besedah brigadirjem ob koncu del na Pesnici 14 je Vlado Peteršič-Janko, poveljnik pesniških brigadirjev, dejal, da so brigadirji za okoli 1040 metrov nasipa izkopali 39.500 kubičnih metrov zemlje. Težko bi bilo reči, koliko je vsak posameznik prispeval k celoti, vsekakor pa je zanimiva slika o obeh najboljših brigadirjih. Ob koncu del sta bila za najboljša proglašena Anton Gajšek in Borislav Batič. Anton Gajšek je bil 18-letni delavec Westnove tovarne v Celju in je delal na Pesnici v III. Celjski brigadi Borisa Vinterja (spet novo ime med brigadami!). Ze Prekmurska četa na Pesnici. Arhiv Iva Raua prvi dan je zvozil 452 samokol-nic, naslednji dan je dvignil to število na 908. Ves čas je dajal pobudo za udarniško tekmovanje. Pridobil je 18-letnega študenta Borislava Batiča in začela sta delati skupaj. Ves čas sta dosegala od 350 do 450 odstotkov nad delovno normo. 15 Navedene številke, zlasti tisto o 908 samokolnicah, si je težko razlagati. Sicer je vprašanje, kako daleč je vozil te samokolnice, toda če bi skušali ugibati, da je za vsako samokolnico porabil na primer eno minuto (kar pa je skoraj neverjetno malo), bi za 908 samokolnic to zneslo že 908 minut. Bolje, da se ne vprašamo, kako bi bilo videti število minut, če bi dopustili, da sta bili za vsako samokolnico potrebni dve minuti. Upoštevajmo, da je bil za javnost delavnik na Pesnici dolg šest ur na dan. Zivljenje na Pesnici je potekalo v znamenju dela, kljub temu pa je ta delovni tok prekinilo nekaj dogodkov, ki so popestrili pesniške dni. Prvi te vrste je bil velik miting, ki je bil v nedeljo, 21. julija. Ze v soboto je bilo delo izjemoma končano ob petih popoldan. Preostali čas je bil namenjen čiščenju prostorov in vaji za nedeljsko prireditev. Z večernim vlakom so se pripeljali tudi gostje iz Maribora in Ljubljane. V nedeljo dopoldne so najprej mariborski in celjski mladinci odigrali nogometno tekmo, v kateri je zmagalo mariborsko moštvo. Zgodaj zjutraj je prispel dr. Marijan Ahčin, minister za zdravstvo v slovenski vladi, brigadirje pa so prišli obiskat tudi nekateri od staršev. Opombe: 14. Slovenski poročevalec, 3. IX.1946 15. Slovenski poročevalec, 4. IX.1946 Dvorec Dornava. Foto: Bine Kovačič Hofferja in Janeza Nepomuka Fuchsa. Mnogo vprašanj pa je seveda še odprtih, nedorečeno ostaja avtorstvo številnih arhitektur in neprepoznan je razvoj posameznih mojstrov. Veliko oviro za uspešnejše raziskovanje baročne arhitekture na Štajerskem predstavlja meja med Avstrijo in Slovenijo, ki je bila začrtana leta 1918. Dotlej enovita dežela s prav tako enovitim kulturnim razvojem je bila razdeljena na dvoje, na dvoje pa je razpadlo tudi raziskovanje njene preteklosti. Pred letom 1918 so posamezni ustvarjalci brez vsakih ovir delovali na območju celotne Štajerske, v 20. stoletju pa so slovenski in avstrijski raziskovalci bolj redkokdaj primerjali gradivo z obeh strani nove meje in tako posledično težko prepoznavali njihove opuse, saj so jih srečevali le v okrnjeni obliki. V zadnjem razdobju pa državne meje ne predstavljajo več tolikšne ovire kot pred nekaj desetletji. Mlada raziskovalca mag. Metoda Kemperl in mag. Igor Weigl (oba sta magistrirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani s podro~ja baro~ne arhitekture, Metoda Kemperl pa zaklju~uje dizertacijo na témo baro~nih romarskih cerkva) sta izkoristila nove, bolj odprte razmere ter zastavila projekt, v okviru katerega sta raziskovala baro~no arhitekturo tako na slovenskem kot na avstrijskem [tajerskem. Osredoto~ila sta se na tri pomembne baro~ne arhitekte: Jožefa Hofferja (ok. 1700-1762), Janeza Nepomuka Fuchsa (1727-1804) in Jožefa Hueberja (1715-1787). S podrobnim prou~evanjem arhivskih dokumentov v Sloveniji in Gradcu, z dokumentiranjem objektov na terenu in s pomo~jo stilnih primerjav sta dosedanje poznavanje treh odli~nih mojstrov nadgradila in jima suvereno pripisala vrsto arhitektur, za katere doslej nismo poznali avtorjev. Za bralce Tednika in za tiste, ki se zanimajo za spomenike v neposredni okolici Ptuja, bo še posebej zanimiv podatek, da je sloviti dvorec v Dornavi med letoma 1753 in 1755 po naro~i- lu grofa Jožefa Tadeja Attemsa prezidal in moderniziral Jožef Hueber. Prav zdaj, ko je stekla obnova zanesljivo enega najimenitnejših baročnih dvorcev v Sloveniji, so ta in drugi podobni podatki še posebej dragoceni. Pomagajo nam razumeti izoblikovanost dvorca, olajšajo nam prepoznavanje izvirnih elementov in njihovo razločevanje od kasnejših posegov, razbistrijo pa nam tudi pogled na razmerja med arhitektom in naročnikom. Oba sta bila odlično izobražena. Hueber se je šolal na Dunaju in delal tudi za vodilnega dunajskega arhitekta Lucasa von Hildebrandta. Dosegel je službo štajerskega deželnega mojstra in izpolnil mnogo naročil. Prezidava dvorca v Dornavi upravičeno velja za njegovo najbolj uspelo profano delo. Ob zaključku raziskave sta Metoda Kemperl in Igor Weigl svoje ugotovitve strnila v zloženki, ki bo na voljo udeležencem predavanja. Seveda pa nestrpno pričakujemo, da bodo rezultati objavljeni tudi v kateri od strokovnih revij. Marjeta Ciglenečki ZETALE / @UPAN VODI TUDI SOLO Vodja šole nekdanji uienec Anton Butolen, vršilec dolžnosti ravnatelja šole v Žetalah. Foto: Fl TUdi v Žetalah so kot na vseh šolah na Ptujskem, ki so po upokojitvi starih ravnateljev imele razpise za nove vodstvene ljudi, dobili vršilca dolžnosti ravatelja. To fUnkcijo bo leto dni opravljal Anton Butolen, žetalski domačin, ki je obenem tudi župan v tej občini s 1450 prebivalci. Po učiteljski stroki je matematik, pred tem pa je opravljal posle pomočnika ravnatelja na sosednji šoli v Podlehniku, ki je bila nekaj časa tudi matična šola žetalski. Sam se ga spominjam kot kuštravega petošolca, ko sem mu bil razrednik v Zeta-lah (moje prvo službeno mesto), in kot nekdanjemu učitelju mi je z veseljem in ponosom razkazal novo šolo v Zetalah, ki se ponaša z vsem, kar pač mora imeti sodobna šola. Sam pravi, da se je prvič zgodilo, da vodi šolo v Zetalah nekdo, ki je tudi korenine pognal v tem delu Haloz in gulil šolske klopi v spodnji in zgornji žetalski šoli. Šola je prostorsko pripravljena na devetletko, zato bodo v tem šolskem letu opravili potrebno usposabljanje strokovnih delavcev za nov program šolanja. Letos obiskuje šolo 140 učencev. Na njej je devet rednih oddelkov ter oddelka podaljšanega bivanja in male šole. Na šoli dela 17 strokovnih delavcev. Število učencev v nižjih razredih se iz leta v leto zmanjšuje; letos jih je v prvem razredu 12, v mali šoli 8, število pa še upada, saj se hriboviti deli Haloz praznijo. Kot župan je povedal, da bodo prostore spodnje šole namenili stanovanjskim potrebam (stavba je zaščitena), bivšo zgornjo šolo pa bodo namenili občinski upravi, pošti in zdravstvu. Občina namenja vsako leto za potrebe šole štirinajst milijonov tolarjev, ob rednem vzdrževanju šole ter ob prevozih otrok v šolo skrbi tudi za nadstandard, ki se kaže v obliki dodatnega pouka tujega jezika v četrtem razredu, sofinancirajo pa tudi druge oblike dejavnosti, kot so šola v naravi, športni dnevi in podobno. Franc Lačen OBRT, PODJETNIŠTVO CELJE / JUTRI BODO ODPRLI 34. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM Obrt - ogledalo slovenske uspešnosti V Celju bodo jutri odprli 34. mednarodni obrtni sejem. Člani Območne obrtne zbornice Ptuj se bodo predstavili pod skupno streho v hali L, nekateri pa tudi samostojno na stojnicah v drugih halah. Sejem je že po tradiciji ogledalo slovenske uspešnosti: priložnost za sklepanje novih poslov, spoznavanje domače in tuje konkurence ter druženje. Nekaj članov Območne obrtne zbornice Ptuj, ki se predstavljajo v zborni~nem paviljonu, smo zaprosili za mnenje o sejmu, pogovor pa se je raz{iril {e na predstavitev problemov v obrtni dejavnosti, ki jih država {e vedno prepočasi re{uje. Vojko Tajhmajster, mizar iz Kidričevega: "Obrtnik sem devet let, na sejmu razstavljam kljub temu, da pravega odziva ni. Sejem je pomemben zaradi Vojko Tajhmajster možnosti {ir{e predstavitve, da te ljudje spoznajo. Z izdelki se sku{amo čim bolj prilagoditi željam strank." Andrej Cuš, kovinostrugar-stvo Gorišnica: "Odkar sem obrtnik, to pa je pet let, se udeležujem sejma. Za razvoj obrti in za vsakega posamezne- ga obrtnika je celjski sejem izrednega pomena, predvsem za ustvarjanje imidža, ne pa toliko Andrej Čuš v materialnem pogledu. Najpo-membnej{e pa se mi zdi druženje med obrtniki samimi." Janez Forštnarič, mizarstvo Bukovci: "Obrtnik sem že 33 let. Sejem, kot je celjski, na katerem sicer redno sodelujem, je predvsem dobrodo{el za obrtnike, ne pa toliko za obrt samo. Dobro ime si obrtnik pridobi samo s kvalitetnim delom. Kljub temu da se na sejmu v Celju redno predstavljamo, je na{ največji trg {e vedno v Bosni, od celjskega sejma ne bi mogli živeti. Država {e vedno ni naredila reda pri plačilih, čeprav od nas obrtnikov zahteva, da ji vse v roku poravnavamo, ne glede na to, ali za opra- Janez Forštnarič vljeno delo dobimo plačilo ali ne." Jože Milošič, Elektrotehnika Ptuj: "Mislim, da je država v samostojni Sloveniji naredila malo za gospodarstvo, {e manj pa za obrt. Tudi v tem vidim razlog, zakaj se obrtniki pogosteje ne odločajo za predstavitev na celjskem sejmu. Polega tega so tudi stro{ki preveliki, če jih primerjamo z drugimi državami, kjer pa ima obrt mesto, ki ji pripada. 30 let sem obrtnik, na celjskem sejmu pa sem prvič razstavljal pred skoraj 20 leti." Jože Milošič PIUJ / PRED 3. DRŽAVNIM SREČANJEM SLIKOPLESKARJEV Letos mariborska porodnišnica Tretje državno tekmovanje slikopleskarjev Slovenije, ki ga organizira gradbena sekcija pri Območni obrtni zbornici Ptuj, vodi jo Branko Goričan, bo 30. novembra v mariborski bolnišnici. Tekmovalne in humanitarne ekipe (tekmovalnih bo trideset, pri humanitarnih pa ni omejitev) bodo popleskale 30 sob mariborske porodnišnice. V tekmovalnem delu bosta letos sodelovali tudi ekipi gradbenih šol iz Kranja in Maribora. Na aprilskem sestanku na Ptuju, na katerem so sodelovali tudi predstavniki vseh sponzorjev, so sogla{ali, da organizacija in izvedba tekmovanja ostaneta v rokah gradbene sekcije Območne obrtne zbornice Ptuj, čeprav si ga po dveh uspe{no izvedenih tekmovan- jih želi "polastiti" Obrtna zbornica Slovenije, ki je doslej stala ob strani. Nihče namreč ni pričakoval, da bo odziv sponzorjev in tekmovalcev tako velik oziroma da bodo Ptujčani s svojo idejo prodrli in uspeli. Vabila za sodelovanje na tretjem državnem tekmovanju sli- kopleskarjev so v teh dneh prejele vse območne obrtne zbornice Slovenije, v kratkem jih bodo tudi vsi samostojni podjetniki s področja gradbene oziroma slikopleskarske dejavnosti. Da bi se izognili morebitnim novim dvomom o po{te-nosti ocenjevanja tekmovalnih ekip, bo letos ekipa ptujskega slikopleskarja Branka Goričana, ki je doslej dvakrat zmagala, sodelovala le v humanitarnem delu tekmovanja. Četrto državno srečanje sli-kopleskarjev naj bi bilo ponovno na Ptuju. MG Drago Koren, mehanizacija in vulkanizacija, Zgornje Jablane: "Obrtnik s predelavo gume in kovine sem že 13 let, na celjskem sejmu sem prvič razstavljal pred 10 leti. Tudi jaz menim, da država premalo na- Drago Koren redi za razvoj obrti. Mi, majhni, se moramo zelo potruditi, da se obdržimo. Ne vem, ali so {e kje tako slabi plačilni pogoji kot pri nas. Vsak i{če priložnost, da bi te opeharil. V na{i obratovalnici se zelo trudimo, da bi {li s časom naprej, želje naročnikov sku{amo uresničiti po najbolj{ih močeh. Za celjski sejem lahko rečem, da je enkraten sejem v Sloveniji, lahko smo zadovoljni, da ga imamo." Fotografije: Črtomir Goznik MG m Podjetje za proizvodnjo vseh vrst zaščitnih čevijev, rol