UČITELJSKI TOVARIŠ St. I. JJ Glasilo Slovenskega učiteljskega društva y Ljubljani". Urejuje: Jakob Dimnik, učitelj na II. mestni šoli v Ljubljani. Ljubljana, 1. prosinca 1895. XXXV. leto. Vsebina: Posvečenje. — V novo leto. — Jos. Giperle: Narodna vzgoja. — —ič: Za naše pravice. — Listki. — Književnost. — Naši dopisi. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — Listnica. Posvečenje. bodočnost gledam . . . Hiša veličastna Nad mano se dviguje, in oblastna Beseda moja v nji je gospodar. Prosvete dom, ki stavi te mučenje, Dom nadej, mislij, del, kako v življenje Budi ognjeni te moj srčni žar! Pozdravljam te, dnij mojih doba zlata, Ki zasluženju ti odpiraš vrata, Da hvaljeno poplavi širi svet! Odločni govor, do stanu ljubezen Zmaguje bolj in bolj kot meč dvorezen, Če brusi ga sovragov srd razvnet. In danes mi oko dni prešle gleda: Tako po njih prepleta ostra beda Kakor v oblakih blisek se grozan. Moči obupajoče resno delo V težavnem boji je uspešno grelo, Da prvi ni že zadnji bil mi dan. In vsak, kdor srce nosi v prsih svojih, Praznoto zgodovinskih listov mojih Navdušeno po svoje polnil je. Tako ponosna knjiga je nastala, Izkušnja neizbrisno v njo užgala: Sani brani se, da te vihar ne stre! O, slušajte besede, ki svareče Nebrižniku zvene in ki proseče Zdaj k posvečenju kličejo može! Naj v duši zagore zamrli vzori. Saj oni blagih so dejanj izvori — In prazno vsako je brez njih srce. In dan mi vstane: Hiša veličastna Nad mano se prostira, in oblastna Beseda moja v nji je gospodar. Prosvete naše dom je, posvečenje Dozida ga nezrušno, da borjenje Učitelju ojači sreče žar! — „Tovariš". V novo leto. Prišel spet setve je čas, trudimo se radi veseli, Srečno bo leto novo, srečni pa bomo mi vsi: „Z Bogom začnimo je zdaj, in zopet končaj m o je z Bogom!" fdenašnjim listom nastopi Učiteljski Tovariš svoje petintrideseto leto. V tej dolgi dobi se mu je posrečilo, okolo sebe zbrati kolo spretnih sotrudnikov in močan stržen stalnih naročnikov. Prvi so odičili list z raznovrstnimi proizvodi svojega uma, kateri v pedagogiški književnosti naši ohranijo trajno vrednost; drugi so mu dajali dejansko podporo, da navzlic mnogim nasprotnikom svojim tujim in domačim, ni opešal. V tem dolgem času se je na slovenskem šolskem polji mnogo mnogo izpremenilo. Marsikaj se je obrnilo sicer na bolje, a mnogo, premnogo je še dela, za katero je treba zvestih, vstrajnih delavcev. V ta namen nam bodi prva skrb, da s a m i, vsak na svojem mestu, zvesto in gorečte izpolnujemo vse dolžnosti v svojem težavnem poklici, potem pa, da drug drugemu pomagamo in da združeno delamo na 1 j u d s k o š o 1 s k e m polji za rast in uspeh narodnega šolstva in učitelj stva, kajti delo naše za sveto stvar prihaja vedno bolj vroče in le v n e r a z r u š 1 j i v i združitvi nam bode mogoče izvrševati svojo lepo namero. Najlepše pa združimo svoje moči, če se prav tesno oklenemo „Slovenskega učiteljskega društva" ter njegovega glasila „Učiteljskega Tovariša", kateri se kot stari prijatelj nadeja, da ga bode slovensko učiteljstvo, častita duhovščina in sploh vrli rodoljubi tudi v novem letu krepko podpirali, da bode mogel toliko vstrajneje izvrševati svojo lepo nalogo za večji ugled in večje spoštovanje učiteljskega stanu v javnem življenji po geslu: Vse za vero, dom, cesarja. V veseli nadi, da se zbere v novem letu okolo „Učiteljskega Tovariša" prav mnogo sotrudnikov in naročnikov — predplačnikov, želi vsem zvestim prijateljem in somišljenikom prav srečno in veselo 11 o v o leto. Uredništvo in upravništvo. Narodna vzgoja. (Spisal Jos. Ciperle.) 1. ßtari pisatelji in zgodovinarji pišoči o Slovanih in posebe o Slovencih naglašali so posebno njih delavnost, odkritosrčnost, pri-"^r^ jaz n ost, gostoljubnost, njih ljubezen do svojega vladarja in do domovine, njih bister um in njih pohlevnost. — Narod s tacimi kre-postimi, kojih ne najdemo tako lehko v taki obilici pri kakem drugem narodu, zaslužil bi, da bi ga čislal vsak človek, a smel bi se čislati pred vsem tudi sam. Toda žalibog, da ni tako. Zalibog, da so v našem narodu prevladale od pamtiveka nekatere teh navedenih kreposti, osobito prevladala je pohlevnost. Slovenci bili smo in smo tudi še vedno jako pohleven in potrpežljiv narod. Pohlevnost je jako lepa in divna krepost, kjer se rabi v pravem razmerji z druziini krepostimi. Ali prevladati ne sme dan danes, in tudi vedno je bilo to na kvar vsakomu, pri komur se je pojavljala v preobilni meri. Dan danes ni treba onemu, ki te udari po jednem lici, nastavljati še drugo. On je najde že sam, da te udari še po tem. Ta pohlevnost slovenska dovela je narod do brezkrajne popustljivosti, v mnozih slučajih celo do brezbrižnosti, in vzela mu je ves naroden pogum in ponos. To, da si Slovenec premnogokrat ni upal kazati se Slovenca, da si ni upal naglašati svoje narodnosti, da ni hotel ali ni znal ponašati se ž njo, to kopalo je našemu narodu leta in leta grob, v koji se morda še pogrezne s časom. „Bili so Slovenci!" reklo bi se 1* potem. Prihodnji zgodovinarji pa jemali nas bodo v žalosten izgled tedaj, kedar bodo dokazovali, kaj se dogaja z narodi, ki ne čislajo in ne goje svoje narodnosti. Žalostno, a resnično. 2. Ne smemo se tedaj čuditi, da se naš narod predostikrat prišteva tako zvanim inferijornim narodom. Ni čnda tudi, da se trdi z vso resnobnostjo, da Slovencev še pred 1. 1848. bilo ni. Ako bi kdo takovo budalost trdil o kakem drugem narodu, reklo bi se takoj: Je li ta človek bolan na umu, ali ka-li? Toda o nas ne osupne taka trditev nikogar. Ali vprašajmo se resno: Ni li naše brezmejno samozataje-vanje, naša velikanska pohlevnost, ali pa recimo naravnost, naša lenoba največ pripomogla k temu, da se trosijo take budalosti o nas po svetu? Ne bodem se trudil poučevati naših nasprotnikov o nas. Oni dostikrat bolje poznajo našo zgodovino in naše duševno delovanje, nego mi sami. Ali ceniti nočejo vsega tega po nobeni ceni, kajti s tem izpulili bi si sami vse orožje, koje rabijo proti nam. Zato je pa naša sveta dolžnost, brigati se za vse to, kar zadeva naš narod; dolžnost vsacega Slovenca je in bodi, oborožiti se z uma svitlimi meči, ter se poganjati in boriti za svoj narod, njega svetinje in njega pravice. Le bati se ne ničesa. Pač premalo cenimo prelepih besed našega Koseskega: „Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos!" Roko na srce Slovenci! Ali je bil to vedno naš ponos? Ne, ni bil, pri nas vseh ni bil. Saj se poznamo, saj vemo, da naš naroden ponos tiči vedno v najskrivnejšem kotičku. Bog nas je pač potipal že dostikrat z najdebelejšim prstom; dosti zatiranja, dosti zgub smo že prestali in zabeležili; toda spametovali se še vendar nismo, še vedno in vedno smo podlaga tujčevi peti. 3. Kaj pa vendar prav za prav počenjamo mi? Narodnost gojiti ter se boriti za njo, to prav z lehko vestjo prepuščamo našim časnikarjem in pisateljem. Oni naj se praskajo z nasprotniki, kakor se hočejo. K večemu čitamo to, ter rekamo potem zadovoljno: Smentano so se dobro skavsali! To je vse. Ali pa še celo ne čitamo tega rekoč: Jaz sem že sit prepira! — Koliko je pa tudi Slovencev, ki ne bero leto in dan nič slovenskega, ki zajemajo vso svojo politično in nepolitično modrost iz tujih nam nasprotnih časopisov in knjig. Mnogo jih je tudi tacih, ki se boje žaliti koga, ako bi jih videl citati kak slovenski časnik, ali ako bi vsaj cul kaj tacega o njih. Da ostajajo pri tem nevedni o vsem našem napredku v literaturi in na vseh drugih poljih, to jih ne vznemirja čisto nič. Njim je le to prav, da se ne misli o njih nič slabega; in slabo zdi se jim to, ako bi se mislilo, da so Slovenci. Ako očitaš takemu človeku, da njegovo počenjanje ni pravo, odgovarja ti: „Kaj hočete, saj sem v srci Slovenec I" Oj ti sveta preprostost! Ali naj se smejemo tem možakarjem? Ne, kajti takovi slučaji so prežalostni. Razsrditi se nad njimi, to nič ne pomaga; poučevati jih je toliko, kot metati bob ob steno. Tako imenovani „v srci-Slovenec" je največa a tudi najpredrznejša kukavica, in ravno toliko vreden, kot najočitnejši renegat. Ce tudi „v srci-Slovenec" ne dela naravnost škode narodu, vendar mu tudi ne koristi nič. On je mrtva veja na narodovem deblu. Kako se mogo neki ti ljudje postaviti po robu, ako slišijo grditi ime slovensko, saj ne vedo ničesa o našem napredku. Mnogo jih je tudi, — jaz sam jih poznam nekaj — celo tacih, ki so pozabili popolnem svoj materin jezik, in to celo v krajih, kjer bi ga bili lehko gojili ter se vadili v njem. Toda čemu, saj so živeli in se debelih tudi brez materinega jezika. In vendar materina beseda je najživejŠa priča ljubezni do matere; in kdor mater zataji, matere vreden ni. 4. Oj ti ljuba slovenska pohlevnost, ti premilo samozatajevanje slovensko, ti prinašaš že obilen a žalosten sad! Ti ne razcvitaš se samo pri tako zvanih „v srci-Slovencih", ampak tudi pri onih, ki imajo v prvi vrsti nalog, boriti se za pravice naroda. Tu menim namreč večino naših narodnih zastopnikov po raznih zborih. Dosti pisalo se je že po raznih časopisih o njih pohlevnosti, njih bojazljivosti, njih neodločnosti in popustljivosti. Zato se ne bodern pečal tu obširneje ž njimi. Le toliko rečem: Ako je bil kdo izveličan že samo zaradi pohlevnosti, potem pridejo ti naši zastopniki gotovo med svetnike. Ali narod slovenski ne bode jih častil tako, kakor časti druge svetnike. O tem naj bodo pa tudi prepričani. 5. A tudi slabe lastnosti imeli so naši pradedje. Glavna izmed njih je bila ta, da niso poznali vzajemnosti, in te lastnosti niso se slovanski narodje otresli še do današnjega dne. Toda otresli se je bodo pač takrat, kedar bode vse slovanske rodove prešinjala zavest, da so sinovi jedne matere, da so govorili nekoč vsi jeden jezik, in da so bivali nekoč vsi v jedili in isti državi in deželi. Zalibog, da so se Slovani že zgodaj razšli ter se naselili po raznih deželah, daleč drug od druzega. Nekoč bilo je pa tudi občevanje raznih rodov med seboj jako težavno, in tako je prišlo, da so pozabili drug na druzega, ter vsak rod skrbel le za se, a za obče blagostanje in srečo vseh rodov ni mu bilo mar. Zdaj odpalo je že mnogo teh ovir. Občevanje slovanskih narodov polajšalo se je mnogo, kajti železnice vežejo razne oddaljene kraje med seboj. — Razne narodne slavnosti in razstave so jako ugodne prilike, da se shajajo slovanski narodi zdaj tu, zdaj tam, da se spoznavajo in uče ceniti drug druzega. — Tudi to, da se prevajajo slovstvena dela slovanskih narodov v druge slovanske jezike, je jako vspešen korak k slovanski vzajemnosti. — Veselo znamenje pa je posebno to, da se novejši čas mnogi Slovani pridno uče druzih slovanskih jezikov, in da se celo teži po občeslovanskem književnem jeziku. Tako je pač upati, da se obistini nekoč ona divna slovanska vzajemnost, o koji se sedaj še le poje v pesnih raznih slovanskih pesnikov. Pač je še daleč do njene obistinitve. Vse premalo resnobe je še za njo; in zraven tega pa še razni domači prepiri in razpori ovirajo nas, da se bavimo resneje s tem predmetom. 6. Mi Slovenci posebno imamo doma še dela dovolj, da se zjedinimo. Malo nas je, a še mi nismo jedini. Se te prav male slovenske vzajemnosti ni. V istini je to žalostno. Pač smo še tam, kjer nam je prav krvava potreba boriti se proti tujemu nasilstvu, vsi jedne misli, jednega čuta. Ali tam, kjer smo dosegli najmanjši vspeh, celo navidezen vspeh, tam začenjamo se takoj puliti med seboj. In kaka je ta naša bratovska borba! Nikdar si nismo upali proti tujemu nasilstvu postopati s takim orožjem, s tako silo, s takimi psovkami, koje si mečemo v obraz v domačem boji. Tujca hotečega kratiti nam naše pravice, odganjali smo k večemu s tenko šibico, kakor bi se bali, da ga ne udarimo preveč; a bratu svojemu postavljamo se nasproti z gorjačo. Ne, ne, tega ni treba. Bratovski boj je naša nesreča. In čudno, jako čudno je to, da v tem domačem boji ni sledu več one pohlevnosti, ki nas prešinja v vsakem drugem slučaji. Tu smo kar na mah odločni, brezobzirni in neupogljivi. A kaj smo dosegli s tem? Naš mali narod smo razdvojili, naše duševne sile smo razcepili in premnogokrat zamorili. Ne morimo jih še dalje. Pomislimo vendar, da s zadnjim Slovencem zginil bode tudi zadnji verni človek na slovenskih tleh. Toda ne obupajmo. Vsak narod se preroja; jedna tretjina vsacega naroda je njega mladina, in ta je in bodi naš up in naš biser. Upajmo, da popravi nekoč ona to, kar smo pokvarili mi; ali v to treba ji je pred vsem — stroge narodne vzgoje. 7. Narodna vzgoja! — Veličasten pojem, prekrasen in velevažen nalog osobito za nas Slovence. V času stisek in nadlog, v kojem živi naš narod posebno dan danes, je gotovo zanj neprecenljive vrednosti: narodna vzgoja. Med tem ko se tudi med Nemci in druzimi narodi, ki bivajo med nami in okoli nas, posebno poudarja in razmotrava ravno dan danes vprašanje o narodni vzgoji, bila bi neodpustljiva malomarnost, bil bi greh zoper našo narodnost, ako bi se ne ganili tudi mi, ter se z vso odločnostjo ne poprijeli tega predmeta. Lehko bi se stavilo vprašanje: Ali ni taka vzgoja jednostranska, ali ni morda celo v nasprotji z nauki tako zvane splošne vzgoje, ki teži jedino po tem, da napravi iz otroka človeka, človeka za svet, človeka sploh? — Da, v istini, to je nalog tako zvani splošni vzgoji, in to misel pretresovali so vedno in vedno pedagogi vseh narodov. Iz otroka narediti, ali recimo vzgojiti človeka sploh, — kako je to misliti? Ali je morda kdo človek sploh? Ali ne pripada vsako človeško bitje temu ali onemu narodu? Nikdar se ne čuje v življenji izraz: Glejte, to je človek sploh! K večemu dalo bi se to reči o onih, ki niso ne krop ne voda, ne miš ne tič, ne Slovenec ne Nemec, ne Turek ne Kitajec. Toda o teh vendar ne bode trdil nikdo resnobno, da so cvet in vrhunec človeške vzgoje; marveč smatrajo se povsod izrodkom človeštva. A tudi pri vsem tem, da se je vzgojalo na podlagi naukov te splošne vzgoje, ostali so vendar gojenci vedno le Nemci, Francozi, Italijani, Cehi, Slovenci i. t. d., ali pa so postali — renegatje. (Dalje prih.) Za naše pravice. i. IpEakonito zagotovljene pravne razmere so v istini jedini svetel žarek, ki poleg zavesti točno izvrševane stanovske dolžnosti, ogreva " ® našo, od mnogih neprijetnosti premraženo eksistenco. Teh, da-siravno še v marsičem nedostatnih pravic, se nam je oklepati z vso silo in jih tudi z vso vztrajnostjo braniti. Najvažnejšo našo pravico bi pač imenoval stalno nameščenje učiteljskega osobja. Zakonodajalec, hvaležen mu spomin, je spoznal, da treba učitelju pri izvrševanji njegove službe, samostojnega, neodvisnega stališča, da ne bi bil, delujoč v postavnem okviru, žoga, s katero bi samovoljno postopal osobni srd. Osobito pride šolski voditelj vsled svoje dolžnosti mnogokrat v dotiko s prebivalstvom. Naravno je, da povzroči taka dotika mnogokrat kolizijo med zakonitimi zahtevami in osebnim mnenjem posameznikovim. Ce je tedaj le kje stalnost važna, je ista gotovo v najvišji meri pri šolskem voditelji. V najnovejšem času se je udomačilo pa pri nas postopanje, katero stoji v dijametralnem nasprotji s stalnostjo nadučiteljev. Stvar je taka. Ako se kje kaka dvorazrednica ali vecrazrednica razširi, hitro se razpiše dotično naduciteljsko mesto, da si je tam že stalno nastavljen nadučitelj. Tako ravnanje se mi ne zdi pravilno. Svojo trditev podpiram s sledečimi razlogi: § 1. dež. zakona z dne 29. mal. travna 1873. dež. zak. štev. 22, določa, da je službo samo tedaj razpisati, kadar je prazna. No, nad-učiteljska služba pa v tem slučaji ni prazna, ampak prazno je le tretje, četrto ali peto, tedaj novoustanovljeno mesto. Službo je le razpisati, kadar je bil dotični nadučitelj pred razpisom prestavljen, kar je pa po po § 33. dež. zakona z dne 9. sušca 1879. dež. zak. št. 13, mogoče samo „aus wichtigen Dienstesrücksichten", ali pa „infolge eines Disciplinarerkenntnisses vom Landesschulrathe". Ce se pa služba nad-učiteljeva na dotični šoli vsejedno razpiše in jo drug nadučitelj nego dosedanji nadučitelj dobi, mogoč je slučaj, da ima jedna šola potem dva nadučitelja, ker po § 48. dež. zakona z dne 29. mal. travna 1873. dež. zak. št. 22 je možno samo kazenskim potom stalno nastavljenim nadučiteljem vzeti značaj in funkcijo nadučitelja. Stvar ima pa še drugo stran. Slučaj je mogoč in tudi umljiv, da bi bil nadučitelj, ki je vendar v prvi vrsti postavljen, ljudstvo za prospeh šole vzpodbujati, največji nasprotnik eventuelni razširjatvi svoje šole. Nikdo se rad ne poda v nov boj za obstanek na istem mestu. Sicer se pa ne postopa v vseh slučajih jednako. Tako se ne razpisujejo na pr. v Ljubljani dotična nadučiteljska mesta, dasi se tam leto za letom šole razširjajo. Tudi pri uravnavi naših plač se službe niso razpisale. Poleg naštetih razlogov podpira me v tem mnenji še posebno razpis vis. c. kr. ministerstva za bogočastje in nauk z dne 28. sušca 1872. št. 3015, na deželni šolski svet Moravski. Odstavek 3. imenovane odredbe se glasi: „Ebensowenig kann dagegen ein durch Decret des k. k. Landes-schulrathes bereits definitiv angestellter Oberlehrer einer mehrklassigen Volksschule dieser Stellung und der dadurch verbundenen Genüsse dadurch, dass eine solche Schule nachträglich noch durch eine oder mehrere Classen erweitert wird, verlustig werden, da die Entziehung der Function eines Directors oder Oberlehrers nur als Disciplinarstrafe nach dem Gesetze zulässig ist." Ta razpis je sicer izdan za Moravsko. Zakon je pa sličen našemu v tej stvari. Morebiti ne velja ta razpis za našo deželo in v tem slučaji je dolžnost „Slovenskega učiteljskega društva", da imenovanemu razpisu poskrbi veljavo i za našo deželo!*) Naprej, za naše pravice! —ič. *) Zgoraj navedeni razpis na c. kr. deželni šolski svet Moravski ima normativno veljavo in je zatorej vzprejet v vse, celo v uradne zbirke šolskih zakonov in nonnalij, Listek. Potovanje na moje prvo učiteljsko mesto. ... . . v m^ri prijatelji tam v izlaških „rovtah" sem bil. Sola — učiteljišče bilo mi je za hrbtom; samosvestno in ponosno pa vedrega lica zrl sem v bližnjo bodočnost, ki me je imela hipoma napraviti za lastnega gospoda. Večer za večerom sprehajala sva se s prijateljem po prijaznih lokah ali po temnih gozdnih potih ter sanjala sva ideale o uzornem našem učiteljskem poklici. Meni nič — tebi nič — razrnotrivala sva resna in prevažna pedagogiška in didaktiška vprašanja, ki bi delala preglavice izkušenim šolnikom, reševala najtežja themata prav brez vsacih, tudi najmanjših težkoč. Končni resultat najinih bistrih glavic pa je navadno bil, da je najboljše vzgojno sredstvo leskova palica in najbolj uspešno učilo lijak, ki je baje tam nekje na severu že zdavnej v rabi. Stavila sva si ob takih sprehodih svitle gradove v oblake, postajala sva kar čez noč voditelja nmogorazrednic, zasedala sva brez vseh pomislekov okrajna in deželna nadzorniška mesta, da — še celo ministerski stol se nama ni zdel kar nič previsok. In kako modre odredbe in ukaze stresala sva že tedaj iz rokava! Deževnega petka zjutraj je bilo, ko dobim od sestre list, v katerem me ista pozivlje, da naj kar najhitreje — če mogoče po telegrafu ali pa kar peš (kar je včasih vse jedno!) — odrinem proti domu, kjer me čaka dekret s pristavkom, da se mi je nemudoma podati na službeno mesto. Srce mi je zastalo za trenutek, pa je pričelo takoj tem hitreje razsajati, da so mu bile prsi preozke, in pohitel sem do učilničnih durij, da povem prijatelju preimenitno — po mojem mnenji za vse učiteljstvo prevažno vest, da sem postal i jaz ud srečnega učiteljskega stanu. Povedati sem mu moral, da nisem več izpitan kandidat, kakor me je on tako rad nazival, ampak da sem vodja kot on in celo za pol stotaka „boljši" kot on. tako n. pr. v ministerski ukaznik iz leta 1872., št. 22. — Kolikor je nam znano, ravnal se je prejšnja leta tudi naš c. kr. deželni šolski svet strogo po njem in šele zadnje čase se je poprijel navade, da ukaže vselej nadučiteljsko mesto iznova razpisati, kadar se dotična dvorazrednica ali trirazrednica razširi v trirazrednico ali štirirazrednico. Po navedenem norinaliji pa niti na jednorazrednicah, ki se razširijo v dvorazred-nice, ni razpisavati nadučiteljskega mesta. Ampak v tem slučaji se pokaže samo „die Nothwendigkeit einer schulbehordlichen Bestellung eines Oberlehrers", to se pravi: C. kr. okrajni šolski svet vpraša brez razpisa kraj ni šolski svet, če je zadovoljen, da do-zdanji jednorazrednični šolski voditelj postane nadučitelj novo ustanovljene dvorazrednice. Ako je krajni šolski svet s tem zadovoljen in ako c. kr. okrajni šolski svet tudi ne oporeka, potem gre nadučiteljsko mesto prejšnjemu šolskemu voditelju. Od vsega srca želimo, da bi se slavna šolska oblastva spet poprijele te v drugih deželah ukoreninjene zakonite navade, ki je bila prejšnja leta tudi na Kranjskem že udomačena; zakaj s tem bi bilo učiteljstvu prihranjenih mnogo nepotrebnih troškov, skrbij, potij in prošenj. Ured. „Sedaj pa kar precej grem", pravim mu, ko sem mu srečno v jednej sapi dopovedal, da moram kar najhitreje odriniti. „Pa kam češ iti? Sedaj je ura devet, pošta vozi ob dveh, mešanec pa odide še le ob osmej uri zvečer, z brzovlakom pa se menda danes še ne bodeš vozil? Le v sobo se vrni, pa mirno počakaj, da pri kosilu še katero pametno zineva." Rekši izginil je smeje se v učilnico. Preostajalo mi ni druzega, kakor storiti po nasvetu. Vrnil sem se v sobo, a miren — miren pa nisem mogel biti. Miren naj bi bil v zavesti, da mi je v dekretu naročeno, naj se nemudoma podam na podeljeno mi učno mesto? Beseda nemudoma se od višjih oblastev v šali še ne izreka, nikar pa zapisuje v toli važnej in resnej listini kakor je dekret. Nemudoma priti velevajo mi, ker me gotovo že težko in željno pričakujejo, nemudoma pozivljejo me, ker slutijo, kaj vse skritega tiči v meni — —--in sedaj naj pa tu držim križema roke šo mnogo, mnogo ur! Kolika izguba! Divjal sem po sobi gor in dol, dvigal in stezal roki, privzdigoval stole, telovadil — — — godrnjal, pel in žvižgal — — — vse ob jednem! Prišel pa je čas do kosila, prišlo kosilo samo in prišel je slednjič čas ločitve. Ginjen poslavljal sem se od prijatelja, podajal mu zopet in zopet roko, pa ga prosil, naj mi vendar oprosti, da ne morem ustreči njegovej prošnji, da bi ostal še jeden dan, ker — — — ker mi je ravno nemudoma oditi. On pa se je smejal in smejal---pa šele sedaj umem njegov smeh. Mešanec naglo vozi — to veste vsi! — a meni je vozil vendar še prepočasi. Vis-a-vis imel sem nežno ličece brdkega dekleta, in vselej drugokrat bilo bi mi srce nemirno brcalo in ne bil bi izgrešil prilike, da bi pričel ž njo govoriti, ako bi jej tudi imel prej nalašč na nogo stopiti. Ta večer pa držal sem se resno, utopljen sam v se in čelo mi je bilo učeno nagubano, kot da sem učiteljeval že mnogo let in mi je srce odmrlo za jednako druščino. Le tu in tam mislil sem si: »Bog ve, če se temu dekletu kaj dozdeva, da tiči v meni mlad učitelj ?" Dospel sem v Ljubljano in na svoj dom, kjer sem prvič zagledal ono polo papirja, na katerej je stalo črno na belem, s hyeroglifskim pečatom kočevskega okrajnega šol. sveta potrjeno, da so me imenovali voditeljem univerze tam na „Slejmenih" poleg prijazne ribniške doline! In stalo je res tudi črno na belem, da se mi je nemudoma podati na službovanje, kar mi je močno prijalo. Seveda nisem mogel še tedaj vedeti, da stoji v vsacem jednacem dekretu tako. Takoj drugo jutro preskrbel sem se z listkom za sedež v poštnem vozu za pondeljek; soboto in nedeljo pa sem porabil, da si ogledam Ljubljano za mnogo, mnogo časa, morebiti celo za — pol leta! Prišlo je jutro odhoda. Mati in sedmero sestra stiskalo mi je roko, po vrsti od največje do najmanjše; oči so jim bile rosne, mati pa so viknili: „Oh k' b'te vender ne bli poslal ke na Kočevsk, morde se ne vidma n'kol več!" In sestre so se obrnile v stran, kajti krvavelo jim je srce, ko so vidle odhajati jedinega, ki jim je reševal čast, da so se smele imenovati „ljudje", solzile so se, ko so vidle odhajati jedinega moškega izmed družine venkaj v — — — dalnji, dalnji svet! Ginjen od preimenitnega trenutka pograbim škatljo z goslimi, ki so mi imele biti jedina prtljaga, pa hitim venkaj iz sobe, pa po cesti do pošte, kjer me je čakal že poštni voz. Porinem gosli na omaro poštnega voza, sedem na jedino še prazni prostor h kočijažu — in zropotali smo po mestnem tlaku. Mrzlo jutro je bilo — 12. oktobra — in potniki v vozu so se zavijali in stiskali v svoje vrhnje suknje in ogrinjače. Jaz bil sem brez vsega tega le v tenkej letnej suknjiči in skoraj bi mi bili zobje šklepetali, ko bi se bilo kaj tacega za novopečenega učitelja spodobilo. Držal sem se možko, stiskal zobe in tiščal pesti v žepu. Mraz je bilo, mraz do tedaj, da nas je poštni voz pripeljal mimo Pijave Gorice, pa po ovinkih gor do ravno vpeljane ceste preko strmega pobočja nad idilno želimeljsko dolinico. Solnce se je vzdigovalo više in više, in tudi meni je postala toplina primerna. Razgreli so se mi udje, razvnelo srce in raztajala duša, vsaj sem se čezdalje bolj bližal kraju, kjer se mi je bilo prvič poskusiti, s kakošnim korcem bodem znal inteligentnim vaškim „trdoglavčkom" podajati svojih, ravnokar pridobljenih si ved. Oko mi je veselo pozdravljalo vsak nov grič, vsako cerkev, in željno sem čakal, da ugledam Slemene. In res, ni mi bilo dolgo čakati: prijazna cerkev na 736 m visokem hribu za-bliščala mi je obsolnčena nasproti ter mi je pošiljala srčne pozdrave! Pozdravljal sem jo i jaz, pozdravljal vse neznane mi Slemence, pozdravljal njihove otroke, objemal jih v duhu, molil za nje...... Zrl sem v isto cerkev, zrl v isto vas na višini in gledal v duhu tolpo vaščanov, tolpo otrok, kako me prvikrat in vendar tako prijazno pozdravljajo, šepetaje si: „Glejte novega gospoda učitelja!" Jaz pa stopam lahkih nog sredi med njimi proti prijaznej cerkvici ter jim odzdravljam veselih lic ... . Ali pa morda celo zdaj-le delajo priprave, da me slovesno sprejmo? Pa ne — — ne! Vsaj ne morejo vedeti, kdaj prihajam in tudi ljubše mi je, da pridem nepričakovan . . . Vožnja v poštnej „kočiji" znana je vsacemu, ako ne iz lastne izkušnje, pa vsaj iz stoterih popisov. Tudi jaz sem jo le iz poslednjih poznal, sedaj pa sem jo izkušal sam. Prijetna vožnja vam je to, ko potniki pri vsakej gostilni in ob vsacem časi v vozu . . . jedo in pijo! Nič jih ne moti: ne bobnenje in drdranje poštnega voza, ne istega kolebanje in ne jednakomerni topot upreženih konj! Celo jaz sem bil zadovoljen, ko sem največ sline požiral z onimi. Meni bilo se je predstaviti predsedniku okr. š. sveta, toraj moral sem se peljati mimo Slemenov skozi Peklo pa naravnost doli do Kočevja. Dolga je bila vožnja, dolga. Nekaterikrat smo si potniki preti-pavali kosti svojega rojstva, stezali roke in noge, zevali in zdehali . . . in tudi dremali so nekateri. Slednjič pa smo prišli tudi v Kočevje. Izprašil sem si najprej črevlje in obleko, priporočil svojo dušo Bogu, in hitel sem, da poiščein sedež okr. š. sveta, da se predstavim glavarju in se podvržem prisegi. Našel sem poslopje okr. glavarstva, našel tudi pisarno glavarjevo in stal sem hipoma pred njim samim. Bil je majhen, prileten pa jako prijazen mož. Prižgal je takoj sveči poleg sv. razpela ter me pozval, da prisežem. (Dalje prih.) Fran Črnagoj. Pogled v staro leto. i. Gospod urednik! Vsak pameten gospodar napravi koncem leta račun o svojem hiševanju. Napake in nedostatki, kakoršne vidi v tem razmotrivanju, to so mu najboljša šola, najočitnejši nauki, katerih se mu ni treba, da bi rekel, šele na pamet učiti. Računski zaključek je navadno tak, da sklene tu in tam delati drugače, tega in onega delavca pustiti od hiše, ker mu ne ustreza, na mnogih krajih treba svarila, resnega opomina in marsikje celo ropotanja, na največih mestih pa treba — denarja. Tako sem tudi jaz premišljal te dni učiteljsko konecletno bilanco in dokopal sem se srečno do sklepa, da nam res nedostaje — kedo bi se čudil — denarja, toda ne samo denarja, marveč tudi še marsikaj druzega. Ker vem, da nas je večina „pijonirjev narodne omike" glede socijalnega prašanja v vrstah krščansko socijalne stranke, zato pustim za danes nehvaležno denarno prašanje. To je že preveč vsakdanje. Poglejmo bilanco z druge strani! Malone vsak okraj v naši domovini ima že okrajno učit. društvo. Ta društva imajo v marsičem sicer različna pravila, v smotrih so si pa vender jedi na, pa tudi še v nečem drugem, namreč glede — denarne sušice. — Nedavno sem bral, da je v nekem gorenjskem okraju razpadajoči voz učit. društva zopet srečno spra»il pod streho vrli naš Pivčan Korenika. Vse prav in lepo je to. Pod streho že še gre, ali sušica, ki se je uko-reničila v društvo, neče izpod strehe. Hudo je, da je sušica pod streho, huje je, če je ni mogoče vreči na piano. Ta kronska — lahko bi dejal kronična sušica ima v naši letni bilanci dolg „minus". Zelo dvomim, da bi bil tukaj denar pravi vzrok, marveč nedo-statek vneme za društvo. Mnogo bi pomagali, ali kakor pravijo nekateri po rajnem Vr-tovcu, ki je bil pa veliko boljši vinogradnik kot filolog — „v okom prišli" ti bolezni oni gg. tovariši, ki navzlic vsem lepim nazorom in blestečim idealom o društvih, stoje izven obroča — okrajne koalicije, kakor se moram izraziti v duhu sedanjega časa. Nočem napadati gospodičin koleginj, da mi zopet katera ne bi očitala jednostra-nosti ali celo sovraštva do lepega spola To so kočljive zadevice, vender želim, da bi tudi one, če že vsprejmo razžaljenje, tudi ta indirekten opomin na svojo adreso. Dosta o tem, sicer se zamerim. Drugi nedostatek v letni bilanci je oni sloveči, lahko bi rekel tudi sloviti „konkre-tuvalni status", katerega za pravo nikjer ni. Kedaj se ta uvede in začne tudi pravilno izvajati v našem stanu, to verno vsi in pa sv. Nikola. Ta nesrečni status je prava črna maroga v letnem obračunu. Kako je mogoče, da dobi na jedni in isti šoli starejši, celo pohvalno diplomovani učitelj nižjo službo, mlajši pa višjo, to vedo samo oni, kateri morajo to vedeti; mi pa tudi vemo, da če ni pravi, tudi takšen status ni v navadi. No, pa tolažimo se najprej s sodnjim dnem. potem pa s konkretuvalnim statusom. Oboje pomaga. Probatum est. Povedal bi Vam še jeden nedostatek, kakor ga kaže bilanca, pa to je sitna stvar, ker kakor Vam znano, gosp. urednik, midva se ne mešava v politiko, raje potrpiva, če tudi naju politika sama nekoliko pomeša. Zato Vam povem na uho, da bi bilo pametno, modro in umestno, ko bi v različnih javnih prepirih z učitelji po nekod prihranili različne psovke raje za domačo rabo, kakor da je pošiljajo v javnost. Seveda kaže dotičnim nesrečnikom, ki so jih prejeli in provzročili, moja bilanca tudi posebno rubriko, ki je označena z zlatim rekom: Ne vtikaj se v stvari, ki ti niso mari! Ta treba pomisliti, da trpi s tem ugled skupnega učiteljstva. Javno koga posmehovati z nevednostjo ali pa z abecedno temeljitostjo ali se vtikati komu celo v rodbinske razmere, to je dosegel naš „fin de siecle" popolnoma; dvomim pa, da je poseben ponos kakšni stranki. Še bi omenjal v začetku novega leta, koliko prijateljev, sotrudnikov in vrlih delavcv nam je pobrala nemila smrt v starem letu, a to je prežalostno. Bog jim daj luč nebeško, nam pa boljše čase, boljšo bilanco in — skoro da je prošnja zaman! — po tisoč letih pravičen konkretuvalni status! S takšnimi nadami se o novem letu poklanja prijateljem in znancem, pa tudi Vam, gosp. urednik Vaš stari Pesimist. II. Staro leto zopet je zbežalo, Ž njim vsa njega radost in skrbi. G. urednik! Staro leto se je končalo. In prestara navada je, da ob koncu leta daje vsakdo nekak račun o tem, kar se je bilo preteklo leto zgodilo važnega ali nevaž-nega. Gospodje pridigarji bodo koncem leta svojim vernim ovčicam oznanjevali, koliko je bilo to leto rojenih, koliko umrlih, koliko poročenih. — G. urednik! tudi moje malenkosti se je polastila nekaka neukrotljiva želja, sestaviti nekak račun, nekak pregled — kaj se je bilo dogodilo veselega in žalostnega, smešnega in pametnega, koristnega in škodljivega, dobrega in slabega med slovenskim učiteljstvom. Se ve da, g. urednik, ne mislite pa, da bode ta pregled natančen in zanimiv, ne, temveč površen in dolgočasen, da vže naprej prosim odpuščenja Vas, g. urednik, ljubkih bralk in strogih bralcev, ker jim gotovo ne bode po volji, ako se bodo dolgočasili. G. urednik! Zanesljivih podatkov, koliko je bodočih učiteljev zagledalo luč sveta, Vam ne morem podati, ker bodem moral še čakati konca prvega ali druzega šolskega polleta, da bodem videl, koliko je propadlih dijakov na gimnaziji ali realki, ker se le propadli d/jaki posvetujejo učiteljskemu stanu! — Smrt je imela minulo leto* med slovenskimi učitelji bogato žetev ter strla marsikatero mlado nadepolno življenje. Našteval ne bodem rajnih, ampak kličem jim: Blagor jim! — Povedal bi Vam, g. urednik, pač rad, koliko se je letos poročilo slov. učiteljic in učiteljev, a pozabil sem pričeti delati natančni zapisnik o učiteljskih porokah; da bi pa sedaj prebrskal vse časopise ter iskal podatkov, ne kaže, ker nimam časa, za to bi svetoval, da naj v prihodnje vsakdo iz slovenskega učiteljstva, ki se poroči, to oznani potom inserata v jednega ali pa oba naših časopisov. G. urednik! Pa pustimo to, in oglejmo si ter pokličimo v spomin nekoliko polu-preteklo dobo, da preiščemo, če nam je staro leto kaj novega prineslo. Marsikaki povr- snih opazovalcev bo dejal, da nič, a moja malenkost pa trdi, da mnogo, mnogo novega nam je prineslo staro leto. Najprva novost je bila pač ta, da smo pričeli pisati takoj po novem letu 94 mesto 93. — Dalje je bil precej velik in dolg molk novosti — razni preobrati nihilistov, anarhistov, socijalistov in drugih na-stov, nas ne zanimajo posebno, ker tu je treba opreznim biti, inače nas kmalu podaljšajo za kak — sti. Važna novost je bila ta, da smo si izbrali malo pred počitnicami nove zastopnike v okrajne šolske svete. Velike počitnice so nam prinesle tudi nekaj novega in sicer duhovne vaje za učitelje. Staro leto nam je tudi prineslo nove zastopnike deželnega odbora v okrajne šolske svete na koalicijski podstavi in z novim letom bodemo dobili tudi nove okrajne šolske nadzornike. Dal Bog, da bi bili možje, kremenitega značaja, ki bi imeli srce tudi za trpeče učiteljstvo. G. urednik! Sedaj pa že gotovo menite, da je konec novic starega leta, kaj še! V tem letu smo dobili tudi nove tridelne računice. Tudi novost! Sedaj imamo že toliko računic na deželi, kolikor učencev in kmalu bode vladala po raznih razredih prava pravcata babilonsko-računska zmešnjava radi premnogih računic. G. urednik! Vem, da mi že očitate mojo tesnosrčnost, ker se samo po Kranjskem sučem in ker ne prestopim deželne meje. No, pa poglejmo tudi čez Kranjsko mejo, mogoče je tudi tam kaj važnega bilo v starem letu. Goriški učitelji so imeli svojo deželno učiteljsko konferencijo, kjer se je sprejelo in ovrglo mnogo pametnih predlogov. O vspehu te konferencije nas bode poučila bodočnost. S konferencijo ob jednetn je bila tudi v Gorici nekaka učilna razstava, katera je častno pokazala, da goriško učiteljstvo ne zaostaja, temveč da vrlo napreduje. Ker sem ravno pri razstavi, spomnil sem se deželne kranjske razstave. Kaj ne, g. urednik, da smeva prav na glas zapeti: Naš up je šel po vodi, Le jadrajva za njim. G. urednik, prav lepo prosim še malo potrpljenja in prostora. Poglejmo še sosede na Štajerskem. Tudi tam je bilo mnogo, mnogo v starem letu novega, a sedaj je že staro. Tam so dobili novega deželnega šolskega nadzornika v osobi moža, ki ima dve jako različni strani, jedno dobro in drugo slabo. Moža pozna dobro vsakdo še iz šolske dobe. Druga znamenita znamenitost je pokop preosnove učiteljskih plač. Pač so si lepo upanje stavili štajerski učitelji v to preosnovo; oni so obračali, gospodje za zelenimi mizami so pa obrnili. No, pa po mojem nazoru smo si učitelji sami mnogo krivi tega! G. urednik! Tu bi še mnogo, mnogo lahko omenil, pa potem bi moj listek res postal preobširen in predolgočasen, pa: Pustimo že tiste starinske smeti Nič pravega v njih ne najdemo zase, in poglejmo, če je še kaj novega bilo v starem letu. Pač, osnovalo se je „ Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta", (tu si zopet znamo tako lepo sami pomagati) in pa, snuje se deželno učiteljsko društvo. Še nekaj novega veni. Tain v tistej lepi palači na Dunaji kujejo in kujejo, pa je vendar ne skujejo, novo volilno pravico. Radoveden sem, če se bodo spomnili tudi ljudskih učiteljev, ter jim dali splošno volilno pravico. G. urednik! Kaj ne, da bo že dosti teh čenčarij in jaz tudi tako mislim. Staro leto je pri kraji in nastopilo je novo, ki nam prinese zopet mnogo novega, za kar se bode treba pa truditi in delati, ne pa počivati, ker Novo se leto rodi, moči nam novih je treba, Novega truda — torej, z nova na delo, možje! G. urednik! predno pa končam, želim Vam in vsem cenjenim sotrudnicam in so-trudnikom najsrečnejše novo leto z željo, da bi bilo srečnejše kakor staro, ter ostajam z najodličnejšim spoštovanjem do prihodnjega listka Vaš udani sluga Ivanoirič I. Književnost. Domoznanstro v ljudski šoli. Metodično navodilo. Spisal Jakob Dimnik, učitelj na II. mestni šoli v Ljubljani. V Ljubljani. 1894. Izdalo „Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani". Tisk „Miličeve tiskarne". Vel. 8°. Str. (56. Cena 50 kr. — O tej knjigi piše „Dom in Svet" v 23. štev. 1894. 1. tako-le: To delo je III. zvezek „Pedagogiške knjižnice". Kolikor smo se prepričali iz čitanja te knjižice, pogodil jo je pisatelj zares dobro; na ta način se nauče učenci tako potrebnega domoznanstva dokaj obširno in temeljito. Podaje pred vsem najpotrebnejše stvari, s katerimi uči spoznavati svoj dom, potem pa temeljne zemljepisne pojme. Spoznavanje do. movine se razširja iz okraja v „deželo" in kronovino. Obširneje uči spoznavati „prosveto domovine"; naposled dodaje najvažnejše pojme iz zvezdoznanskega zemljepisa. Da bodo učitelji za to knjigo pisatelju hvaležni, ne dvomimo. Seveda ni vse razloženo prav po bistvu, ampak tako, da se lože umeva. Tudi narodna in verska (!) strp-ljivost se omenjata. Kako pa govori Amicis v „Cuore" o ljubezni do naroda, do itali-janstva! — S takimi knjigami si bo pridobila „Pedagogiška knjižnica" splošno priznanje. Pohvalno se izrazuje o tej knjižici tudi „Ljubljanski Zvon", ki piše v 12. štev 1894. 1. o njej tako-le: Kakor pravi gospod pisatelj v uvodu, ima knjiga namen slovensko učiteljstvo poučiti, kako naj se vrši opazovanje otrokovega obližja. Pokazati hoče približno pot domoznanskega pouka, ki je propisan po učnem črteži avstrijskih ljudskih šol za tretje, odnosno četrto šolsko leto. Temu namenu tudi ustreza knjižica in je dobro došla učiteljstvu za pripravljanje pri početnein zemljepisnem pouku V dodatku i. t. d. Laskavo piše o tej knjižici tudi „Slovenski Narod" v 253. štev. z dne 5. listopada 1894. 1. namreč: Knjiga je spisana na podlagi najnovejših metodičnih načel in je po sodbi merodajnih strokovnjakov v vsakem oziru izborno sestavljena ter bode dobro služila slovenskim učiteljem. Upamo, da bode slovensko učiteljstvo pridno segalo po tej knjigi, da čim preje zagleda IV. zvezek „Pedagogiške knjižnice" beli dan. Dobiva se pri upravništvu „Učiteljskega Tovariša" in A. Zagorjanovi knjigotržnici. Čisti dohodek je namenjen „Društvu za zgradbo učiteljskega k on vi k t a". Gluhonemi. Zgodovina in sedanja metoda njih vzgojevanja. Spisal Anton Rudež, učitelj v goriški gluhonemici. 25 slik. V Gorici 1894. Tiskala in založila „Goriška tiskarna A. Gabršček. Vel. 8°. Strani 341. Gena 1 gl. 50 kr. O tem najnovejšem proizvodu slovenskega pedagogiškega slovstva bodemo obširneje govorili v jedni prihodnjih številk; za danes pa knjigo najtopleje priporočamo slovenskemu učiteljstvu, da pridno seže po njej ter skaže s tem priznanje g. pisatelju za njegov, gotovo ne mali trud. Prirodopisni pouk v ljudski šoli. Po načelih Friderik Jungejevih spisala H. Schreiner, ravnatelj, I. Koprivnik, profesor c. kr. učiteljišča v Mariboru. Ponatis iz „Popotnika". Maribor 1895. Založila pisatelja. Tisk tiskarne sv. Cirila. Str. 104. Cena 1 K 20 h. Slovenska pedagogična literatura se lepo razvija in nam je na čast. Mej najboljša dela pa spada po sodbi merodajnih strokovnjakov to najnovejše delo „Prirodopisni pouk v ljudski šoli". Knjiga je sistematično urejena in tvarina znanstveno obdelana. Metoda, posneta po Jungejevih načelih, je izborna in kaže, da sta pisatelja odlična strokovnjaka. Razprava je za učitelja velekoristna in želeti bi bilo, da se te metode popri- mejo vsi slovenski učitelji, kar bo zelo pospeševalo prirodopisni pouk. Bodi torej knjiga vsem učiteljem in učiteljicam toplo priporočena. Knjižnica za mladino. — Lep božični dar je dobila naša mladina s to „Knjižnico za mladino", katere prvi snopič je prišel te dni med svet. Obsega 6^2 tiskanih pol berila in je trdo vezan. Prinaša pa dve krasni povesti „Dva brata in „Milosrčna Zorana". Prva povest je dobila nagrado g. prof. Bezenška. „Knjižnica za mladino" bo izhajala zadnji dan vsakega meseca; ta prvi snopič nosi že datum 31. pros. 1895. Cena za naročnike znaša 1 gld. 80 kr. na leto ali le po 15 kr. za snopič; drugače pa stane 20 kr. snopič. Vsaka šola dobi po en iztis na ogled od predsednika učiteljskega društva; priloženi bosta po dve nabiralni poli; eno z denarjem bo treba poslati Goriški tiskarni, prepis pa „Zavezi". Na učiteljstvu slovenskem je zdaj vrsta, da omogoči temu podjetju obstanek. Novo mašo za četiri glase z orgijami k Marnovim besedam „Oglej z nebes se v milosti" je zložil g. Valentin Štolcer, učitelj v Razboru pri Šlovenjemgradci ter jo poklonil milostljivemu knezoškofu dr. Mihaelu Napotniku. Mašo je pregledal naš skladatelj g. Anton Nedvéd in razni cerkveni skladatelji izjavljajo, da je skrbno izdelana in se vsestransko zelo priporoča. Partitura bo veljala 1 K, po pošti 20 h več. Kdor to skladbo želi, naj se pismeno obrne do g. skladatelja in sicer kar prej mogoče, da se potem rokopis brž izroči tiskarni. Naši dopisi. Izpod Leskovega grma dne 20. dec. 1894. (Izv. dop.) „Difficile est, satiram non scribere", bi skoraj vskliknil z Juvenalom. Namenil sem se napisati — času primerno — kaj veselega, ali vsaj ne kaj žalostnega. Prebrskal sem vse kote in luknje svojega „leskovega gnna", a malo sem našel pripravnega. — Za lešnike bila je letos itak kaj slaba letina. Še oni, kar se jih je pridelalo, bili so večinoma — piškavi. Pa naj bi bil pridelek tudi bogat, — kaj ti koristi?! Lešnik je lešnik! Ob njih se ne boš odebelil, kakor ne ob tistih borih lešnikih, katere po novem zovemo „vinarje" in kojih dobra pest iznaša celoletno našo plačo. Nalik sitnim mrčesom, ki za pomladnje d&be objedajo tudi moj ubogi „leskov grm", da si revež ne more nič kaj opomoči, zaletuje se tudi v borni naš stan neka vrsta mr-česov raznih visokodonečih naslovov. Včasi to delajo iz preobjesti, ker so boljšega kruha siti, včasi pa iz potrebe, da se znebe kacega „šlogarja", ki jih preveč tišči v grlu. No, slovensko šolstvo je kaj hvaležen teren takim naskokom. Tudi ni treba posebnih zmožnosti kot vojskovodja. Nasprotnik (ako se more tako imenovati) je utrujen, zdelan, — da, tudi izstradan! Takemu vojskovodji smemo pač privoščiti klaverni venec zmage, kakor ubogemu „don Kišotu" pri njegovem mlinu. O tem pa ni govora, da bi ubogemu trpinu izboljšali žalostno stanje. To ni na dnevnem redu! — — — Resnica pa je, da smo prišli v zadnjem času zelo v „modo"; pravi „haute noveaute" smo postali. To me veseli. Sedaj se že lahko glasi: „Kedor govoriti kaj ne ve, pa — o učiteljstvu kvasi!" Ne mislite pa, da sem zaradi tega nejevoljen na gospodo — mrčese. Ako jim to dobro de, le naj se pošteno izkašljajo, potem jim bo znabiti laglje. Mi pa bomo mej tem počasi svoje lešnike trli in potrpežljivo čakali, da gospodi odleže. Bo že, bo že! Sicer pa ima ta stvar še drugo lice. Oni, o kterem se dosti govori, je bodisi največji malopridnež, — ali je pa posebno dober človek, nekak „ekstrakt" dobrega človeštva. To je stara, preizkušena prišlovica, ki se ne da omajati. — Da učitelji nismo prvo, mi menda ni treba še dokazovati. V tem slučaji hi nas bili že davno vtopili v žlici vode, ali pa žive — požrli (dober tek! jim Bog dal!). Z argusoviini očmi pa tudi čujejo nad nami razna kompetentna, posebno pa nekompetentna oblastva, da ne zaidemo z ojstro nam označenega tira. Gorje ti, če grešiš, ali če si jim napoti! — Tudi preprijazno spričevalo velmožnega gosp. poslanca Š. tu nič ne zaleže. Mož se namreč rad včasi pošali in pri tem izusti kako tako, ki se ne da lahko dokazati. Sicer pa: saj vemo, kako je! S kratka torej: malopridneži nismo! Ker torej nismo prvo, moramo dosledno biti drugo. Kaj srno tedaj? Najboljši ljudje, „ekstrakt" dobrega človeštva in sicer tak ekstrakt, ki napravlja na neke vrste ljudi — brezupen utis. Brezupen utis napravlja tudi pravičnik na — vraga, naprav-ljajo ga nevarne bolezni in sploh dogodki v kritičnih slučajih. Iz tega bi človek sklepal, da je tudi za učiteljstvo napočil nekov kritičen čas, ali na kratko: da smo v „krizi". Ker sem pa poprej dokazal, da smo sestavljeni iz samih dobrih sokov, ekstraktov in tinktur, je nedvojbeno, da bomo tudi to „krizo" — kakor že mnogo družili — srečno prestali, t. j. čaka nas boljša prihodnost Sicer pa imajo kritične čase tudi drugi gospodje in dostikrat je ravno učiteljstvo, ki jim pomaga iz „krize". Takrat se ve da ne napravljajo brezupnega utiša, ampak so verni domoljubi, narodnjaki, naprednjaki, odlični rodoljubi itd. da bi se človek samih donečih pridevkov skoraj prevzel, ko bi ne vedel, da so to le mrzlična fantaziranja — v „krizi". Ko so jo srečno prestali, tedaj smo zopet neko potrebno zlo, in često nas v zahvalo le „glava boli". Za svojo požrtvovalnost, izkazano odločnost, žel si sicer milostno priznanje, a v sili zaman iščeš zagovornika, podpornika mej vrstami takozvanih naših prijateljev. „Der Mohr bat seine Schuldigkeit gethan......!" Se ve, nedostaje nam akademične naobrazbe in — kar je glavno — bogati nismo. Denar nadomestuje namreč izobrazbo, dostikrat jo pa tudi nadkriljuje. Bad sicer priznam, da so tudi v tem oziru častne izjeme in da se je v zadnjih letih v tem pogledu mnogo izboljšalo. A to ni zasluga dotične velmožne gospode, teinuč posledica kolikor toliko solidarnega postopanja slovenskega učiteljstva, ki si je znalo z lastno močjo priboriti častno stopinjo v socijalnem življenji. Ne damo se več potiskati na stran in ignorirati, kakor bi nekateri želeli. Upoštevajo nas in sicer zato, ker nas morajo, ker so k temu moralično prisiljeni. Marsikaj smo že dosegli, mnogo stvari pa še čaka ugodne rešitve in mej temi je gotovo najvažnejše: izboljšanje našega gmotnega stanja. Da je denar sveta vladar občutimo gotovo najbridkeje ravno učitelji. — Porabimo, izkoristimo pridobljeno si moč, pokažimo ob vsakej priliki neustrašno, da smo na svojem mestu bodisi v šoli, bodisi v javnem življenji in sad našega delovanja nam mora dozorel prej ali slej sam pasti v okrilje. V novem letu pogumno naprej! Pivčan. Iz Postojine, dne 3. decembra 1894-. — Tukajšnjo petrazredno ljudsko šolo obiskuje mnogo otrok, ki imajo od '/2 ure do 1 uro hoda v šolo ter radi oddaljenosti ostajajo čez poludne v trgu, čakaje na popoludanski pouk. Ker so stariši teh otrok večinoma ubogi ter večkrat še toliko ne premorejo, da bi svojem ljubljencem dali košček kruha s seboj, bili so dosihdob ti usmiljenja vredni ubožčeki primorani, lačni čakati popolu-danskega pouka. Meseca novembra t. 1. ponovila se je uže večkrat izražena prelepa misel, da bi se tu za dotične otroke ustanovila „šolarska kuhinja", za kojo naj bi nežnočutne prijateljice in milosrčni prijatelji uboge šolske mladine zlagali primerne doneske, s katerimi bi se v zimskem času in sicer od meseca novembra do konca aprila postreglo ubogim šolarjem opoludne z gorko jedjo. Predsednik krajnega šolskega sveta, gospod Josip Dekleva je s sporazumljenjem šolskega vodstva do vseh tukajšnjih in nekaterih zunanjih znanih mladinoljubov izdal sledeče pisanje, katero je imelo jako povoljen uspeh : P. n. Šumeč nam javlja raz drevja padajoče listje odhod hladne jeseni, a žvižgaje oznanuje mrzla burja prihod stroge zime. Puhteč se drvi po polji in cestah, besneč se zaletava v hiše bogatinov in v koče ubožcev ter skuša prodreti skozi razpoke v domovje siromakov. Le malo časa še in razgrnila ho svoj beli plajšč po potili in stezah, utežila s svojim krasom hojo po cestah, s svojim dihom oklenila se omrznjenih udov trudnih potnikov. Brez usmiljenja hode ovirala hojo močnemu možu, krepkemu mladenču in šibkemu detetu, ki, braneč se zmznenih snežink in boreč se proti navalom ljute burje, hiti iz daljnega sela — v tržko šolo. — Izpostavljeni vsem nezgodam krute zime, boječ se dvakratnega hudega pota, ostajajo ti borni reveži črez poldan v trgu čakajoč — čestokrat brez grižljeja kruha — po-poludanskega pouka. Srce se trga človeku, gledajočemu te hlede obrazke revnih šolarčkov, ki trudni in lačni postajajo po trgu. In nehote se obudi slednjemu v duši misel: Tem revežem je treba pomagati! Nekateri blagodušni prijatelji šolske mladine sprožili so prekrasno misel v pomoč tem revežem — ustanoviti šolarsko kuhinjo. Ta blaga ideja našla je glasen odmev v srci vseh mladinoljubov; nje izvršitev je javna zahteva. Da se pa ta človekoljubna in prekrasna naprava čim preje ustanovi ter delovati prične, obrača se uljudno podpisani tukajšnji krajni šolski svet porazumno z učiteljslvom do Vas, častite dame in do Vas, blogorodni gospodje, kateri ste svojo dobrotljivost in naklonjenost do šolske mladine vže tolikokrat pokazali, z udano prošnjo, da tudi sedaj svoj obolus položite na oltar človekoljubja ter nameravano podjetje po možnosti s kakim darom podpirate. Doneski se lahko plačujejo mesečno ali pa skupno za celo sezono, trajajočo G mesecev. Vsak dar se hvaležno sprejme, naj je taisti v denarjih ali blagu. O dohodkih in stroških se bode dajal redoma koncem vsake sezone natančen račun. V Postojini, dne 15. novembra 1894. Janez Thuma, Josip Dekleva, šolski voditelj. predsednik krajnega šolskega svšta. V kratkem času bilo je v dosego blagega namena subskribiranih mesečnih in letnih doneskov blizo 300 gld. v denarjih in skoraj 100 gld. v blagu. Z gotovostjo sme se ra-čuniti, da se nabere v tekoči sezoni skupnih doneskov v denarjih in blagu do 1000 gld. Slavno tržko oskrbništvo prepustilo je za šolsko kuhinjo prav pripravne prostore, kar je omogočilo, da se je ta prekrasna naprava mogla uže dne 27. novembra otvoriti. Kosila se vsak šolski dan udeležuje 100 do 130 otrok, katere nadzoruje učiteljstvo. Veliko zaslugo glede otvoritve šolarske kuhinje imajo vzlasti bi. g. šolski predsednik J. Dekleva, č. g. šolski katehet J. Brešar in blagi gospe Vičičeva in Verbičeva. Tem in vsem drugim dobrotnikom, katerih se bodeni v prihodnjem šolskem poročilu dostojno spominjal, kličem tem potom v imenu šolske mladine presrčno zahvalo. T. Z Jesenic na Gorenjskem. (Šolarska kuhinja.) Koliko trpe otroci, pouk in šolsko obiskovanje na šolah s celodnevnim poukom in oddaljenimi vasmi, ve vsakdo. Otrok gre od doma že ob sedmih zjutraj, sedi v šoli od osmih do jednajstih, da celo do dvanajstih, za kosilo pa prinese seboj kosec kruha. H kosilu domu, preoddaljeni revež, ne more, ker ob jedni uri se prične popoludanski pouk. Zdravemu otroškemu želodčeku je pa košček kruha — kaplja v morje. A, kaj šele po zimi! Trepetajoč mraza, pride v šolo; z gorko jedjo ogreje se šele ob štirih popoludne, večkrat še pozneje. Toraj celih 9 ur brez gorke hrane! Kako naj pazno sledi pouku, ko ga sitni in nenasitni kuhar le moti in vedno opominja, da nima kaj mleti. Nemogoče! Od kod naj ima čvrsto telo in cvetoče lice? Prav take so naše jeseniške razmere. Spoznalo se je, da bi bila tu šolarska kuhinja edina pomočnica. To izvrstno misel je sprožil, za šolo in njen napredek vedno vneti predsednik krajnega šolskega sveta, gospod Alojzij Schrey. In misel je postala po njegovi požrtovalnosti istina. Ustanovila se je dne 17. novembra šolarska kuhinja. 62 oddaljenih šolarjev dobiva sedaj opoludne gorko juho, ubožni zastonj, drugi po krajcarji skledico, kar niti polovico stroškov ne pokrije. Prav ubožnini se daje k brezplačni juhi tudi kruh. Riževa, grisova, fižolova, grahova in juha prežganka se vrste v šolarskej obednici. Do sedaj je založil vse stroške za konserve, drva, sklediee in žlice gori imenovani gosp dobrotnik, v prihodnje pa stavimo svoje upanje na dobrotnike, domače in ptuje. Saj Vas je veliko, ki imate sočutje s praznimi otroškimi želodčeki! Trkali bomo doma, trkali drugod, a povsod z nado, da se nam odpre. B. Ves t n i k. Osobna vest. G. Fran Praprot ni k, učitelj v Preski, je šel v pokoj. Dr. vite/ Bleiweis-Trsteniski je bil v seji občinskega sveta dne 12. grudna m. 1. zopet izvoljen odposlancem občinskega zastopa v c. kr. deželnem šolskem svetu. G. d r. Ivan Tavčar je v seji naglašal, da je dosedanji odposlanec dr. vitez Bleivveis vselej odločno in vestno zastopal interese mestne občine v deželnem šolskem svetu ter predlaga, naj se per acclamationem zopet voli odposlancem, kateri predlog je bil z živio klici vzprejet. Podžupan dr. vitez Blei weis omenja, da so se razmere v deželnem šolskem svetu zadnji čas spremenile in da je vsled tega nameraval odkloniti eventuelno zopetno izvolitev; ker pa mu je občinski svet soglasno zopet izkazal zaupanje, zatorej hvaležno vzprejme izvolitev. Župan Grasselli izreče mu v imenu občinskega sveta zahvalo in priznanje za dosedanje vestno delovanje v deželnem šolskem svetu. Slovenski učitelji to izvolitev iskreno pozdravljamo, ker smo prepričani, da se je g. dr. vitez Blei weis tudi za interese slovenskega učiteljstva in šolstva vedno toplo potezal. Umrl je dne 23. grudna m. 1. Jakob Inglič, c. kr. šolski ravnatelj v Idriji. N. v m. p.! Tretji „večer" Slovenskega učiteljskega društva bo dne 9. prosinca. Predavala bosta gg. A. Žumer in Fr. (¡mag o j. št. 1352 Uradni razpisi učiteljskih služeb. o. š. sv. Na jednorazredni ljudski šoli v Preski se razpisuje v stalno umeščenje služba učitelja-voditelja s prejemki III. plačilnega razreda in prostim stanovanjem. Pravilno opremljene prošnje je do dne 20. prosinca 1895. 1. semkaj vlagati. C. kr. okr. šolski svet okolice Ljubljane, dne 18. grudna 1894. Št. 1377 o. š. sv. Na jednorazrednici v Zale m logu pri Železnikih je stalno ali tudi začasno popolniti mesto učitelja-voditelja z dohodki IV. plačilnega razreda, z opravilnino 30 gld. in s prostim stnovanjem. Obrok za prošnje do konca meseca prosinca 1895. C. kr. okrajni šolski svet v Kranji dne 14. giudaa 1894. _Št_ IG 17 o. š. sv. Na jednorazrednici v Ve le salu pri Cerkljah namestiti je stalno, oziroma začasno izpraznjeno mesto učitelja-voditelja s prejemki IV. plačilnega razreda in s prostim stanovanjem ter opravilno doklado 30 gld. Obrok za prošnje do konca meseca prosinca 1895. _C. kr. okrajni šolski svet v Kranji dne 15. grudna 1894._ Listnica. Nastopili smo novo leto in mnogo častitih naših naročnikov je na dolgu z naročnino ne le za zadnje polletje, nego tudi za celo leto, da celo za dve in tri leta. Naročniki so jedina naša zaslomba ter je odvisen napredek našega lista od rednega plačevanja naročnine. Prosimo torej vse naše častite naročnike, ki niso še plačali naročnine do konca minolega leta, naj to prej ko mogoče store, ker nam je urediti račune s tiskarno. Zajedno izrekamo nado, da nam dosedanji naročniki ostanejo zvesti tudi v novem letu ter nam pridobe obilo novih naročnikov. Vsakdo deluj v svojem krogu na to, da se naroče na naš list udje krajnega, okrajnega in deželnega šolskega sveta, čitalnice, bralna društva, naši poslanci ter drugi vplivni možje. Kaj nam pomaga, če pišemo o naših težnjah in potrebah, pa to potem sami beremo, merodajni krogi pa o vsem tem nič ne vedo. Le naprej! ^fT Kdor pa ne misli lista prejemati, oziroma plačevati, naj zapiše na ovitek „retour" ter nam blagovoli list takoj vrniti, sicer ga bodemo vpisali med naročnike. Ob novem letu si usoja udano podpisana tiskarna vsem slavnim šolskim vodstvom in p. n. eestitim naročnikom „Učiteljskega Tovariša", izraziti svoja presrčna vošila ter se priporoča nadaljni naklonjenosti. Tiskarna R. Milic. mm. m*)m Ravnokar je prišel na svitlo: »Popotnikov koledar za slovenske učitelje 1895« s popolnim imenikom šolskih oblastnij, učiteljišč, ljudskih šol in učiteljskega osobja po Južno-Štirskem, Kranjskem, Primorskem in slovenskem delu Koroškega. Popotnikov koledar 1895 stoji: v usnje vez. kom. zzaklopnico lgld.45kr. v „ v v z zlato obrezo in zaklopnico . . . . 1 „ 60 „ v platno vezan komad . . lgld.30kr. v „ „ z zlato obrezo.......1 „ 45 „ ¿J^- po pošti 5 kr. več. Naroča se nanj najbolje po poštni nakaznici pri podpisanem izdajatelji. M. J. Nerat, Maribor, Reiserstrasse 8. iXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Čast. naročnikom „Učiteljskega Tovariša". Za naročnike „Uč. Tov." sem tudi letos priredil originalne platnice z zlatim tiskom na prednji strani in po hrbtu po načinu, kakor so v navadi platnice pri zakonskih zbirkah. V nadi, da dobim dosti naročnikov, postavil sem ceno samo na 30 kr. (po pošti 40 kr.) Za obilo naročbo se priporoča Ivan Bonač, knjigovez Ljubljana, Šelenburgove ulice štev. 6. Spominjajte se „učiteljskega konvikta" pri raznih prilikah in zborovanjih! «Učiteljski Tovariš» izhaja na 1 poli male osmerke 1. in lt>. dan vsakega meseca; ako ie pa na ta dan nedelja ali praznik, izide dan poprej ali pa dan pozneje. — List stoji za vse leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr. Udje «Slovenskega učiteljskega društva» plačajo na leto 2 gld. naročnine in 1 gld. udnine. Spisi naj se blagoizvolijo pošiljati uredništvu v Ljubljani, Šubičeve ulice št. 1; naročnino pa prejema gospod A. Kecelj v Ljubljani na Kongresnem trgu št. 2. Vse pošiljatve naj se pošiljajo frank o. Izdavatelj in lastnik: Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani. Tisek R. Miličeve tiskarne v Ljubljani. iiiit leto. iiffff UČITELJSKI TOVARIŠ. Glasilo „Slovenskega učiteljskega društva" v Ljubljani. - i* i _ Ret in trideseto leto. rm 1895. Uredil: JAKOB DIMNIK učitelj v Ljubljani. V L j lib lj sl ri i. Natisnila R. IVI i I i č e v a tiskarna. IVJx'jk." UČITELJSKI TOVARIŠ. Glasilo „Slovenskega učiteljskega društva" v Ljubljani. Pet in. trideseto leto. Uredil: JAKOB DIMNIK, učitelj v Ljubljani. V L j vi b Ij ani. Natisnila R. IVI i 1 i č e v a tiskarna. ■v » \ "i r t ^ ; . k V * -r ■ ,:f. f 1 ü H ■ . í i •( ■ I ' V-: Kazal o. 1. Vzgoja in pouk. Na strani Davica — nevarna otroška bolezen . Jablana in smreka. Jos. Novak. . . Jungejeva prirodopisna metoda. S. . Kako je risati zemljevid šolske občine. Val. Burnih .... 27, 45, (i Kako si pridobi in kako vzdržavaj učitelj dobro disciplino v svojem razredu? Hfibal Boža..... Kako vzgajaj učitelj učence k resnico-Ijubju? Horvat Rudolf . . . . Lepopisje na višji stopinji. Lj. Stiasny Mladina in avtoriteta. Ivo Trošt . Narodna vzgoja. Jos. Ciperle. str. 3 in v vseh številkah. O metodi nemškega jezika v slovenski ljudski šoli. Iv. Lapajne . . . Pluga. J. Novak........ Spisje in podlaga spisovnemu pouku v II. oddelku zgornje skupine na jednorazrednicah. M. Janežič . . 387 278 138 7, 90 275 271 173 201 dalje m. 302, 308 424 Vpliv vzajemnega postopanja učitelj-stva na isti šoli na otroško vzgojo. Avgusta Kolnik......220 Zelenjadarstvo na šolskem vrtu meseca sušca. A. Likozar......107 Zelenjadarstvo na šolskem vrtu meseca mal. travna. A. Likozar . . . 128 Zelenjadarstvo na šolskem vrtu meseca vel. travna. A. Likozar .... 157 Zelenjadarstvo na šolskem vrtu meseca rožnika. A. Likozar.....193 Zelenjadarstvo na šolskem vrtu meseca mal. srpana. A. Likozar . . . 226 Zelenjadarstvo na šolskem vrtu meseca vel. srpana. A. Likozar . . . 260 Zelenjadarstvo na šolskem vrtu meseca kimovca. A. Likozar .... 288 Zelenjadarstvo na šolskem vrtu meseca vinotoka. A. Likozar .... 339 II. Razni spisi. Aleluja!^ Tovariš........137 Organizujmo se i........155 Anton Klodič, vitez Sabladoski . . . 377 Vili. ferialni tečaj za rokotvorna deška Društvo za zgradbo zavetišča in vzgo- j ročna dela na Dunaji .... -407 jevališča v Ljubljani.....49 ' Pozdrav novim tovarišem in tovari- Ima-li stalni učitelj volilno pravico? P. 301 j šicam! „Tovariš"......253 Jan V. Lego. Toman J......101 t Prednost pešpotovanja. Jos. Petkovšek 279 Le naprej! ....... ......22 T Prijateljem slovenskega učiteljstva . 63 Nadvojvoda Albreht......82 : Slovenskemu učiteljstvu.....83 Načrt pravil slovenskega učiteljskega i Še jedenkrat čitanke na jednorazred- društva za vojvodino Kranjsko" . 132 nicah. Zc.........110 Občni zbor „Narodne šole". Cepuder 363 , Vabilo na naročbo.......417 Občni zbor „Pedagogiškega društva". ; V dan cesarjevega godu......317 Gašperetov . . ...........340 j Volilna pravica stalnih učiteljev . . 397 Občni zbor „Vdovskega učiteljskega : V novo loto..................2 društva". Jos. Cepuder .... 344 | Za naše pravice. — ič ...... 7 Občni zbor „Zaveze slov. učiteljskih Zborovanje „Pedagogiškega društva". društev"........' . . 360 Gašperetov /%, : .. . . . 342 Organizujmo se! J. B......121 III. Književnost. Na strani Bezenšeh A.: Jugoslovjanski Glasnik in Stenograf..................73 Blaznih: Velika Pratika..........394- Brezovnik A.: Zakaj? — Zato! . . 92 Dimnik J.: Doinoznanstvo v ljudski šoli......................15 Družbe sv. Mohorja knjige za 1. 1895 371 Dukič A.: Zar i učiteljicam istu plaču? 115 Finzgar Fr.: Pomladni glasi . . . 14-9 Funtek A.: Zbrane pesmi .... 229 Gabršček A.: Knjižnica za mladino. L 53, 116, 148, 180, 196, 229. 314, 351. Jansky K.: Wandbilder für den Unterricht in der Zoologie .... 115 Kosi A.: Zabavna knjižnica. ... 114 Leveč Fr.: Levstikovi zbrani spisi 115 Matice Slovenske knjige za 1. 1894 . 94 IV. Fürster A. : Ljubica ...... 93 Förster A.: Missa in honorem s. Fran- cisci Seraphici.......329 Glasbene Matice muzikalije za 1. 1895 370 Hladnih Ign.: Aleluja!.....131 Andreju Praprotniku. „Tovariš" . . 42 Andreju Praprotniku v spomin. E. Gangl..........233 Deželnemu predsedniku, preblagorod-nernu gospodu baronu Heinu in njegovi soprogi. „Tovariš" . . . 185 Po strašnih dneh. E. Gangl . . . 153 Pavline Pajkove zbrani spisi . . . 330 Robinzon..........329 Rudež A.: Gluhonemi......15 Schreiner-Koprivnih: Prirodopisni pouk v ljudski šoli..........15 Stegbauer J.: Das Wissen der Volks- ' schule....... 94, 115, 351 Stesha V.: Večna luč . . •. . . . 115 Swetina Al.: Das Wichtigste aus der Geschichte Oesterreichs . . 131, 351 Š—a J.: Planinski Vestnik . . . . 110 Toman J.: Kvčty mladeže .... 74 Tomšič Iv.: Krištofa Šmida sto majhnih pripovedek za mladino .... 330 Tomšič Lj.: Bršljan......131 Vrhovec Iv.: Zgodovinske povesti za meščanske šole.......330 Hladnih Ign.: Missa pro defunctis . 413 P. Hugolin Sattner: Sedem moških zborov.............94 Nedred A.: Domu in ljubezni . . . 149 Stolcer V.: Oglej z nebes se v milosti Ki Posvečenje. „Tovariš" ...........1 Slava Dunaju! E. Gangl.....171 Slovo. B. Fl......... . 21 Spominčica na grob Andreju Praprotniku . ..........269 V. Vodniku. B.........61 Muzikalije. V. Pesmi. VI. Listek. Ivan baron Kobencelj. J. Dimnik 349, 366 Na grobeh..........368 Pajek. Fr. Crnagoj.....311, 326 Po desetih letih. Pesimist . ... 288 Pogled v staro leto. I. Pesimist . . 12 Pogled v staro leto. II. Ivanovič I. . 13 Potovanje na rnoje prvo učiteljsko mesto. Fr. Crnagoj ... 9, 30. 50 Pritiskanje kljuk. Fr. Crnagoj 209, 227, 261 Snaga. Fr. Crnagoj..... 290, 309 Šola in dorn. E. Gangl . 129, 146, 162, 178, 194 Učiteljski izpiti nekdaj in sedaj. J. Kruleč..........429 Vojna iz 1. 1894. Fr. Crnagoj 70, 92, 112 Zmes. Gorjanec...... 389, 408 Vil. Ukazi in odredbe šolskih oblastev. Na strani 38, 58, 70, 164, 166, 199, 230, 231, 296. VIII. Naši dopisi. Iz Begunj nad Cerknico. Leban Janko 76 Iz Begunj nad Cerknico. Leban Janko 295 Z Breznice..........391 Z Gorenjskega. A. Požar 229 Z Goriškega (f llrabroslav Volarič) 371 Z Iga. Ksaverij........198 Z Jesenic na Gorenjskem. R. . . . 18 Iz kamniškega okraja......372 Na strani Na strani Iz Krškega. Iv. Lapajne.....312 Iz krškega okraja.......410 Iz Leskovca.........149 Izpod Leskovega grma. Pivčan... 16 Izpod Leskovega grma. Pivčan. . . 182 Iz litijskega okraja. J. Wohim . . 432 Iz Ljubljane.........33 Iz Ljubljane.........34 Iz Ljubljane. Cepuder......36 Iz Ljubljane. C.........78 Iz Ljubljane. J. Janežič.....331 Iz logaškega okraja. K. Gašperin . . 34 Iz logaškega okraja. —k.....294 Iz novomeškega okraja. V. Z. . . . 77 Iz novomeškega okraja. Sch. . . . 212 Iz novomeškega okraja. M. Hiti . . 264 S Police. Ivan Dremelj.....373 Iz Postojine. T. . .............17 Iz radovljiškega okraja.....313 Iz Ribnice. M. Poklukar.....292 Iz sežanskega okraja. A. F. . . . . 150 S Starega Trga pri Loži. K. Gašperin 393 I Iz Vipave. —a.........95 Bernard Karol Hrovat Simon Inglič Jakob Jereb Anton Kavčič Pavel Kmet Vinko Koželj Franc Lukan Ivan Močnik Matej X. Imenovanja in osobne vesti. V vseh številkah. XI. Uradni razpisi V vseli številkah XII. Razne vesti. V vseli številkah v „Vestniku". XIII. Učiteljski konvikt. V vseh številkah v „Vestniku". IX. Umrli tovariši. 37, 94, 118 . 265, 372 . . 19, 56 . 183, 213 . 336, 352 . . . 135 . . . 37 . . . 334 . . . 165 Novak Stanko........ . 151 Pavčič Jožef....... 98, 117 Peterlin Franc.......165, 181 Praprotnik Andrej . 217, 233, 235, 236, 249, 250, 265, 269, 298 Bibnikar Vojteh......165, 197 Sever Franc...............98 Šest Marija..........59 Zech-lhan Gabrijela.......213 XIV. Naše slike. Nova šolska klop........39 | Nj. Veličanstvo cesar Franc Jožef 1. . 318 Šolska tabla.........59 ,Viktor baron Hein. deželni predsednik Jan V. Lego.........10^i Kranjski . .'.......319 A. Praprotnik..................235 : ■ . .. .....■' •• ' " : '3 -ÎÂ - A ■ : • ....... -, ". • V 'M, - ' ■ : : • - - ... . ! ■ i i*' i •: ■■: : ■i / .■:• •'W.v ■ .tí'eay en ; n, . nr*\ >n ; I X * V * 7 ■ : . . B i i ■