•o
Its ïo
-en
im
icn !o
o\
100 žensk na Žusem po poteh s čudnimi imeni
Za malo delo ali proti njemu?
wmMHi		1 ^	
90,6 95,1 95,9 100,3			
[(i^iy	DNI INPE1		IK rEK
Št. 21/Leto 66/Celje, 15. marec 2011/Cena 1,10 EUR
□
Obrtniki na ulicah
Nezadovoljni obrtniki so konec tedna pripravili odmevno akcijo dviga gotovine v bankah, jutri pa bodo nadaljevali svoj protest s pohodom v Ljubljani. Med njimi bodo tudi številni s Celjskega, verjetno pa bo bolj malo vulkanizerjev, ki se jim prav te dni obeta največ dela z zamenjavo gum.
Celjske judoistke spet doma, potem ko so preživele potres na Japonskem
Skoraj te ubije, nato pa pobegne _
_Rt^J
Po 127 letih konec šolstva na Reki pri Laškem
Goran Kusić, plesalec, ki zbuja pozornost
-V
Dializa ne pomeni konca normalnega življenje
AKTUALNO
NOVI TEDNIK
V sindikatih so prepričani, da bi Zakon o malem delu prav v storitvenih dejavnostih, zlasti gostinstvu, najhitreje povsem izpodrinil redne zaposlitve.
Za malo delo ali proti njemu?
Proti uveljavitvi Zakona o malem delu dijake in študente podpirajo v sindikatih, medtem ko je vlada prepričana, da prav ta zakon prinaša veliko dobrega - Odločali bomo na referendumu v nedeljo, 10. aprila
Se spomnite vročih protestov maja lani, ko so dijaki in študenti svoje nestrinjanje z nastajajočim Zakonom o malem delu končali s kamenjanjem parlamenta? Že tedne prej in vse do jeseni, ko je državni zbor zakon tudi sprejel, dialoga praktično ni bilo. Na eni strani je vlada, ki se je odločila, da bo naredila več reda na področju študentskega dela, a je zakon po mnenju sindikatov preveč razširila in v kategorijo tistih, ki lahko opravljajo malo delo, vključila še brezposelne in upokojence. Na drugi strani je odločno nasprotovanje zakonu, v katerem zdaj od petka, ko se je začela referendumska kampanja, mladi skupaj s sindikati nagovarjajo volivce, naj glasujejo proti.
V Celju je dan pred začetkom referendumske kampanje svoje aktivnosti do 8. aprila, ko bo nastopil referendumski molk, najavila Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). »S sindikalnimi zaupniki smo se srečali na prvem posvetu, ki bodo zdaj sledili po celi Sloveniji. Za referendumsko kampanjo nimamo denarja, no, morda še za kakšen plakat, drugače so naše orožje ljudje. Sodelovali bomo tudi v medijskih soočenjih za uveljavitev zakona in proti njemu, pri čemer smo prepričani, da bi dramatično poslabšal socialni položaj vseh ljudi v Sloveniji,« je bil odločen predsednik ZSSS Dušan Semolič. »Zakon o malem delu ni rešitev ne za mlade ne za brezposelne, je zgolj alibi vlade, da pomaga deloda-
TOREK
SREDA
jalcem. Če bo ta zakon uveljavljen, bo poslabšal tudi položaj delavcev. Že zdaj je vse manj zaposlovanja za nedoločen čas in tudi izkušnje iz Evrope kažejo, da le desetina delavcev iz malega dela lahko računa na redno zaposlitev. Malo delo pa je delo na napotnice, brez plačanih bolniških, regresa, brez malice in dodatka na delovno dobo je še našteval in pribil, da bi bile ob mladih najbolj na udaru ženske, rednih zaposlitev v storitvenih dejavnostih, zlasti gostinstvu in turizmu, pa bi bilo kmalu le še za vzorec. Prav na to opozarja tudi izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko: »Zakon o malem delu uvaja novo obliko dela v Sloveniji in prepričan sem, da bi čez pet, najkasneje deset let ta izpodrinila redne zaposlitve. Ker
ČETRTEK PETEK
9 6 13 6 13
Z zakonom o malem delu izgubljajo predvsem študentski servisi, saj bodo v bodoče posredniško delo opravljali koncesionarji, izbrani na javnem razpisu, na neprofitni osnovi, v ta namen pa bo namenjenih do 60 odstotkov manj denarja kot doslej. Obremenitev naj bi se s 4,5 odstotka zmanjšala na dva, razlika pa bo namenjena za štipendije. Manj denarja bo prejela tudi Študentska organizacija Slovenije - prav tako le 2 namesto zdajšnjih 4,5 odstotka. Več denarja naj bi šlo neposredno za dejavnosti mladih, a prejemniki tega denarja bodo izbrani na javnem razpisu.
bi bila cenejša za delodajalca, seveda. Po drugi strani se sprašujem, kako lahko nagovarjajo vse upokojence, češ da si bodo z malim delom prislužili dodatek k pokojnini. Res vsi? Tudi tisti, ki so si pokojnino prislužili s 40 leti težaškega dela v slabih pogojih? Ne malemu delu zato pomeni tudi ne protide-lavski politiki, ki danes velja v tej državi! In zato naj se ljudje udeležijo tega referenduma.«
Sekretar ZSSS Milan Utroša ne razume, kako lahko Zveza društev upokojencev Slovenije nagovarja svoje članstvo, naj zakon podpre. »Saj upokojence pozivajo, naj dobesedno pustijo na cedilu lastne otroke in vnuke. To je poziv k razkolu medgeneracijskega sodelovanja,« je prepričan. Strokovni
sodelavec ZSSS Goran Lukič v vladni podpori zakonu vidi dvojno, če ne celo trojno hina-vščino. »Zakon ukinja določene delavske pravice, ne ureja študentskega dela, temveč razširja problematiko na celoten trg dela. In nenazadnje, vlada bo zdaj z davkoplačevalskim denarjem prepričevala ljudi, naj glasujejo za ukinitev lastnih pravic! Zakon o malem delu je izjemno nevaren, saj bi z enim zamahom ukinil pravice, za katere so se delavci borili leta in desetletja.«
Kaj sploh prinaša malo delo?
Vlada trdi, da z uvedbo malega dela ne bo izgubil nihče - ne dijaki in študenti ne brezposelni in ne upokojenci. Še več, vse tri kategorije prebivalstva naj bi celo nekaj pridobile; mladi bolj urejeno občasno delo z več priložnosti za vstop na trg dela, brezposelni in upokojenci pa možnost sicer majhnega, a vendarle dodatnega zaslužka. »Zakon o malem delu prinaša nova delovna mesta, več socialnih in ekonomskih pravic tistim, ki opravljajo občasna in priložnostna dela, več priložnosti brezposelnim in upokojencem, obenem pa odpravlja anomalije študentskega dela,« je prvi dan referendumske kampanje poudaril minister za delo Ivan Svetlik.
Dijaki in študenti bodo lahko v enem letu opravili 720 ur oziroma zaslužili do 6 tisoč evrov. Podatki kažejo, da je že doslej 93 odstotkov mladih s študentskim delom zaslužilo manj kot
KOMENTAR
Referendumska pomlad
V meteorološko pomlad smo zakorakali pred 14 dnevi, v koledarsko bomo čez dober teden, referendumska pa se bo menda začela 10. aprila.. A kar nekaj znakov je, da referendumsko ne bo obarvana zgolj pomlad, ampak se bo preverjanje volje ljudstva raztegnilo vse tja do državnozborskih volitev leta 2012.
Zakaj? Referendumu o malem delu naj bi sledil še tisti, na katerem nas bodo spraševali, ali smo za spremembe pokojninske zakonodaje, v zraku visi tudi oni o šestem bloku Termoelektrarne Šoštanj ^
Sapa poslancem, da tako vztrajno preverjajo voljo ljudstva, ki jih je izbralo, kar ne pojenja in zato ne preseneča, da je opozicija celo predlagala, da uzakonimo referendumski dan. Saj veste, dobre 4 milijone evrov nas stane vsakokratno preverjanje, ali smo za ali proti, pa so v duhu varčevanja izbranci ljudstva pomislili, da bi bilo še najbolj racionalno, če bi se o vseh dilemah,, ki jim sami ne vidijo rešitve, izrekali hkrati. Vladna koalicija vidi racionalno obnašanje drugje. Referendumsko evforijo bi rada ukrotila tako, da bi s spremembami ustave omejila možne predlagatelje referendumov zgolj na ljudstvo. Le če bi volivci zbrali 40 tisoč podpisov podpore, naj bi bilo vredno razpisati preverjanje volje ljudstva, drugače ne. Poslanci in državni svetniki, ki so po veljavni zakonodaji tudi lahko (in najpogosteje tudi so) predlagatelji referendumov, naj bi imeli dovolj prostora na parlamentarnem parketu. V tem vladnem predlogu je pomembno še to, da bi bil rezultat referenduma zavezujoč le, če bi na volišča prišla najmanj četrtina volivcev, vprašanja, ki bi jih lahko zastavili kot referendumska, pa ne bi smela posegati na najbolj občutljiva področja, kot so človekove pravice, varnost in obramba države ter državni proračun, na primer.
Sama verjamem, da je referendum češnja na smetani demokracije, a, žal, v Sloveniji že dolgo ne več. To nenazadnje kaže tudi udeležba na zadnjih nekaj preverjanjih volje ljudstva. In zato si želim, da bi se letošnja referendumska pomlad omejila na parlamentarno razpravo in da se ne bi razgrevala po voliščih. Če pa že - potem naj bo eno od vprašanj, ali si volivci res želimo, da nas poslanci vselej, ko se sami ne (z)morejo dogovoriti, potegnejo za jezik.
IS
Ustavni sodniki so včeraj soglasno sporočili, da dovoljujejo referendum o pokojninski reformi. Premier Borut Pahor je že zatrdil, da bo to odločitev spoštoval. Vlada se bo soočila z nasprotniki reforme in skušala referendum dobiti. Referendum bi lahko po nekaterih ocenah izvedli maja. V primeru, da bodo volivci zakon zavrnili, državni zbor eno leto ne bo smel sprejemati zakona z enako vsebino.
4 tisočake letno, kar pomeni, da se jim z novim zakonom obseg dela oziroma zaslužek ne bo znižal. Pridobili bi pokojninsko dobo, malo delo bo tudi uradno priznano delovna izkušnja, kar pomeni prednost pri iskanju zaposlitve. Malo delo ohranja enako, 14-odsto-tno dajatev, vendar spreminja njeno razdelitev med končne prejemnike, tako da bo bistveno večji del sredstev namenjen za štipendije.
Po podatkih Davčne uprave RS si je v letu 2008 dodatek k pokojnini z delom služilo dobrih 33 tisoč upokojencev.
Upokojenci dobivajo z malim delom možnost za legalno opravljanje občasnega dela, kar lahko »bistveno pripomore k njihovemu aktivnemu staranju, ohranjanju socialnih stikov, psihofizičnih sposobnosti, prinaša pa tudi možnosti dodatnega zaslužka«. Zaslužek od malega dela, če ga bodo želeli opravljati, ne bo vplival na njihovo pokojnino ali status upokojenca, delali pa bodo lahko 60 ur mesečno in letno zaslužili do 6 tisočakov. Del denarja iz dajatve na malo delo se bo namenjal za projekte večje socialne vključenosti upokojencev. Dejstvo je, še poudarjajo v vladi, da nekateri upokojenci že zdaj dodatno
delajo. Nekateri po pogodbah civilnega prava, mnogi pa tudi na črno, saj drugih možnosti trenutno nimajo, ne da bi to vplivalo na njihove že pridobljene pravice iz pokojninskega zavarovanja.
In še brezposelni - njim bi malo delo omogočilo ohranitev stika s trgom dela in z delodajalci, kar je »zelo pomemben prvi korak do nove zaposlitve, ohranja delovne navade in prinaša boljšo samopodobo, ki je zelo pomembna ob iskanju redne zaposlitve, in nadgraditev znanja in izkušenj na način, ki omogoča večjo zaposljivost«. Z malim delom bi ob zaslužku do 200 evrov mesečno ohranili pravico do enakega denarnega nadomestila za brezposelnost. Čas opravljanja malega dela se bo tudi brezposelnim všteval v pokojninsko dobo in se jim štel kot delovne izkušnje. Malo delo lahko vodi tudi v redno zaposlitev, saj lahko na ta način delodajalec spozna in preizkusi delavca na delovnem mestu, z ukrepi aktivne politike zaposlovanja pa se bo spodbujal prehod iz malega dela v redno delovno razmerje. Brezposelni so doslej, če so si hoteli prislužiti še kak evro, lahko delali le na črno, tudi preko študentskih napotnic, izdanih drugim osebam s statusom dijaka ali študenta.
IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA (arhiv NT)
NOVI TEDNIK
AKTUALNO
Pripombe tudi za hitro cesto čez Velenje
Razgrnjen je državni prostorski načrt Velenje-Slovenj Gradec - Sporen odsek Šentrupert-Velenje še pod vprašajem
V Velenju in Šoštanju sta razgrnjena osnutek državnega prostorskega načrta (DPN) in okoljsko poročilo za traso hitre ceste od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug.
Gre za traso, ki se začne pri družbi Gorenje in se nadaljuje ob Stari vasi mimo mestnega stadiona in Škal proti Hrastovcu ter skozi Velenjski potok in Graško Goro preide na območje občine Slovenj Gradec. Iz prostorskih načrtov je razvidno, da naj bi zaradi gradnje ob trasi porušili tri objekte, med njimi bo največja poslovna stavba Sovič na področju industrijske cone Stari jašek. Javno obravnavo osnutka DPN bodo tako v Šo-
štanju kot Velenju pripravili v sredo, 6. aprila.
V okviru javne razgrnitve ima javnost do 12. aprila pravico dajati pripombe in predloge na osnutek DPN in okoljsko poročilo. Kljub temu, da so pripravljalci upoštevali kar nekaj pripomb, velenjski župan Bojan Kontič pričakuje, da bodo v enem mesecu, kolikor bo trajala javna razprava o predvideni trasi, ministrstvo seznanili še z dodatnimi pomisleki. V Velenju namreč deluje Civilna iniciativa Šaleške doline, ki močno nasprotuje zdaj predlagani trasi na južnem delu. Kot omenjajo, je za krajane Škal, Stare vasi in Pesja to, kar so zarisali, katastrofa. Mi-
nistrstvo za okolje in prostor ter ministrstvo za promet bosta v roku 60 dni preučila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališče.
Kdaj prvi del?
Ob tem še vedno ni točnega odgovora, kdaj naj bi bil pripravljen osnutek prostorskega načrta za odsek trase med Velenjem in Šentrupertom, ki je, vsaj s stališča nekaterih posameznikov in organizacij izven Šaleške doline, tudi med najbolj spornimi. »Javna razgrnitev DPN za ta odsek se bo lahko začela, ko bodo pripravljene dopolnitve okoljskega poročila in pridobljeno mnenje, da je okoljsko poročilo ustrezno,«
Sosedska pomoč
odgovarjajo na ministrstvu za okolje in dodajo, da se skupaj z Darsom in ministrstvom za promet trudijo, da bi bilo to v čim krajšem času, vendar v tem trenutku natančnega datuma javne razgrnitve ne morejo napovedati.
Prizadevanja Civilne iniciative Braslovče, da bi opravili ponovno presojo študije različic, češ da bi bila primernejša trasa s priključkom v Arji vasi, so podprli celjski gospodarstveniki, podobno pa lahko pričakujemo tudi od celjskih mestnih svetnikov. Ti bodo o trasi hitre ceste med avtocesto in Velenjem razpravljali na današnji seji. (PM)
Temu so minuli teden dodali, da sestanka ministra za kmetijstvo in ministra za okolje in prostor z vsemi pripravljavci strokovnih gradiv v zvezi s poseganjem načrtovane ceste na kmetijska zemljišča še ni bilo. Gre za sporne oziroma različne številke, s katerimi razpolagajo na Mopu oziroma v Civilni iniciativi Braslovče. Sestanek
je minister Roko Žarnić napovedoval že na februarskem srečanju v Velenju, ampak kot kaže so v ministrstvih tako
»obremenjeni«, da še vedno usklajujejo termine.
US
Fotomontaža: GrupA
Zelena za blok, rdeča za Rotnika?
V tem tednu bodo nadzorniki Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) vlado seznanili s študijami in poročili, povezanimi z gradnjo bloka 6 v šoštanjski termoelektrarni. Glavne ugotovitve so: premoga je dovolj, obnova blokov štiri in pet se ne izplača, pri vodenju projekta pa so bile za časa Uroša Rotnika nepravilnosti.
Študije in poročila so bili pripravljeni na zahtevo lastnika in za potrebe pridobitve manjkajočih dovoljenj. Najobsežnejše je poročilo o izvedbi pregleda vodenja posameznih poslov v Tešu. Poročilo ne bo javno dostopno, ker gre za zaupne podatke. Kot navajajo nadzorniki, poročilo ugotavlja nepravilnosti pri vodenju projekta pred novembrom 2011, torej v času, ko je Teš vodil Uroš Rotnik. Drugih podrobnosti nadzorniki niso navedli.
Sicer iz poročil še izhaja, da obnova blokov 4 in 5 ni smiselna, saj bi zanjo potrebovali 430 milijonov evrov. »Če tem stroškom dodamo še stroške financiranja, stroške izpada dobave električne energije v času, ko bloka 4 in 5 zaradi
obnove ne bi obratovala (predvidoma eno leto), stroške izpada proizvodnje Premogovnika Velenje ter stroške prekinitve pogodbe z Alstomom za nadomestni blok 6 Teš, bi znašali več kot 1,2 milijarde evrov. Ob tem je treba poudariti, da bi bila cena proizvedene električne energije iz obnovljenih blokov 4 in 5 za približno 20 evrov na megavatno uro višja od načrtovane stroškovne cene nadomestnega bloka 6, kar na leto predstavlja za 70 milijonov evrov višje stroške obratovanja,« so sporočili iz HSE.
Študije o zalogah premoga kažejo, da odkopne zaloge ob koncu leta 2010 znašajo 124
milijonov ton, bilančne zaloge približno 162 milijonov ton. Poenostavljeno rečeno je zadovoljiva tudi kakovost premoga, prav tako je dosegljiva tudi ciljna cena, ki jo napovedujejo v premogovniku. Nadzorniki HSE so odpravili še eno dilemo, in sicer da po veljavni zakonodaji šo-štanjska termoelektrarna ni zavezanec za javna naročila, kar je v nasprotju z mnenjem ministrice Darje Radić. Na ministrstvu za gospodarstvo poročil oziroma študij še ne komentirajo, je pa premier Borut Pahor napovedal, da naj bi bila usoda bloka 6 znana v tem mesecu.
US
Tako direktor Teša Simon Tot kot bivši direktor Uroš Rotnik do včeraj celotnih poročil še nista videla. Kot je povedal Rotnik, ne ve, za katere napake naj bi šlo, razpolagal pa je z informacijo, da naj revizorji ne bi odkrili nepravilnosti. »Mene in drugih iz ekipe, ki smo sedaj odstranjeni, ni nihče čisto nič vprašal,« je dodal Rotnik. Direktor Tot je poročila ocenil kot zelo dobra za nadaljevanje projekta, torej gradnje bloka 6, nepravilnosti pri vodenju pa naj bi se nanašale na obvladovanje finančnih tveganj, tudi pogajanj z dobavitelji in še druge napake. Tot pričakuje, da bodo nadzorniki in lastnik Teša, torej HSE, podali tudi usmeritve za nadaljnje ukrepe.
»Grrr! Sosedska pomoč gor ali dol; zaradi tvojega dela na črno, sosed, te bom prebutal, da boš zares ves črn!«
Avtor: Dalibor Bori Zupančič
Marca poskusno, maja zares
V vseh slovenskih srednjih šolah in ustanovah za izobraževanje odraslih se je v soboto začela t. i. poskusna matura.
Državna komisija za splošno maturo je odločila, da so gimnazijci najprej opravljali predmaturitetni preizkus iz slovenščine, iz ostalih maturitetnih predmetov pa bodo svoje znanje preizkusili po urniku posameznih šol, praviloma pa do konca meseca.
Dijaki in odrasli, ki jih letos čaka poklicna matura, so se najprej preizkusili v znanju iz tretjega maturitetnega predmeta - to pa je matematika ali tuj jezik. Prvega in vse ostale predmaturitetne preizkuse kandidati opravljajo povsem na enak način kot na rednih rokih splošne in poklicne mature. S tem se, prav tako pa tudi učitelji, ocenjevalci in člani šolskih maturitetnih komisij seznanijo z vsebino in samo izvedbo mature. Spomladanski rok splošne mature se začne 7. maja s pisanjem šolskega eseja pri slovenščini, nadaljuje pa 30. maja s pisnim izpitom iz angleščine. V ponedeljek, 30. maja, se s pisanjem izpita iz angleščine začne tudi spomladanski rok poklicne mature.	IS
NOVI TEDNIK
AKTUALNO
Pripombe tudi za hitro cesto čez Velenje
Razgrnjen je državni prostorski načrt Velenje-Slovenj Gradec - Sporen odsek Šentrupert-Velenje še pod vprašajem
V Velenju in Šoštanju sta razgrnjena osnutek državnega prostorskega načrta (DPN) in okoljsko poročilo za traso hitre ceste od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug.
Gre za traso, ki se začne pri družbi Gorenje in se nadaljuje ob Stari vasi mimo mestnega stadiona in Škal proti Hrastovcu ter skozi Velenjski potok in Graško Goro preide na območje občine Slovenj Gradec. Iz prostorskih načrtov je razvidno, da naj bi zaradi gradnje ob trasi porušili tri objekte, med njimi bo največja poslovna stavba Sovič na področju industrijske cone Stari jašek. Javno obravnavo osnutka DPN bodo tako v Šo-
štanju kot Velenju pripravili v sredo, 6. aprila.
V okviru javne razgrnitve ima javnost do 12. aprila pravico dajati pripombe in predloge na osnutek DPN in okoljsko poročilo. Kljub temu, da so pripravljalci upoštevali kar nekaj pripomb, velenjski župan Bojan Kontič pričakuje, da bodo v enem mesecu, kolikor bo trajala javna razprava o predvideni trasi, ministrstvo seznanili še z dodatnimi pomisleki. V Velenju namreč deluje Civilna iniciativa Šaleške doline, ki močno nasprotuje zdaj predlagani trasi na južnem delu. Kot omenjajo, je za krajane Škal, Stare vasi in Pesja to, kar so zarisali, katastrofa. Mi-
nistrstvo za okolje in prostor ter ministrstvo za promet bosta v roku 60 dni preučila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališče.
Kdaj prvi del?
Ob tem še vedno ni točnega odgovora, kdaj naj bi bil pripravljen osnutek prostorskega načrta za odsek trase med Velenjem in Šentrupertom, ki je, vsaj s stališča nekaterih posameznikov in organizacij izven Šaleške doline, tudi med najbolj spornimi. »Javna razgrnitev DPN za ta odsek se bo lahko začela, ko bodo pripravljene dopolnitve okoljskega poročila in pridobljeno mnenje, da je okoljsko poročilo ustrezno,«
Sosedska pomoč
odgovarjajo na ministrstvu za okolje in dodajo, da se skupaj z Darsom in ministrstvom za promet trudijo, da bi bilo to v čim krajšem času, vendar v tem trenutku natančnega datuma javne razgrnitve ne morejo napovedati.
Prizadevanja Civilne iniciative Braslovče, da bi opravili ponovno presojo študije različic, češ da bi bila primernejša trasa s priključkom v Arji vasi, so podprli celjski gospodarstveniki, podobno pa lahko pričakujemo tudi od celjskih mestnih svetnikov. Ti bodo o trasi hitre ceste med avtocesto in Velenjem razpravljali na današnji seji. (PM)
Temu so minuli teden dodali, da sestanka ministra za kmetijstvo in ministra za okolje in prostor z vsemi pripravljavci strokovnih gradiv v zvezi s poseganjem načrtovane ceste na kmetijska zemljišča še ni bilo. Gre za sporne oziroma različne številke, s katerimi razpolagajo na Mopu oziroma v Civilni iniciativi Braslovče. Sestanek
je minister Roko Žarnić napovedoval že na februarskem srečanju v Velenju, ampak kot kaže so v ministrstvih tako
»obremenjeni«, da še vedno usklajujejo termine.
US
Fotomontaža: GrupA
Zelena za blok, rdeča za Rotnika?
V tem tednu bodo nadzorniki Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) vlado seznanili s študijami in poročili, povezanimi z gradnjo bloka 6 v šoštanjski termoelektrarni. Glavne ugotovitve so: premoga je dovolj, obnova blokov štiri in pet se ne izplača, pri vodenju projekta pa so bile za časa Uroša Rotnika nepravilnosti.
Študije in poročila so bili pripravljeni na zahtevo lastnika in za potrebe pridobitve manjkajočih dovoljenj. Najobsežnejše je poročilo o izvedbi pregleda vodenja posameznih poslov v Tešu. Poročilo ne bo javno dostopno, ker gre za zaupne podatke. Kot navajajo nadzorniki, poročilo ugotavlja nepravilnosti pri vodenju projekta pred novembrom 2011, torej v času, ko je Teš vodil Uroš Rotnik. Drugih podrobnosti nadzorniki niso navedli.
Sicer iz poročil še izhaja, da obnova blokov 4 in 5 ni smiselna, saj bi zanjo potrebovali 430 milijonov evrov. »Če tem stroškom dodamo še stroške financiranja, stroške izpada dobave električne energije v času, ko bloka 4 in 5 zaradi
obnove ne bi obratovala (predvidoma eno leto), stroške izpada proizvodnje Premogovnika Velenje ter stroške prekinitve pogodbe z Alstomom za nadomestni blok 6 Teš, bi znašali več kot 1,2 milijarde evrov. Ob tem je treba poudariti, da bi bila cena proizvedene električne energije iz obnovljenih blokov 4 in 5 za približno 20 evrov na megavatno uro višja od načrtovane stroškovne cene nadomestnega bloka 6, kar na leto predstavlja za 70 milijonov evrov višje stroške obratovanja,« so sporočili iz HSE.
Študije o zalogah premoga kažejo, da odkopne zaloge ob koncu leta 2010 znašajo 124
milijonov ton, bilančne zaloge približno 162 milijonov ton. Poenostavljeno rečeno je zadovoljiva tudi kakovost premoga, prav tako je dosegljiva tudi ciljna cena, ki jo napovedujejo v premogovniku. Nadzorniki HSE so odpravili še eno dilemo, in sicer da po veljavni zakonodaji šo-štanjska termoelektrarna ni zavezanec za javna naročila, kar je v nasprotju z mnenjem ministrice Darje Radić. Na ministrstvu za gospodarstvo poročil oziroma študij še ne komentirajo, je pa premier Borut Pahor napovedal, da naj bi bila usoda bloka 6 znana v tem mesecu.
US
Tako direktor Teša Simon Tot kot bivši direktor Uroš Rotnik do včeraj celotnih poročil še nista videla. Kot je povedal Rotnik, ne ve, za katere napake naj bi šlo, razpolagal pa je z informacijo, da naj revizorji ne bi odkrili nepravilnosti. »Mene in drugih iz ekipe, ki smo sedaj odstranjeni, ni nihče čisto nič vprašal,« je dodal Rotnik. Direktor Tot je poročila ocenil kot zelo dobra za nadaljevanje projekta, torej gradnje bloka 6, nepravilnosti pri vodenju pa naj bi se nanašale na obvladovanje finančnih tveganj, tudi pogajanj z dobavitelji in še druge napake. Tot pričakuje, da bodo nadzorniki in lastnik Teša, torej HSE, podali tudi usmeritve za nadaljnje ukrepe.
ZADNJA NOVICA
Odstopil prvi finančnik v pivovarni
»Grrr! Sosedska pomoč gor ali dol; zaradi tvojega dela na črno, sosed, te bom prebutal, da boš zares ves črn!«
Avtor: Dalibor Bori Zupančič
Iz uprave Pivovarne Laško pa so včeraj popoldne preko spletnih strani Ljubljanske borze sporočili, da so prejeli odstopno izjavo člana uprave, odgovornega za finance, Roberta Šege.
Šega, ki je bil v upravo na predlog predsednika Dušana Zorka imenovan šele septembra lani, je tako z včerajšnjim dnem odstopil z mesta člana uprave v Pivovarni Laško. Takrat je bil s Šego imenovan še Gorazd Lukman, ki skrbi za komercialo oziroma prodajo, njun mandat pa naj bi trajal
do konca leta leta 2015. Zakaj je Šega odstopil, uradno niso pojasnili, je pa Šega tudi predsednik nadzornega sveta v Mercatorji in so mu nekateri že očitali konflikt interesov. Nadzorni svet pivovarne bo njegov odstop obravnaval na prvi naslednji seji.
US
4
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
Gorenje kot pred krizo
V velenjskem gigantu so kljub zaostrenim razmeram povečali dobiček in ustvarili rekorden prihodek
Po petkovi seji nadzornega sveta so v Gorenju objavili nerevidirane lanske rezultate, ki kažejo, da jo je velenjski gigant kljub krizi dobro odnesel. Skupina Gorenje je lani kljub še vedno težkim razmeram na trgih in naraščajočim stroškom surovin in materialov prodala za 1,38 milijarde evrov izdelkov, ob čemer so zaposleni ustvarili 20 milijonov evrov čistega dobička. Predlani, na primer, so imeli pri tem minus - v Gorenju so v letu 2009 zabeležili 12 milijonov evrov čiste izgube.
Lanski »promet« Gorenja je bil za 16,5 odstotka višji od odhodkov v letu 2009. Gorenje je raslo hitreje od trga aparatov za dom za 2,8 odstotne točke in pod lastnimi blagovnimi znamkami prodalo skoraj 90 odstotkov izdelkov, kar je največ doslej. Kot opozarjajo v Gorenju, je bilo lansko leto na njihovih ključnih trgih poslovno okolje pod vplivom visoke brezposelnosti ter valutnih in plačilnih tveganj. To dokazuje tudi stečaj dveh najpomembnejših Gorenjevih kupcev, nemškega poslovnega sistema Quelle, največjega kupca v preteklih letih, in hrvaške družbe Pevec kot največjega partnerja na področju zahodnega Balkana. Znane so tudi težave Merkurja, ki je precej zmanjšal obseg poslovanja.
Nizozemska in Nemčija
Gorenjeva rast je bila lani višja od povprečne rasti na trgu. Evropski trg aparatov za dom je namreč zrasel za 2 odstotka, medtem ko je Gorenje prodajo aparatov za dom
Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac
brez upoštevanja prevzema Aska povečalo za 4,8 odstotka. Upoštevajoč učinek družbe Asko, je Gorenje doseglo za 12,5 odstotka višjo prodajo kot v letu 2009. V zahodni Evropi je najbolj uspešno poslovalo na Nizozemskem in v Nemčiji, v vzhodni Evropi pa v Rusiji in Ukrajini. Srbija je bila najuspešnejše tržišče na območju zahodnega Balkana, Gorenje pa je uspelo povečati tudi prodajo na Bližnjem in Daljnem vzhodu ter v ZDA.
Skupina Gorenje je s povečanjem obsega poslovnih aktivnosti, z višjo produktivnostjo, optimizacijo stroškov ter izboljšano strukturo prodaje po izdelkih in trgih
izboljšala dobičkonosnost svojih poslovnih aktivnosti. Dosegla je dobiček iz poslovanja (EBIT) v višini 56,44 milijona evrov in s tem za dobrih 364 odstotkov presegla EBIT, ustvarjen v letu 2009. Brez upoštevanja učinka družbe Asko je bil lanski EBIT višji za 240 odstotkov v primerjavi z letom prej.
Reševanje notranje opreme
Tudi zato ni čudno, da je predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac lanske rezultate, glede na razmere, ocenil kot dobre. Za letos se v družbi bojijo nadaljnjih podražitev materialov in surovin, čaka pa jih tudi
Štirideset kandidatov za direktorja laške komunale
Prejšnji teden je potekel rok za oddajo prijav za mesto direktorja Javnega podjetja Komunala Laško. Prejšnji direktor Marjan Salobir je z mesta odstopil, potem ko so ga ovadili, da naj bi posredoval pri podkupovanju sodnika Milka Ško-berneta. Kot so nam pojasnili na Občini Laško, postopek
V Alposu še resno
Potem ko se je zdelo, da bo z uveljavitvijo pogodbe, s katero so se banke in Slovenska industrija jekla zavezale, da bodo pomagale Alposu, težav šentjurske družbe konec, še zdaleč ni tako.
Sicer nihče ni pričakoval, da bo Alpos rešen čez noč, vendar šentjursko družbo očitno tare kar nekaj neplačanih obveznosti. Med drugim naj bi imela minuli teden težave z elektriko, tako da naj bi za dan celo zastalo delo v proizvodnji. Potem ko so menda v Alposu poravnali zaostale obveznosti, naj bi bilo delo v proizvodnji spet nemoteno.
Da je položaj Alposa izjemno resen, je potrdil tudi generalni direktor Ljubomir Osovnikar: »To zahteva dnevno
zelo intenzivno operativno reševanje številnih sprotnih problemov. Pozitivno je, da sodelujoče banke upnice in SU aktivno delujejo v smeri priprave pogojev za reševanja nastale zapletene situacije. Vendar morajo biti za to ustvarjeni vsi potrebni pogoji, predvsem pa končan postopek prisilne poravnave. Do takrat bomo morali vsi, vključno z vsemi dobavitelji, potrpeti in zdržati. Pomembno je, da so v Alposu ohranjena zdrava razvojna jedra, ki imajo potreben potencial (trg, tehnologijo in kadre) in bodo lahko po tem postopoma spet oživela svoje poslovanje ter si zagotovila nadaljnji razvoj.«
US
Na prelomnici
Začetek prejšnjega tedna je postregel z optimizmom. Makroekonomske novice so v večji meri še naprej vzpodbudne in vlivajo upanje, da divja rast cen surovin ne bo bistveno ogrozila okrevanja gospodarstev. Presenetljivo dober podatek je prišel iz ZDA glede brezposelnosti. Ta se je namreč februarja prvič po skoraj dveh letih znižala pod devet odstotkov, na 8,9 odstotka.
Dogajanje na evropskih trgih je bilo v minulem tednu v veliki meri podvrženo odločitvi Evropske centralne banke (ECB). Ta bo najverjetneje ključno obrestno mero dvignila že prihodnji mesec. Banka vztraja na zgodovinsko nizki ravni enega odstotka že od maja predlani. Na nemški borzi so bile v tem tednu v ospredju delnice Deutsche Telekom zaradi govoric o povezovanju z ameriškim Sprint Nextelom, zaradi česar je delnica na tedenski ravni zabeležila 6,3-odstotno rast. Na drugi strani so delnice kemičnega koncerna BASF v tem tednu izgubile 3 odstotke zaradi zahteve sindikatov po višjih plačah. Ne glede na to nemško gospodarstvo še vedno izkazuje izjemno stabilnost.
PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED IN 11.3.2011
Oznaka|	Ime	jEnotni tečajj j Promet v tEURI			% spr.
CICG	Cinkarna Celje	64,00	11,51		■1,54
CETG	Cetis	18,00	0,00		0,00
GRVG	Gorenje	11,75	54,97		■1,26
PILR	Pivovarna Lašl(o	14,01	19,98		11,19
JTKG	Jutel(s	27,00	6,42		■6,90
ETOG	Etol	90,00	0,00		0,00
reševanje divizije notranje opreme. Ta je, kot pravijo v Gorenju, zaradi slabe gospodarske situacije in težav največjih kupcev zabeležila 15,6-odstotni padec prodaje. »Drugi glavni napori bodo usmerjeni v nadaljnje izboljšanje dobičkonosnosti, povečanje sposobnosti ustvarjanja prostega denarnega toka, integracijo družbe Asko v Skupino Gorenje, razvoj proizvodnih lokacij, odprodajo poslovno nepotrebnega premoženja ter razvoj izdelkov za dom in lastnih blagovnih znamk,« načrtuje predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac.
US, foto: SHERPA (arhiv NT)
Vrednost največjih svetovnih indeksov je ponovno padla. Indeks DAX je teden končal 2,8 odstotka nižje in je v petek dosegel 6.995 indeksnih točk. Francoski indeks CAC40 je končal 2,7 odstotka nižje, medtem ko je angleški indeks fTsE100 v tem tednu izgubil 2,9 odstotka vrednosti. Ameriška indeksa SP500 in Dow Jones sta v petek trgovanje zaključila 1,4 in 1,1 odstotka nižje v primerjavi s preteklim tednom. Na drugi strani se je indeks NASDAQ v minulem tednu pocenil za 2,8 odstotka ter v sredo dosegel 2.280 indeksnih točk.
Kapitalski trgi so trenutno na prelomnici, saj visoke cene surovin omejujejo rast trgov, pri čemer na drugi strani manjka optimizem za dvig tečajev.
ROMAN GOMBOC, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Slovenska 54, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana
Vir: Ljubljanska borza d.d.
izbire še ni končan. Se pa za mesto direktorja komunale poteguje precej kandidatov, prijav naj bi bilo več kot štirideset. Trenutno laško komunalo vodi vršilka dolžnosti direktorice Helena Picej, kdo bo postal direktor, pa bo znano na prihodnji seji občinskega sveta, ki bo 13. aprila.	ŠK
OSNOVNA ioLA LAVA
Svet zavoda OSNOVNE ŠOLE LAVA
Pucova 7, 3000 CELJE razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA/ RAVNATELJICE
Kandidat/ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Ur. I. RS, št. 16/07 - uradno prečišščeno besedilo, 36/08, 58 /09,64/09 in 65/09).
Kandidat/ka mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda.
Izbrani kandidat/ka bo imenovan za dobo 5 let. Predviden začetek dela je 1.9. 2011.
Kandidati/ke naj vloge z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (potrdilo o izobrazbi, opravljenem strokovnem izpitu, nazivu, ravnateljskem izpitu, potrdilo o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, nepogojne kazni zapora v trajanju več kot šest mesecev in potrdilo o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, program vodenja zavoda) in o dosedanjih delovnih izkušnjah skupaj s kratkim življenjepisom pošljejo v zaprti ovojnici z oznako »PRIJAVA ZA RAZPIS RAVNATELJA« v 10 dneh po objavi razpisa na naslov Svetzavoda Osnovne šole Lava, Pucova 7, 3000 Celje.
Kandidati/ke bodo prejeli pisno obvestilo o imenovanju v zakonitem roku.
NOVI TEDNIK
GOSPODARSTVO
Obrtniki na ulici
Obrtniki se bodo v sredo zbrali na mirnem protestnem shodu v Ljubljani. Državljansko nepokorščino z različnimi ukrepi izvajajo od začetka meseca. Začeli so s prošnjami za odlog plačil davkov in prispevkov, sledila je odmevna vikend akcija dviga gotovine, v sredo pa bodo z mirnim protestom opozarjali vlado in parlament, da se, če citiramo Mirana Gracerja, »preveč ukvarjata sama s seboj, prepočasi pa rešujeta težave«. Ob tem v celjskem sindikatu pripovedujejo, da njihovi člani, sicer zaposleni pri obrtnikih, sprašujejo, kaj bo z neplačevanjem prispevkov. Kot je povedal Vojko Ko- več zaposlenimi za to obliko
Na jutrišnjem protestnem shodu bodo tudi obrtniki s Celjskega
rošec iz celjske območne organizacije ZSSS, so vprašanja delavcev v resnici zelo pogosta, predvsem pa jih zanima, če lahko neplačevanje prispevkov oškoduje zaposlene. »Prispevki niso delodajalčev denar, temveč zaslužek delavcev,« poudarja Korošec. Sicer opozarja, da gre zaenkrat samo za vprašanja oziroma opozorila delavcev. S točnimi podatki, da kdo ne bi plačeval, še niti ne razpolagajo, verjetno pa bodo delodajalce le pozvali, naj spoštujejo zakonodajo in plačujejo prispevke.
Delavci brez strahu
Celjsko ima z neplačevanjem precej »bogate« izkušnje, če se spomnimo samo zaposlenih v Steklarski novi. »Za delavce ni problemov in se jim ni treba bati,« poudarja Miran Gracer, predsednik celjske obrtno-podjetniške zbornice. Po njegovih besedah je za odlog ali obročno plačilo davkov in prispevkov zaprosilo 39 članov celjske zbornice, podobno kot vsem drugim po Sloveniji pa je davčna uprava v kompletu zavrnila prošnje. »Edino za obrtnike je vse >pošlihtano< in tu ne vidim težav,« je poudaril Gracer ter spomnil, da lahko zaposleni brez težav preverijo, kako je s plačilom. Že pred časom smo slišali, da se bodo obrtniki z
državljanske nepokorščine manj odločali, saj so zamudne obresti precej visoke. Tako na oko velja izračun, da bi v primeru neplačila moral delodajalec mesečno plačati 75 evrov negativnih obresti - pri dvajsetih zaposlenih na primer je tako številka že kar visoka.
Obrtniki želijo z akcijami opozoriti na »alarmantno« stanje v državi, predvsem pa, da bi se končno uredile plačilna nedisciplina, siva ekonomija in delovnopravna zakonodaja.
»V naši zbornici je 1.400 do 1.500 članov. Vsako leto se včlani sto novih, približno podobno število je tistih, ki morajo zapreti svoje poslovalnice. Januarja 2009 smo imeli 1.430 članov, danes jih je 50 manj. Ampak podatek, da je bilo januarja 2009 pri naših obrtnikih zaposlenih 11.239 delavcev, danes pa jih je samo še 6.425, je tisti, ki nam da misliti. To je pet tisoč delovnih mest manj, in če pomnožimo s štiri, pomeni to 20 tisoč ljudi, ki so ostali brez sredstev za preživljanje. Potem ne sprašujte, zakaj gremo do konca,« je za boljše razumevanje razložil Gracer.
Točnih številk, koliko obrtnikov se je ta konec tedna odločilo za dvig gotovine, še ni.
Denar je, denarja ni
O vikend akciji dvigovanja gotovine so odmevi zelo različni. Spomnimo, da so v petek popoldne začeli dvigati gotovino z bankomatov, včeraj pa tudi z bančnih
mnogo večje - obrtnikov je nekaj deset tisoč, kupcev pa nekaj sto tisoč.
Protest v sredo
Jutri, torej v sredo, bo Ljubljana postala prizorišče
V OZS so sklenili, da se bo državljanska nepokorščina nadaljevala, dokler rešitve za pomoč malemu gospodarstvu, ki jih je predlagala vlada, ne bodo sprejete v državnem zboru in objavljene v uradnem listu.
Da so bile banke na dvige denarja pripravljene ter da še nimajo podrobnejših podatkov, kako so se odzvali obrtniki na Celjskem, je potrdil tudi Gracer. »Končno državi, v kateri živimo, ne privoščimo kolapsa,« je še dodal. »Res pa je, da obrtniki nikoli nismo šli do konca. Nekaj strahu ostaja še iz železnih časov, ko si obrtniki nismo upali dvigovati glav - še danes se nekateri bojijo represivnih ukrepov. Obrtnik danes za svoje poslovanje odgovarja s svojim premoženjem; tudi zaradi tega je na tem področju precej fluktuacije.«
računov. Točnih podatkov, koliko obrtnikov je podprlo akcijo, skoraj ni, saj je bila odločitev prepuščena vsakemu posebej. V bankah so mirili ljudi, da posebni ukrepi niso potrebni in da je v obtoku dovolj gotovine. Slišalo smo tudi, da obrtniki sploh nimajo toliko denarja, bankirji pa so med drugim še spomnili, da so v letu dnevi, ko je obremenitev bankoma-tov večja, poleg tega je dvig denarja na bankomatih omejen. Menda pa je za božič in novo leto povpraševanje
mirnega protestnega shoda, so včeraj odločili v vodstvu krovne organizacije slovenskih obrtnikov. »Odločili smo se za miren protest, s katerim bomo poskušali vladi in parlamentu dopovedati, da se preveč ukvarjata sama s seboj ter prepočasi rešujeta probleme,« je povedal Gracer, sicer tudi član upravnega odbora krovne organizacije. »Ne rečemo, da vlada ni prisluhnila in da se ni nič spremenilo, toda zagotovo je premalo storjenega na področju delovno-pravne zakonodaje in preprečevanja
Kozjani vabijo vlagatelje
sive ekonomije. Res je, da če se obrtniki ne bi oglasili, ne bi bilo nič storjeno.«
»V povorki, v črnih oblačilih, ker je to pokop slovenskega podjetništva, bi šli iz Tivolija proti parlamentu. Vztrajali bomo, dokler nas ne bo sprejel predsednik vlade Borut Pahor in povedal, kdaj bodo sprejete naše temeljne zahteve,« je že pred časom našteval Jani Ulaga in dodal, da evropski kapitalizem ne pozna primera, da bi se proti vladajoči kliki dvignil kapital, ker nima drugega izhoda. »Brez alkohola, z veliko fotoaparati, z varnostniki in oznakami,« je našteval Ulaga. Protest naj bi trajal dve uri, nato naj bi zapustili mesto in se družili kje drugje. Pri svojih članih po možnosti. Protestniki se bodo v Ljubljano pripeljali z najmanj 89 avtobusi, vsaj eden bo krenil tudi iz Celja.
Končna zapora še v zraku
V OZS menijo, da je vlada uresničila nekaj zahtev, hkrati pa se tudi obrtniki zavedajo, da se vsega ne da urediti čez noč. Vendarle bo OZS z državljansko nepokorščino nadaljevala, dokler rešitve za pomoč malemu gospodarstvu, ki jih je pre-
Kar nekaj bralcev je zanimalo, če sta nedelujoča bankomata v poslovalnici v Prešernovi ulici posledica obrtniške akcije. Kot so pojasnili v Banki Celje, sta bankomata tehnološko zastarela. Ker ju bodo odstranili, ne delujeta več, kar ni povezano z obrtniki.
dlagala vlada, ne bodo sprejete v državnem zboru in objavljene v uradnem listu. Če ključne zahteve slovenske obrti in podjetništva ne bodo uresničene do foruma obrti in podjetništva, ki bo 13. aprila, bo po napovedih OZS sledil naslednji korak - zapora Slovenije, ki je predvidena za 18. april. Tudi o tem bo sicer odločala skupščina zbornice.
»Ne trdim zagotovo, toda menim, da do scenarija popolne zapore ne bo prišlo. Če se bodo naše zahteve vlekle in se ne bi nič zgodilo, seveda lahko pride do zapor. Sam temu nasprotujem, nisem najbolj navdušen, saj v končnem škodujemo tudi sebi. Vendar če nas v nobenem primeru ne bi upoštevali, lahko pride tudi do tega,« je zaključil Gracer.
US, foto: SHERPA
V gospodarsko šibkem Kozjem, kjer gradijo po-slovno-obrtno cono, je občina na svoji spletni strani že objavila povabilo morebitnim vlagateljem. Cono, s katero pričakuje Občina Kozje hitrejši razvoj obrti in podjetništva, so začeli graditi lani ter jo nameravajo končati do konca avgusta.
Graditelj poslovno-obr-tne cone, gradbeno podjetje Timi Krško, naj bi začel delati takoj, ko bo primerno vreme. Med drugim so že poskrbeli za kanalizacijo, na vrsti so elektrika, vodovodna in telefonska napeljava,
povezovalna cesta ter javna razsvetljava. Po dokončanju bo v poslovni coni v Kozjem kot prva zgradila svojo novo stavbo Kmetijska zadruga Šmarje pri Jelšah, ki naj bi se ji pridružili še drugi vlagatelji.
V prvo fazo gradnje cone v Kozjem, ki je na dobrem hektarju zemljišč, bodo vložili 710 tisoč evrov, od česar je približno polovica evropskega denarja, pozneje naj bi cono po potrebi povečali na dva in pol hektarja. V coni bodo dovoljene trgovska, storitvena in gostinska dejavnost ter »lahka« proizvodnja,
vse kar bi bilo za okolje in prebivalce posebej moteče, po občinskem podrobnem prostorskem načrtu ni dovoljeno. Cena kvadratnega metra komunalno opremljenega zemljišča v coni znaša 18 evrov (brez DDV), vendar plačilo komunalnega
prispevka v to ceno ni všteto. Celotna cena je odvisna od velikosti parcele in objekta, kvadratni meter 1500 kvadratnih metrov velike parcele s šeststo kvadratnih metrov velikim objektom pa na primer stane 29,95 evrov.
BJ
Na območju občine Kozje, ki ima 3400 prebivalcev, deluje več kot sto podjetij ter samostojnih podjetnikov. Občino je pred šestimi leti prizadelo zaprtje dveh največjih tovarn, to je Konfekcije Mont, kjer so izdelovali priljubljene puhovke, ter Dekorja s steklarskimi izdelki. Graščino Kozje, v kateri je deloval Mont, je kupila država za nov sedež Kozjanskega parka, na območju Dekorja izdelujejo le še embalažo za Steklarno Rogaška.
Pivovarna prodaja hotela in Tri lilije
Pivovarna Laško poleg večnamenskega skladišča v Ljubljani prodaja tudi nekaj nepremičnin v Laškem. Sodeč po javnem pozivu, prodaja hotela Hum in Savinja ter športno dvorano Tri lilije.
Za hotel Hum s tremi zvezdicami so Laščani določili ceno v višini 2,3 milijona evrov. Hotel je bil leta 2007 popolnoma obnovljen. Hotel Savinja, ki se ponaša s štirimi zvezdicami, ponujajo za milijon evrov. Oba hotela tekoče poslujeta, podobno kot športna dvorana Tri lilije. Objekt, zgrajen leta 1995, omogoča takojšen prevzem in nadaljnjo uporabo, zanj pa pivovarna zahteva dva milijona evrov. Vzrok za prodajo je velika zadolženost pivovarne, ki, kot je znano, prodaja tudi deleže v Delu, Mercatorju in Fructalu. US
ZDRAVJE / DOBRODELNOST
NOVI TEDNIK
Pazimo ledvice!
Dializa ne pomeni konca normalnega življenja - Še najboljša je preventiva z zdravim življenjskim slogom
Jože Ocvirk ima težave z ledvicami že več let. Diagnozo kronične ledvične odpovedi so mu postavili pred 14 leti, takrat je tudi začel dvakrat tedensko hoditi na dializo, kar je trajalo dve leti. Nato so se izvidi toliko izboljšali, da dialize ni več potreboval: »To se je verjetno zgodilo, ker sem bil dovolj psihično in fizično močan. Kondicijsko sem bil dobro pripravljen in potem me je naenkrat >zagrabilo<. Od začetka so me ambulantno zdravili približno 14 dni, nato sem pristal v bolnišnici, kjer so mi diagnosticirali odpoved ledvic. Ampak stanje se je nato izboljšalo, dialize nisem več potreboval vse do pred enim letom.«
Ugotavlja, da se mu je stanje sicer izboljšalo, ker je pazil nase s strogimi dietami, kljub temu pa je moral jemati predpisana zdravila. Ko so se mu izvidi izboljšali, so ga zdravniki opozorili, da gre najverjetneje za kratkoročno izboljšanje, tako da bo v prihodnosti še potreboval diali-zo. In res jo je. Danes ponovno obiskuje dializni center dvakrat tedensko. Na to se je navadil, zanj je postalo način življenja. Ob prvi diagnozi je bilo najtežje družini. Žena in otroka so se spraševali, kako bodo zdaj sploh živeli, kaj bo z dopusti in seveda kaj bo z očetom. Jože pravi, da je bilo na začetku za vse težko, vendar so se sčasoma privadili. »Tudi dopustujemo in vse počnemo kot normalne družine. Le da je pri nas razlika: ko se odpravimo na morje, moramo nekam, kjer je v bližini dializni center,« razlaga Jože Ocvirk, ki je tudi predsednik Društva dializnih in ledvičnih bolnikov Celje in podpredsednik Zveze društev ledvičnih bolnikov Slovenije
Samo v Celju več kot tristo bolnikov
Ledvična bolezen je v Sloveniji precej razširjena. Imamo približno dva tisoč bolnikov s kronično ledvično odpovedjo, v Celju približno 350. Malo manj jih hodi na dializno zdravljenje. V društvih opozarjajo na zgodnje odkrivanje bolezni, ker lahko s pravočasnim zdravljenjem upočasnimo potek. »Jaz nisem imel prej nobenih težav, res pa je, da jih je imela moja mama. Nekateri pravijo, da so možne povezave z dednostjo bolezni, vendar nihče tega ne
Predsednik Društva dializnih in ledvičnih bolnikov Celje Jože Ocvirk ima kronično odpoved ledvic 14 let.
more zagotovo potrditi,« dodaja Ocvirk, ki se je v tistem času, ko ni več potreboval dialize, odločil pomagati drugim ledvičnim bolnikom, tako da je postal aktiven član društva in kasneje še predsednik.
Delovanje ledvic je povezano s srčno-žilnim sistemom, zato so letošnji svetovni dan ledvic, ki je bil 10. marca, posvetili ozaveščanju o povezavi med kronično ledvično boleznijo in omenjenimi boleznimi. Znano je, da so srčno-žil-ne bolezni pogosto posledica kroničnih ledvičnih bolezni, predvsem pri sladkornih bolnikih in bolnikih s povišanim krvnim tlakom. Ob začetku dializnega zdravljenja ima več kot 60 odstotkov bolnikov že izražene srčno-žilne bolezni, ki so največkrat tudi vzrok smrti.
Dializa
Velikokrat se ljudje prepozno zavemo, kaj pomeni zdravje, zato tudi bolezni ledvic večkrat prepozno odkrijemo, kar pomeni, da je bolnik zaradi preživetja prisiljen razmišljati o nadomestnem zdravljenju, to je o dializi ali presaditvi ledvic. Dializa pomeni odstranjevanje neželenih snovi iz telesnih tekočin z difuzijo skozi umetno polprepustno membrano. Gre za nadomeščanje izločevalnih funkcij zdravih ledvic. Obenem vzdržuje ravnovesje vode in elektrolitov, predstavlja uspešen poskus simulacije vitalne funkcije organa.
Dializni bolniki potrebujejo dializo dva- do trikrat na teden, pri čemer traja od štiri do pet ur. »Včasih smo imeli
Ob 10. marcu, svetovnem dnevu ledvic je Zveza društev ledvičnih bolnikov Slovenije v sodelovanju s partnerji pripravila več aktivnosti po vsej državi. V Celju so v treh trgovskih centrih »vzpostavili« informacijske točke, kjer so lahko obiskovalci preverjali svoje znanje o ledvicah in si brezplačno izmerili krvni tlak.
nočno dializo, kar je bilo še boljše, saj si lahko čez dan postoril stvari, ki si jih želel, zvečer si pa v času dnevnika šel v dializni center in prišel domov spat,« še doda Ocvirk.
»Mnogi med dializo uživajo stvari, ki bi jim drugače škodile, ker imajo preveč kalija in se ne izločijo iz telesa. Nekateri si v poletnem času prinesejo s sabo češnje in jih med terapijo pojejo, ker vedo, da se bodo vsi strupi izločili,« pove Ocvirk, ki še razjasni, da je kalij prisoten še v bananah, breskvah, paradižniku, pečenem krompirju ^
Presaditev
Za kronične bolnike, ki jim ledvice odpovedujejo oziroma ne delujejo pravilno, torej ne odvajajo dovolj tekočine in se zaradi tega v krvi in telesu nabirajo strupi, je največkrat najboljši način zdravljenja presaditev ledvice. V Sloveniji je približno 450 ljudi, ki že imajo presajeno ledvico. Tudi Jože je bil na čakalni listi za transplantacijo, ven-
Prostovoljci, kje ste?
CELJE - Telefon za pomoč ljudem v stiski Sopotnik organizira izobraževanje za nove prostovoljce. Začetek seminarja bo danes (torek) ob 16. uri v Zdravstvenem domu Celje.
Telefon je namenjen vsem, ki so v duševni stiski. Prostovoljci poskušajo ljudi, ki pokličejo na anonimno telefonsko številko 116 123, razumeti, jih psihološko podpreti in skupaj z njimi poiskati najbolj primeren izhod iz stiske. Pogovori imajo terapevtske elemente, nudijo pa tudi informacije o delovanju ustreznih služb, zlasti za odvisnike in žrtev nasilja. Izobraževanje bo vodila psihiatrinja Cvijeta Pahljina.
BA
dar se zanjo nikoli ni odločil: »Četudi bi še bil na čakalni listi, bi bila zame operacija tvegana, saj sem imel razširjeno abdomno aorto, za kar je bila nujna operacija, to pa bi povzročilo veliko tveganje pri presaditvi.« Presaditev ledvice bolniku nudi ponovno večjo neodvisnost življenja, kar ne pomeni, da je popolnoma ozdravljen, saj mora doživljenjsko uživati zdravila, ki zmanjšujejo imunski odziv telesa, da ne zavrne presajenega organa, ter kopico drugih zdravil, ki pomagajo k ponovni vzpostavitvi ravnovesja v telesu. S presajeno ledvico so težave bolnika rešene začasno, saj lahko sčasoma preneha delovati zaradi kronične zavrnitve, ki je zdravniki še ne znajo preprečiti. Kljub temu lahko presajena ledvica deluje več desetletij. Ko preneha delovati, se mora bolnik vrniti na dializo.
Kvaliteta življenja
Ocvirk pojasni, da se mu je življenje sicer spremenilo, vendar ne toliko, da ne bi mogel normalno živeti. Še vedno se ukvarja s športom, prav tako hodi v službo. Ledvični bolniki si stanje izboljšajo z različnimi dietami. V društvih po Sloveniji imajo organizirane različne delavnice na temo, kako izboljšati kvaliteto življenja, zato se vsaj enkrat letno srečujejo na raznih dogodkih. Vključeni so v športne dejavnosti, kot so plavanje, tek, pohodništvo, smučanje, bowling _ skratka počno vse, kar bi tudi sicer.
Vendar vseeno ne bo odveč misel, da je treba na ledvice paziti, saj lahko sami veliko naredimo s spremembo življenjskega sloga: zmanjšajmo vnos soli in živalskih maščob, pazimo na primerno telesno težo, redno vsakodnevno vadbo, opustitev kajenja in pitje alkohola ter zmanjšajmo stres in se veselimo trenutkov, ki nam lepšajo dneve.
MOJCA KNEZ
Foto: SHERPA
Rejenci poleti na morje
NOVA CERKEV - V Društvu rejnic celjske regije deluje 109 rejnic, ki so se za ustanovitev društva pred sedmimi leti odločile zato, da se skupaj s svojimi rejenci čimbolj spoznajo in sodelujejo med seboj. Letno pripravljajo več prireditev in srečanj, med najbolj priljubljena pa sodi letovanje rejen-cev v Izoli. Da lahko otroke vsako leto peljejo na morje, je seveda treba zbrati potreben denar in pri tem si pomagajo tudi s pripravo humanitarnega koncerta. Na nedeljskem v Novi Cerkvi so nastopili Franc Zeme s prijatelji, ansambli Zreška pomlad, Vikend, Cvet, Vesela družba, Minutka, Trio Pogladič, Kvartet As, Ljudske pevke iz Jezerc, zaplesali pa so folkloristi iz OŠ Vojnik. Kot je povedala predsednica društva Terezija Hladin, so v društvu z odzivom občinstva zadovoljni, saj so ljudje šolsko večnamensko dvorano lepo napolnili kljub temu, da je Nova Cerkev manjši kraj. Prodali so 280 vstopnic, med občinstvom pa je bilo še okrog 30 otrok, ki pa so imeli brezplačen vstop. A najpomembnejše je, da bo okrog 40 rejencev tudi letos potovalo na morje.
IS
Za veliko dejanje dovolj že majhen prispevek
CELJE - V MO Slovenske demokratske mladine Celje so pripravili dobrodelno akcijo, v kateri so s svojimi prispevki sodelovali dijaki in dijakinje celjskih srednjih šol. Zbrano vsoto - 650 evrov - so v soboto izročili Aniti Marič iz Velenja.
Dobrodelna akcija, katere osnovna ideja je bila, da bi mladi pomagali svojim vrstnikom, se je pred približno dvema mesecema začela z javnim razpisom. Tako so med osmimi predlogi izbrali Anito, za katero so nato celjski dijaki zbirali sredstva. V akciji je sodelovalo približno 250 posameznikov, ki so dokazali - sami sebi in širši javnosti - da tudi mladi, šoloobvezni posamezniki brez rednih dohodkov lahko oblikujejo uspešno dobrodelno akcijo oziroma sodelujejo pri njej.
Pomoči se je študentka violine na Konservatoriju za glasbo v Celovcu zelo razveselila. »Resnično nisem pričakovala, da bodo izbrali prav mene,« je dejala Anita Marič, »vsem resnično iskrena hvala.« Zbrana sredstva ji bodo v veliko pomoč pri študiju, plačevanju šolnine, najemnine za bivanje in ostale življenjske stroške.
BA
V torkovi številki NT smo pod naslovom Pomagajte jim do strehe nad glavo predstavili stisko družine Osetič iz Dobrne, ki jim je požar povsem uničil dom. Zaradi velikega povpraševanja bralcev, ki bi jim želeli pomagati, tokrat poleg naslova objavljamo še kontaktni telefon in e-naslov: Peter Osetič, Vinska Gorica 22, 3204 Dobrna, 041 433 532, osetic.peter@gmail.com.
PRODAJNI SALON
Partizanska 12, Velenje www.gorenje.si
gorenje SteamTECH
POPOLNOST z MANJ LIKANJA
Sušilni Stroj Gorenje
D 82426
Za sušenje do 8 kg perila
•	LED prikazovalnik • 19 programov • parni generator - 4 programi sušenja s paro • senzorsko sušenje/nastavitev stopnje vlažnosti perila • osvežitev
•	zamik vklopa do 24h • nižja temperatura sušenja
•	5 stopenj vlažnosti
•	samodejno znižanje temperature za občutljivo perilo • opozorilo za polno posodo kondenzata
Nova tehnologija nege perila s pomočjo pare zgladi vse gube! Likanje vašega bombažnega in mešanega perila bo odslej močno olajšano ali pa morda sploh ne bo več potrebno. Povsem ločen in izjemen program sušenja s paro za srajce bo razveselil tiste, ki likanja resnično ne marajo. V stroj preprosto vložite do 5 opranih srajc, ki jih bo sušilnik perila posušil in na koncu s pomočjo pare še zgladil vse gube.
www.gorenje.si
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
Učiteljica in vodja Podružnične šole Reka Cvetka Teršek letos uči pet učencev, ki obiskujejo dva različna razreda. Terškova je v šoli 16 let, v tem času je bilo v šoli največ trideset učencev, toliko jih je bilo tudi v času, ko so gradili novo šolo v Šentrupertu in so šolo na Reki obiskovali tudi šentrupertski učenci.
Po 127 letih konec šolstva na Reki
Premalo učencev v šoli - Komune naj ne bi bilo v šoli
LAŠKO - Podružnična šola Reka bo prihodnje šolsko leto najverjetneje zaprla vrata za vsaj eno leto. Čeprav imajo v šolskem okolišu osem prvošolčkov, sta v prvi razred za prihodnje šolsko leto vpisana le dva otroka. Tako bi šolo na Reki prihodnje leto obiskovali le trije učenci, meja, da šola še deluje, pa je pet otrok. Odločitev o zaprtju šole bo znana konec meseca, saj si starši o vpisu otrok še lahko premislijo. Kot smo slišali, pa naj bi starše otrok, ki se niso odločili za PŠ Reka, klicali po telefonu in jim očitali, da bo zaradi njih na Reki odslej komuna za zdravljenje odvisnikov.
Premalo vpisanih otrok je težava, s katero se srečuje veliko podružničnih šol, čeprav je pouk v teh šolah velikokrat bolj kakovosten zaradi majhnega števila otrok, zelo dobri so tudi odnosi med učenci in učiteljicami. Tako je tudi na Reki, kjer je trenutno pet učencev v kombiniranem oddelku. Prihodnje leto naj bi na Reko prišli le trije učenci, dva premalo, da bi šola še lahko delovala. Župan Občine Laško Franc Zdolšek je
Šolstvo na Reki je staro 127 let. Šola je delovala tudi med drugo svetovno vojno.
pojasnil, da so občinski svetniki sicer odločili, da se šola za eno leto zapre, vendar je
do konca marca še vedno čas, da si starši premislijo in otroke prepišejo na Reko. Če
Škoberne ni več predsednik
LAŠKO - Sodnik Milko Škoberne, proti kateremu teče kazenski postopek zaradi domnevnega jemanja podkupnine, ni več predsednik laške občinske volilne komisije. Novo so morali imenovati, ker je prejšnji komisiji potekel mandat. Razlog za zamenjavo tako ni bila ovadba oziroma sodni postopek proti Škobernetu. Novi predsednik občinske volilne komisije je Boštjan Grešak, njegova namestnica pa Ksenija Možič. Člani so Mojca Petek, Aleš Razboršek in Zlatko Pavčnik, njihove namestnice pa Helena Knez, Valerija Hrastelj in Milena Počivalšek.
ŠK
ki jih po pravilniku mora nekdo pripeljati v šolo in jih priti tudi iskati (sami ne smejo v šolo in domov). Na Reki zaradi premajhnega števila prvošolčkov nimajo jutranjega varstva, saj bi moralo biti vpisanih najmanj pet pr-vošolčkov, prav tako nimajo podaljšanega bivanja, saj je pravilo ministrstva za šolstvo, da mora biti za podaljšano bivanje najmanj deset otrok. Oboje namreč plača ministrstvo za šolstvo. Na Reki imajo tako le varstvo »vozačev«, kar plača občina. Gre za čas, ko še ni oziroma ni več pouka in otroci čakajo na organiziran šolski prevoz.
Ravnateljica Osnovne šole Primoža Trubarja Laško Ljudmila Pušnik pravi, da starše razume in da so nekateri razlogi, da svojih otrok niso vpisali na Reko, upravičeni. Upa, da si bo še kdo od staršev premislil in otroka vendarle vpisal v podružnično šolo, saj po izkušnjah ne verjame, da bo šola še kdaj sprejela učence, če jo bodo zaprli. Podobne strahove ima učiteljica in vodja Podružnične šole Reka Cvetka Teršek. Skoraj s solzami v očeh razlaga, da na Reki z zaprtjem šole ne bodo izgubili le kraja, kjer se otroci izobražujejo. Šola na Reki je edini kraj, kjer se krajani lahko zbirajo. Reka namreč nima nobene druge dvorane ali stavbe, še gostilne in cerkve ne. Šola je tako stičišče za vse dogodke v kraju. Poleg tega so učenci vsako leto pripravili vsaj eno kulturno prireditev, ki je povezala in zbrala skupaj vse krajane. Včasih šola ni samo šola.
Komuna?
Na občini se strinjajo, da bo Reka z zaprtjem šole izgubila edini kraj za zbiranje krajanov, vendar opozarjajo,
da šola na Reki že zdaj ni bila nepogrešljiva, saj so pripravili eno, največ dve prireditvi na leto, pa še to je bila vedno prireditev šole, ne kraja kot takega. Kot primer šole, ki zelo dobro deluje v kraju, v občini navajajo Podružnično šolo Lažiše (Osnovna šola Antona Aškerca Rimske Toplice). V Lažišah prav tako nimajo nobenega drugega prostora za zbiranje krajanov in tam šola resnično opravlja funkcijo zbirališča, pojasnjujejo na občini. V šoli v Lažišah je namreč svoj prostor našlo Kulturno društvo Miklavž, ki pripravlja različne prireditve v kraju.
Podružnična šola Reka letos praznuje 110-letnico neprekinjenega delovanja. Preden se je začel pouk v stavbi, kjer je še danes šola, so ga imeli v nekdanji gostilni. Šolstvo na Reki je tako staro že 127 let. In tega bo s septembrom po vsej verjetnosti konec.
Nekateri pa si vendarle želijo, da bi šola na Reki ostala odprta. Sliši se, da naj bi starše, ki svojih otrok niso vpisali na Reko, klicali po telefonu in jih prepričevali, naj si vendarle premislijo. Pojavile so se tudi govorice, da naj bi v šoli, če jo bodo zaprli, kasneje odprli komuno za zdravljenje odvisnikov od prepovedanih drog. Na občini trdijo, da bodo sprva šolo zaprli le za eno leto in se šele potem, če še vedno ne bo pet vpisanih otrok, odločili za dokončno zaprtje. V vsakem primeru pa nimajo še nobenih načrtov, kaj naj bi v zaprti šoli bilo. O komuni tako niso razmišljali.
ŠPELA KURALT Foto: TimE
bodo do konca meseca vpisali še dva otroka, bo šola septembra spet odprla vrata.
Starše lahko razumejo
Razlogov, da starši svoje otroke vpišejo v druge šole, je več. Nekaj je k temu prispevala drugačna razmejitev šolskih okolišev, največ pa je »krivo«, da se starši vozijo v službo v druge kraje in jim je lažje pripeljati otroka v šolo nekam bližje svoji službi. Težava je tudi pri prvošolčkih,
8
IZ fi/DSm KRai.JEV
NOVI TEDNIK
Križi in težave s posestniki
PREBOLD - Mediacija na celjskem sodišču med dediči pokojnega Aleša Paulina z Gorenjske in Občino Prebold, ki je bila napovedana za prejšnji teden, je prestavljena za nedoločen čas. Štirje dediči so upravičeni do lastništva 20 hektarov zemljišč v Preboldu, med drugim tudi tistih, na katerih stojijo šola in vrtec ter blokovsko naselje Na zelenici. Postopek vračanja premoženja se vleče že več kot desetletje, kar za občane predstavlja vse večji problem.
Stanovalci blokov Na zelenici na primer potrebujejo več parkirnih mest, do katerih ne morejo priti, dokler, vsaj uradno, lastništvo ni urejeno. Kot pravi preboldski župan Vinko Debelak, je z dediči nemogoče
doseči kakršen koli dogovor, medtem ko občani zahtevajo odgovore in rešitev problema. »Na srečanja, kot je mediacija, ne prihajajo, a če že, pride vsakokrat drug dedič, pri čemer ponujajo nemogočo rešitev
-za uporabo funkcionalnih zemljišč zahtevajo odškodnino 98 evrov za kvadratni meter. Menijo še, da jim je bilo ponekod premalo odmerjeno, za posamezna zemljišča pa niti ne vedo, ali jim sploh pripadajo,« našteva Debelak. Na nerazumnost njihovega pogojevanja kaže tudi zahteva, da objekta, kot sta šola in vrtec, dobijo nazaj v naravi.
Občina želi, da se premoženje dedičem čim prej vrne ter da jim država dodeli odškodnino za pozidana ze-
Preboldska graščina, ki so jo pred leti vrnili Paulinovim dedičem, propada. Postopki glede vračanja 20 hektarov zemljišč v kraju pa še niso končani.
V skladu z 8. členom Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07, 103/07 - ZPoIS-D in 105/08 - odločba US) ter 32. členom Odloka o oglaševanju v Mestni
občini Celje (Uradni lis RS, št. 56/08), Mestna občina Celje
objavlja
POGOJE ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO UPORABE PLAKATNIH MEST NA OBMOČJU MESTNE OBČINE CELJE ZA NAMENE REFERENDUMA O ZAKONU O MALEM DELU
Mestna občina Celje bo zagotovila vsakemu organizatorju referendumske kampanje:
1.	eno (1) brezplačno plakatno mesto velikega formata (t.i. jumbo pano)
in
2.	deset (10) brezplačnih plakatnih mest dimenzije največ 100 x 70 cm (t.i. drobno plakatiranje).
Organizator referendumske kampanje se lahko za morebitna dodatna plakatna mesta pod komercialnimi pogoji dogovori s podjetji Premena, d. o. o., Celje, Prešernova 23a, Celje, Euro-plakat, d. o. o., Koprska ulica 98, 1000 Ljubljana ali Reklama, d. o. o., Ul. XIV. divizije 6, Celje, ki so izvajalci oglaševanja v Mestni občini Celje z ustreznim dovoljenjem za opravljanje te dejavnosti.
Postavljanje novih oglasnih površin ni dovoljeno. Pogoj za pridobitev pravice do uporabe brezplačnih plakatnih mest na podlagi te objave bo izpolnil organizator referendumske kampanje s pisno prijavo na naslov: Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje, najkasneje do 22. 3. 2011. Prijavi mora do navedenega datuma priložiti tudi potrdilo o odprtju TRR za potrebe referendumske kampanje, kot določa 16. člen zgoraj navedenega zakona.
Bojan Šrot župan
Mestne občine Celje
Jožefov sejem napoveduje pomlad
PETROVČE - Ko zapišemo Jožefov sejem, zadiši po pomladi. Tudi letos organizatorji obljubljajo, da bo dogajanje na 23. Jožefovem sejmu, ki bo v soboto v Petrovčah, pomladno obarvano.
Letošnji sejem bo zaradi razstave, ki jo postavljajo v zadružni dvorani v Petrov-čah, vinogradniško obarvan. Na njej bodo poleg dobrot in spodnjesavinjskih specialitet, ki jih bodo na ogled postavile članice Društva podeželskih žena občine Žalec, podrobneje predstavili vinogradništvo v Savinjski dolini. Vemo, da imajo prizadevni člani Društva savinjskih vinogradnikov marsikaj pokazati, saj tudi njihova vina dosegajo visoke uvrstitve v slovenskem merilu.
Dogajanje v Petrovčah se bo, kot po navadi, začelo ob 8. uri in 10. uri z mašama v petrovški baziliki, »pozno mašo« pa bo daroval celjski škof Stanislav Lipovšek. Sejem bodo uradno odprli ob 11.30, ko bodo razrezali tudi veliko sejemsko torto. Kot napovedujejo organizatorji v Zadrugi Petrovče, si bo tudi na letošnjem sejmu moč ogledati praktično vse, kar se potrebuje na za spomladanska opravila na kmetijah ali domovih, tudi tokrat pa bo pomembno vlogo igralo druženje ljudi, ki v Petrovče prihajajo od blizu in daleč.	US
mljišča. Pri tem ne želi, da bi plačevanje dolgov padlo na njena pleča. Občina je pred dvema letoma za prodajo zemljišča za namen gradnje doma starejših Paulinovim namreč že plačala odškodnino oziroma kupnino 200 tisoč evrov. Pri tem Debelak omenja, da so pristojni v žalski UE in na sodiščih, kjer bi se morali postopki že zdavnaj končati, okoreli in namerno zavlačujejo postopke. Poleg omenjenih zemljišč so Paulinovim dedičem pred leti, prav tako ob zapletih, le uspeli vrniti gozdne površine na območju Žvajge in graščino v središču Prebolda v skupni velikosti 80 hektarov. Četudi so za lastnino za razliko od prej omenjenih vpisani kot zemljiškoknjižni lastniki, zanjo ne skrbijo in iz dneva v dan bolj propada. Gozdove je močno načel lubadar in so potrebni intenzivne sečnje, medtem ko je kalvarija stanovalcev v graščini znana. Pisali smo že o nevarnem padanju dimnikov ob močnejšem vetru, prav tako niso med stanovalci nobena posebnost vlažni in razpokani zidovi, neurejena kanalizacija, dotrajana okna, vidno razpadanje objekta _ Gospodarji pa nič.
MATEJA JAZBEC Foto: GrupA (arhiv NT)
Podpis proti nasilju nad ženskami
CELJE - Prostovoljci humanitarnega društva Adra danes po vsej Sloveniji - v Celju bo to v trgovskem centru Mercator na Hudinji - zbirajo podpise za peticijo proti nasilju nad ženskami. Gre za mednarodni projekt v dvesto državah, pri čemer bodo peticijo prenesli generalnemu sekretarju Združenih narodov Ban Ki-moonu. »Ne moremo se pretvarja- takem svetu nočete živeti.«
ti, da se to v našem okolju ne dogaja. Podatki kažejo, da je že vsaka druga ženska podvržena psihičnemu nasilju. V svetu se jih najmanj tretjina sooča z nasiljem v obliki trgovine z ljudmi, z nasiljem intimnega partnerja, s spolnim nasiljem, poleg tega so izpostavljene umorom iz časti, genitalnemu obrezovanju, otroškim porokam, čustveni in verbalni zlorabi ter drugim oblikam nasilja,« je povedala predsednica Adre Slovenije Maja Ahac. »Že s tem ko se podpišete, jasno izrazite svoje stališče, da to ni dobro, da se s tem ne strinjate in da v
V okviru te akcije bodo ljudi tudi osveščali, kam se lahko obrnejo po pomoč in kaj lahko posameznik naredi za svojo zaščito in pomoč. Pod okriljem Adre zbirajo tudi denar za tajske deklice, ki jih z nekaj sto evri na leto, kolikor stane njihovo šolanje, lahko rešimo krute usode v bordelih in trgovini z belim blagom. Letos bodo na počitnice odpeljali tudi 20 otrok iz slovenskih družin, kjer vlada nasilje. Da jim bo to uspelo, potrebujejo vsaj pet tisoč evrov. In kot pravi Ahacova, se vse začne z enim.
StO
winfw.radiocelje.com
Župan Kos imenoval direktorico
ŽALEC - Župan Janko Kos je v petek za novo direktorico žalske občinske uprave imenoval Tanjo Razboršek Rehar, nekdanjo direktorico Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec. Trenutno je Reharjeva zaposlena na ministrstvu za kmetijstvo. V žalski občini bo predvidoma začela delati 1. maja.
Tanja Razboršek Rehar bo na mestu direktorja žalske občinske uprave zamenjala dosedanjega Jožeta Goliča, ki bo še naprej vodil oddelek za splošne in premoženjske zadeve. Na razpis za direktorja se je sicer prijavilo približno dvajset kandidatov.
Tanja Razboršek Rehar je bila pred leti že zaposlena v žalski občinski upravi, in sicer
je vodila oddelek za negospodarske in gospodarske zadeve. Kasneje je prevzela vodenje zavoda za kulturo, šport in turizem, kjer se glede pričakovanj in aktivnosti ni ujela z bivšim županom Lojzetom Posedelom. Po petih letih vodenja zavoda in občasno tudi mučnih prepirih v žalskem občinskem svetu svetniki leta 2008 Razboršek Reharjevi niso
Tanja Razboršek Rehar se vrača v žalsko občinsko upravo. Št.21-15.marec2011 -
podaljšali mandata, zaposlila pa se je na ministrstvu za kmetijstvo. V občini je ostala kot svetnica, izvoljena na listi SD v zadnjem mandatu župana Posedela. Kot svetnica je bila med najbolj aktivnimi oziroma tistimi, ki so najglasneje opozarjali na po njihovem sporne poteze župana Posedela. Vmes je kot kandidatka SD dobila precejšnje število glasov na državnozborskih volitvah, kar sicer ni zadoščalo za poslanski mandat, je bila pa v občinski svet izvoljena tudi na zadnjih volitvah. Lani so svetniki SD dobili kar sedem sedežev v žalskem občinskem svetu ter tudi župana Janka Kosa. Ker je Tanja Razboršek Rehar v tem mandatu torej tudi svetnica, zaposleni v občinski upravi pa ne smejo biti hkrati tudi člani občinskega sveta, bo morala zdaj to funkcijo prepustiti naslednjemu kandidatu na listi žalskih Socialnih demokratov.
Novega direktorja občinske uprave so v Žalcu začeli iskati že konec lanskega leta, a so razpis 20. januarja razveljavili in ga ponovili pod dopolnjenimi pogoji. Razlog za razveljavitev je bilo neupoštevanje strokovne izobrazbe po bolonjskem sistemu, kar bi lahko ob morebitnem nadaljevanju postopka predstavljalo diskriminatoren razlog pri obravnavanju kandidatov.
BA, US Foto: TT
NOVI TEDNIK
POHOD ŽENSK NA ZUSEM
»Pa jih bo sto?« je bilo malo provokativno vprašanje v dneh pred prvim pohodom 100 žensk na Žu-sem. »Jih bo več!« so bili samozavestni organizatorji. In jih je tudi res bilo. Planinsko društvo Žusem deluje štiri leta. V tem času so uredili čisto pravo planinsko pot na istoimenski hrib, uspešno organizirali prvi ženski pohod po njej in kot kaže že naročili les za Stolp ljubezni, ki bo drugo leto stal na vrhu. In če se kje zbere sto žensk, že zavoljo nostalgije Novi tednik in Radio Celje ne smeta manjkati. Živeli Tone in vse kmečke ženske, ki so v stotkah z nami hodili na morje!
»Peš boš šla?!« me je šokirano pogledal fotograf, ko sem naznanila, da se drugače pač ne da napisati doživete reportaže. »Pa kaj je narobe z dobrim starim >tri vprašanja pri vznožju, pet na vrhu, fotka tu, dve tam, vmes pa dobri stari službeni avto< sistemom?« je bil malo zgrožen. Pa kaj bi to. Tako in tako je »tip«, pohod je pa za ženske, sem bila odločena. Roko na srce predvsem zato, ker sem res hotela videti to čudo od planinske poti na Žusem _ Na zbirnem mestu pred turistično kmetijo Žurej v Ječovem je bila kar spodobna množica pripadnic nežnejšega spola. Gospodov je bilo bolj za vzorec, večinoma po uradni vodniški dolžnosti, pa tu in tam se je še našel kakšen, da je »rukzak« nosil. Dragi moji, bilo je na gregorjevo, ravno nekje na sredi med 8. in 25. marcem. Spodobi se, da se ženske po rokah nosi, mar ne?
Najstarejša pohodnica je bila Olga Ozis. Navdušenja nad žusemskim vrhom ni skrivala. Očitno je ljubezen dedna, saj je sin Martin celo podpredsednik planinskega društva in tisti, ki najbolj zagnano dela za postavitev stolpa na hribu.
Brez pohote, zgolj v vednost
»Če bi res kaj dali na ženske, bi lahko tule asfalt položili,« se je med pohodnicami malo za šalo godrnjaje zataknilo že po približno stotih začetnih metrih. Treba je bilo namreč priti čez potok. Most pa je bil v takem blatu, da se je človeku ob pogledu na kake nove bele športne copate kar milo storilo. Ko sem z drugimi damami previdno stopicala ob skrajnem robu mostička brez vsake ograje, sem se sama pri sebi nasmejala ob misli, da bi se na primer spotaknila. No, to bi bila šele zabavna reportaža! Dekleta smo strumno zakorakala v hrib in čeprav še ni bilo ne potrebe še manj pa želje po vodi, je bilo vseeno lepo videti v deblo umetelno vdelan izvir. No, mogoče se
Ze mogoče, da se na Zusem pride tako hitro kot na Petriček, ampak pot ni bila hec, niti za izkušene.
Takole množično se je začelo pred turistično kmetijo Žurej v Ječovem. Gregorjeva sobota je bila za prvi ženski pohod na Žusem idealna in pohodnice so se družno strinjale, da bi jo bilo škoda zapraviti za prvo »štihanje« na vrtu.
Vse se začne in konča pri ženskah
Prvi pohod 100 žensk na Žusem po pravi planinski poti - Jeklenice, klini, izvir in še kakšna žgečkljiva podrobnost
pa res niso hecali, ko so člani društva razlagali, kako ponosni so na svojo pot. »Ha ha ha,« se je zaslišalo iz četice nekaj metrov pred mano. Tik pred tem, ko se položna pot dvigne v hudo strmino, ti običajno ni do smeha. Razen seveda, če se ne zaletiš v napis »Ku***v breg«. Nazaj grede tik pred spustom seveda niso pozabili na drugi del, ki je opozarjal na »Ku***vo dolino«. Glede na to, da je nekje vmes res bil primerno okrašen štrcelj, pa je bila stvar seveda povsem legitimna in proti pričakovanjem s stopnjo zahtevnosti ni imela prav nič skupnega.
»Štimunga« z bukve in iz nahrbtnika
Hodili smo po gozdni poti, glasbena spremljava pa ni potihnila niti za trenutek. Niso
Dosežek je bilo treba okronati še z vpisom v knjigo. Ko bo poleg velike mize na vrhu stal še Stolp ljubezni, bo gneča gotovo še večja.
bili ptički, čeprav naj bi se tistega dne ženili. Bil je pristen »narodnozabavni rok« in ne glede na to, kam v kolono sem se postavila, so gospe ugibale, kje za božjo voljo tako navijajo muziko. Nazadnje se je izkazalo, da so prizadevni fantje zvočnike postavili kar na najvišjo žusemsko bukev. Brez cinizma priznam, da »štimunga« ni bila slaba. Še posebej, ko je na razpotju ob minutki premora naš vodnik Boris malo razbremenil svoj nahrbtnik in odprl šampanjec. Vem, vem, čisto mimo vseh
Na vrhu je predsednik KS Loka pri Žusmu Srečko Krajnčan pohodnice pričakal z rdečimi vrtnicami. Za zdravje pa so seveda poskrbeli s »kratkim«.
pravil in stereotipov, ampak z ženskami in njihovimi prazniki ni človek nikoli dovolj pom-pozen. Toliko smo že samokritične. Da bi se bilo takim razvadam bolje odreči vsaj pred bregom, ki je sledil, smo si kasneje tudi morale priznati. »Letos ne. Letos lepo po lahki poti. Drugo leto, ko bomo pa eno starejše, pa po strmi,« so debatirale gospe za mano. »Pa še veter piha. Se malo zagugaš, pa te odnese. Nak, kdor je pameten, že ne rine brez potrebe v nevarnost.« Še mene je zaskrbelo. Kaj Triglav, Žusem je šele hinavski. Debelo sem pogoltnila, zagrizla v kolena in pomislila: Bog ve, če bo urednica znala ceniti moj trud
Cikcak strmo v breg do prvih skal. Alpinistične opreme kot za v Himalajo, gospe pa tako samozavestne, da je bilo skoraj nerodno »poja-mrat za štrik«. Mislim, da je moral ubogi »poba« kar sam vse skupaj zvleči nazaj v civilizacijo. Takrat se je z vrha zaslišalo: »Zastava je že dosegla vrh in prva udeleženka tudi! Bravo za naše ženske!« Blagor njim. Me smo se morale spopasti še s tistimi zadnjimi zloglasnimi jeklenica-mi in klini. Kapo dol. Imajo jih. In to na Žusmu. Ne bi se jih sramovala nobena alpska transverzala. Prvi ženski ekspediciji je uspelo.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA
10
KULTURA
Naj solist, ki zbuja pozornost
Pri rosnih 18 letih je Go-ranu Kusiću Gogiju Plesna zveza Slovenije podelila naziv naj solist leta 2010. Laskavi naziv je upravičila s številnimi uspehi z največjih tekmovanj na državni in svetovni ravni.
Dijak četrtega letnika plesne gimnazije v Ljubljani in srednje baletne šole se je s plesom prvič srečal pred osmimi leti, ko je prišel v Plesni Forum Celje. Tam so prepoznali njegov talent, Gogi pa se je kot eden redkih plesalcev razvil v vrhunskega plesalca in tudi koreografa. Kmalu je začel tekmovati, kjer je od začetka zasedal nehvaležna četrta mesta, pred tremi leti pa se je na stopničkah pridružil najboljšim. Od nekdaj je bil drugačen, ni imel želje po igranju nogometa, košarke ali rokometa, prevzemal ga je ples. S svojo drugačnostjo. Gogija na ulici ni težko prepoznati, saj zbuja pozornost mimoidočih že z vitkim stasom, s svetlimi lasmi in z oblačili, ki spominjajo na ženska, ter z ličili na obrazu. Okolica ga, kot pravi, dobro sprejema, čeprav se pošali, da če ga kje vidijo z družbo, spominja na »čudaka«.
Ples je življenje
Ker ga je ples popolnoma prevzel, se je po končani osnovni šoli odpravil v Ljubljano, kjer se je vpisal kar v dve srednji šoli. Na umetniški gimnaziji obiskuje plesno smer, vzporedno obiskuje srednjo baletno šolo: »Ples je moje življenje, zato mi ni naporno hoditi v dve šoli, ker me to veseli. Gimnazijski program je takšen kot v drugih gimnazijah, imamo le še več dodatnih aktivnosti, kot so različne zvrsti plesa. Dnevno prebijem na parketu najmanj štiri ure na vsaj dveh različnih delavnicah.« V prestolnici se je pridružil plesnemu klubu Kazina, kjer je z malo skupino postal svetovni prvak v šov plesih. Navdušujejo ga predvsem moderni plesi, kot so šov in modern, prav tako balet, ki je podlaga vsem zvrstem. Lani se je okitil še s srebrno medaljo na svetovnem prvenstvu v modernu. Uspešen je tako v solo programih kot v duetih oziroma parih ter malih skupinah.
Slovenija je premajhna
Umetnost in ples v deželi pod Alpami nimata pravega mesta, da bi se ljubitelji
lahko ukvarjali z njima na način, kot bi želeli. Premalo je podpore medijev, pokroviteljev _ Gogi zato želi oditi v svet, kjer bo lahko ustvarjal. Najprej ga čaka avdicija na Nizozemskem: »Želim na plesno akademijo v Rotterdam, vendar moram najprej opraviti avdicijo, ki bo konec marca. Kaj bo, če se ne bom >prebil<, ne vem. Zavedam pa se, da moram iti naprej, saj imamo pri nas plesalci premalo možnosti, da razvijemo svoj potencial. Pa še to je: če nimaš dovolj lovorik in naslovov, nisi skoraj nič vre-
Žalska knjižnica s knjižno dragocenostjo
Medobčinska splošna knjižnica Žalec je bogatejša za izjemno redko in dragoceno knjigo iz leta 1620, ki prvič omenja nekdanjo protestantsko cerkev v Govčah pri Žalcu.
Medobčinska splošna knjižnica Žalec je do tega pomembnega domoznanske-
ga gradiva prišla ob pomoči umetnostne zgodovinarke dr. Daše Pahor, ki proučuje protestantizem na slovenskih tleh. V Munchnu ima tudi antikvariat in ko je pred dobrima dvema letoma o govški cerkvi predavala v Žalcu, je obljubila, da če bo v njene roke prišla kakšna knjiga na temo Govč,
bo žalsko knjižnico o tem tudi obvestila. »To se je tudi zgodilo in tako smo prišli do zelo dragocene knjige, ki je v Sloveniji ni. Dva takšna primerka smo zasledili v Nemčiji ter dva naslova v avstrijskih knjižnicah, pri čemer te izdaje niso identične,« je na pridobitev ponosna direktorica Medob-
Izjemno dragoceno knjigo sta predstavili bibliotekarka Karmen Jezernik in direktorica knjižnice Jolanda Žele-znik.
VODNIK
TOREK, 15.3.
15.30 do 21.30 Hiša plesa, Šaranovičeva ul. Celje
17.00 Hmeljarski dom Petrovče
18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec_
18.00 Velenjski grad
den, tudi za nastope ne.« Če je zanj premajhna Slovenija, potem ni treba posebej poudarjati, da ga Celje utesnjuje. Ker rad spoznava nove kraje, ljudi in plesne zvrsti, dvomi, da se bo v prihodnosti ustalil v rodnem mestu, saj si želi naprej v širni svet.
Glede na potencial, ki ga ima, bomo za Gogija Kusića gotovo še slišali in ga spremljali preko malih ekranov ali morda celo v živo na kateri od predstav na slovitem newyorškem Broadwayu.
MOJCA KNEZ Foto: PZS
Za priprtimi vrati plesne kreacije KUD Studia za ples Celje
Proslava ob 100-letnici dneva žena ter ob materinskem dnevu
Večer paragvajske kulture
Janko Goričnik
klepet pod arkadami
19.00 Dvorana Tri lilije Laško
Kursadžije
komedija Špas teatra
19.00 Knjižnica Šmartno ob Paki
Pavla Letonje
pogovor vodi Tatjana Vidmar
19.19 Mesta knjižnica Velenje Rak materničnega vratu
predava dr. Ksenja Kardoš Mohorko
20.00 Celjski dom
Vita Mavrič z gosti
koncert
SREDA, 16. 3.
činske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik.
Ne le za Spodnjesavinjča-ne, ampak za celo Slovenijo najpomembnejši del besedila predstavlja zadnja priloga, ki na 110 straneh popisuje pro-tireformacijsko gibanje na Štajerskem in Koroškem ter prepise številnih dokumentov vlade in Ferdinanda II. Od strani 28 je vključen ponatis knjige prošta Jakoba Roso-lenza iz leta 1607, ki popisuje gibanje protireformacij-ske komisije na Štajerskem. Rosolenz, ki je bil sam član te komisije, je med drugimi natančnimi podatki o uničevanju cerkva, pokopališč in knjig na slovenskem Štajerskem v tem delu prvi opisal monumentalno protestantsko cerkev v Govčah pri Žalcu.
Cerkev so protestanti zgradili v letih 1582 in 1589. Imela je obliko pravilnega dvanaj-sterokotnika, obdajalo pa jo je obzidje s štirimi vogalnimi stolpi. A novo svetišče ni stalo dolgo, saj je protireformacija objekt že leta 1600 porušila. Na mestu, kjer je nekoč stala cerkev, namerava žalska občina postaviti pomnik.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: TONE TAVČAR
11.00 Fakulteta za energetiko Velenje
Tomaž Šumah
samostojna fotografska razstava
15.30 do 21.30 Hiša plesa, Šaranovičeva ul. Celje
Za priprtimi vrati plesne kreacije KUD Studia za ples Celje
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Celje
Šopek ljudskih plesov, pesmi in pravljic
nastopajo učenci OŠ Ljubečna in OŠ Vransko
17.00 Kulturni dom Vransko
Mediji za bogatejše otroštvo
literarni večer z okroglo mizo; gost Denis Oštir
17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Nodi praznuje rojstni dan
lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Kam
17.00 Sejna dvorana mestne občine Velenje
Z dobro in pravilno prehrano pojdimo skupaj po novih poteh
predavanje dietologinje mag. Marjetke Škorja
18.00 Knjižnica Rogatec
Medicinsko-humanitarna odprava v Kenijo
potopisno predavanje
19.00 Sejna dvorana občine Šentjur
Urejanje zelenjavnega vrta
predavanje Draga Jančiča
19.19 Mestna knjižnica Velenje
Rock Otočec
pogovor s Francijem Kekom; pogovor vodi Sonja Bercko
19.30 Kulturni center Rogaška Slatina
Feri Lainšček: Gajaš, arestant
monodrama Mestnega gledališča Ptuj
19.30 Kulturni center Laško
Ansambel Saša Avsenika
mavrica polk in valčkov; gosta: Gregor Avsenik in Stane Vidmar
ČETRTEK, 17. 3.
15.30 do 21.30 Hiša plesa, Šaranovičeva ul. Celje
16.00 Mestna knjižnica Šoštanj
17.00 Galerija Velenje
18.00 Knjižnica Šentjur
18.30 Kulturni dom Šentjur Spomladanski koncert glasbene šole
19.00 Dom sv. Jožef Celje
19.00 Don Boskov center Celje
NOVI TEDNIK
Za priprtimi vrati plesne kreacije KUD Studia za ples Celje
Malachy Doyle: Albert in Liza
pripoveduje Marjetka Blatnik
Apolonija Simon, Dušan Tršar
odprtje razstave
Šamanizem in budizem v Sibiriji
potopis Mojce Ekart
Raziskava prikritih grobišč (Huda jama) predavanje izr. prof. dr. Mitja Ferenca
Preseči težave pri učenju
predavanje za starše; predava Drago Jerebic, spec. zakonske in družinske terapije
19.00 Slomškov dom Ponikva
O bolečini rame, komolca in zapestja
predavanje dr. Žubarja
19.00 Kulturni center Rogaška Slatina
F. Branko Janžek: Naš Jošt
predstavitev knjige
19.19 Mestna knjižnica Velenje
Literarni večer društva Likus
literarni klub upokojencev občin Šoštanj, Šmartno ob Paki in Velenje
19.30 SLG Celje
Sofokles: Antigona
abonma četrtek večerni in izven; predpremiera
19.30 Dom kulture Velenje
Greentown Jazz Band
koncert
20.00 Dom 11. slovenskega tabon Žalec
Kursadžije
komedija Špas teatra
KINO
nnmm
Spored 15. 3. in 16. 3. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Samova pustolovščina - animirana družinska komedija, sinh. 3D 16.00
Zlatolaska - animirana družinska komedija 3D 16.40
Jutranje veselje - komedija 15.50, 18.10, 20.30 Moja neprava žena - romantična komedija 16.15, 18.45, 21.15 Debela mama 3 - komedija 16.10, 18.30, 20.50 Neznanec - misteriozni triler (torek 18.50, 21.20), (sreda 21.40)
Divja vožnja - akcija 18.00, 20.20
Rango - animirana družinska
pustolovščina, sinh
15.30, 17.50, 20.10
Zajčja luknja - drama
17.30, 19.30, 21.30
Usodni - znanstveno-fantasrični
triler
16.20, 18.40, 21.00 Justin Bieber - glasbeni dokumentarec, 3D
SREDA in ČETRTEK 20.00 Posebna projekcija - argentinski teden
NOVI TEDNIK
KULTURA
11
Lila Prap dobila svojo monografijo
Priljubljena, doma in v tujini večkrat nagrajena ustvarjalka, ki so ji letos podelili tudi nagrado Prešernega sklada, Lilijana Praprotnik Zupančič, je dobila še svojo monografijo. V četrtek so monografski katalog, ki ga je uredila kustosinja Alenka Domjan, predstavili v Galeriji sodobne umetnosti Celje. Knjiga je zbir strokovnih prispevkov, v katerih se avtorji lotevajo življenja in dela Lile Prap.
Tudi na predstavitvi so Lilo v velikem številu pričakali otroci, opremljeni z njenimi slikanicami ter risankami, ki so najprej zaživele v japonskem jeziku, pred kratkim končno tudi v slovenskem. »Upam, da boste zdržali, ker bo tale pogovor bolj >težek<«, se je nasmejala, ko je podpisovala prve knjige. Uvodoma so na četrtkovem pogovoru svoje prispevke in svoje videnje Lilinega dela na kratko predstavili trije avtorji; Tatjana Pregl Kobe, ki se je lotila njenega življenja in dela skozi umetnostno-zgodovinski vidik, dr. Dragica Haramija je spregovorila o svojem videnju Lilinega književnega dela, torej proze in poezije, dr. Tomaž Zupančič pa je za monografijo prispeval študijo njenega likovnega sveta; risb, tehnik, barv in kompozicije.
»Gre za obsežno publikacijo, ki Lilo Prap predstavi od ranega otroštva, pa do vseh njenih posegov v umetniški in kulturni prostor. Lahko rečemo kar svetovni prostor, saj je Lila ena redkih oziroma edinih slovenskih umetnic, ki ima svojo blagovno znamko
v tujini,« je povedala Alenka Domjan, ki je bila pri urejanju monografije postavljena pred zahtevno nalogo. »Lila Prap je pisateljica, pesnica, likovna ustvarjalka in njeno delo se zato dotika otrok od najbolj zgodnjih let do vseh ostalih, ki radi posežejo po njenih knjigah. Vseh se dotakne njena jasnost in simbolika v besedi in sliki. Ravno njena vsestranskost je nagovorila tudi različne avtorje tega obsežnega kataloga. Beseda v katalogu zato drsi od arhitekture njenih likovnih in literarnih zgodb preko njenega otroštva do njenih uspehov v tujini. Katalog obsega njeno celotno biografijo in bibliografijo,« je delo predstavila Domjanova.
Z Lilo o Lili
Po predstavitvi kataloga je Domjanova z vsestransko ustvarjalko Lilo Prap spregovorila še o prelomnicah v njeni karieri. Da bi v materialnem smislu s svojim delom verjetno iztržila veliko več, če bi za to skrbel menedžer. Tega pač v slovenskem prostoru še nismo vajeni. In kako monografijo komentira Lila? »Vedno je zanimivo prebrati, kako tvoje delo vidijo drugi. Saj pri sebi, vsaj v mojem primeru je tako, veš, kdaj si naredil dobro in kdaj zanič. Ko pa vidiš, da ti dajejo nekakšno priznanje tako ugledni strokovnjaki, pa je seveda dober občutek,« je povedala ustvarjalka. Seveda ni šlo brez večnega vprašanja, kako se ji
Kam gre Rdeča kapica?
V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do konca meseca odprta zanimiva razstava z naslovom Kam gre Rdeča kapica, na kateri svoja dela predstavljata likovna umetnika, akademska slikarja Tatiana Soteropoulos s Cipra in Marjan Prevodnik iz Ljubljane.
Na odprtju je slikarja in razstavo predstavil likovni kritik Boris Gorupič. Kot je poudaril, je tudi zgodba o Rdeči kapici ena številnih, ki so v literarni zgodovini ostale v mnogih oblikah. Ta pravljica stoji v izhodišču razstavljenih del Tati-ane Soteropoulos, pri čemer jo je interpretirana na svoj način. Njen slikarski log izvira iz ab-

rvi <"—N		C	1 /---\ /---\ /—N		□
					
J. K. J. in jaz
»Ničesar drugega nismo potrebni kot spremembe,« je rekel Harris.
Zatem ko so se Harris, George in Jerome (Jerome Klapka Jerome), da o psu (Montmo-rencyju) niti ne govorimo, kot mulci bolj ali manj uspešno s čolnom podali na avanturo po reki Temzi, jih je spet začelo vleči na pot. Možje so se tokrat odpravili na kolesarjenje po Nemčiji. Seveda po praktičnem preizkusu priročnika fraz, ki se izkaže kot absolutno neuporaben in kot nalašč za to, da turistu v tuji deželi povzroči nenadejane težave.
Z omenjenima deloma, dveh knjigah o treh možeh, je J. K. J. po številnih literarnih poizku-
vanja, ker, ko vam bo šlo vse narobe, boste v rokah držali dokaz, da se boste nekoč tem istim prigodam od srca nasmejali. Od treh mož ne pričakujte kakšnih silovitih osrednjih zapletov in dramaturških lokov. J. K. J. je pač mojster situa-cijske komike. Do izraza pa pride tudi njegova osupljiva sposobnost prelivanja različnih žanrov. Tako boste s tremi možmi, ki se klatijo, spoznali predvojno Nemčijo (konec 19. stoletja) in se krohotali ob dobrodušnem poigravanju s stereotipi o nemškem redoljubju in tudi sicer spoznali kar nekaj kulturnih posebnosti. Ampak ker je treba pomesti tudi pred lastnim pragom, najdete tudi
Monografski katalog o Lili Prap je uredila kustosinja Alenka Domjan, ki je ob tej priložnosti z ustvarjalko spregovorila tudi o njenem življenju in delu.
uspe otroškemu svetu približati na tako pristen način. »Kaj pa vem. To pač imaš v sebi ali pa nimaš. Otroci pa so najboljši in najbolj iskreni kritiki,« je še povedala Lila Prap. Kot je znano, se je najprej lotila literarnega ustvarjanja. »Potem je Lila začela tudi risati. Pred tem je pustila drugim, da se >mučijo< z likovno opremo njenih del, seveda tudi Boriju (soprogu Bo-riju Zupančiču, op. p.). Po desetletju, odkar riše, pa se drugi >mučimo< s pisanjem o njej,« je še bilo slišati. Pa tudi to, da bi monografija težko zajela vse, kar Lila je in kar ji uspeva. Za kar obstaja opravičljiv razlog; ustvarjalna pot Lile Prap še zagotovo ni zaključena.
POLONA MASTNAK Foto: TimE
Knjiga Jeroma Klapke Jeroma Trije možje se klatijo je izšla leta 1890, leto pred tem pa je slavo požel z veliko bolj znanim delom Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo. Uspeha teh dveh knjig nikoli ni presegel, čeprav je napisal približno 20 različnih del, med njimi tudi vrsto gledaliških iger. V knjigi Trije možje se klatijo je poleg odličnega humorja dokazal, da je temeljito podkovan tudi v zgodovini in zemljepisu, saj je niz tragikomičnih dogodivščin »zapakiral« v čisto spodoben potopisni roman.
straktnega modernizma zahodne umetnosti 20. stoletja. Med najbolj izrazitimi značilnostmi so njene razporeditve likovnega polja na več enot, ki jih ločuje s poudarjenimi linijami, pri čemer nastajajo manjše likovne komponente. Ni naključje, da avtorja razstavlja skupaj, saj je precej lastnosti pri delih umetnice značilnih tudi za slike Marjana Prevodnika. Imata precej slogovnih osnov istega ali vsaj podobnega izvora. Poudariti je treba abstrakten način upodabljanja in dojemanja realnosti. Slika ni neposreden izraz o omenjeni pravljici, gre za povsem avtorsko razumevanje te vsebine. Razstavo je odprl veleposlanik Republike Ciper v Slovenije Charalambos Panayides, odprtje pa so popestrili dijaki Gimnazije Celje - Center.	TT
sih vendarle dočakal svetovno slavo, ki je zatem z ničemer drugim ni več dosegel. Zato tudi neprijeten stranski učinek, ko bralca zasvoji njegov humor (ali ga vzljubite ali pa ga preprosto ne dojamete in vam gre na živce, za vmesne reakcije še nisem slišala), pri čemer ugotovi, da v roke nima prijeti več nič, kar je prišlo izpod njegovega peresa. Takšnim nesrečnežem, ki delijo mojo usodo, lahko v začasno tolažbo predlagam Branka Gradišnika, prav tako samoo-klicanega ljubitelja J. K. J.
Nakup katere od omenjenih knjig je dolgoročno gledano odlična investicija. Lahko jo berete vedno znova in znova. Meni je v veliko uteho, ko se naveličam romanov o nevrotičnih ženskah srednjih let, kataklizmičnih zloveščih »bukev« in kar je še podobnega. Toplo jo priporočam za poto-
zapis o tem, »kar je najbrž videlo zelo malo živečih Angležev - britanskega popotnika s hčerjo _ zobje so ji štrleli kot pri kuncu in njena postava je bila kot pernica na hoduljah«. J. K. J. je sklepal, da sta bili na misiji v prid mednarodnega miru. »Tudi naša vlada bi se lahko kaj iz tega naučila. Prav dobro bi bilo, ko bi imeli blizu Downing Streeta pripravljenih nekaj malih debelih Francozov, ki bi jih poslali po deželi, kadar bi bilo potrebno, da bi zmigovali z rameni in jedli žabje krake; ali da bi imeli kopico zanemarjenih Nemcev z gladkimi lasmi, ki bi hodili okrog, kadili iz dolgih pip in govorili: >So.< Ljudje bi se smejali in vzklikali: >Vojsko s takimi? To bi bilo preneumno.<.« Škoda, da J. K. Jeroma pred 1. svetovno vojno niso brali vodilni državniki, kajne?
PM
radiocelje.com
Z leve likovni kritik Boris Gorupič, Marjan Prevodnik, veleposlanik Cipra v Sloveniji Charalambos Panayides in Tatiana Soteropoulos.
Orkester Akord v Slavonskem Brodu
Celjski orkester Akord s solistkama sopranistko Urško Arlič in flavtistko Mirjano Božičnik ter s Kvartetom Akord je v petek nastopil v hrvaškem Slavonskem Brodu.
Koncert je plod tesnega sodelovanja, ki se je med mestoma Celje in Salvonski Brod začelo lani, zelo intenzivno sodelovanje pa je vidno tudi na področju kulture. Na začetku letošnjega leta je namreč celjsko občinstvo navdušil brodski tamburaški orkester z gosti.
Orkester Akord je lani praznoval 65. obletnico neprekinjenega delovanja. Orkester vsako sezono pripravi tri različne programe, ki jih predstavi na koncertih pri nas in v tujini. Sodeluje z najvidnejšimi domačimi in tujimi solisti. Za svoje zasluge na kulturnem področju je bil Orkester Akord odlikovan z zlato plaketo Zveze kulturnih organizacij Slovenije, v letu 2000 pa z zlatim grbom Mestne občine Celje.	BA
Nezadovoljni s točko iz Nove Gorice
Vse bolj napeto v boju za obstanek
Nogometaši CM Celja so prikazali najboljšo predstavo letos, kljub temu pa so se z gostovanja vrnili le s točko. Velenjski Rudar je na domačem igrišču z 1:0 klonil proti Kopru.
Celjani na lestvici ostajajo na devetem mestu, razlika do četrte Olimpije znaša pet točk. Rudar ima na šestem mestu le še dve točki prednosti pred CM Celjem, pojavila pa so se že namigovanja, do so trenerju Velenjčanov Bojanu Prašnikarju štete ure.
Jurišali skozi prvi polčas
Na enajstem gostovanju je pri CM Celju zaradi poškodbe manjkal Roman Bezjak, prepoved nastopa zaradi rumenih kartonov je imel Klemen Medved, manjkal je tudi suspendirani Dominik Beršnjak. Celjani so tekmo odlično začeli, navduševali so s »tekočo« igro. Povsem so zaustavili nevidne gostitelje, ki so krog pred tem slavili na gostovanju v Mariboru. Grofje so si sprva priigrali dve lepi priložnosti preko Pavloviča, v 28. minuti pa prišli do zasluženega vodstva. Peti kot za CM Celje je izvajal Zoran Pavlovič, žoga je prišla do Denisa Popoviča, ki jo je usmeril proti vratom. Serge Akakpo jo je odlično zaustavil in po obratu mu je uspel izjemno natančen strel za 0:1. Tudi v nadaljevanju prvega polčasa so bili Celjani boljši, gostitelji pa si prave priložnosti niso priigrali, zato so bili zelo nezadovoljni domači gledalci. Tudi začetek drugega polčasa je bil v znamenju moštva Staneta Bevca, a so se v 54. minuti veselili varovanci Davida Peršiča. Vito Plut je izkoristil nesrečen trenutek gostov pred golom, ko je bila žoga za hrbtom Akakpa, Mujčinovič pa je bil za las prekratek, da bi jo ulovil, kar je z nenavadnim in neugodnim strelom izkoristil domači napadalec. V nadaljevanju je Gorica začutila, da lahko morda pride še do drugega zadetka, temu pa so bili vseeno bližje Celjani, ki niso uspeli realizirati lepih priložnosti. V 73. minuti je drugi rumeni karton pri domačih prejel Sandi Ar-čon. Celjani številčne premoči niso izkoristili in so vknjižili točko, zato je bilo med igralci po tekmi ogromno nezadovoljstva, saj so se zavedali, kaj so zamudili. Kljub temu vse boljša igra iz kroga v krog veliko obeta pred jutrišnjo tekmo z Olimpijo.
»To je bila
najboljša
predstava!«
Trener Stane Bevc je imel mešane občutke: »Tokrat smo bili veliko boljši nasprotniki, zato lahko ob koncu žalujemo za zamujenimi priložnostmi. Po edini priložnosti domačinov smo prejeli zadetek. Dvakrat smo imeli letos že srečo, da smo ostali neporaženi, tokrat pa nas ni spremljala. Tako je v nogometu. Ponosen
Branilec Serge Akakpo je v slogu iznajdljivega napadalca dosegel gol v Novi Gorici, toda prej in kasneje je storil dve veliki napaki. Na srečo po njegovem prekršku enajstmetrovka v 19. minuti ni bila dosojena, v 54. minuti pa je zelo nespretno posredoval in omogočil Plutu izenačenje.
sem na svoje fante, potem ko so trdo garali. Gremo z dvignjenimi glavami naprej.« Podobnih misli je bil Zoran Pavlovič, ki je zopet dokazal, da gre še vedno za izvrstnega igralca: »Če bi nam kdo pred tekmo ponudil točko, bi se takoj strinjali, kajti krog nazaj je Gorica slavila v Mariboru. Po prikazanem pa smo si zaslužili tri točke, a krivi smo sami. Iz naivne napake in edine priložnosti domačih smo prejeli gol, zato domov nesemo le točko. Gorico smo nadigrali, dobro nadzorovali tekmo in to je dober obet za naprej. Gostili bomo Olimpi-jo in naš cilj so vse tri točke. Smo v takšnem položaju, da ne smemo >kalkulirati<, zato >gremo na zmago<.« Najbolj nezadovoljen pa je bil vratar Amel Mujčinović, ki se je zavedal, kaj je moštvo izpustilo iz rok: »Po poteku tekme smo si zaslužili poln izkupiček. To je bila naša najboljša tekma. Zelo sem razočaran, ker smo izgubili še kako vredni dve točki. Kakorkoli že, zdaj gremo po zmago proti Olimpiji. Slednja je v odlični formi, a mi smo v spomladanskem delu dokazali, da se lahko primerjamo z vsako ekipo.«
Prašnikar na izhodnih vratih?
Velenjčani tudi na četrti tekmi v spomladanskem delu prvenstva niso vknjižili zmage. Na dosedanjih tekmah so
zabeležili le točko z Olimpijo, zatem pa poraze z Mariborom, s CM Celjem in Koprom. Elvis Bratanovič je z močnim udarcem stresel prečko gostujočih vrat, Koprčani pa so slavili po zadetku Milana Osterca, ki je tekmo Ob jezeru odločil v 54. minuti. Gostitelji so doživeli deveti prven-
CM Celje (4-2-3-1): Mujčinovič - Vidmajer, Akakpo, Kapič, Radulovič - Gobec, Brezič - Štraus, Pavlovič, Popovič - Firer. Igrala sta še Kačičnik, Zajc.
LESTVICA 1.SNL
1.MARIBOR
2.D0MŽAL£
3.	LUKA KOPER «.OUMPUA
5.	HIT GORICA
6.	TRIGLAV
7.	RUDAR
8.	NAFTA
9.CMCEUE 10. PRIMORJE
22	14
22	12
22	11
22	7
22	7
22	7
22	6
22	7
22	5
22	5
7 1	41:12 49
5	5	32:18 41
3	8	33:27 36 7 8	28:26 28
6	9	24:33 27
6	9	23:36 27
7	9	33:35 25
4	11	32:37 25
8	9	28:36 23
5	12	27:41 20
Rudar (4-4-2): Jahič - Berko, Cipot, Jelečevič, Rotman - Dedič, Roj, Muja-kovič, Trifkovič - Bratanovič, Mešić. Igrali so še Toli-mir, Čadikovski, Grbič.
stveni poraz, iz kroga v krog pa drsijo po lestvici navzdol. V velenjskem taboru so pred nadaljevanjem prvenstva jasno in glasno napovedovali boj za mesta, ki peljejo v evropsko tekmovanje, zdaj stanje ni več tako rožnato. Na udaru je že trener Bojan Prašnikar, ki z ekipo ne uspe najti zmagovalnega duha, mnogi pa mu že očitajo, da so bile okrepitve pred drugim delom sezone zgrešene, menda pa se mu že krepko trese trenerski stolček. Velenjčani bodo jutri gostovali pri Primorju, ki je na domačem igrišču venomer neugoden nasprotnik. Nov spodrsljaj Rudarja bi bržkone pomenil, da bo na njegovi klopi prišlo do menjave _
MITJA KNEZ Foto: GrupA
Bojan Prašnikar in njegovi varovanci so doživeli tretji zaporedni poraz, drugega pred svojimi navijači.
Na Nariti so Roki, Lucija, Petra, Urška in Vesna mislili le na letalo Alitalie
Pretresene od včeraj d
Najtežji dnevi Marjana Fabjana, saj prvič zabne« priprave - »Tam smo vajene potre
»Kaj ne gledaš televizije, kaj res ne veš, kaj se dogaja?« me je zjutraj poklical trener Judo kluba Sankaku Celje Marjan Fabjan. Bil je zelo pretresen. Njega potres ni stresel dobesedno, prizadel ga je na daljavo, kajti njegove varovanke in varovanec so bili na Japonskem. On pa v Celju. Kot da si tega ni zmogel odpustiti. Prvič ni potoval na Daljni vzhod na priprave z ekipo, saj ima preobilo dela doma.
Pet tekmovalk se mu je oglasilo iz Tokia približno tri ure po potresu, ko so se linije malce sprostile. »Z njimi je vse v redu, Japonke pa so iz telovadnice bežale kar skozi okna. Toda Roki se mi ne oglasi
»Tukaj je vse obstalo«
Urška Žolnir, Petra Na-reks, Lucija Polavder, Vesna Džukič in Ana Velenšek so
se preselile v Tokio, potem ko so en teden vadile na univerzi Jamanaši, Roki Drakšič pa je tam ostal. Bil je bližje epicentru potresa od klubskih kolegic. Nekaj ur po katastrofalnem sunku je Fabjanu poslal sporočilo, da začenja pot proti tokijskemu letališču. »Pa sploh ne ve, da letala ne vzletajo. Kaj naj storim?« je bil zaskrbljen Fa-bjan, ki mu telefonski aparat, nenehno obremenjen, začu-da ni odpovedal. Čeprav se mu je odvalil kamen od srca, saj nihče ni bil poškodovan, pa so se nove skrbi začele vrstiti. Urška Žolnir nam je medtem poslala sporočilo preko mobilnega telefona: »Linije ne delajo. Upam, da bo sporočilo šlo >skozi<. Lahko pa pošljem mail. Tukaj so izredne razmere!« Malce kasneje pa še: »Tukaj je vse obstalo. Podzemna ne dela, taksiji so vsi zasedeni, čakamo avtobus.« Nekaj ur smo skušali priklicati njeno
Barbara Stiplošek in Tilen Kajtna s podžupanom Občine Prebold Marjanoi Golavškom (prvi z leve) in predsednikom Športne zveze Prebold Primožem Podkrajškom.
} judoistke doma
: ni potoval z njimi na Japonsko - »Nepo-îsov, toda
dosega »popotresni sunek«. Toda morala je ostati zbrana in kot prava kapetanka speljati povratek na varno in potem domov. »Stavbe so izjemno grajene in se niso porušile. Vesela sem, da se je srečno končalo za nas. Ni enostavno, ko si tako daleč od doma. Bilo je kot v akcijskem filmu, takoj po potresu so letala, ki niso zmogla pristati, in tudi helikopterji preletavali nad nami,« je zaključila Urška, ki smo jo še komaj slišali: »Izraelke vpijejo, očitno >prihaja< za njimi.«
Med potresom je bila sama, le nedaleč stran pa njene kolegice. Luciji Polavder, prav tako dobitnici olimpijske medalje, še mnogo močnejši potres ne bi mogel do živega (na srečo se lahko malce pošalimo), tako da nam je včeraj pripovedovala zgolj tisto, kar se ji je zdelo smešno. Kje je bila Ana? »Ana je spala!« Kje sta bili pa Petra in Vesna? »V umivalnici, kamor sem bila tudi sama namenjena. Pa je Vesna vprašala Petro, če tudi ona čuti nekaj čudnega. V naslednjem hipu je bilo jasno, za kaj gre. Francozinje so bruhnile v jok, Petra pa je kričala, naj stopimo pod podboje.« Kljub temu so se vražje judoistke z Lopate začele pripravljati na naslednji trening! »Po zvočnikih je zadonelo sporočilo. Nekdo je prevedel, da dvigala ne delajo. Kmalu zatem je sledilo novo sporočilo. Vesna je takoj zinila, da zagotovo sporočajo, da dvigala spet delajo. No, obveščali so nas o evakuaciji
Za nameček še v Rim _
Odšle so na igrišče nogometnega štadiona, kjer so jih oskrbeli z odejami in pokrivali. Kolikor so le lahko, so bile na zvezi s Fabjanom, saj so naslednji dan imele rezerviran polet. Toda vesti z letališča Narita so bile slabe, saj je bilo poškodovano. Počasi pa so se začele širiti vesti glede jedrske nevarnosti _ Organizatorji priprav so jih nato odpeljali v Kodokan center, kjer so prebivale. Zaradi gostega prometa so zadnje tri kilometre prepešačile in se izčrpane zgrudile v postelje. Naslednji
dan je bil polet italijanske letalske agencije odpovedan, nestrpnost se je povečevala, peterici deklet pa se je pridružil Drakšič. »Zgodaj zjutraj se odpravite na letališče!« so jim zabičali gostitelji. Vsega hudega vajene in iznajdljive so se proti Nariti podale že pozno zvečer in spale v letališki zgradbi, nato pa dočakale polet za Milano. Tam so zamudile letalo za Trst, zato so »obiskale« še Rim, nato pa jih je Fabi le pričakal na tržaškem letališču. V prvih ponedeljkovih urah so bile v objemih svojih najbližjih. Ekipa, ki števila odličij z ve-
likih tekmovanj ne zna več na pamet, se je še bolj zbližala. Urška, Petra, Luca, Vesna, Ana in Roki pa so včeraj prebrali: »V potresu in cunami-ju na Japonskem je po doslej dostopnih uradnih podatkih umrlo okoli 1.700 ljudi, vendar pa oblasti ocenjujejo, da bo njihovo število preseglo 10.000. Silovit potres magnitude 9, ki je v petek prizadel severovzhodno obalo japonskega otoka Honšu, je sprožil orjaške, od štiri do deset metrov visoke cunamije.«
DEAN ŠUSTER Foto: LUCIJA POLAVDER ANA VELENŠEK
Na nogometnem štadionu z leve stojijo Vesna, Urška, Petra in za njo Ana.
telefonsko število in končno je pozvonilo.
Petnajst pred petnajsto
V Tokiu je bil že večer, Urška pa je dejala: »Dan je bil adrenalinski. Petnajst minut pred petnajsto se je začelo tresti najprej zmerno, potem pa vse bolj silovito. Trajalo je kakšne tri minute. Tla se potem niso umirila še poldrugo uro. Pripravljale smo se na trening. Tako močnega potresa še nismo doživele.« Urška ni vedela, da ga tudi še Evropa ni. »Manjših potresov smo na Japonskem že vajene, saj so tla zelo nemirna. Tokrat pa se je tresenje stopnjevalo. Ni ti lahko pri srcu, ko te premetava, ko poka strop, ko omet odpada _ Kar >štihne< te, saj ne veš, ali se bo pri tem tudi končalo. Iskala sem mizo, da bi se skrila pod njo, toda najhujši sunki so že bili mimo.« Urška je kar nizala podatke in očitno je bilo, da tudi njo
Rogaška v prvo ligo?
Trener Matej Bakšič: »Ekipa je dobro sestavljena in odlično dela.«
Košarkarji Rogaške so vse bližje preboju v prvo slovensko ligo. Potem ko so v 21. krogu 1. B lige s 114:60 ugnali lokalnega tekmeca Konjice, so v gosteh premagali še Kraški Zidar.
Rogaška, ki je štiri kroge pred koncem prvenstva vodilna na lestvici, je vknjižila le dva poraza in že 20 zmag. Zadnjo so varovanci Mateja Bakšiča dosegli v soboto v Sežani, ko so v 22. krogu s 87:64 premagali Kraški Zidar. V boju za napredovanje v prvo ligo so slabo začeli, a kmalu izboljšali obrambo in napad ter drugo četrtino dobili s 33:8. Na odmor so
Športnika leta Stiploškova in Kajtna
V Preboldu so deveto leto zapored razglasili najboljšo športnico in športnika leta, med dvanajstimi nomini-ranci Barbaro Stiplošek iz Ju jitsu kluba Aljesan Šempeter in člana Karate kluba Nestor Tilna Kajtno.
Preostali kandidati za leto 2010, ki so prejeli plakete, so bili Nika Artelj, Anja Laznik, Žan Artelj, Matic Florjan,
Nejc Zorec, Dominik Hlade, Primož Muhovic (vsi JK Aljesan), Matic Potočnik (KK Nestor), Erik Štra-us (NK Simer Šampion) in Žiga Sternad (Enkolo team 2 Simpl). Posebni priznanji sta prejela Adi Vidmajer za uspehe med atleti veterani in Zlatko Ulaga za dosežke v lokostrelstvu.
DARKO NARAGLAV
odšli s prednostjo 20 točk. Tretjo četrtino so sicer izgubili, vendar so v primerjavi z uvodnim delom zaigrali bolje in do konca tekme nadzirali potek na igrišču.
Bakšič, ki je bil nekoč pomočnik trenerja prvoligaške-ga Zlatoroga, ima velike apetite: »Vsi imamo visoke cilje in želimo v prvo ligo. Da ta cilj izpolnimo, gremo korak za korakom, zato ne želim preveliko govoriti o tem.« V ekipi Rogaške je kar nekaj igralcev, ki so že nastopali na najvišji državni ravni. Smaj-lovič, Tomič, Petrovič in Kos so se v 1. B ligi še izpopolnili, dodaja glavni strateg. »Imamo dobro sestavljeno ekipo, ki odlično dela in visoko cilja. Veliko igralcev je zelo izkušenih in vlečejo celotno ekipo za sabo. Do konca je res le še nekaj krogov in verjamem, da se bodo vsi fantje potrudili, da se vrnejo med najboljše ekipe.«
Že jutri čaka Slatinčane tekma proti Mariboru. Morebitna zmaga proti enajstouvr-ščeni ekipi bi jih že skorajda pripeljala v višjo ligo. »Na to tekmo bomo šli kot na vsako prejšnjo, torej dobro pripravljeni in odločeni zmagati. Potrditi moramo rezultat, ki smo ga naredili v Sežani. Vsakič je manj krogov, kar pomeni, da bomo še bolj razmišljali o zmagah in verjamem, da nam lahko uspe marsikaj,« še
Matej Bakšič je v preteklosti skrbel za mlajše selekcije Laškega in bil pomočnik trenerju Alešu Pipanu, od katerega se je veliko naučil.
dodaja Bakšič. Najbližji zasledovalec je Šenčur, ki ima tekmo manj in en poraz več. Slatinčani so z njim že igrali dvakrat; doma so zmagali z razliko osmih točk, v gosteh pa izgubili za tri.
Moštvu iz Slovenskih Konjic pa letos ne gre najbolje, kajti zaseda zadnje mesto na razpredelnici, četudi je v minulem krogu z 69:64 premagalo mariborski Branik.
MOJCA KNEZ
PANORAMA
NOGOMET
1.	SL, 22. krog: Hit Gorica
-	CM Celje 1:1 (0:1); Plut (53); Akakpo (27), Rudar - Koper 0:1 (0:0); Osterc (54), Olim-pija - Maribor 0:0, Triglav
-	Primorje 2:0, (0:0), Nafta
-	Domžale 2:3 (1:2).
2.	SL, 17. krog: Drava
-	Šmartno 1:1 (0:1); Kurež (50); Akamba (23), Dravi-nja - Mura 0:1 (0:0); Sprečo (55). Vrstni red: Interblock
31,	Aluminij 29, Bela krajina, Dravinja 27, Mura 23, Dob 22, Drava 20, Krško 19, Šenčur 17, Šmartno 13.
MALI NOGOMET
1.	SL, 18. krog: Litija - Do-bovec 4:3 (2:0); Mordej (27), Gajser (39, 40). Vrstni red: Litija 43, Oplast 39, Puntar 37, Dobovec 32, Tomi Press Bronx 24, Casino Safir 17, Izola 14, Sevnica 3.
2.	SL, 18. krog: Velike Lašče
-	Nazarje 4:6 (2:1); Banovšek (10, 37), Mikanovič (21-ag), Hren (22, 35), Urtelj (35). Vrstni red: Nazarje 39, Benedikt 33, Kebelj 32, Viktobirit 27, Slovenske gorice 24, Ajdovščina 23, Velike Lašče 21, Zavrh, Branik 16, Weber 14, Tomaž 13.
ROKOMET
1. SL (ž), 22. krog: Izola
-	Žalec 35:30 (17:12), Celje Celjske mesnine - Krka 24:31 (17:12), Zagorje - Velenje 34:25 (16:12). Vrstni red: Krim Mercator 40, Zagorje
32,	Krka 27, Ptuj 24, Celje 19, Olimpija 18, Velenje 17, Izola 8, Piran 12, Ajdovščina 11, Žalec 4.
KOŠARKA
1.	B SL, 22. krog: Kraški zidar
-	Rogaška 64:87; Buda 14, Zalar 13; Tomič 18, Smajlovič 14, Pun-gartnik 13, Pešič 11, Ambrož 8, Jotič, Petrovič 5, Kos 2, Konjice
-	Primorac Branik 69:64; Šipura
18,	Sivka 16, Jereb 12, Rap 11, Gačnik 6, Jeraš, Mlakar, Čuk 2; Barovič 14, Bratina 13. Vrstni red: Rogaška 42, Šenčur 39, Kraški zidar 38, Portorož 37, Grosuplje, Hrastnik 35, Litija 34, Radovljica 33, Postojna 30, Nova Gorica, Primorac Branik 29, Medvode 27, Triglav 26, Konjice 25.
2.	SL - vzhod, 19. krog: Union Olimpija B - Terme Oli-mia 60:70, Nazarje - Lastovka 71:76. Vrstni red: Radenska Creativ 37, Terme Olimia, Bistrica 34, Rodd 3, Krško, Ježica 29, Calcit 28, Lastovka, Vrani 25, Fenomeni 24, Nazarje 22, Union Olimpija B
19.	(MiK)
ŠPORTNI KOLEDAR
Torek, 15. 3.
KOŠARKA
1. SL (ž), liga za prvaka, 1. krog, Ljubljana (Bežigrad): Ilirija - Celje (19).
Sreda, 16. 3.
ODBOJKA
1. SL (ž), četrtfinale končnice: Nova Gorica - Aliansa (19).
NOGOMET
1. SNL, 23. krog: CM Celje - Olimpija (17), Ajdovščina: Primorje - Rudar (15).
m
Vrtovi Jn^etje
W planet zdravja
Univerze v Mariboru in inštitutu za hmeljarstvo in pivovarništvo, Žalec. Razvito v sodelovanju Skladno z uredbo EU €34/2007 za uporabo v ekološl(em kmetijstvu. z Ministrstvom za znanost in tehnologijo.
SVETOVNA INOVACIJA
naravno hranilo za vse rastline \
^^IÍAHIX/ 3 /UUfheMA/ nÁMxXy
miiiKeira
%
sredstvo za dvig odpornosti rastlin brez kemičnih dodaticov dovoljeno za uporaiso v elcoloikem kmetijstvu

miimeipaliXy zalivanje za boljšo rast
AAUïvsMAy ]rmiii]i©]Pcali d pršenje proti boleznim /uleči/ mineral ^ pršenje proti škodljivcem Tudi v 3 litrskih plastenkah
AMyíTyznÁy /LCLC/^
JVoTO življenje
Vse za vrt in dom
16. sejem
Mora
VRTNARSTVO, CVETLIČARSTVO IN KRAJINSKA ARHITEKTURA
Vse za poroko
10. sejem
Poroka
posebna atrakcija
v dvorani
NAJVEČJAKREA-nV^ r^Ízstavacvetjain
vrtnarstva
POROČNE STORITVE IN IZDELKI
Izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Med tistimi, ki nam boste poslali kupon, bomo izžrebaU 100 nagrajencev, ki bodo prejeli po 2 vstopnici za ogled filmske predstave Instalacija ^ubezni. Predstava bo v torek, 22.3.2011, ob 19. uri v Mestnem kinu Metropol CeUe. Več o filmu na www.kinometropol.org
CELJSKI SEJBM
X8.'20. MARBC 'JOTI
www.dostava-hrane.eu


www.ce-sejem.si
Dih življenja
7. sejem
Altermed
POT DO ZDRAVJA
34. DRŽAVNI ČEBELARSKI POSVET IN MEDNARODNA PRODAJNA RAZSTAVA 19. in 20. marec 2011
NOVI TEDNIK
15
^ planet zdravja
minera
1
MINERALNI STIMULATOR ZA EKOLOŠKO ČISTE RASTLINSKE VIRE, PRODUKTE IN ZDRAVJE
Nenehno naraščanje števila prebivalcev Zemlje povzroča intenzifikacijo poljedelstva in živinoreje. Glede na to, da je človek na vrhu biološke verige, je njegov obstoj povezan s stanjem zemlje, kakovostjo in kvantiteto rastlinskih ter živalskih produktov. V biološki verigi je zelo pomembna predvsem rastlinska produkcija, njena kvantiteta in kvaliteta sta povezani s stanjem zemlje in z značajem uporabljenih gnojil, med drugim tudi mineralnih in organskih. v sodobnem času imajo pomembno vlogo pri intenzifikaciji rastlinske proizvodnje herbicidi, insekticidi in druge spojine, namenjene za zaščito rastlin pred poškodbami. Podoben pristop pri gojenju rastlin je v mnogih primerih vzrok za kontaminacijo rastlinske produkcije in kot takšen ogroža ne le človeško življenje, ampak tudi življenje živali in živalsko produkcijo. Obstaja teorija, ki trdi, da je rastlinska produkcija neposredno povezana z dodajanjem organskih gnojil, kar je zelo pomembno za prst, ki ne vsebuje zadostne količine humusa (organskih snovi).
Poglejmo zdaj še dolgo zgodovino življenja. Od njegovega nastanka so organsko fazo v prsteh, ki niso vsebovale humusa, tvorile razkrajajoče se rastline in zahvaljujoč razkroju rastlin, so v milijonih let nastale črnice in šotišča, izboljšala se je tudi kakovost gozdne in travniške zemlje.
Rastline sintetizirajo organske snovi s pomočjo procesa fotosinteze, kar pomeni, da bogat rastlinski svet bogati prst z ogromno količino organskega materiala. Ugotavljamo, da rastline tudi v prsteh, ki so organsko zelo revne, lahko izkazujejo fenomenalno zmožnost povečanja svoje biološke mase in zelo intenzivno reprodukcijsko zmožnost. Izhajajoč iz navedenega lahko domnevamo, da harmonična prisotnost široke palete mineralnih snovi lahko stimulira procese, ki podpirajo intenzifikacijo fotosinteze.
Mineral, izdelek, ki ga predstavljamo, je vodna raztopina 75 mineralov, ki imajo bazično reakcijo, potrebno za stimulacijo bioloških procesov v rastlinah. s pomočjo bazične reakcije predstavljenega izdelka rastline zelo enostavno prejemajo potreb-
no količino prisotnih mineralov. Edinstvena lastnost predstavljenega izdelka je sposobnost minimalizirati zakisanje tal, kar nam omogoča ponovno gojenje iste kulture kot tudi gojenje široke palete poljedelskih rastlin v isti prsti. če povzamemo naštete kvalitete predstavljenega izdelka kot stimulacijskega mineralnega pripravka, pridemo do zaključka, da stimulira procese vegetacije, izboljšuje sprejemanje in ohranjanje vode v rastlinah, niža tveganje zakisanja tal in zagotavlja popolne pogoje za aktivacijo procesa fotosinteze in kopičenja organskih snovi. Te rastline in njihovi plodovi se izrazito in vidno razlikujejo po kvaliteti in kvantiteti v primerjavi z analognimi vrstami, gojenimi v drugačnih pogojih. Tehnologija uporabe tega izdelka priporoča uporabo na dan setve (namakanje semen je pri nekaterih vrstah možno tudi pred setvijo). v naslednji periodi lahko začnemo mineral rumeni intenzivno uporabljati po dveh tednih od vzklitja, po enkrat na teden, s čimer zagotovimo vzdrževanje vlage v rastlinah in njihovo visoko vitalnost tudi v sušnem obdobju. Začetek uporabe minerala RUMENI pri štirinajstdnevnih rastlinah onemogoča bujno vegetacijo nezaželenega plevela, s čimer ta raztopina v bistvu deluje kot stimulativno mineralno sredstvo za vegetacijo gojenih rastlin in sredstvo za preprečevanje rasti nezaželenega plevela.
Iz zgoraj navedenega je razvidno, da se predstavljeni izdelki iz skupine mineral lahko uporabljajo kot ekološko čisto mineralno stimulativno sredstvo. Druge pozitivne učinke tega pripravka dosežemo s škropljenjem zelenih delov gojenih rastlin v katerikoli vegetacijski fazi, tudi v obdobju cvetenja. škropljenje zelenih delov rastlin deluje preventivno ali kot izrazito zmanjšanje pojava škodljivcev, plesni in raznih boleznih na zelenih delih gojenih rastlin, kar je izrednega pomena za njihovo visoko produktivnost. Stimulativno mineralno sredstvo mineral lahko učinkovito uporabljamo tudi v kombinaciji z organskimi gnojili za prst, ki vsebuje malo količino organskih snovi.


Pomladno
razpoložen
sejem
Hmezad
KMETIJSKA ZAĎRU6A PETROVCE, z.0.0. Petrovce Petrovce 1, 3301 PETROVCE

WA^ ta^tn H» VMUÚ IMtMim'
organizirajo
23.JOŽEFOV SEJEM
19. marca 2011 v Petrovčah PROGRAM:
r
ob 8. in 10. uri
-sv. maši v Petrovški baziliki -ob 10. uri mašuje celjski škof dr. Stanislav Lipovšek
Vinogradništvo v Savinjski dolini Kulinarična razstava Društva podeželskih žena občine Žalec
_ Pozdrav, nagovor gostov in blagoslov
sejma ter razmez tradicionalne Jožefove torte
Igra ansambel GOLTE	^
Prireditev bo povezoval Darko Žvižej
Prijave: tel. 03/713 33 70, fax 03 713 33 75, gsm 070 550 807
Razstava v dvorani:
ob 11.30
KMETIJSKA PRESKRBA PETROVCE, info: 03/713 33 80 I
SPOMLADANSKA PONUDBA
Nudimo vam po najugodnejših cenah:
UMETNA GNOJILA
NPK15-15-15 50/1	25,25 EUR
NPK0-10-30+mikroel. 50/1	27,60 EUR
KAN 50/1	14,25 EUR
UREA 40/1	18,15 EUR
KALU 60 % 50/1	23,90 EUR
KRMILA ZA PITANCE (rinfuza ali v vrečah BIG BAG) Dostava na dom nad 500 kg
TRETIRANA KORUZA - sprejemamo naročila (dobavitelji Syngenta, Pionner, Agrossat)
SEMENA ZA POMLADANSKO SETEV (vse za vrtičkarje)
ZAŠČITNA SREDSTVA (škropiva)
SEMENSKI KROMPIR (zgodnje in pozne sorte)
ODKUPUJEMO ŽIVINO - Info: 041 685 663
Na celjskem sejmišču bodo od petka do nedelje pripravili tri sejme, in sicer Flora, Poroka in Alter-med, ki se jim bo zadnja dva dneva tradicionalno pridružilo še državno srečanje čebelarjev.
Čebelarji bodo v soboto govorili o ekološkem čebelarstvu, v nedeljo pa o dobrih čebelarskih praksah. Vsako leto se v Celju zbere več kot štiri tisoč čebelarjev, ki bodo letos posebno pozornost namenili čebelarskemu turizmu, ki ga je med prvimi v svetu začela organizirano razvijati Čebelarska zveza Slovenije. Kot pojasnjujejo v zvezi, slovensko čebelarstvo slovi v svetu po nekaterih posebnostih, ki jih drugje ni mogoče najti: poslikani panji, svojevrstna arhitektura čebelnjakov, raznovrstna ponudba čebeljih pridelkov in izdelkov na osnovi medu, zanimive osebnosti iz slovenske čebelarske zgodovine.
Tudi ostali sejmi po zatrjevanju izvršne direktorice družbe Celjski sejem Brede Obrez Preskar letos prinašajo novosti tako v ponudbi razstavljavcev kot tudi v sami vsebini sejemskega dogajanja. Med drugim bo dodatno poskrbljeno za najmlajše obiskovalce, ki jih bodo na primer poučili o sajenju rastlin. Letos bodo prvič razstavljeni poročni šopki slovenskih cvetličarn, mamljive nagrade obljubljajo mladoporočencem, izžrebanim seveda, na sejmu Flora bo rdeča nit igrivost. Med drugim bo mogoče izvedeti, kakšna naj bo priprava zelenjavnega vrta, kako cepiti citruse, kako urediti japonski in zen vrt, kakšne so novosti na področju sezonskega cvetja _ Skratka pomladansko obarvano sejemsko dogajanje.
US
Magnetna resonanca, ki omogoča slikanje tudi stoje
Medicinski center Septum samostojno deluje že od leta 2007 kot ponudnik širokega niza specialističnih ambulantnih storitev. V njem lahko opravite pregled pri kardiologu, dermatologu, specialistu za bolezni ščitnice, urologu, psihiatru, nevrologu. Opravljajo ultrazvočne preglede srca, trebuha, sklepov in mehkih tkiv, dojk, žil in ščitnice. Nudijo tudi preglede za medicino delo in menedžerske preglede. Njihova največja posebnost je naprava za ma-gnetnoresonančno slikanje, ki omogoča slikanje tudi stoje.
Magnetna resonanca (MR) je tehnika slikanja notranjosti telesa z uporabo magneta, radijskih valov in računalnika. Zdravju ni škodljiva. Standardna MR-naprava ima tunel, v katerega se namesti bolnika, pri čemer ima veliko ljudi težave zaradi klavstrofobije. Poleg tega je prisoten tudi ropot, ki ga povzročajo tuljave magnetov, kar je še dodaten moteči dejavnik za bolnika, saj je za optimalne posnetke treba ležati popolnoma pri miru. Zaradi tega nekateri bolniki celo zavrnejo preiskavo z MR, kljub temu, da je potrebna za določitev diagnoze. Slikanja z MR velikokrat ne more ustrezno nadomestiti nobena druga diagnostična metoda, še posebej kadar je potrebno slikanje sklepov ali hrbtenice.
V zadnjih letih so se začele uveljavljati naprave za slikanje z MR, ki nimajo klasičnega tunela in ne povzročajo večjega ropota med preiskavo; rečemo jim »odprti sistemi«. Najnaprednejši model tovrstnih naprav je MR-sistem G-SCAN (proizvajalec Esaote, Italija), ki ga imajo v Medicinskem centru Septum, naslednji najbližji takšen sistem je v Italiji, približno 500 km od Ljubljane. V svetovnem merilu je do zdaj le približno sto MR-sistemov G-SCAN. Omenjeni sistem je znan kot revolucionarna inovacija na področju slikanja kostno-mi-šičnega sistema, zato povsod zbuja veliko zanimanje. Sistem je specialno namenjen samo za slikanje kostno-mišičnega sistema; z njim se lahko opravi slikanje hrbtenice, rame, komolca, zapestja, dlani, kolkov, kolena, gležnja in stopala. MR-sistem G-SCAN omogoča slikanje pod težo lastnega telesa, kar dosežemo tako, da mizo, na kateri leži preiskovanec, nagnemo pod kotom med 0 in 90 stopinj, kar pomeni, da pri kotu 90 stopinj preiskovanec stoji (možno je tudi, da sedi). MR-posnetki, pridobljeni v stoječem položaju, lahko razkrijejo okvare, ki se na MR-posnetkih leže ne vidijo. S slikanjem stoje lahko pridobimo tudi podatke o biomehaniki sklepa, kar je predvsem pomembno pri športnikih.
Prnmncijskn besedilo
Zdravilna goba reiši
Reiši je japonsko ime za zdravilno gobo. Na Kitajskem jo imenujejo Ling Zhi, kar v prevodu pomeni goba nesmrtnosti. V obeh državah jo uporabljajo v medicini pri zdravljenju raka, saj poročajo o zmanjševanju negativnih učinkov obsevanja in kemoterapije. Na vzhodu jo v tradicionalni medicini uporabljajo že več kot 4000 let.
Reiši vsebuje številne vitamine, mineralne snovi, visoko kakovostne polisaharide (aktivirajo imunski sistem, so učinkoviti pri zdravljenju raka in se vežejo z aminokislinami), triter-pene (močan antioksidant, varuje jetrne celice, deluje citotoksično na tumorske celice) ter organski germanij (po nekaterih raziskavah 4- do 6-krat več, kot ga vsebuje ginseng). Vsebuje tudi nenasičene maščobne kisline, sterole, lecitine, proteine in alkaloide, ki imajo blagodejen učinek na zdravje na različnih področjih. Reiši ne krepi zgolj imunskega sistema, temveč ima protibakterijsko in protivirusno delovanje, deluje protivnetno in protifibrozno pri cirozi jeter in podpira koristno črevesno floro, pospešuje prebavo, razstruplja telo in vzdržuje naravno ravnotežje mikroorganizmov v črevesju.
Gobo reiši uporabljajo v tradicionalni medicini pri zdravljenju raka (želodec, ledvica, pljuča, koža, možgani, jetra, trebušna slinavka) kot spremljajočo terapijo, pri kemoterapiji (zmanjševanje stranskih učinkov), krepitvi jeter, stimulaciji imunskega sistema, uravnavanju vsebnosti krvnega sladkorja, alergijah _
Kako delujejo polisaharidi?
So nekakšen »učitelj« našim belim krvnim telescem, ki so odgovorna za imunski sistem. Če smo v stanju avtoimunih bolezni, to je, ko imunski sistem deluje preveč, polisaharidi enostavno naučijo bela krvna telesca, da se umirijo. V primeru, da je naš imunski sistem »zmanjšan« in smo mnogokrat bolni, polisaharidi naučijo bela krvna telesca, da se bolj branijo. Polisaharidi »spravijo« delovanje imunskega sistema na optimalno raven z »učenjem« belih krvnih telesc.
NATALTTA SAKELŠEK
HTPIsJf^FMTFR
Denis Horvatu 040-203-626
ďn «i Í/Í f^ JJ^M rk r P řsi T P It á* nm
Qeptum
MAGNETNA RESONANCA
za kostno mišični sistem
Ob predložitvi Icupona vam na storitev
mannptnp rp«:nnanrp niiHimn 10%
Septum d.o.o. Več informacij na Šmartinsl<a 53 www.medicinski-center.si mon I ÍMhli;in;í ali nas Dokličite na 01 280 96 70
FILTRI ZA PRHO S C-VITAMINOM
-	C vitamin 100% odstrani klor
-	Infrardeče delovanje
-	Preprečuje izpadanje las
-	Preprečuje srbečico na koži in lasišču
-	Do 60% manjša poraba vode Cena: 70 € + ddv
DA BO PRHANJE RES POSTALO UŽITEK,
D/M^l I^ITE ČE r\AMEC nC<l	COO
METTA INŠTITUT
za celostni razvoj
qt/^ri-i	oah i
informacije: 051/421407 (Tadeja) info@mettainstitut.com
SMIi»
V sodelovanju S ^^ Core Ênergatrcs
ustanavlja šolo Core Energetics® v Slovenij Šolo bo vodil svetovno priznani psihoterapevt in učitelj Core Energetics® Walid Daw, Ph.D.
.qmispl 7ivlipnifl jp H» 7i\/iš svni nnini nntpnrinll
Dnvcnci r\ Â
GRE ZA OSVEŠČANJE,
____^___ _ _
PRIDRUŽITE SE TUDI VI.
Za sodelovanje v akciji Za zdravje pokličite 070 735 395.

Clmfír koMpIplVI^NlARNK MťíliCíNí:
Erika Žagar, dr. med.
Čemelavci, Gorička ulica 61,9000 Murska Sobot« Ordinacija v Murski Soboti: 02 538 1605
..	____coi o>inc
NOVI TEDNIK
KRONIKA
17
Skoraj te ubije, nato pa pobegne _
Je res vedno več pobegov s kraja nesreč? - Največkrat bežijo zaradi alkohola
Policijska poročila razkrivajo, da je vedno več brezobzirnih voznikov, ki povzročijo prometno nesrečo in nato pobegnejo. Tudi na spletu je mogoče najti ogromno pričevanj voznikov, ki so kdaj že naleteli na takšne cestne divjake, ki jim ni mar, ali so s svojim početjem morda koga poškodovali. Pogosto se dogajajo namreč tudi pobegi, ko povzročitelj sploh ne preveri, ali je komu na kraju nesreče treba nuditi prvo pomoč.
Lani je bilo na Celjskem takšnih nesreč 334, v petih so se ljudje hudo telesno poškodovali, v 52 primerih lažje. Na policiji pravijo, da je težko izslediti takšnega povzročitelja, vendar so pri nesrečah s hudimi posledicami dokaj uspešni. Za policijsko statistiko pogosto pravijo, da je varljiva, kaže pa ravno nasprotno od vtisa ob podatkih, ki jih slišimo v policijskih poročilih, v katerih javnost obveščajo o nesrečah s pobegi. Število tovrstnih prometnih nesreč naj bi se z leti opazno zmanjševalo. Deloma zaradi 500 evrov kazni deloma zaradi ostalih ukrepov za prekrške, ki so vzrok nesreče, po kateri povzročitelj pobegne. »Mora biti povsem jasno, da vseh teh nesreč ni mogoče preiskati. Od leta 2006 do konca lanskega leta jih je bilo na Celjskem 2.501. Če jih je bilo leta 2006 661, lani 334, potem to kaže, da se je število pobegov v zadnjih petih letih zmanjšalo za 50 odstotkov,« pravi vodja oddelka za cestni promet na celjski policijski upravi Elvis A. Herbaj.
»Hujša kot je posledica nesreče, bolj angažirani smo pri preiskovanju in tudi uspešni. Zavedati se moramo, da pri trčenjih, kjer nastane zgolj manjša škoda, ni pa veliko podatkov in sledov o povzročitelju, ni smotrno izvajati vseh ukrepov, s katerimi bi
ga izsledili. Visoki stroški, ki pri tem nastajajo, namreč ne upravičujejo takšnega dela.
V	takšnih primerih gre zgolj za psihološki vidik, saj uspešnost preiskave pomeni zgolj in le zavedanje, da je storilec odkrit, končni epilog pa nima pravega efekta. Povsem drugače je pri preiskovanju hujših nesreč s pobegom. Takrat storimo vse, da se storilec izsledi in ustrezno kaznuje,« dodaja Herbaj. Kljub temu je treba dodati, da stroški, ki za policijo ne upravičujejo takega dela, še zdaleč niso majhni za oškodovanca, četudi ostane le brez stranskega ogledala _
Alkohol požene v beg
V zadnjih petih letih se je na Celjskem zgodilo pet tragičnih nesreč, po katerih je povzročitelj odpeljal s kraja. Vse so policisti uspeli izslediti.
V	enakem obdobju je bilo 27 nesreč s hudimi poškodbami,
do danes sta preiskani dve tretjini. »Toda te preiskave ne končamo tako dolgo, dokler je še smotrno iskati povzročitelja oziroma dokler pregon za takšno kaznivo dejanje ne zastara. Tako lahko takšne nesreče preiskujemo tudi do deset let,« še pojasnjuje Herbaj. Kadar voznik povzroči manjšo nesrečo, v kateri ni nihče ranjen, posledice na vozilu pa so manjše, mu grozi denarna kazen. Če pa je v nesreči nekdo poškodovan ali so posledice
Konec lova na voznike brez zimskih gum
Danes se izteka štirimesečno obdobje, v katerem so morala biti vsa vozila opremljena z zimsko opremo. Vozniki oziroma lastniki motornih in priklopnih vozil bodo lahko ponovno namestili letne gume, snežnih verig pa ne bo treba več imeti v prtljažniku.
To pa ne velja, če nas spet presenetita sneg in led. Zakon o varnosti v cestnem prometu določa, da je zimska oprema obvezna do 15. marca, po tem datumu pa le še v primeru zimskih voznih razmer. Uporaba zimskih gum v letnem času sicer ni prepovedana, vendar jo »gumarji« odsvetujejo, saj je sestava zimskih gum drugačna od letnih. Zimska guma je namreč mehkejše zgradbe, zato ob višjih temperaturah ne omogoča optimalnega oprijema vozišča in se na vročem asfaltu obrabi hitreje kot letna. V primeru, da bo v prihodnjih dneh zapadel sneg, se oprijemal cestišča ali bo to zasneženo in poledenelo, bodo vozniki morali na svoja vozila ponovno namestiti zimske gume ali snežne verige. Vozniku, ki nima ustrezne opreme, grozi kazen v višini 120 evrov, če ovira promet, pa kazen znaša 400 evrov.	MJ
Prizorišče nesreče v Prožinski vasi pri Štorah, kjer je pijani voznik novembra 2008 trčil v 17-letnega kolesarja, ki je umrl na kraju nesreče. Povzročitelj je s kraja nesreče pobegnil. Na terenu so bile vse policijske enote, ki so ga naslednji dan izsledile s pomočjo klicev občanov. Obtoženemu se sojenje zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti in pobega do danes še vedno ni začelo ^
hujše, sledi kazen glede na kazenski zakonik, ki predpisuje tudi zaporno kazen.
Voznik, ki nesrečo povzroči, se za pobeg s kraja najpogosteje odloči zaradi alkoholi-ziranosti. »Ni pa vedno tako. Zelo težko je vnaprej nekoga obsojati. Res je, da je nesreča dogodek, na katerega različno reagiramo. Pravno in moralno je jasno, kako naj bi človek v takšni situaciji ravnal. Vendar se teorija in življenje pogosto razlikujeta. Ravnanje posa-
Prometne nesreče s pobegi so pogoste tako v dnevnih in nočnih urah, tudi v različnih prometnih in vremenskih razmerah. Na večjih parkiriščih (npr. trgovskih centrov) pogosto nekdo, ki trči v drugo vozilo in ga poškoduje, pobegne s kraja, četudi ga vidi več ljudi.
Povzročitelji najpogosteje pobegnejo s kraja nesreče, kjer gre za gmotno škodo, sledijo nesreče, v katerih je vsaj ena oseba lažje poškodovana (skoraj 15 odstotkov vseh prometnih nesreč z lažjimi poškodbami). Bistveno manj je pobegov s kraja hujših ali tragičnih nesreč (manj kot 2 desetinki odstotka števila tragedij).
sogovornik. »Morda vsi vozniki ne vedo, da v primerih, ko so udeleženi v prometni nesreči, od trenutka nastanka nesreče do končanega ogleda ne smejo uživati alkohola in drugih psihoaktivnih snovi (tudi za takšno kršitev je predpisana kazen 500 evrov, op. p.). Ko nekdo pobegne in ga izsledimo relativno zgodaj po nesreči in zatrjuje, da je užival alkohol po dogodku, mu kljub temu odredimo preizkus alkoholiziranosti in obvezen strokovni pregled,« nas pouči Herbaj.
Zviti so _
Toda povzročitelji nesreč, ki pobegnejo, so zviti. Kot njihova pločevina, ki jo na skrivaj pogosto hitro popravijo _ Tega se lotijo pri popravljav-cih, kleparjih preko svojih poznanstev. In po vsakem takem »popravljalcu« v nesreči pokvarjenih vozil lahko udari zakonodaja. V Zakonu o varnosti cestnega prometa namreč jasno piše, da se lahko kleparja, ličarja ali šušmarja, ki ve, da je z nekim vozilom bila povzročena nesreča, a ga vseeno popravi in primera ne prijavi policiji, kaznuje z od 800 do kar 8 tisoč evri! Zato policisti pogosto obiskujejo kleparje in ličarje ter trgovce, ki jih imajo na seznamu tistih, za katere sumijo, da so pripravljeni storiti takšno uslugo komu _ »V preteklosti smo marsikatero vozilo že našli pri takšnih >mojstrih<. Danes je tega manj. Res pa je tudi, da se ne spominjam, da bi v zadnjem času izrekli kakšno takšno sankcijo,« še pove Herbaj.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA (arhiv NT)
Vodja oddelka za cestni promet na celjski policijski upravi Elvis A. Herbaj
meznika vodijo različna čustva. Ne pozabimo na strah, razburjenje in ostalo. Povzročitelj ali udeleženec nesreče s kraja odide tudi iz drugih razlogov, morda nima veljavnega vozniškega dovoljenja ali registriranega vozila. Znani so primeri, ko je udeleženec kraj najprej zapustil in se kasneje vrnil,« še dodaja Herbaj. Toda če nekdo s kraja hude nesreče pobegne in je močno vinjen, mu čez čas - če ga ne izsledijo hitro - alkoholiziranosti sploh ne morejo dokazati! Ali je to res? »Načelnega odgovora tu ni mogoče dati. Odvisno je od posamezne situacije. Prvo pravilo je intenzivnost našega preiskovanja. V kolikor smo neprekinjeno preiskovali zadevo tudi več ur in pri tem prišli do storilca, okoliščine pa kažejo, da je pomembno preverjati morebitno alkoho-liziranost, se takšni preizkusi tudi izvajajo. Ugotavljamo stopnjo njegove alkoholiziranosti za čas, ko se je zgodila prometna nesreča,« nam odgovarja
Ustavili vsa vozila
Celjski policisti so v noči na soboto izvajali nadzor na avtocesti, vsa vozila so izločali pri počivališču Lopata v smeri proti Mariboru. Med 23. in 3. uro so ustavili tisoč vozil, z alkotestom in novim indikatorjem za odkrivanje prepovedanih drog pa so testirali 362 voznikov. Osem voznikov je bilo pijanih, pet so jih pridržali. Najvišja izmerjena stopnja alkoholiziranosti je bila 0,78 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka, kar je 1,5 promila alkohola. Ena oseba je vozila pod vplivom mamil, šestim so začasno odvzeli tudi vozniško dovoljenje.
Foto: TimE
INFO113
Pijani Velenjčan vijugal po avtocesti
V	Šentrupertu na območju PP Žalec so policisti v noči na petek ustavili voznika, ki je pred tem zaradi alkoholiziranost vijugal po cesti in ogrožal druge. Alkotest je pokazal kar 1,50 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. 50-letnega voznika iz Velenja so pridržali, zaradi večkratnih kršitev cestnih predpisov so mu zasegli tudi vozilo.
Nevarni mladoletniki
V	Vrunčevi ulici v Celju je bila v četrtek roparska tatvina. Dva mladoletnika sta napadla 28-letnega Celjana, ga pri tem lažje poškodovala, mu vzela torbo z dokumenti in zbežala proti železniški postaji. Policisti so kmalu prijeli dva šestnaj-stletnika, za oba je bil razpisan tudi ukrep prijetja s privedbo. Policisti so kasneje prijeli še 16-letno Mariborčanko, ki je bila prijavljena kot pogrešana oseba. Mladoletnika, ki sta napadla in poškodovala Celjana, so pridržali.
SŠol
Odšel z denarjem, gumami in kitaro
V	petek ponoči je neznanec v Žiberniku pri Rogaški Slatini poskušal ukrasti osebno vozilo Volkswagen Pasatt, kar mu na srečo ni uspelo. Je pa lastnici s tem, ko je zlomil zunanjo in volansko ključavnico, povzročil za najmanj tisoč evrov škode. V istem času je vlom uspel nepridipravu v Parižljah. Iz kabine tovornega vozila je uspel ukrasti 800 evrov gotovine. Čeprav z današnjim dnem zimske gume niso več obvezne, se je nekdo z njimi najverjetneje hotel oskrbeti za prihodnjo zimo. V Založah na območju Žalca je vlomil v garažo in odšel s štirimi gumami s platišči vred. Za glavo so se konec tedna prijeli tudi lastniki trgovine z glasbili v Celju. Pogrešajo osem kitar, škodo ocenjujejo na dobrih 5 tisoč evrov.
MJ
18
0TR05KI ČA50PI5
Sanjski nastopi Neže Pogačar v Srbiji
NOVI TEDNIK
4. marca je na zaključnem koncertu in podelitvi nagrad 15. mednarodnega tekmovanja mladih pianistov v Šabcu v Srbiji nastopila tudi 8-letna pianistka Neža Pogačar iz Šempetra v Savinjski dolini.
Na zaključnem koncertu lo le 9 najboljših med 138 je svojo priložnost dobi- tekmovalci iz petih držav,
Neža Pogačar in Melita Estigarribia Villasanti
ki so se od 1. do 4. marca 2011 predstavili v šestih kategorijah. Neža Pogačar, učenka Glasbene šole Rista Savina Žalec iz razreda Melite Estigarribia Villasanti, prof., je tekmovala v torek,
I.	marca, v predkategoriji in s svojo muzikalnostjo ter tehnično dovršenostjo prepričala petčlansko mednarodno strokovno žirijo, ki ji je podelila najvišje število možnih točk (100). Na slavnostnem koncertu, kamor so jo spremljali starši in predana učiteljica Melita E. Villasanti, so ji podelili diplomo za osvojeno 1. nagrado in najvišje priznanje za osvojenih 100 točk in 1. mesto v predkategoriji. Uspeh je toliko bolj presenetljiv, saj je Neža s svojim brezhibnim nastopom razveselila že 17. februarja letos, ko je zmagala na 8. mednarodnem tekmovanju Davorina Jenka v Beogradu. V svoji kategoriji je dobila pokal za doseženo prvo mesto z vsemi možnimi točkami, prav tako so ji podelili najvišje priznanje - lavreat.
Za tiste, ki je še niste slišali, se že pripravlja na naslednji glasbeni podvig - 6. maja bo namreč zaigrala na velikem odru dvorane Doma
II.	slovenskega tabora v Žalcu, kjer bo imela samostojni koncert.
MJP
Počitnice s starejsimi
Dvajset učencev iz OŠ Franja Malgaja Šentjur in OŠ Hruševec je počitniške dni preživelo malce drugače kot sicer. Odločili so se, da bodo obiskali Dom starejših Šentjur in varovancem s svojim obiskom polepšali dan.
Mladi so za ta dan pripravili štiri različne delavnice. Skupaj so brali poezijo in šale, pekli palačinke in seveda vse tudi pojedli, igrali namizne igre, peli in plesali. Druženje je doseglo namen: veselje in zadovoljstvo mladih ter starejših. Vsi so uživali, pri čemer so se strinjali, da imajo tovrstni dogodki medgeneracijskega povezovanja poseben čar. Mladi prostovoljci so s svojo gesto želeli sporočiti, da je pomembno, da si znamo vzeti čas za ljudi in jih z majhno pozornostjo razveseliti ter jim pomagati. Z aktivnostmi želijo promovirati prostovoljstvo med mladimi in jih spodbuditi k aktivnemu delovanju v svoji lokalni skupnosti. Dogodek so pripravili v okviru projekta Mladi, ki jim je mar, ki ga izvaja Mladinski center Šentjur v okviru nacionalnega projekta Aktiven državljan.	MZ
Kako izuriti svojega zmaja
V Salezijanskem mladinskem centru v Celju je bil od četrtka, 24. februarja, do sobote, 26. februarja, zimski oratorij Kako izuriti svojega zmaja.
Program je trajal od osmih zjutraj do štirih popoldne. Vključenih je bilo 35 otrok. Na temo filma so imeli vsako jutro tudi katehezo. Prvi dan so se pogovarjali o drugačnosti, predsodkih, drugi dan o pomoči, zadnji dan pa o pogumu in zvestobi. Vse dni so bile različne delavnice. Otroci so lahko izdelovali vikinško vas, zmaja, vikinško ladjo iz lesa ali vikinško opremo (ščit, čelado V popoldanskem času so kljub hladnemu vremenu zunaj igrali veliko igro - osvajalca ter vikinške igre, v petek pa so se odpravili na celjsko drsališče. Trije dnevi zabave, druženja in ustvarjalnosti so zelo hitro minili. Še več zabave pa jih čaka med poletnimi počitnicami, ko bo na vrsti poletni 14-dnevni oratorij.
AB
VI
■ft'
OiiUWh
rofeo roM StoÎTOO feog poJ fefoŠDjo ZWDp to "^îmn otrofeopD OTOO^OČITOO §1?eČD0 oJr^šc^Dje."

ra
95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
Ol L^^, Cêljê pfif^^
rmn DO^I^odêlni KOe>rcE]îf
popobdî ID
eNsstepili fcodo: iftleofo Qocfee, Baji^ Čeroe, Jras s slctjpiDo, fixiîsvohd Isše i^senfe, itossrofcel VitsZl Ce^ sfeupîD? ŤeeDS, JNlkl în Ms, DMd Qroro, K.?]? Koštoin?] to
pe^yci Ol
Í*riSířr)o vsbl^svî w tndítíomhí JohvoJeM kovesH A? Dede^o, 20. in?pec 2011, oí) 17.00 ^ Ce^sfeem GÍOTOU. leM poHoDite lepo pomfeduo feilo, otrofeoin p3 inoŽDost srecDegs otroštA?9.
VstopDto?: 10 ê
A?§topDíc; íspišt^yo Ol Lm (tel: 03 50 900) to ÍIC Csl^e (tel.: 03 ^Z 87 936)
OTROŠKI ČA50PI5
Se na vaši šoli »fulcc dogaja?
Napišite prispevelc, da bodo o tem brali še drugi! Objavili ga bomo na strani Otroški časopis.
Krajše besedilo in fotografijo v čim večji resoluciji pošljite na naš fSJf^ ^SKJ elektronski naslov tednik@nt-rc.si
NOVI TEDNIK
BRALCI POROCEVALCI
19
Koristno s prijetnim: šopek za osmi marec in merjenje krvnega tlaka
Humanitarna akcija prostovoljk
Po nekajletnem zatišju so na pobudo aktivnih žena v občini Braslovče ustanovili krajevno organizacijo Rdečega križa. Močno voljo in pogum je zbralo 11 prostovoljk, ki s svojo vnemo in trudom pomagajo občanom, ki so v stiski, bolnikom na domu ali ljudem, ki so kakorkoli potrebni pomoči.
Pomagajo tudi pri razdeljevanju hrane, oblačil, včasih tudi z denarjem, ki ga ni vedno na voljo, in ljudje ne
zmorejo plačati najnujnejših stvari. Obiskujejo starejše na domu, jim pomagajo pri vsakdanjih opravilih in tako poskrbijo, da tudi tisti, ki si sami ne morejo pomagati, vsaj malo doživijo stik z človekom in z družbo. Za svojo vztrajnost in požrtvovalnost do soljudi v stiski si skromno želijo večjo pomoč občine in države, da jih finančno in moralno podpreta. Vsako prvo nedeljo v mesecu v občinskih prostorih na trgu merijo krvni tlak, holesterol in
Celjski folkloristi v Šmarju
V Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah smo 8. februar obeležili z nastopom seniorjev Folklorne skupine mestne četrti Slavka Šlandra Celje.
Že takoj po prihodu harmonikarja in spremljevalke, ki je igrala na lončen lonec, smo ju stanovalci pozdravili z bučnim aplavzom. Zatem so se pridružili plesalci in pevci. Veselje je bilo veliko, kajti številna skupina nam je dala vedeti, da bo lep program, poln veselja in smeha.
Začelo se je in to zares. Plesalci in pevci so plesali in peli. Z veseljem smo gledali
krvni sladkor. S tem delom so že marsikomu pomagale, da je pravočasno uredil zdravstvene težave. Prav tako so v nedeljo v predpustnem času namenile brezplačno akcijo merjenja krvnega tlaka, holesterola in sladkorja v krvi za vse ženske, ki 8. marca praznujejo mednarodni dan žena. Vse ženske, ki so se udeležile te akcije, so bile ob koncu merjenja tudi deležne šopka prvega spomladanskega cvetja za spomin.
MILAN CERAR

in prisluhnili ter zraven tudi zapeli. Prikazani plesi so nas spomnili na čas, ko smo bili še mladi. Folkloristi so plesali plese štajerske in koroške pokrajine, vmes pa je bilo obilo glasnega »juckanja«, po naše vriskanja. Prijetno je bilo poslušati harmonikarja, ki je vodil ves program prireditve, kajti bil je izvrsten humorist in je stresal humor kar iz rokava. Res veselo je bilo gledati in poslušati vse, kar so nam prikazali.
Na koncu programa se je sostanovalec z izbranimi besedami in s šopkom rož zahvalil nastopajočim, prav tako je delovna tera-
pevtka ga. Franja predstavili namen in pomen takšnih druženj.
Kljub temu, da je bil program končan, so si nastopajoči še enkrat vzeli čas in nas razveselili s pesmijo in plesom. Plesalke in plesalci so si izbrali med nami soplesalce, tako da so se pari pomešali med seboj. Spletla so se nova poznanstva ter vzpostavili novi stiki.
Pri folklornih skupinah ni zaslužka. Delo je prostovoljno in zaradi veselja. Zato hvala, dragi folkloristi iz Celja, da ste nam polepšali popoldne.
FRANC KOSELJ



Baška, Emila Geistlicha 50
Celje, Kosovelova 14 1:03 49 25 886 F: 03 54 82 950 E: lnfo@celela.sl
RAZPIS
za vzgoj'îtelje otrok, letujočih v koloniji v Baški
Kandidati, ki se bodo prijavili na razpis za vzgojno-pedagoško osebje v Baški, morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
PEDAGOŠKI VODJA
-	zaželena izobrazba pedagoške smeri,
-	izkušnje z delom z otroki,
-	priprava programa letovanja,
-	vodstvene, organizacijske in animacijske sposobnosti.
VZGOJITELJ
-	polnoletnost,
-	zaželena izobrazba pedagoške smeri (lahko tudi študentje višjih letnikov oz. absolventi),
-	izkušnje z delom z otroki,
-	pisna priprava animacijskega programa,
-	organizacijske in animacijske sposobnosti.
Kandidati morajo izpolniti prijavni obrazec, ki je objavljen na naši spletni strani www.celeia.si, in priložiti naslednjo dokumentacijo:
-	program dela,
-	splošne osebne podatke,
-	dokazilo o izobrazbi (potrdilo o vpisu v šolo),
-	dokazila o opravljenih dodatnih izobraževanjih -vaditelj plavanja ali učitelj plavanja,
-	opis dosedanjih izkušenj na področju dela z otroki.
Vloge pošljite na naslov
CELEIA D.O.O.,P.E. Celje, Kosovelova 14, 3000 Celje,
najkasneje do 04.04.2011.
Vsi kandidati bodo o izboru pisno obveščeni.
Pegazov med izpod rok marljivih čebelic
Pustni torek je čas, ko lahko vsaj za nekaj trenutkov in brez slabe vesti stvari obrnemo na glavo. Tako imenovani narobe svet še posebej radi praznujemo v Pegazo-vem domu, kjer sproščeno in norčavo vzdušje vlada kar cel dan.
Tudi letos ni bilo nič drugače, saj je vonj svežih krofov in slastnih flancatov že zgodaj dopoldne preplavil celo hišo in težko bi se bilo odločiti, iz katere skupine prihaja najbolj omamen. Kakšno pustno šemo so si tokrat zamislili stanovalci in kaj so cel teden vestno pripravljali s svojimi gospodinjami, so
skrivnostno obdržali zase. Tako so najprej za popestritev poskrbele Pegazove čebelice, ki so se podale v čudovit sončen dan po Rogaški Slatini in s sladkim medom obdarile mnoge občane. Na svojem dopoldanskem potepanju so se ustavile na spomladanskem šopku zvončkov in trobentic I. osnovne šole, ki so bili ravno na poti v »matičen panj« Pega-zovih čebel. Njihovo letanje s cveta na cvet pa je poželo veliko navdušenje mnogih mimoidočih, kar jim je dalo še večji polet. Ob vrnitvi domov so obiskale vse stanovanjske skupine in vsaki velikodušno podarile velik kozarec izvr-

11 W
VEDEŽEVANJE ODSLEJ SE CENEJE
Vas zanima ljubezen? Kaj bo z vašfm zdravjem? Prihodnost? Zakupite minute in se s svojim vedeževalcem ali astrologom pogovarjate še cer^eje.

Zakupite minule, ki jih lahko porabite za već klicev v obdobju enega leta od dneva naliupa. Klic na navadno stacionarna telefonsko številko brez dodatnih stroškov, Minule lahko plačale po povzetju, v elektronski banki ali z moneto.
Za informacije in nakup minut pokličite (03) 490 02 22
stnega medu z namenom, da jih bodo zdravje, sreča in nasmeh spremljali celo leto. Nato sta sledila še pustno rajanje in izbor najboljših mask. Čebelja komisija je pozorno opazovala in ocenjevala prav vse pustne šeme in na koncu staknila glave oziroma tipalke ter odločila, da so bili najbolj izvirni palčki s svojo Sneguljčico. Treba pa je poudariti, da je bila odločitev izredno težka, saj so se v domiselnosti in izdelavi mask vsi
zelo izkazali. Še do poznega popoldneva smo skupaj rajali, se veselili in na koncu tudi posladkali s slastnimi krofi.
Pust se je za eno leto poslovil in upamo, da mu je uspelo pregnati zimo in priklicati prijaznejšo pomlad, in tudi če le-ta ne bo točno po našem okusu, vemo le to, da bo zagotovo sladka, za kar bo poskrbel Pegazov med izpod rok marljivih čebelic.
TANJA MEDVED
20
STIRINOZCI
NOVI TEDNIK
ISCEMO TOPEL DOM
Tudi živali so lahko v stresu
Stres je odgovor organizma na negativne situacije, kot so poškodbe, občutek ogroženosti, strah in podobno. To velja tako za ljudi kot za živali. Zaradi stresa lahko naši ljubljenčki dobijo tudi neželene vzorce obnašanja, kot so lajanje, praskanje, uničevanje predmetov, grizenje in še kaj.
Večina pozna strah, predvsem psov v prazničnih obdobjih, ko poka okrog nas, kot da bi bili v kakšni vojni. Takrat se občutno poveča število pogrešanih živali, a tudi kakšen primer pogina zaradi tega ni izjema. Posledica ni le več živali brez lastnikov, ampak pride tudi do prometnih nesreč, ki jih povzročijo prestrašene živali.
Velik stres se pojavlja tudi takrat, ko žival zapusti domače okolje, ali ob odhodih lastnikov na potovanja ali drugam. Naši ljubljenčki osebo, ki so je vajeni, zelo močno pogrešajo, kar kažejo na različne načine. Praskajo, lajajo, uničujejo predmete, se ponesnažijo ter podobno, lahko pa se žival zaradi tega tudi sa-mopoškoduje. Za mačke je značilno pretirano lizanje, zaradi česar si poškodujejo dlako, lahko pa se pojavijo tudi rane na takšnih mestih. Lastniki ponavadi ne verjamejo, da gre v teh primerih za stres. Dogaja se tudi, da starejše živali (bolj razvajene) ne prenesejo novega družinskega člana (otroka).
Kana: »V soboto je ata zmagal na razstavi psov!«
Senka: »Psi imajo radi vodo. Celo tako zelo, da v njej živijo. To so morski psi!«
Takšno obnašanje se lahko pokaže tudi z agresijo, ki je lahko nevarna za ljudi. Stres se lahko pojavlja tudi ob selitvah v drugo okolje, sezonskih selitvah (počitnice) in pri prevozih. Lastniki velikokrat žival vozijo le, kadar gredo z njo do veterinarja, zato žival ne mara avtomobila. Močan stres za žival je tudi obisk pri veterinarju, kaj šele, če lastnik odda svojega kosmatinca v zavetišče ali če se žival izgubi in posledično tam tudi pristane. Ta vedenjski vzo-
Uradne ure zavetišča Zonzani od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Telefon: 03/749-06-00; in-ternetni naslov www.zon-zani.si.
rec se kaže predvsem kot strah, nerazpoloženost in nezaupljivost.
Preprečevanje stresa
Preprečevanje stresa je pomembno in ni tako težko, kot se nam dozdeva. V času praznikov se z živaljo umaknemo v mirnejše predele ali jo zapremo kam, kjer ne bo izpostavljena stresnim dejavnikom. Kadar nekdo zapušča dom, naj živali zagotovi, da se bo vrnil. Žival bo to razumela po tonu glasu in namenu. Pri novem članu družine moramo živali posvečati vsaj toliko pozornosti kot prej, še posebej na začetku. Tako se žival ne bo počutila odrinjeno in ogroženo in bo novega družinskega člana tudi lepo sprejela. Če se preselimo v novo okolje, žival navajajmo nanj, še preden se preselimo. Navajajmo jo na avto, preden jo moramo kam peljati. Psu pustimo v avto, vanj mu dajmo kakšen priboljšek, nato se odpravimo na krajšo vožnjo. Po končani vožnji poskrbimo, da bo živali prijetno, privoščimo ji sprehod, igro ali podobno. Muce navajamo na transportno kletko že doma, tako da jim jo nastavimo v njihov prostor in jo lahko uporabljajo za karkoli.
Ari: »Nisem krščen, sem pa cepljen!«
Kala: »A je bila to mogoče čokolada?«
Pred obiskom veterinarja se sprostimo, da svojega nela-godja ne prenesemo na naše kosmatince. Zelo pomemben je tudi odnos veterinarja do živali, zato izberite takšnega, ki je do živali potrpežljiv,
nežen in zna z živaljo tudi čutiti. Seveda se tudi zgodi, da zgoraj opisani ukrepi niso dovolj. Takrat se obrnite na »stroko«, ki bo kosmatincu predpisala pomirjevalo.
ZORAN FLIS
DELOVNI ČAS
pon.-pet.7.-19. ure
sob. 7,-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041-618-772
veterinarskabolnicašentjur
M>vtfw.vb-sentjur.sl_
NOVI TEDNIK
NASVETI
21
ROŽICE IN CAJCKI
Žita za post (2.)
Postno obdobje je namenjeno utrjevanju vere in pobožnosti, obenem pa tudi razstrupljanju in čiščenju telesa. Ker se pozimi v njem nabere veliko nesnage, je čas pred veliko nočjo nadvse prikladen za generalno čiščenje. V tem obdobju pijmo čim več vode in čaja, na jedilniku pa naj se poleg sadja in zelenjave pojavijo tudi jedi iz žit.
Rž obogati kri z železom
Rž (Secale cereale) se je razvila iz plevela, ki je nekoč rasel med pšenico. Poglavitno žito Keltov, Germanov in Slovanov je izvorno doma v Aziji. Rž je nutritivno izjemno pomembna žitarica, ker jo največkrat uživamo kot polnovredno, z ohranjenimi vsemi minerali, vitamini in celuloznimi vlakni. Pravijo, da obogati kri z železom in ustvarja robustno moč v ljudeh. Ima tudi pomembno vlogo pri gradnji mišic in pravilnem delovanju srca in jeter.
Piše: PAVLA KLINER
Kdor bi si rad popravil kri, naj z jedilnika črta bel kruh in ga nadomesti z rženim. Modro bo ravnal tudi, če si bo pogosto kuhal rženo kašo s suhim sadjem. A rž se ne obnese le pri zdravljenju slabokrvnosti, temveč je kos še celi četici bolezni in težav. Med drugim izboljša delovanje živčnega sistema, odpravlja migreno in težave v meni. Dietetiki priporočajo izdelke iz ržene moke za prehrano diabetikov, saj vsebuje rženo seme manj škroba kot pšenično. Rž je poleg tega tudi zaveznica vrhunskih športnikov, ki jo radi in pogosto uživa-
jo. Kot nalašč je tudi za postne in prve pomladanske dni, saj nam obnovi moči in da telesu in duši svežino in zalet.
Ječmen uredi prebavo
Ječmen (Hordeum vul-gare), ki mu poljudni jeziki pravijo tudi plošec, samopah, jamčnik ali robača, sejejo že tisočletja. Najprej so ga gojili na Bližnjem vhodu in v Egiptu. Z njim so krepili življenjsko silo in zdravili vnetje prebavil. V Rimu je veljal za hrano vojščakov. Z njim so si moč krepili gladiatorji. Pri ječmenu navadno ločimo ozimni in jari oziroma zgodnji ječmen. Slednjega sejemo spomladi, na
8 - 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
www.pirnat.si
Dr. PirtMt Ajda, Razlagovg 29, Maribor
PRAV(N)I KORAKI
Sprememba priimka
Vprašanje: Sem mati samohranilka in imam 10-letno hčer. Bivši partner je očetovstvo priznal, vendar za hčer ne plačuje preživnine niti nima stikov z njo. Hči ima očetov priimek in že nekaj časa želi, da bi ga spremenila, tako da bi se pisala enako kot jaz. Je to mogoče? Če je, kakšen je postopek? Bralka Marjana iz Žalca
Odgovor: Seveda je mogo- spremeni tako polnoletnim
če spremeniti priimek tudi mladoletni osebi. Kadar sta oba starša sporazumna, da se priimek ali ime otroka spremeni, je postopek enostaven. Malo daljši je, če kateri od staršev s spremembo otrokovega osebnega imena ne soglaša. V takšnih primerih se zadeva ureja preko ustreznih ustanov, ki preverijo, ali je sprememba osebnega imena v korist otroka.
Določitev, uporabo in spremembo osebnega imena ureja Zakon o osebnem imenu. Osebno ime je sestavljeno iz imena in priimka. Je pravica državljana in služi za razločevanje ter identifikacijo fizičnih oseb. Osebno ime državljanu zagotavlja identiteto, varstvo njegove osebnosti in dostojanstva. Otroku osebno ime določijo starši. Tako določeno osebno ime se lahko kasneje spremeni.
Zakon o osebnem imenu izrecno določa, da se že določeno osebno ime lahko
kot mladoletnim osebam. Spremembo osebnega imena mladoletne osebe lahko zahteva tisti od staršev, pri katerem otrok živi oziroma kateremu je zaupan v varstvo, vzgojo in oskrbo, če s tem soglaša drugi starš.
Svetujem vam, da otrokovemu očetu, v kolikor imate stike z njim, pojasnite, kaj hči želi, in ga prosite, da soglasno predlagata spremembo njenega priimka pri pristojni upravni enoti. Če stikov nimate ali če se otrokov oče ne strinja s spremembo osebnega imena mladoletnemu otroku, vam bo sporazumno rešitev skušal poiskati center za socialno delo. Če se s hčerinim očetom tudi ob pomoči centra za socialno delo ne bosta mogla sporazumeti o otrokovem novem osebnem imenu ali če se na vabila centra za socialno delo ne bo odzival, boste morali podati predlog na sodišče. Sodišče bo v nepravdnem postopku
Odgovor na vprašanje je podan teoretično glede na posredovane podatke in je izključno informativnega značaja. Z vsemi okoliščinami in podatki vašega primera nismo seznanjeni in ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne nepravilne ali napačne pravne nasvete, nasvet pa uporabljate izključno na lastno odgovornost. Za celovito pomoč svetujemo, da se osebno oglasite pri pravnem strokovnjaku.
Vprašanja za pravnega strokovnjaka lahko pošljete na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na elektronski naslov te-dnik@nt-rc.si. Svoje vprašanje lahko sporočite tudi v tajništvo uredništva na telefon 4225-154.
odločilo o tem, ali je vaša zahteva po spremembi otrokovega priimka utemeljena. Pred odločitvijo si bo sodišče priskrbelo mnenje centra za socialno delo. Glede na to, da je deklica že dopolnila več kot devet let, bo potrebno tudi njeno soglasje. To najbrž ne bo ovira, saj ste zapisali, da si želi spremembo priimka, da bi se pisala enako kot vi. V kolikor bo sodišče ugotovilo, da je predlagana sprememba priimka otroku v korist, bo izdalo odločbo. Na podlagi pravnomočne odločbe se sprememba priimka vpiše v matični register.
Mag. ANITA DOLINŠEK, pravnica
Kandida
Kandida je glivica, ki naravno prebiva v našem organizmu. Dokler je v ravnovesju, uravnavajo njeno delovanje mlečnokislinske bakterije. Ko se ravnovesje zaradi različnih vzrokov poruši ali pa se zmanjša odpornost našega imunskega sistema, nastopijo svoj pohod glivice kandide. Kakšne težave povzroči prekomerno razširjena kandida? Kako se testiramo in kako zdravimo? Brezplačno predavanje o tem bo v sredo ob 11. uri v kavarni Celjskega doma, predavala pa bo Simona Pungeršek, mag. farm. iz Celjskih lekarn.
- Št. 21 - 15.
Ječmen je primeren tudi za zmanjševanje holesterola v krvi.
kar se nanaša tudi beseda jar, ki pomeni mlad. Kar se hra-nilnosti in zdravilnosti tiče, sta oba enako učinkovita. Ta lahko prebavljiva in izredno hranilna trava je bogata s kalcijem, kalijem, z vitaminom B in E ter beljakovinami. Bla-žilne lastnosti, po katerih je ječmen znan, umirjajo vnetja v prebavilih, dihalih in sečnih organih. Ječmen aktivira me-tabolizem, pospešuje prebavo in delovanje jeter. V veliko pomoč je ljudem s prebavnimi motnjami in črevesnimi boleznimi, ki jih povzroča kandida. Posebej dobrodejen se izkaže v prehrani otrok in mladostnikov. Ječmenovo vodo, kašo in juho uporabljamo za lajšanje vetrov, drisk, zapeke in kolik. Ječmenove jedi povrnejo moči bolnikom in rekonvalescentom, preganjajo utrujenost in stres ter krepijo imunski sistem in živce. Ječmen zmanjšuje holesterol v krvi, česar ne zmore nobeno drugo žito. Poleg tega uravnava še krvni tlak in pravilno
delovanje srca ter preprečuje bolečine zaradi krčnih žil. Vse bolj pogosto se omenja tudi zaradi učinkovin, ki naj bi obvladovale povzročitelje raka v prebavilih. Na koncu pa se spodobi, da kakšno rečemo tudi o ričetu. Zanj potrebujemo oluščen ječmen oziroma ješprenj. Lahko ga zmešamo z rižem, ajdovo kašo ali s piro. Od muh pa ni niti ješprenjeva juha s fižolom, ki ji dodamo
različna zelišča. Iz zrn, zdrobljenih v kašo, pripravljamo najrazličnejše jedi, tako kuhane, pečene kot pražene. Ječmen je najtrši od vseh žit, temu primerno se tudi kuha najdlje. Pred kuhanjem ga je zato vedno treba čez noč namočiti. Pri kuhi postane sluzast, sluz pa je dobrodošla v prehrani želodčnih bolnikov. Iz ječmena lahko pripravimo žgance, ječmenov močnik, mlince, kosmiče _
Ječmenov čaj pripravimo tako, da v litru vode zavremo zvrhano žličko ječmena, kuhamo pol ure in nato precedimo. Lahko mu dodamo tudi žličko medu. Grgramo ga, kadar imamo obolelo grlo ali smo hripa-vi. Z njegovo pomočjo si navlažimo pljuča, zdravimo vnetje v prsih in lajšamo suh, dražeč kašelj. Ta čaj lahko uporabimo tudi za vlaženje hrapavih in razpokanih rok. Nič pa ne bo narobe, če v postnem času spijemo tudi kakšno skodelico tega žitnega čaja, ki nam bo pošteno razstrupil organizem.
Rž obnovi moči v telesu.
VELIKA NAGRADNA IGRA

Do polnega vozička brez mošnjička je spet tu!
Izkoristite priložnost in svoj hladilnik napolnite brezplaËno!
Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila.
• • •
Vsako sredo
obU.15
. na Radiu Ce»J®
Kako lahko sodelujete?	:..............
Izpolnite kupon in ga na dopisnici pošljite v naše uredništvo na naslov Novi tednik & Radio Celje, Do polnega vozička brez mošnjička, Prešernova 19, 3000 Celje. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo voditeljico, ki bo zanj "nakupovala" želene izdelke.
Pravila nagradne igre najdete na:
www.tus.si,www.novitednik.com in www.radiocelje.com.
KUPON za sodelovanje v igri Do polnega vozička brez mošnjička
tus
Ime in priimek: Naslov:_
95.1 e.1 100.3 90.6 MHi
Št. Tuš klub kartice:
Davčna številka:_
Telefon:_
. Podpis:
marec 2011
22
BORZA DELA - MALI OGLASI
NOVI TEDNIK
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
OSNOVNOŠOLSKAIZOBRAZBA
ČISTILKA/SDBABICA - DELOVNO MESTO V CELJO - M/Ž; OBEJANJE, POSPBAVUANJE, ČIŠČENJE SOB S KOPALNICAMI, NASTANITVENEGA BELA OBJEKTOV, OPBEME, PBEGLEB FUNKCIONALNE IZPBANOSTI NAPBAV V SOBAB. POSTIUANJE, NAMEŠČANJE BBISAČ IN POTBOŠNEGA MATEBIALA. PBEVZEM IN SBBANJEVANJE PEBILA IN BBOBNEGA INVENTABJA. PBEVZEM IN OBBAJA OSEBNEGA PEBILA GOSTOV. BOLOČEN ČAS, 4 MESECE, 27.3.2B11; AKTIVA BBM KABBOVSKE BEŠITVE B.O.O., UBBUANSKA CESTA12F,123BTBZIN
VABNOSTNIK - M/Ž; VABOVANJE PBEMOŽENJA, VAB-NOSTNIK/VABNOSTNICA, BOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 23.3.2B11;SINTALCEUEBBBŽBAZAVAB0VANJEPBEM0-ŽENJA, B.O.O., CEUE, IPAVČEVA BLICA 22,3BBB CEUE ČISTILKA - M/Ž; ČIŠČENJE POSLOVNIB PBOSTOBOV, BOLOČEN ČAS, B MESECEV, 1B.3.2B11; INBOMA, BBBŽBAZA BPBAVUANJE IN PBOMET Z NEPBEMIČNINAMI, B.O.O., PABTIZANSKACESTA13A, 2BBBMABIB0B VOZNIKTOVOBNJAKAVMEBNABOBNEMPBOMETB-M/Ž; MEBNABOBNIPBEVOZ BLAGA V BOMAČEM IN MEBNABO-BNEM PBOMETB, BOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 1B.3.2B11; EBBA, TBGOVINA IN STOBITVE, B.O.O., GASILSKA CESTA 22,32B2UBBEČNA DEIAVEC BREZ POKLICA POMOŽNI BELAVEC - M/Ž; POMOČ PBIPBIPBAVI - KOMI-SIONIBANJB KOMPLETNE OPBEME ZA POTBEBE MONTEB-JEV PO SPECIEIKACIJAB (POSTAVITVENIB LISTIB|, POMOČ PBI POSTAVUANJB IN POBIBANJB ŠOTOBOV, BAL, OBBOV ^ INATOVABJANJE, BAZTOVABJANJE, MONTIBANJE, BE-MONTIBANJEIIPB., BOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.3.2B11; BIBO OGIS, POSBEBNIŠTVO, TBGOVINA, IZPOSOJANJE, B.O.O.,TEBABJE5B,3221 TEBABJE POMOŽNI BELAVEC V PBOIZVOBNJI - M/Ž; IZVAJA BELO NA STBOJB ZA PBOIZVOBNJI TEBNIČNIBIZBELKOV IZ GB-ME, IZBELKE PBEGLEBA IN BSTBEZNO PAKIBA, BOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 21.3.2B11;ELASTOMEBI, GBMIBANIVAUI IN KOLBTI, B.O.O., BEŽIGBAJSKACESTA 4,3BBB CEUE KLJUČAVNIČAR
MONTEB - M/Ž; IZVAJA POSTAVLJANJE IN POBIBANJE ŠOTOBOV, BAL, OBBOV, NATOVABJA, BAZTOVABJA, MON-TIBA, BEMONTIBAIV SKLABB Z BELOVNO BOKBMENTACI-JO IN POSTAVITVENIMI LISTI, BOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.3.2B11; BIBO OGIS, POSBEBNIŠTVO, TBGOVINA, IZPO-SOJANJE,B.O.O.,TEBABJE5B,3221 TEBABJE BEIAVEC V PBOIZOBNJI - M/Ž; VABJENJE, VBTANJE KOVINSKIB KONSTBBKCIJ. OSTALA POMOŽNA BELA V PBOIZVOBNJI, BOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.3.2B11; BIBO OGIS, POSBEBNIŠTVO, TBGOVINA, IZPOSOJANJE, B.O.O., TEBABJE5B,3221 TEBABJE OBLIKOVALEC KOVIN
BPBAVUALEC BBBSILNEGA STBOJA MABS - M/Ž; BBBŠE-NJE OBLITKOV NA BBBSILNEM STBOJB., BOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.3.2B11; KOVIS-LIVABNA PBOIZVOBNJA, TBGOVINA IN STOBITVE B.O.O., ŽELEZABSKA CESTA 3, 322BŠTOBE
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
PBOBAIALEC (OBBELEK KBBBA IN OBBELEK BELIKATESE) - M/Ž; SVETOVANJE IN POMOČ STBANKAM PBI IZBIBI BLAGA, SKBB ZA BBEJENOST PBOBAJNIB POLIC, STBEŽ-BA STBANK, SKBB ZA BBEJENOST PBOBAJNE VITBINE ..., BOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1B.3.2B11; ENGBOTBŠ B.B.; TBŠ SBPEBMABKET CEUE, MABIBOBSKA CESTA 128, 3BBBCEUE
PBOEESIONALNO PBEMOŽENJSKI SVETOVALEC - M/Ž; KAJ PONBJAMO NOVIM SOBELAVCEM; PBILOŽNOST ZA GBABI-TEV IN BAZVIJANJE KABIEBE, BEBNO IZOBBAŽEVANJE IN BSPOSABUANJE, BEBNO PLAČILO, NAVZGOB NEOMEJEN ZASLBŽEK, PBIBOBIVANJEIZKBŠENJ V PBOBAJI IN PBI BELB S STBANKAMI, PBIBOBIVANJE KOMBNIKACIJSKIB VEŠČIN, SAMOSTOJNOST IN PBILAGOBUlVOST PBI BAZPOBEJANJB BELOVNEGA ČASA, VSO POTBEBNO MA-TEBIALNO POBPOBO IN POMOČ, POMOČ PBI IZGBABNJI IN ŠIBITVI BAZE STBANK, MOTIVACIJO V OBLIKI NAGBABNIB POTOVANJ IN IZOBBAŽEVANJ, KI POSPEŠIJO VAŠ BSPEB, NEBOLOČEN ČAS, B.7.2B11; BPS - MASI, BBBŽINSKO PBE-MOŽENJSKO SVETOVANJE, B.O.O., TBNJAVA 37, 1225 LBKOVICA
OBLIKOVALEC MONTEB - M/Ž; OBLIKOVANJE STAVBNEGA POBIŠTVA, ALBM. IN POC. VBATA, OKNA, IZBELAVA EA-SAB, SEBVISIBANJE, NEBOLOČEN ČAS, 1B.3.2B11; ALBM BBAME PBOIZVOBNJA IN TBGOVINA B.0.0. CEUE, CESTA NA0STB0ŽN0 2,3BBBCEUE SREDNJASTROKOVNAALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
SVETOVALEC/KA KAPITALSKIB NALOŽB - M/Ž; SVETOVANJE ZNANIM STBANKAM NA TEBENB, BOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 18.3.2B11; ZM PBOVIBBS, BBBŽBA ZA ZAVABO-VALNIŠKO ZASTOPANJE B.O.O., ŽELEZNÍKOVA BLICA 4, 2BBB MABIBOB
SAMOSTOJNI PBOBAJALEC - M/Ž; PBOBAJANJE IN MANIPULACIJA Z BLAGOM V PBOBAJALNI, SVETOVANJE KBPCEM, IZPOLNJEVANJE PBOBAJNE BOKBMENTACIJE, SPBEJEMANJE PLAČIL IN IZVAJANJE POSTOPKOV BLAGAJNIŠKEGA POSLOVANJA, PBIPBAVUANJE BLAGA ZA PBOBAJO IN BBEJANJE PBOBAJNEGA PBOSTOBA. BOLOČEN ČAS, B MESECEV, 19.3.2B11; MK TBGOVINA B.O.O.; KNJIGABNAIN PAPIBNICACEUE, INTEBSPAB, MABIBOB-SKACESTA1BB,3BBBCEUE
BELOVPBOBAJIINIZBElAVAKUBČEV-M/Ž;BELOVPBO-BAJI IN IZBELAVA KUBČEV, NEBOLOČEN CAS, 1B.3.2B11; ALBM BBAME PBOIZVOBNJA IN TBGOVINA B.0.0. CEUE, CESTANA0STB0ŽN0 2,3BBBCEUE KUHAR
KBBAB - M/Ž; SAMOSTOJNO KBBANJE MALIC IN KOSIL, BOLOČEN CAS, 3 MESECE, 21.3.2B11; EOŠT PBOIZVOBNJA, TBGOVINA IN STOBITVE B.O.O., KEBEU 2B, 2317 OPLOTNICA
NATAKAB- M/Ž; STBEŽBA BBANE IN PIJAČ, BOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 18.3.2B11; KITAISKIBVOB, GOSTINSTVO IN STOBITVE, B.O.O., TEBABSKACESTA 35,3BBB CEUE KBBAB - M/Ž; SAMOSTOJNA PBIPBAVAOBBOKOV, BISTBI-BBCIJA BBANE, ČIŠČENJE BELOVNIB PBOSTOBOV, BOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1B.3.2B11; CENTEB ZA VABSTVO IN BELOGOLOVEC, NAG0L0VCB2,3BBBCEUE NATAKAR
NATAKAB - M/Ž; SAMOSTOJNA STBEŽBA BBANE IN PIJAČE, BOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 21.3.2B11; EOŠT PBOIZVOBNJA, TBGOVINA IN STOBITVE B.O.O., KEBEU 2B, 2317 OPLOTNICA
NATAKAB - M/Ž; STBEŽBA BBANE IN PIJAČE, GOTOVINSKO IN NEGOTOVINSKO POSLOVANJE, SKBB ZA BEB IN ČISTOČO NA BELOVNEM MESTB, BOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.3.2B11; ENGBOTBŠ B.B.; BOWLING, MABIBOBSKA CESTA128,3BBBCEUE PRODAJALEC
PBOBAJALKA- M/Ž; SVETOVANJE STBANKAM PBOBAJA BLAGA PBEVZEM, BEKLABIBANJE, BAZVBŠČANJE BLAGA BBEJANJE IZLOŽBE,TBGOVINE, SKIABIŠČA BELO NA BLAGAJNI, BOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1B.3.2B11; TOKO B.O.O.; P.E. 22 TOKO CEUE, MABIBOBSKA CESTA 1BB, 3BBBCEUE
PBOBAJALEC, PBOBAJNI CENTEB CEUE - M/Ž; PBOBAJA BELE TEBNIKE, AKBSTIKE, GOSPOBINJSKIB APABATOV, POBIŠTVA IN BELO NA BIAGAJNI, BOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 2B.3.2B11; TBIPEX, TBGOVINA NA BEBELO IN BBOBNO B.O.O., BEŽIGBAJSKA CESTA 7,3BBB CEUE PBOBAJALEC - M/Ž; PBOBAJA KBBBA IN PEKOVSKIB IZBELKOV, BOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.3.2B11; CELI, PEKABNA, B.O.O., TEBABSKACESTA 51,3BBB CEUE STROJNITEHNIK
VOBJASKBPINE-M/Ž;VOBENJE,OBGANIZIBANJE,NABZI-BANJE IN BSKLAJEVANJE BELAVSKBPINIOBBELOVANJE OBBAZCEV ZA IZVBŠENO BELO V SKBPINI, VOBNJE BNEV-NIKA O OKVABAB STBOJEV ZAGOTAVUANJE POGOJEV ZA VABNO BELO IN IZVAIANJE PBEBPISOV IZ VABSTVA PBI BELB SOBELOVANJE PBI INVENTBBAB NABZOB NAB OBBATOVANJEM ČISTILNE NAPBAVE IN BECIBKBIACIJE BIABILNIB VOB TEB SKBB ZA NEMOTENO BELOVANJE LE TEB POSLBŽEVANJE TALILNE PEČI; BOLOČEN ČAS, B MESECEV, 1B.3.2B11; EMO EBITE PBOIZVOBNJA, TBGOVINA, STOBITVE, B.O.O., MABIB0BSKACESTA8B, 3BBB CEUE SKLABIŠČNIK - M/Ž; PBEVZEMA OPBEMO, BEZEBVNE BELE, OBOBJA, MOBELE IN VABOVALNA SBEBSTVA. PBEVZEMA BOBAVUEN MATEBIAl, SBBOVINE, POLIZ-BELKE IN IZBELKE TEB VSE BAZPOBEJA NA SKLABIŠČA. BOLOČISKLABIŠČNA MESTA IN SKLABIŠČNI BEB. AŽBBNO BBEJA IN VOBIEVIBENCO O SKLABIŠČNEM PBOMETB IN ZALOGAB. BOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 18.3.2B11; KOVIS-LIVABNA PBOIZVOBNJA, TBGOVINA IN STOBITVE B.O.O., ŽELEZABSKACESTA3,322BŠT0BE ZDRAVSTVENI TEHNIK VABBB I. - M/Ž; POMOČ VABOVANCEM PBI VSAKBANJI OSKBBI, OPBAVILIB, VABSTVO, NEGA, SPBEMSTVO, BOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1B.3.2B11; CENTEB ZA VABSTVO IN BEL0G0L0VEC,NAG0L0VCB2,3BBBCEUE LESARSKI TEHNIK
BELOVNI INŠTBBKTOB - M/Ž; OBGANIZIBANJE BELA V BELAVNICI, POMOČ BPOBABNIKOM PBI BELB V LESNI BE-LAVNICI, BOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1B.3.2B11; CENTEB ZA VABSTVO IN BELO GOLOVEC, NAGOLOVCB 2,3BBB CEUE EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK TAJNICA - M/Ž; VPISOVANJE PBEJETE IN IZBANE POŠTE, KOMBNICIBANJE PO TELEEONB, PISANJE BOPISOV, KO-PIBANJE, POMOČ PBI MATEBIALNEM KNJIGOVOBSTVB, BOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1B.3.2B11; OVTAB TBGOVINA, TBGOVINA Z GBABBENIM MATEBIALOM, B.O.O., CEUSKA CESTA39A,3212V0JNIK
EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST
INEOBMATOB-OBGANIZATOB - M/Ž; PBIPBAVA IN PBOBAJA VSTOPNIC, PBIPBAVA VPISA ABONMAJA, OBBAČBN ABONMAJEV IN POSAMEZNIB PBEBSTAVE, VOBENJE EVI-BENCE O OBISKOVALCIB IN PLAČILIB, SESTAVA BAČBNOV ZA ABONMAJE VOBENJE BLAGAJNIŠKEGA BNEVNIKA, VPLAČILA IN OBVOB GOTOVINE, BNEVNO ZAKUBČEVA-NJE BIAGAJNE, KBBIBSKA BELA, OBGANIZIBANJE IN VOBENJE BlUETEBSKO BOSTESNE SLBŽBE, AŽBBNO SESTAVUANJE POBOČIL O BEZEBVACIJAB IN PBOBANIB VSTOPNICAB, OBVEŠČANJE OBČINSTVA O PBEBSTAVAB IN ABONMAJIB, BNEVI KOMEBIJE, BBBGA BELA PO NA-LOGB PBEBPOSTAVUENIB. BOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.3.2B11; SLOVENSKO UBBSKO GLEBALIŠČE CEUE, GLEBALIŠKITBG5,3BBBCEUE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INFORMATIK BAZVIJALEC SPLETNIB APLIKACIJ - M/Ž; PBOGBAMI-BANJE SPLETNIB APLIKACIJ, BOLOČEN CAS, 3 MESECE, 15.3.2B11; EKNJIGA ZALOŽNIŠTVO, TBGOVINA IN BAČB-NALNIŠTVO, B.O.O., BOBBNA 35 A, 32B4 BOBBNA UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE
PBOJEKTANT TEBNOLOG-PBOGBAMEB - M/Ž; BELO Z NAB-ZOBNIMI SISTEMI SKABA, PBOGBAMIBANJE SIEMENS KBMILNIKOV IN AVC MIKBOPBOCESOBJEV, BAZVIJANJE ELEKTBONSKIB KOMPOMENT, AVTOMATIZACIJA OBJEKTOV ..., BOLOČEN ČAS, B MESECEV, 2B.3.2B11; ESOT ELE-KTBO STBOJNA OPBEMA, TEBNOLOGIJA, TBGOVINA IN STOBITVE B.O.O., KEBSNIKOVABLICA 21,3BBB CEUE
UE LASKO ~
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
POMOŽNI BELAVEC - M/Ž; BOČNA BELA, PBANJE STBOJEV IN VSA BEIAV GBABBENIŠTVB, BOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.3.2B11; MSV ŽOBAB, STOBITVE IN TBGOVINA, B.0.0.,TB0BNIB0L34,3271 ŠENTBBPEBT STBOJNIK GBABBENE MEBANIZACIJE - M/Ž; STBOJNIK, NEBOLOČEN ČAS, 22.3.2B11; MSV ŽOBAB, STOBITVE IN TBGOVINA, B.O.O., TBOBNIB0L34,3271 ŠENTBBPEBT POMOŽNI DELAVEC
SNAŽILKA, SOBABICA - M/Ž; ČIŠČENJE BOTELA, BE-STAVBACIJE IN OKOLICE, BOLOČEN ČAS, B MESECEV, 27.3.2B11; BOBEBT BAJŠPS.P; PE SAVINJAGOSTINSTVO, B0BEBTBAIŠPS.P.,VALVAS0BJEVTBG 1,327BLAŠK0 KLJUČAVNIČAR
IZBELOVALEC BLABILNIB AGBEGATOV - M/Ž; STBOJNA VEZAVA AGBEGATSKIB, ČBPALČNIB IN BBBGIB SKLOPOV
V	BELAVNICI, BOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.3.2B11; EBO ELEKTBIKA, BLABILNIŠTVO, OGBEVANJE B.O.O., BBEZNO 7A,327BIAŠK0
IZBELOVALEC BLABILNIB AGBEGATOV - M/Ž; STBOJNA VEZAVA AGBEGATSKIB, ČBPALČNIB IN BBBGIB SKLOPOV
V	BELAVNICI, NEBOLOČEN ČAS, 17.3.2B11; EBO ELEKTBIKA, BLABILNIŠTVO, OGBEVANJE B.O.O., BBEZNO 7 A, 327B LAŠKO
VOZNIK
STBOJNIK GBABBENE MEBANIZACIJE, VOZNIK - M/Ž; STBOJNIK, VOZNIK, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PBOMETB, NEBOLOČEN ČAS, 22.3.2B11; MSV ŽOBAB, STOBITVE IN TBGOVINA, B.O.O., TBOBNI BOL 34, 3271 ŠENTRUPERT
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
SVETOVALEC/KA KAPITALSKIB NALOŽB - M/Ž; SVETOVA-
NJE ZNANIM STBANKAM NA TEBENB, BOLOČEN CAS, 1 MESEC, 18.3.2B11; ZM PBOVIBBS, BBBŽBA ZA ZAVABO-VALNIŠKO ZASTOPANJE B.O.O., ŽELEZNÍKOVA BLICA 4, 2BBB MABIBOB
SISTEMSKI INŽENIB - M/Ž; VZPOSTAVUANJE IN BAZVOJ SISTEMSKE INEOBMACIJSKEINEBASTBBKTBBE, NAČBTO-VANJE IN VZPOSTAVUANJE VABNOSTNIB IN BPOBABNI-ŠKIB POLITIK, SOBELOVANJE PBI BAZVOJBINEOBMACIJ-SKIB SISTEMOV, BOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 1B.3.2B11; l-BOSE, POBJETJE ZA EKONOMSKE IN BAČBNALNIŠKE ST0BITVEB.0.0.,JAG0ČE3,327BLAŠK0 KUHAR
KBBAB, VOBJAKBBINJE-M/Ž;PBIPBAVAMALIC,KOSILIN JEBI PO NABOČILB, BOLOČEN ČAS, B MESECEV, 27.3.2B11; BOBEBT BAJŠP S.P.; PE SAVINJA GOSTINSTVO, BOBEBT BAJŠP S.P.,VALVAS0BJEVTBG 1,327BLAŠK0 KBBAB - M/Ž; PBIPBAVA BBANE, BOLOČEN ČAS, B MESECEV, 19.3.2911; TBEBMANA B.B., BBBŽBA BOBBEGA P0ČBTJA,ZBBAVILIŠKACESTAB,327BLAŠK0 NATAKAR
NATAKAB, POMOČNIK NATAKABJA - M/Ž; TOČENJE IN STBEŽBA PIJAČ, STBEŽBA BBANE, POMIVANJE KOZAB-CEV, POLIBANJE PBIBOBA, SKBB ZA ČISTOČO V BELOVNEM OKOUB, BOLOČEN ČAS, B MESECEV, 27.3.2B11; BOBEBT BAJŠP S.P.; PE SAVINJA GOSTINSTVO, BOBEBT BAJŠP S.P.,VALVAS0BJEVTBG 1,327BLAŠK0 GOSTINSKI BELAVEC - M/Ž; BELO ZA TOČILNIM PBLTOM, BOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.3.2911; GOSTILNA JANEZ KBIVEC,S.P.,ZIBANIM0ST 18,1432 ZIBANI MOST
UE MOZIRJE
VOZNIKAVTOMEHANIK
VOZNIK C-M/Ž; BAZVAŽABIAGO (PIJAČO IN PBEBBAMB-NE IZBELKE! DO STBANK PBI KATEBIB TBBINAPBAVI KOLIČINSKI IN KVALITETNI PBEVZEM. BOČNO IN ZVILIČABJEM ALI OSTALIMI TBANSPOBTNIMIPBIPOMOČKIBAZKLABA, NAKLABA, PBESTAVUA IN ZLAGA BLAGO, BOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1B.3.2B11; BAVIBOV BBAM VELETBGOVINA B.0.0. UBBNO, LOKE 37,3333 UBBNOOB SAVINJI
UE SLOVENSKE KONJIcj"
OBLIKOVALEC KOVIN
OBLIKOVALEC KOVIN. - M/Ž; SAMOSTOJNO BELO NA PBE-OBLIKOVALNIB STBOJIB KOVINABSKIB POLIZBELKOV, BOLOČEN ČAS, B MESECEV, 21.3.2B11; TEBNOCOMEBC AGENCIJA ZA ZAPOSLOVANJE, TBGOVINO, GOSTINSTVO, GBABBENIŠTVO, PBOIZVOBNJO, PBEBELAVO IN BBBGE STOBITVE B.O.O., BBAVSKA BLICA 9,2999 MABIBOB SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA PBEOBLIKOVANJE KOVIN - M/Ž; BELO NA PBEOBLIKOVAL-NIB STBOJIB IN PEČEB ZA PBEOBLIKOVANJE ..., BOLOČEN ČAS, B MESECEV, 3.4.2B11; MABOVT PBOIZVOBNO IZVOZNO BVOZNO POBJETJE, B.O.O., STBANICE 55,32BB STBANICE
OBBEZOVANJE OBKOVKOV - M/Ž; BELO NA STBOJIB ZA OBBEZOVANJE OBKOVKOV, TOPLO OBBEZOVANJE IN PBE-BIJANJE OBKOVKOV V KOVAČNICI, KALIBBIBANJE, BELO NABBBSILNIB STBOJIB, MONTAŽA, BEMONTAŽAOBOBIJ, BBBŠENJE OBOBIJ, KONTBOLA PBOIZVOBOV, VNOS PO-BATKOV V BAČBNALNIK SPC, BOLOČEN ČAS, B MESECEV, 21.3.2B11; MABOVT PBOIZVOBNO IZVOZNO BVOZNO POB-JETJE,B.O.O.,STBANICE 55,32BB STBANICE STBBŽENJE - M/Ž; STBBŽENJE PBOIZVOBOV, SIGNIBANJE PBOIZVOBOV, MONTAŽA IN BEMONTAŽA BEZILNEGA OBOBJA, BELOVNIB PBIPBAV IN NAPBAV, BAZBEZ MATE-BIAIA NA STBOJNI ŽAGI, SAMOKONTBOLA MEB PBOIZVOBOV, VNOS MEBITEVV PC, KONTBOLA MEB, BOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.4.2B11; MABOVT PBOIZVOBNO IZVOZNO BVOZNO POBJETJE, B.O.O., STBANICE 55,32BB STBANICE BOBELOVALNE OPEBACIJE NA PBOIZVOBIB - M/Ž; VBTANJE IZVBTIN, POVBTAVANJE, IZBELAVA NAVOJEV NA STEBLA KONČNIKOV IN BBBGE PBOIZVOBE, PBIPBAVA NAVOJNIB ČEUBSTI, SVEBBOV, CENTBIBNIB SVEBBOV, POSNEMANJE PBOIZVOBOV, VAUANJE PBOIZVOBOV, BBBŠENJE PBOIZVOBOV, OBBELAVA NA CNC OBBELOVAL-NIB STBOJIB; BOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.4.2B11; MABOVT PBOIZVOBNO IZVOZNO BVOZNO POBJETJE, B.O.O., STBANICE 55,32BBSTBANICE SREDNJA STROKOVNAALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
SVETOVALEC ZA BEZEBVACIJE IN POBPOBO - M/Ž; OPBAVUANJE BEZEBVACIJ TBBISTIČNIB ABANŽMAJEV, SVETOVANJE V ZVEZI Z BEZEBVACIJAMI, BOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.3.2911; 09P0TBJ, POSBEBNIŠTVO, STOBITVE, TEBNOLOGIJE, PBEVOZNIŠTVO IN OBGANIZA-CIJA, B.O.O., OPLOTNIŠKA CESTA 1 A, 321B SLOVENSKE KONJICE
IT PBOGBAMEB - M/Ž; PBOGBAMIBANJE VISOKIB TEB-NOLOGIJ ZA TBBIZEM - OBS, BOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.3.2911; 09P0TBJ.NET TEBNOLOGIJE B.O.O., OPLOTNI-ŠKACESTA1A,321BSL0VENSKEK0NJICE SVETOVALEC/KA KAPITALSKIB NALOŽB - M/Ž; SVETOVANJE ZNANIM STBANKAM NA TEBENB, BOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 18.3.2B11; ZM PBOVIBBS, BBBŽBA ZA ZAVABO-VALNIŠKO ZASTOPANJE B.O.O., ŽELEZNÍKOVA BLICA 4, 2BBB MABIBOB KUHAR
KBBAB - M/Ž; KBBANJE MALIC, PBIPBAVA BIBJIB JEBI, SOLAT, IZBELAVA IN PEKA PIC, JEBI NA ŽABB IN VSA BELA V KBBINJI, BOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1B.B.2B11; GOSTIŠČE »ZALEZNIKJANA« S.P., KBIŽEVEC1,32BB STBANICE VIŠJASTROKOVNO IZOBRAZBA VOBJA BOOKING 6 SBPPOBT CENTBA - M/Ž; VOBENJE CENTBA ZA BEZEBVACIJE TBBISTIČNIB ABANŽMAJEV IN POBPOBO, BOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.3.2911; 09P0-TBJ, POSBEBNIŠTVO, STOBITVE, TEBNOLOGIJE, PBEVOZNIŠTVO IN OBGANIZACIJA, B.O.O., OPLOTNIŠKA CESTA 1 A,321BSL0VENSKEK0NJICE POMOČNIK VOBJE MABKETINGA - M/Ž; KONTAKTI S PABTNEBJI, PBOMOCIJA, TBŽENJE, BOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.3.2911; 09P0TBJ, POSBEBNIŠTVO, STOBITVE, TEBNOLOGIJE, PBEVOZNIŠTVO IN OBGANIZACIJA, B.O.O., OPLOTNIŠKA CESTA 1A,321B SLOVENSKE KONJICE SOCIALNI DELAVEC
SKBPINSKIBABILITATOB - M/Ž; VOBENJE IN NAČBTOVA-NJE VSEB AKTIVNOSTI IN IZVAJANJE LE TEB ZA VABO-VANCE BNEVNEGA VABSTVA IN STANOVALCE BIVALNE ENOTE, OBGANIZIBANJE IN IZVAJANJE BEIA, VOBNJE BELOVNE BOKBMENTACIJE, PBIPBAVUANJE POBOČIL IN STBOK. BOK., BEŠEVANJE IN POMOČ OSEBNIB SOCIALNIB STISK STANOVALCEV BIVALNE ENOTE, BOLOČEN ČAS, 14 MESECEV, 1B.3.2B11; ČEBELA BNEVNO VABSTVO KABI-TAS,ŽIČKACESTA15,321BSLOVENSKEKONJICE
UE SENTJUR
AVTOMEHANIK
VOZNIK TOVOBNJAKA V MEBNABOBNEM PBOMETB - M/Ž; SKBB ZA VOZILO, NAKLABANJE, BAZKIABANJE, OPBAVUANJE CABINSKIB POSTOPKOV, VOZNIK/VOZNICA VCESTNEM PBOMETB, NEBOLOČEN ČAS, 19.3.2911;J0ŽEF TBANSPOBT JOŽEF KBKOVIČ S.P., JAKOB PBI ŠENTJBBJB 24,323BŠENTJBB
SREDNJA STROKOVNAALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
SVETOVALEC/KA KAPITALSKIB NALOŽB - M/Ž; SVETOVANJE ZNANIM STBANKAM NA TEBENB, BOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 18.3.2B11; ZM PBOVIBBS, BBBŽBA ZA ZAVABO-VALNIŠKO ZASTOPANJE B.O.O., ŽELEZNÍKOVA BLICA 4, 2BBB MABIBOB
BELOVOBJA VBTALNIB GABNITBB PEBFOBATOB - M/Ž; OBGANIZIBANJE IN VOBENJE BELA BELAVCEV NA GBAB-BIŠČB-BELOVIŠČB, BSKIAJEVANJE BELA NA GBABBIŠČB
Z INVESTITOBJI, NABZOBNIMI OBGANI IN BBBGIMI IZVAJALCI, SKBB ZA IZVAJANJE VABNOSTNIB BKBEPOV IN NABZIBANJE BPOBABE ZAŠČITNIB SBEBSTEV, SKBB ZA TEBNIČNO BBEZBIBNOST BELOVNIB STBOJEV IN NAPBAV TEB OPBEMUENOST V SKLABB S PBEBPISI, TEBNOLOŠKA IN OPEBATIVNA PBIPBAVA BELA, PBOJEKTIBANJE IN IZBELAVA TEBNIČNE BOKBMENTACIJE, IZBELAVA KALKB-LACIJ IN PONBBB, PBIPBAVA KOMEBCIALNIB POGOBB, VOBENJE PBEBPISANIB EVIBENC, NABOMEŠČANJE BELOBAJALCA IN BBBGIB BELAVCEV, BBBGE NALOGE PO OBBEBBI BIBEKTOBJA, BOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 2B.3.2B11; VILKOGBAB, NIZKE GBABNJE, B.O.O., ZLATEČE PBIŠENTJBBJB8A,323BŠENTJBB
UE SMARJE PRI JELSA^
DELAVEC BREZ POKLICA
PBOIZVOBNI BELAVEC II. - M/Ž; OPBAVUANJE ENOSTAV-NIB BELOVNIB OPEBACIJ, NEZABTEVNO OBLIKOVANJE, BAZBEZ IN OBBEZOVANJE, PBIPBAVASTBOJEV IN OBOBIJ ZA BELO, IZVAJANJE KONTBOLE IN AVTOKONTBOLE, PO-PBAVILO BEKIAMACIJ, ČIŠČENJE, BMIVANJE IZBELKOV, ŠTETJE, PAKIBANJE, SOBTIBANJE IZBELKOV, ZBIBANJE IN SOBTIBANJE OBPABKOV, IZVAJANJE BBBGIB BEL PO NAVOBILIB NABBEJENEGA, BOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1B.3.2B11; ABECCO B.B. B.O.O.; ABECCO B.B. B.O.O., PE CEUE,BLICAXIV.BIVIZIJEB,3BBBCEUE NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET) PBOIZVOBNI BEIAVEC - M/Ž; BELO V PBOIZVOBNJI (KONTBOLA IN EMBALIBANJE|, BOLOČEN ČAS, 4 MESECE, 19.3.2911; STBAMEX-PET POBJETJE ZA PBOIZVOBNJO, TBGOVINO IN EKONOMSKE STOBITVE, B.0.0. MESTINJE 7, P0BPLAT,MESTINJE 7,3241 POBPIAT SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA MONTEB - M/Ž; MONTAŽA BLABILNIB SISTEMOV NA TEBENB BOMA IN V TBJINI, BOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.3.2B11; MAJNAP, PBOIZVOBNJA, POSBEBNIŠTVO, STO-BITVE,B.0.0.,G0BNJAVAS 5,3231 GBOBELNO KUHAR
KBBAB - M/Ž; KBBANJE PO NABOČILB, BOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 1B.3.2B11; GOSTILNA ŠEMPETEB SBEČKO KBNST S.P., BISTBICA OB SOTLI7B, 325B BISTBICA OB SOTLI
ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK
VZBBŽEVALECI - M/Ž; BPBAVUA IN NABZOBBJE BELOVANJE ENEBGETSKIB NAPBAV, JE ZABOIIEN ZA KVALITETNO PBIPBAVO IN IZVAJANJE MEBITEV NAPAJALNE VOBE, V OKVIBB SVOJIB PBISTOJNOSTI OBGOVABJA ZA VZBBŽE-VANJE ENEBGETSKIB IN KLIMATSKIB NAPBAV, VZBBŽBJE ENEBGETSKE INSTALACIJE IN ABMATBBE, KONTBOLIBA BELOVANJE IN TOČNOST MEBILNIBINSTBBMENTOV TEB ABMATBB, SAMOSTOJNO IZVAJA NALOGE NA POBBOČJB STBOJNEGA- ELEKTBO VZBBŽEVANJA, BOLOČEN ČAS, B MESECEV, 1B.3.2B11; BBOGA KOLÍNSKA B.B.; BBOGA KOLÍNSKA, ŽIVILSKA INBBSTBIJA, B.B. PE BOGAŠKIVBELCI, KIBBIČEVABLICA 35,325BB0GAŠKASIATINA
UE VELENJE ~
DELAVEC BREZ POKLICA
POMOŽNI BELAVEC ZA KBOVSKO KLEPABSKA IN BIBBOI-ZOLACIJSKA BEIA- M/Ž; POMOŽNI BELAVEC ZA KBOVSKO KLEPABSKA IN BIBBOIZOLACIJSKA BELA, BOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 15.3.2B11; T.M. INŽENIBING B.O.O.; T.M. IN-ŽENIBING, PE VELENJE, PAKA PBI VELENJB 4B B, 332B VELENJE
KBOVEC-KLEPAB, BIBBOIZOLATEB - M/Ž; OPBAVUANJE KBOVSKO-KLEPABSKIB, TESABSKIB IN BIBBOIZOLACIJ-SKIB BEI, POKBIVANJE OSTBEŠJA Z VSEMI VBSTAMIKBI-TIN, MONTAŽA STBEŠNIB OKEN, BOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 15.3.2B11; T.M. INŽENIBING B.O.O.; T.M. INŽENIBING, PE VELENJE, PAKA PBI VELENJB 4B B, 332B VELENJE VOZNIK
VOZNIK - M/Ž; VOZNIK V MEBNABOBNEM PBOMETB, NEBOLOČEN ČAS, 21.3.2B11; TBANSPOBT BEMŠE, TBANSPOBT IN STOBITVE, B.O.O., VINSKA GOBA 21, 332B VELENJE STROJNIK
BELO NA STBBŽNICI - M/Ž; BELO NA STBBŽNICI ALI BEZ-KALNEM STBOJB, BOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.3.2911; BAB-VEL ZAKUBČNA GBABBENA BELA BABIS ZBLIČ S.P., ŠALEŠKACESTA2A,332BVELENJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA OBOBJAB - M/Ž; VZBBŽEVANJE, NAMESTITEV IN POPBA-VILO OBOBIJ, BOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 15.3.2B11; PC ABT, PBOGBAMSKA OPBEMA IN OSTALE STOBITVE B.O.O., EFENK0VACESTAB1,332BVELENJE SREDNJASTROKOVNAALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
SVETOVALEC/KA KAPITALSKIB NALOŽB - M/Ž; SVETOVANJE ZNANIM STBANKAM NA TEBENB, BOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 18.3.2B11; ZM PBOVIBBS, BBBŽBA ZA ZAVABO-VALNIŠKO ZASTOPANJE B.O.O., ŽELEZNÍKOVA BLICA 4, 2BBB MABIBOB TESAR
TESAB, ZIBAB, GBABBENI BELAVEC - M/Ž; TESABSKA, ZIBABSKA, GBABBENA BELA, BOLOČEN CAS, 3 MESECE, 19.3.2911; A9EBA TBGOVINA IN STOBITVE B.O.O., KOŽEU-SKEGABLICA 5,332BVELENJE PRODAJALEC
PBOBAIALEC, PC STANBABB VELENJE - M/Ž; PBOBAIA BELE TEBNIKE, AKBSTIKE, GOSPOBINJSKIB APABATOV, POBIŠTVA IN BELO NA BLAGAJNI, BOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 2B.3.2B11; TBIPEX, TBGOVINA NA BEBELO IN BBOBNO B.O.O., BEŽIGBAJSKACESTA7,3BBB CEUE EKONOMSKI TEHNIK
ZAVABOVALNIŠKI AGENT - M/Ž; SKLEPANJE ZAVABOVANJ NA TEBENB - VELENJE ZA ZAVABOVALNICO MABIBOB, BOLOČEN ČAS, B MESECEV, 25.3.2B11; KOBINITA, B.O.O.; KOBINITA B.O.O., POSLOVNA ENOTA, KOBOŠKACESTA B4, 332BVELENJE
UEŽALEC ~
OSNOVNOŠOLSKAIZOBRAZBA
BEIAVEC ZA PBEPBOSTA BELA - M/Ž; PBIPBAVA MATEBIALA ZA FEBMENTACIJO, KOMBNALNA BELA, BOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 2B.3.2B11; BIO TEBM PBOIZVOBNJA IN TBGOVINA B.O.O., LETBŠ 83,3327 ŠMABTNO OB PAKI SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA NATAKAB - M/Ž; STBEŽBA JEBI IN PIJAČE, NEBOLOČEN ČAS, 19.3.2911; SLAVICASPOLENAKJAKOPS.P.;PIZZEBIA MAMMA MIA, KIBBIČEVA BLICA 2B, 331B ŽALEC OFFEST TISKAB - M/Ž; TISK NA OFFSET STBOJB B3 IN B2 ŠTIBIBABVNI, BOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 27.3.2B11; TISKABNA GOLC, METKA GOLC S.P., VBBJE 8B A, 331B ŽALEC
SREDNJASTROKOVNAALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
SVETOVALEC/KA KAPITALSKIB NALOŽB - M/Ž; SVETOVANJE ZNANIM STBANKAM NA TEBENB, BOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 18.3.2B11; ZM PBOVIBBS, BBBŽBA ZA ZAVABO-VALNIŠKO ZASTOPANJE B.O.O., ŽELEZNÍKOVA BLICA 4, 2BBB MABIBOB STROJNITEHNIK
VZBBŽEVALEC-M/Ž;VZBBŽEVANJESTBOJEV IN NAPBAV V PBOIZVOBNJI, BOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.3.2911; KE-BAMIKA BOJNEC, B.0.0. POSLOVNA ENOTA KILI, KASAZE 34,33B1PETB0VČE
VIŠJASTROKOVNO IZOBRAZBA
BEFEBENT V PISABNI - M/Ž; SKLEPANJE ZAVABOVANJ, OBVEŠČANJE ZAVABOVANCEV, KLICI OBSTOJEČIB IN NOVIB STBANK, BOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.3.2911; 9N, ZAVABOVALNO ZASTOPANJE, B.O.O., NAB TOVABNO 21, 3312PBEB0LB
xék
VZLATARNIKRAGOUNOK V CITYŒNTRU CELJE
VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA
KSAGOLNIItCXSAGCllMIK djLO, Kettejeva 12, Celje
STANOVANJE
PRODAM
MOTORNA VOZILA
PRODAM
NA Otoku v Celju prodam manjše enosob-no stanovanje z ložo in dvigalom. Vpis v ZK. Telefon 031 646-309. p DVOSOBNO stanovanje, na Otoku, VP/4, 54 m', takoj vseljivo, zemljiško knjižno urejeno, prodam za 73.000 EUR. Telefon 051 676-604.	973 NA Polzeli prodamo stanovanje, 54 m', dvosobno, adaptirano 2008, 1. nadstropje, lepo urejeno, opremljeno, ugodno. Telefon: 041 944-887. p
CLIO 1,4, letnik 1995, registriran do 1. 7. 2011, pet vrat, bel, ugodno prodam. Telefon 041 996-722. 995
ODDAM
KUPIM
OPREMLJENO, takoj vseljivo stanovanje, 45 m', za dve do tri osebe, oddam. Telefon 041 650-737.
987
DOBRO ohranjen osebni avtomobil znamke Bmw, serija 3 ali 5, od znanega lastnika, kupim. Telefon 031 335-909.
OPREMA
PRODAM
964
POSEST
PRODAM
V	ŠENTVIDU pri Grobelnem prodam hišo, letnik 1985, zemljišče 839 m'. Pred kratkim menjava strehe in celotnega stavbnega pohištva ter izolacija strehe. Primerno tudi za večjo družino. Telefon 041 560-539.	843
V	OKOLICI Frankolovega prodam starejšo hišo z gospodarskim poslopjem, nekaj zemlje in vinogradom. Telefon 031 211-874.	945
OHRANJENO mladinsko posteljo, bukev, 90*200 cm+vzmetnico + leseno letev + pisalno mizo, prodam za 160 EUR. Telefon 031 772-848. 942 HLADILNIK, steklokeramični štedilnik, zamrzovalno skrinjo, mizo, stole, sedežno, plinski štedilnik in ostalo prodam. Telefon 040 869-481. n
KUPIM
KUHINJO, pralni stroj, hladilnik, štedilnik, zamrzovalno omaro in ostalo kupim. Telefon 070 870-084.	n
ŽIVALI
ODDAM
PRODAM
PROSTOR za skladišče ali priročno delavnico, ob cesti Arclin-Ljubečna, oddam v najem. Telefon 041 262-063, 041 523-295.	967
KUPIM
VEČJO količino gozda, pretežno bukovina, na relaciji Gotovlje-Ponikva-Podkraj pri Velenju, kupim. Telefon (03) 7148090, 041 783-121.	923
PRAŠIČE, za nadaljnjo rejo ali zakol, od 30 do 120 kg, mesni tip, krmljene z domačo krmo, prodam. Telefon 031 839-090.	š 56
VABLJENI
na Partizansko 12 v Velenje
gorenje
www.gorenje.si
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI - INFORMACIJE
23
V SPOMIN
Mineva dve leti, kar je odšla k večnemu počitku draga žena
HELGA HRASTNIK
s Trnovega hriba 24 (29. 9. 1926 - 15. 3. 2009)
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižigate svečko.
Mož Jože
Umrl je naš upokojeni sodelavec
MILAN HRNČIČ
takratni vodja vratarsko čuvajske službe
Ohranili ga bomo v lepem spominu. Splošna bolnišnica Celje
SVINJSKE polovice in očiščene odojke, domača hrana, možna dostava, zelo ugodno prodamo. Telefon 070 859446.	Š86 ČRNO bele bikce prodam. Telefon 041 794-213. Š89 DVE telici, ena breja 4 mesece, druga težka 200 kg, pašni, eko reja, prodamo. Telefon 041 670-516. 962
Pizzerija Verona
v Celju
zaposli natakarja
ter osebo za razvažanje hrane.
Delovni čas je dvoizmenski. Možnost zaposlitve za nedoločen čas z rednim plačilom. Delo v prijetnem delovnem okolju in sproščenem kolektivu. Prošnje pošljite na naslov SPD, d. o. o., Podlog 59, 3311 Šempeter. Informacije na tel. št.: 051/630-925.
JARKICE, na začetku nesnosti, grahaste, črne, beli susex, ameriške hajlajn, rjave in bele lahke ter enoletne rjave in črne kokoši, za nesnost ali zakol, po naročilu tudi očiščene, prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Sprejemamo naročila za enodnevne in enomesečne brojlerje za dopitanje. Prodajamo dnevno sveža jajca. Večje količine dostavimo. Telefon (03) 7001446.	916
TRI pujske, težke približno 25 kg, prodam.
Telefon (03) 580-8057. 932 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev in starejšo kravo simentalko, brejo, pašno, prodam. Telefon (03) 5725-236, 040 184-956.	949
TELIČKO simentalko, staro 4 mesece, prodam ali menjam za bikca. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5777-378.
965
ŠTIRI čebelje družine na AŽ satju, okolica Celja, prodam. Telefon 070 550-468.
948
TELICO simentalko, brejo 9 mesecev, prodam. Telefon 031 862-293. 968 TELICO simentalko, težko 150 kg, po
izbiri, prodam. Telefon 031 223-531.
975
TELICA, stara eno leto in poni, star dve leti, naprodaj. Telefon 041 329-301. 988
IŠČEMO kandidatko za delo
trgovinski poslovodja fM/71
ek@ninacchio.si do22.4.2011
HiTRO NAROČITE

NOVIIEDNIK
TtnHiltni
ti nri nlačilu naročnine vnanrei:
Nepreklicno naročam Novi tednik
79 naimani iS mesecev
DEVET mesecev starega žrebca križanca,
nog, prodam. Telefon 041 641-650.
989
BIKCA simentalca, 150 kg, prodam. Telefon (03) 5792-174.	1011 BIKCA in teličko simentalca prodam. Telefon 041 324-256. Š 100
KUPIM
VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Telefon 040 647-223. š 832 DEBELE, suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. š 87
KMETIJSKI
Mim
PRODAM

BELO in rdeče vino, možna dostava, ugodna cena, prodam. Telefon 041 382735.	p KRMO, mešano, v rinfuzi, seno, otavo, deteljo, prodam. Telefon 031 267-957.
966
ULEŽAN ovčji gnoj prodam Telefon 041 685-913.	974
SILAŽNE bale in krmo v rinfuzi prodam. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu 031 811-895.	993 SORTNO belo vino in domačo slivovko prodam po ugodni ceni. Telefon 041 602-075. 944
OSTALO
PRODAM
Naročniki breiplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednilca. Naročniid imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
JPOZOR ► =	^ POZORt
s prilogo TV-OKNO!
Vsak petek 48 barvnih strani teieviiijskega sporeda in zanimivosti ii sveta glasbe in zabave. NOVI TEDNIK
Velike bolečine poznajo
solze v srcu, ne pa tudi solza v očeh. (Ruski pregovor)
OSMRTNICA
V 84. letu se je od nas poslovila
VIDA MASTNAK
rojena Kosmelj iz Celja (11. 2. 1928 - 10. 3. 2011)
Od naše najdražje se bomo poslovili v torek, 15. marca 2011, ob 15. uri iz vežice številka 4 na celjskem pokopališču.
Vsem, ki se boste udeležili njenega odhoda, iskrena hvala. Ohranite jo v trajnem spominu.
Žalujoči: mož Zlatko, hčerka Alenka, sin Zlatko in vsi, ki ste jo imeli radi
998
Našla si svoj mir v večnosti tišine,
našla si svoj prostor, kjer ni več bolečine!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, sestre in tašče
ANE CEHNER
iz Botričnice 30, Šentjur (4. 6. 1920 - 1. 3. 2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovane sveče in svete maše, izražena sožalja ter tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred in pogrebni službi Zagajšek za skrbno opravljene pogrebne storitve. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njeni
VOZIČEK, tridelni (košara za novorojenčka, jajčka in športni del) prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 494-019. 990 SENO v kockah in betonske stebre, okolica Laškega-Lahomno, prodam. Telefon 051 228-922.	991
KUPIM
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	p
VISOKO kakovostne bukove brikete Fish-ner, 7,9 kWh/kg, pakirane v kartonih, prodam. Telefon 051 828-683. n BURSKE koze, breja, dve za »pripust«, ko-zliče in mladice, z rodovnikom, silažne bale in suho koruzo, prodam. Telefon 041 649-414.	š 81
NOVO čudovito obleko za prvo obhajilo, znamke Čipka Bled, za simbolično ceno, dvobrazdni obračalni plug, prikolico za traktor ali osebni avto, 1.000 cisterno za kurilno olje, prodam. Telefon 031 838-499 in (03) 541-4185, kličite do 8. ali po 20. uri. 976
SUHA bukova drva kupim. Telefon 070 776-6H	1010
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600.
n
HIPKO vam ugodno nudi selitve in kombi prevoze. Hitro in zanesljivo. Vse dni v tednu. Telefon 031 732-381. Paskal Iseinoski, s. p., Zagorje 3, Lesično. n
PRIVLAČNA Celjanka, 40 let, vitka, urejena, želi spoznati moškega do 54 let. Resno. Telefon 041 248-647; agencija
Alnn	QQO
Ženitna Dosredovalnica
ZAUPANJF
za vse generacije, hreznlarno za ženske do 48 let
Tel.: 031/836-378
I eopold Orešnik. p.p. 40. Prebold
iiiniiiw.noviteilnik.coin
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 190, tax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR jetkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8^70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov
in fntnar^fii npvr^č^mn
Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si F.-mail tphničnpaa nrpHništ^^a* tehnika tp^nik®nt-rr si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Brane Jeranko, Špela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler
T ciUtnnVa. Tania Flrnlpr
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Snrpîpm nalasnvnn plpkt. nnšti* ^apnrii^@nt-rr si


I 79


NOVI TEDNIK
MALI OGLASI - INFORMACIJE
23
V SPOMIN
Mineva dve leti, kar je odšla k večnemu počitku draga žena
GA HRASTNIK
s Trnovega hriba 24 (29. 9. 1926 - 15. 3. 2009)
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižigate svečko.
Mož Jože
Umrl je naš upokojeni sodelavec
MILAN HRNCIC
takratni vodja vratarsko čuvajske službe
Ohranili ga bomo v lepem spominu. Splošna bolnišnica Celje
SVINJSKE polovice in očiščene odojke, domača hrana, možna dostava, zelo ugodno prodamo. Telefon 070 859446.	Š86 ČRNO bele bikce prodam. Telefon 041 794-213. Š89 DVE telici, ena breja 4 mesece, druga težka 200 kg, pašni, eko reja, prodamo. Telefon 041 670-516. 962
Pizzerija Verona
v Celju
zaposli natakarja
ter osebo za razvažanje hrane.
Delovni čas je dvoizmenski. Možnost zaposlitve za nedoločen čas z rednim plačilom. Delo v prijetnem delovnem okolju in sproščenem kolektivu. Prošnje pošljite na naslov SPD, d. o. o., Podlog 59, 3311 Šempeter. Informacije na tel. št.: 051/630-925.
JARKICE, na začetku nesnosti, grahaste, črne, beli susex, ameriške hajlajn, rjave in bele lahke ter enoletne rjave in črne kokoši, za nesnost ali zakol, po naročilu tudi očiščene, prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Sprejemamo naročila za enodnevne in enomesečne brojlerje za dopitanje. Prodajamo dnevno sveža jajca. Večje količine dostavimo. Telefon (03) 7001446.	916
TRI pujske, težke približno 25 kg, prodam.
Telefon (03) 580-8057. 932 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev in starejšo kravo simentalko, brejo, pašno, prodam. Telefon (03) 5725-236, 040 184-956.	949
TELIČKO simentalko, staro 4 mesece, prodam ali menjam za bikca. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5777-378.
965
ŠTIRI čebelje družine na AŽ satju, okolica Celja, prodam. Telefon 070 550-468.
948
TELICO simentalko, brejo 9 mesecev, prodam. Telefon 031 862-293. 968 TELICO simentalko, težko 150 kg, po
izbiri, prodam. Telefon 031 223-531.
975
TELICA, stara eno leto in poni, star dve leti, naprodaj. Telefon 041 329-301. 988
EKJEANSOUTLET
PINOCCHIO, D. O. O. OUTLET- INDUSTRIJSKA PRODAJALNA PETROVČE115, 3301 PETROVČE IŠČEMO kandidatko za delo TRGOVINSKI POSLOVODJA (M/Ž)
Informacije v PINOCCHIO, d. o. o., Gosposka 1, 3000 Celje. Prijave z življenjepisom sprejemamo na e-naslov: ek@pinocchio.si do 22.4.2011
H!TRO NAROCiTE
NOVI TEDNIK
Dodatni
ti pri plačilu naročnine vnaprej;
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
DEVET mesecev starega žrebca križanca,
nog, prodam. Telefon 041 641-650.
989
BIKCA simentalca, 150 kg, prodam. Telefon (03) 5792-174.	1011 BIKCA in teličko simentalca prodam. Telefon 041 324-256. Š 100
KUPIM
VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Telefon 040 647-223. š 832 DEBELE, suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. š 87
PRODAM
BELO in rdeče vino, možna dostava, ugodna cena, prodam. Telefon 041 382735.	p KRMO, mešano, v rinfuzi, seno, otavo, deteljo, prodam. Telefon 031 267-957.
966
ULEŽAN ovčji gnoj prodam Telefon 041 685-913.	974
SILAŽNE bale in krmo v rinfuzi prodam. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu 031 811-895.	993 SORTNO belo vino in domačo slivovko prodam po ugodni ceni. Telefon 041 602-075. 944
OSTALO
PRoDAM
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednilia. Naročniid imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
^pozoer	52"«, < POZORL
s prilogo TV-OKNO!
Vsak petek 48 bannih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta giasbe in zabave.
NOVI TEDNIK
Velike bolečine poznajo
solze v srcu, ne pa tudi solza v očeh. (Ruski pregovor)
OSMRTNICA
V 84. letu se je od nas poslovila
VIDA MASTNAK
rojena Kosmelj iz Celja (11. 2. 1928 - 10. 3. 2011)
Od naše najdražje se bomo poslovili v torek, 15. marca 2011, ob 15. uri iz vežice številka 4 na celjskem pokopališču.
Vsem, ki se boste udeležili njenega odhoda, iskrena hvala. Ohranite jo v trajnem spominu.
Žalujoči: mož Zlatko, hčerka Alenka, sin Zlatko in vsi, ki ste jo imeli radi
998
Našla si svoj mir v večnosti tišine,
našla si svoj prostor, kjer ni več bolečine!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, sestre in tašče
ANE CEHNER
iz Botričnice 30, Šentjur (4. 6. 1920 - 1. 3. 2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovane sveče in svete maše, izražena sožalja ter tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred in pogrebni službi Zagajšek za skrbno opravljene pogrebne storitve. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njeni
š 98
VOZIČEK, tridelni (košara za novorojenčka, jajčka in športni del) prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 494-019. 990 SENO v kockah in betonske stebre, okolica Laškega-Lahomno, prodam. Telefon 051 228-922.	991
NO,
KUPIM
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	p
VISOKO kakovostne bukove brikete Fish-ner, 7,9 kWh/kg, pakirane v kartonih, prodam. Telefon 051 828-683. n BURSKE koze, breja, dve za »pripust«, ko-zliče in mladice, z rodovnikom, silažne bale in suho koruzo, prodam. Telefon 041 649-414.	š 81
NOVO čudovito obleko za prvo obhajilo, znamke Čipka Bled, za simbolično ceno, dvobrazdni obračalni plug, prikolico za traktor ali osebni avto, 1.000 cisterno za kurilno olje, prodam. Telefon 031 838-499 in (03) 541-4185, kličite do 8. ali po 20. uri. 976
SUHA bukova drva kupim. Telefon 070 276-615.	1010
PRIVLAČNA Celjanka, 40 let, vitka, urejena, želi spoznati moškega do 54 let. Resno. Telefon 041 248-647; agencija Alan.	982
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600.
n
HIPKO vam ugodno nudi selitve in kombi prevoze. Hitro in zanesljivo. Vse dni v tednu. Telefon 031 732-381. Paskal Iseinoski, s. p., Zagorje 3, Lesično. n
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
iiwiii,iKiiiite(lni,ci)iii
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8^70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Brane Jeranko, Špela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
n
L 79
Z
Z^A.ls.L./vvttV'^'Ct't/
ZANIMlUOSTil

ià
Desetletja zakonske in časopisne zvestobe
Darinka in Karli Pobirk iz Vojnika sta se januarja za zlati jubilej zahvalila Bogu v cerkvi sv. Jerneja v Vojniku. Spremljali sta ju priči, ki sta potrdili poroko pred petdesetimi leti.
Darinka je otroštvo in mladost preživela na Gomil-skem v družini s petimi otroki, Karli pa na Frankolovem z brati in sestrami. Pri treh letih je izgubil mamo in dobil mačeho, pri štirinajstih letih pa je ostal tudi brez očeta. Moral je zgodaj odrasti in poskrbeti za brata.
Darinka in Karli sta se leta 1961 poročila iz ljubezni, ki je prisotna še danes. V Vojniku sta zgradila topel dom, na Frankolovem pa sta imela zidanico z vinogradom. V zakonu se jima je rodila hči Dragica. Njuno življenje je popestril vnuk Aleš, ki jima je še danes v veliko veselje. Karli je bil zaposlen v Emu, Darinka v Aurei.
Zlatoporočenca sta znala hoditi skozi skupno življenje z roko v roki, z medsebojno pripadnostjo in ljubeznijo. Zaradi bolezni Karli pogreša vsakodnevna opravila v vinogradu, pletenje košev in košar. Njegove izdelke pogrešajo tudi ljudje. Zvesto pa prebira Novi tednik, na katerega je naročen kar 60 let. Žena Darinka ga neguje in mu pomaga prebroditi težave. Pravita, da je v dobrem in slabem medsebojno spoštovanje še kako pomembno.
DP
FOTO TEDNA Foto: GrupA
Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja Šolskega centra Celje je imela ples 18. februarja. Na sliki razred G-4. a.
Prva vrsta (z leve): Peter Pezderšek, Jan Krevh, Rebeka Napret, ravnateljica Irena Posavec, razredničarka Mojca Kostanjšek, Tina Marinko, Karmen Majger, Matjaž Selič, Nejc Dolanc.
Druga vrsta: Rok Štangler, Denis Žučko, Klemen Kranjc, Andraž Špes, Mitja Zagradišnik, Žan Čas.
Tretja vrsta: Amadej Kunc, Jaka Šoti, Martin Mlakar, Urh Bukošek.
Pošljite nam fotografijo svojega razreda z imeni in priimki vseh dijakov. Vašo pošto pričakujemo na elektronskem naslovu tednik@nt-rc.si (fotografije naj bodo čim večje) ali na naslovu Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
Pandorina skrinjica
Labodi so čez zimo naselili obalo Šmartinskega jezera.
Labodja zgodba s srečnim koncem
Nekaj dni je čakal, da se vrne. Ni šel daleč od brega, kjer jo je nazadnje videl tistega dne, ko so jo odpeljali. Končno jo je dočakal. Vrnila se je!
Ljubezenska zgodba z nesrečnim zapletom in s srečnim koncem se je pred tednom dogajala labodjemu paru ob Šmar-tinskem jezeru. Labodja samica se je zaletela v žice daljnovoda in poškodovana padla na ledeno površino jezera. Na srečo jo je opazil ribič iz Brezove Bojan Poček in o tem obvestil svojega ribiškega prijatelja Vinka Andoljška, ki je šel v akcijo. Na njegovo prošnjo in veliko zadovoljstvo so se brez težav odzvali v poklicni gasilski enoti iz Celja in s čolnom rešili labodko. Pri tem so se moraii prebijati skozi zaiedeneio jezersko površino. Zaradi rane na glavi so belo lepotico prevzeli veterinarji z Mute, kjer je azil za divje živali, in jo po zdravljenju vrnili na jezero. Tako sta z labodom spet skupaj. Pri teh pticah je namreč običajno, da ostanejo pari vse živijenje.
Laboda iz zgodbe pa nista edina, ki te dni drsita po jezerski giadini in iščeta hrano, čeprav Šmartinsko jezero ni njihov običajni zimski dom. Očitno so se priselili z ribnika v Vrbju, ki je ietos izsušeno.
Je pa Vinko Andoljšek kot ribič in ljubitelj narave vesel še enega pojava, ki ga iahko Ceijani te dni opazujejo. Par sivih čapeij namreč gradi gnezdo na smreki tik ob parkirišču za Spodnjim gradom. Čaplje običajno zgradijo gnezda kje v naravi, v skupini, takorekoč sredi mestnega hrupa pa jih še niso opazili. Očitno so se sicer divje živali navadile na čiovekovo biižino in jih nič več ne moti.
TC, foto: TimE
Na naš elektronski naslov teďnikCcQnt-rc ali po pošti na Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje, sporočite podatke o otroku in materi. Zraven lahko priložite tudi fotografijo.