Izhaja vsak dan razen nedelje iti praznika ob 3. popoldan. Posamezna številka stane 10 vinarjev. Neodvisen delavski list za mesto in okolico. Po pošti stane mesečno 31' 20 v Uredništvo in upjavni-štvo : Schmidererjeva u-lica št. 5. Telefon 3|VI. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Letnik 1. Maribor, dne 3. decembra 1918. Štev. 9. N;, še mu razumništvu! (Nadaljevanje in konec.) Naš položaj, da smo majhen, pietežno kmetski in proletarski narod, je čisto poseben in zahteva od nas, da si ustvarimo, neodvisno od drugih narodov, samosvojo politično ideologijo, da morajo bi-ti stranke, politične ideje organski produkt naših posebnih socialnih in narodnih razmer. Ne gre v politiki posnemati narode, ki so v povsem drugem položaju kot smo mi. Dovolj smo v tem ojsicu. že. grešili! Proč z vsemi političnimi tradicijami 1 Vo vsem) novih smeri po , litičnega razvoja nam je'treba, ako hočemo kot narod in država uspetr in rasti. Kdor priznava, da je naš mali človek, torej naš mali in srednji,kmet, naš delavec, viničar, uslužbence,' mali obrtnik pravi f*redst'Vatelj na-, /roda,, kdor priznava, da je naš narod po večini proletarski narod, ta mora tudi priznati, da imajo vsi stanovi, ki prihajajo v naši politiki v poštev, gotove, skupne interese, ki jih lahko skupno zastopajo vse stjankje, ki jim je kaj mar za do-brobuje mase našega naroda; torej so stanovske in mimo tega tudi gospodarske organizacije ono torišžje. kjer st lahka podajo roke k skupnem delu vse stranke. Izvenatranfctrstvo stanovskih in gospodarskih organizacij mora* postati po našenj mnenju kardinalna'zahteva naše f politike, ako sploh hočemo; da se ta zdravo razvija, ako nočemo, da.se stian-karstvo raspaeevdemagoštvo kakor pred vojsko. Strankarstvo, ki je naravna posledica napredujoče socijahie diferenciacije naroda, bo le takrat izvrševalo svojo pravo nalogo: pospeševati aso-cijacijo in koncentracijo narodovih duševnih in gmotnih sil, ako'imajo vse strank)? nek skupen delokrog, neko vez, ki jih druži — in to vidimo bas v politično nevtialnih stanovskih in gospodarskih orgajiizacijah. Dosihdobvso se pri nas ustanavljale stanovske organizacije in v zadnji dobi tudi gospodarske organizacije na temelju strankarsko-političnih načel. Ako niso bile arganizaaije izrečno strankarske, so se vsaj naslanjale na politično stranko. Nikdar ne bo mogoče vse pripadnike enega stanu pridobiti sta eno stranko, stan takorekoč politično uniformirati. Kaj sledi iz tega! Ako se usnuje stanoMltti.organizacija n. p železničarjev na strankarski . podlagi, oziroma ako se očitno naslanja na politično stranko, je naravna posledica, da se nasprotne stranke trudijo iz svojih pristašev ustanoviti drugo stanovsko organizacijo, ali pa čei nimajo -nobenih pristašev, da nastopajo naravnost sovražno; tudi proti najbolj upravičenim interesom stanii. Ni ta način se zanese naravnost spor v Vrste stanovskih tovarišev, stanovske organiza- cije postanejo odvisne, nezmožne zastopati svoje interese s potrebno odločnostjo in doslednostjo. Težko se je socijalistični stranki kot izrazito proletarski stranki odreči izrabljanju strokovnih in gospodarskih organizacij v politično strankarske svrhe, A tudi v naši socijalistični stranki so miadi, dovzetni elementi, ki so stvarnim razlogom dostopni in ki stoje duševno tako visoko, da so pripravljeni strankarsko korist podrediti skupnim .narodnim interesom. Tembolj bi morale druge stranke povdarjati načelo strankarske nevtralnosti stanovskih in strokovnih organizacij. Danes, ko se rušijo vse zgradbe starih političnih ideologij, ko so omajene vse-politične dogm^, danes je dana možnost, našo politiko zasnovati na čisto novih temeljih. Nikdar ni bila dovzetnost za nove ideje tako velika kot danes. In te ideje in načela, ki bodo danes zmagala, bodo potem merodajna desetletja za razvoj na šega javnega živjenja; zato je naravnost za-visna naša bodočnost od te^a, da obveljajo danes ideje, ki bodo pospeševale zunanjo in no-ranjo rast naroda, ki bodo naše odporne sile jačilje, ne razkrajale. ■ Treba je, da še premagamo sto in sto predsodkov iz pretekle dobe, treba dati slovo vsem strankarskim ideologijam dosedanjih strank. To ni baš lahko. Posebno težka nam bo duševna emancipacija Od nemškega vpliva. Naj to razjasnimo na konkremem vzgledu. Poglejmo nnše železničarske organizacije! Dve prideta v poštev: ena je zasnovana na socijalno-d.mo-.kraški torej na politično strankarski podlagi, dr n ga, odločno narodna, se bolj ali manj naslanja na demokratsko stranko. Kakor političen aksijom je razširjen uzor, da se mora organizacija' opirati na politično stianko. To je vse Zgolj samoprevara. - Kakor je nesmiselno od posameznega člana zah>‘"vatl strankarsko nevtralnost, tajto je očividno v škodo stanovskim interesom, ako se vprega stanovske organizacije v strankarski voz. Ta občutek imajo.vsi, da je stanovska ločitev v dva tabora stanovski stvari na kvar, zato si prizadevajo nasprotstva premostiti', le pot, ki jo pri tem uberejo, se nam ne vidi prava Ne gre .zato, da se ena organizacija sprijazni s strankarskimi načeli druge in se žnjo združi, ampak za to. da se obe organizaciji postavite na stališče, da mora biti stanovska organizacija popolnoma neodvisna od katere koli stranke. Potem ni več nobene ovire za zclruženje. Sove je priporočljivo, da načelnik stranke ni -preveč strankarsko eksponirana osebnost, dasi se mu svoboda političnega prepričanja in udejstvovanja ne sme kratiti. — Uvidevamo, da se bo socijal-demokraška organizacija težko odrekla vojini političn.m načelom, a če bo nasprotna stran vztrajno in dosledno zastopala zgorajšnjo stališče, se bo tudi ona konečno udala. Vidimo tudi pri drugih narodih,’ da strokovne organizacije čuvajo svojo samostojnost napram političnim strankam. V kratkem smo obrazložili načela, ki so vodilna za naš list. Organizatorje še čaka mnogo dela v Mariboru in okolici. Železničarska organizacija je danes precej edina krepka stanovska organizacija. Ona predstavlja nekaki kader za širšo organizacijo vseh kategorij uradnietva, uslužbencev in mezdnih delavcev. Pospeševati to organizacijo je — da ponavljamo — glavni namen našega lista: Zato pa pričakujemo, da ga od vseh strani podpirate — gmotno in duševno. Političen pregled. Republikanski ppkret v Italiji. Iz Haaga sporočajo: Izredno stroga italijanska cenaura onemogočirje poročanje iz Italije v inozemstvo. Kljub temu je došlo več poročil, ki trde, da so dogodki v Avstriji in v Nemčiji na Italijo zelo vplivali. Usoda Habsburžanov in Hohen-zolercev je izredno okrepila republikanski po-Jcret v Italiji. Republikanski pokret se je pričel na severu pri 6. armadi in se strašno hitro širi proti jugu. Poa vtisom teh dogodkov je-zboroval 'v Rimu kronski svet, katerega je vodil kralj. Razpravljali so pred vsem o republikanskem pokretu. Posebno Sonnino je opozarjal kralja na resnost položaja in zavzemal nazor, da ga pospešujejo nemški in ruški republikanci. Pečali so se tudi z vprašanjem, če ne kaže,- da nastopijo proti nevarnosti, ki grozi, s četami entente, a so ta načrt opustili, ker bi morali v tem slučaju vedno računati z navzočnostjo angleških, francoskih in ameriških čet. Kralj sam je izjavil, da bo imel vedno pred očmi le blagor ljudstva. Ljubljana (29. nov.) Iz seje Narodne vlade SHS: Narodna vlada prične s koroškim deželninim odborom pogajanja o začasni meji med območjem Narodne vlade SHS v Ljubljani in Nemško Avstrijo pod pogojem, da nemške čete izpraznijo slovensko ozemlje tt^di na severnem bregu Drave. Pogajanja se vrše v Ljubljani brez prejudica za končno določitav meje na mirovnem kongresu. — Poštni uradi v slovenskem delu Štajerske na severni jezikovni mfji dobivajo ‘še vedno okrožnice od poštnega ravnateljstva v Gradcu. Obvestijo se, da jih te okrožnice ne vežejo. Belgrad, 29. no\^. Regent Aleksander je danes sprejel v posebni avdijeaci oba podpredsednika Narodnega viječa dr. Ante Paveliča in Svetozara Pribičeviča. Z vsakim se je razgovarjal več kakor uro Regent je posebno naglašal, da bo v novi državi SHS nad vse spoštovana svo- Maribor, dne 3. decembra 1918. Mariborski delavec. štev. 9. boda in ravnopravnost. Regent Aleksander se napoti v najkrajšem času v spremstvu odličnih jugoslovanskih politikov v Parik,.da se tam sestane s predsednikom Zedinjenih držav ameriških WiIsbnom, in se z njim dogovori o mirovnih pogojih, ki jih bo, stavila na mirovnem kongresu jugoslovanska država. Mažarska grozodejstva v Prekmurju. Zagreb, 29. nov. (Lj. k. u.) V Št. Jurju v Prekmurju je obhodna straža, ki so jo tvorili ogrski vojaki in orožniki, izropala župnikovo 'stanovanje. Vlomila je v blagajnico župnijske cerkve in iz nje vzela 400^ K. Tudi iz drugih krajev prihajajo vesti o ; ličnih nasilslvih ogrskega vojaštva. Slovensko prebivalstvo beži trumoma čez hrvatsko mejo in prosi jugoslovansko vlado pomoči. — Ogrske oblasti v Prekmurju so izdale ukaz, da morajo vsi moški med 17 in 50 letom nemudoma odriniti k svojim ogtskim polkom. Pozvanci pa nočejo k polkom, ker se nadejajo, da skoro pride jugoslovanska armada. Ko so nekateri zmed njih izjavili, da so Jugoslovani in da hočejo k slovenskemu kadru v Ljutomer, so Ogri zapretili, da jih bodo dali aretirati in strogo kaznovati, če bi kdo ušel. — 24. t. m. je ogrska obhodna straža, ki jo je vodil nadporočnik Skalet, ustrelila posestnika Raštana iz Trnja, ki je prostovoljno služil pri jugoslovanski armadi v Ljutomeru in ki je ponoči prišel posetit svoje starše. Celovec, 30. novembra. V Celovcu so vprizorili Nemci, na čelu jim vojaki, velike izgrede, naperjene proti Slovencem. Kjer so bili slovenski napisi, so jih odstranili ali razbili. Vdrli so v hotel Trabezinger, kjer je komisarijat Narodne vlade za Koroško, hoteč dobiti ^ roke kom. Smodeja, češ, da ga morajo takoj obesiti K sreči ga niso našli. Iskali so tudi druge osebe, za katere imajo, kakor groze, tudi že pripravljene vislice. Nemške vojaške druhali razsajajo po mestu in ščuvajo civilno prebivalstvo proti Slovencem. Bati se je krvavih izgredov. Življenje in imetje-slovenskega prebivalstva je ^ugrpženo. Ljubljana, 30, nov. Predsedstvo Narodnega veča pooblašča Narodno vlado v Ljubljani, d i v imenu Narodnega veča SHS v Zagrebu kar najostreje protestira pri koroškem Landesaus-schussu proti nameravanim nasilnostim v Celovcu in da zahteva, dn vzdržuje Landesausschuss za vsako ceno red in mir. V slučaju, da pride le do najmanjšega nasilja proti slovenskemu prebivalstvu, bo Narodno veče odredilo najostn-jše represalije proti državljanom Nemške Avstrije, ki se nahajajo na jugoslovanskem ozemlju. V slučaju potrebe pa tudi proti jugoslovanskim državljanom nemške narodnosti samim.. Člani Landosausschussa so vrhutega os- bno odgovorni, da se vzdržita red in mir. '■> Praga, 29. novembra. „Češke Slovo" poroča: Mirovna konferenca v Versaillesu se otvori že 17. decembra. Med prvimi predmeti razprave bo češkoslovaško vprašanje. Radgona In C mu rek jugoslovanska. Dne I. dec. popoldne so jugoslovanske čete zasedle Radgono in Cinurek. ( Brezdelnost in lakota pretijo Nemčiji, poročajo nemški listi. Vsled zasedanja Alzaške- N Izdajatelj in odgovorni in renske province po Francozih nima nemška industrija nič železa, ki so ga dosedaj edino iz teh krajev dobivali. Tudi premoga primanjkuje. Vsled tega računajo, da bo do srede decembra en nriljon delavcev in nastavljencev brez dela. V jeseni je zmrznil skoraj ves krčmpir, ki so ga imeli mnogo nasajenega in ki je jako dobro obrodil, ker so odišli vsi ujetniki, posebno ruski, tako ni bilo delavcev za spravljenje krompirja. Mariborske novice. Na železničarskem shodu v Narodnem domu včeraj popoldne smo delavci zvedeli, kdo je hujskal na štrajk. Mraulagg, Scherbaum, Franz, Kokoschiregg. Torej sami ljudje, ki so si med vojs o miljohe zaslužili, med tem ko je ljudstvo stradalo in krvavelo. Ti ljudje so bili oproščeni vojaške službe, da so lažje ljudstvo izsesavali. In ker vedo, da jim bo Jugoslavija na prste gledala, zato se je 'branijo. Kaj jim je mar ali ima delavec zasiužek 1 Na shodu je bil tudi zastopnik južne železnice inšpektor Vrečko, ki je naznanil, da se naj železničarji takoj vrnejo na delo, sicer bo imelo to za pošameznike hude posledice. „Maribor irt bodoča državna meja" je naslov zelo aktualni knjižici, ki je izšla v Cirilovi tiskarni. Stane 50 v. t Knj žld toplo priporočamo. Dobi se v tiskar i in pri g. Weixl. Mariborska mestna policija Policijski komisar bivšega tižaškega ppiicijskega ravnateljstva dr. Ivan Senekovič je prevzet v službo Narodne vlade SHS v Ljubljani ter prideljen okrajnemu glavarstvi v Mariboru, kjer prevzame vodstvo bivše mariborske mestne policije in vse posle, ki spadajo v ujen delokrog. Slovenska realka v Mariboru. Danes se je otovril v poslopju državne gimnazije 1. razred slovenske realke. Novi dijaki za ta razred se še sprejin jo Pojasnila daje ravnateljstvo gimnazije. Stariši, dajte svoje otroke iz nemških šol v slovenske. Ločitev nemških oddelkov od slovenskih seje na mariborski gimnaziji že izvršila. Na ostalih šolah se izvrši v kratkem. S ovenski stariši, ne puščajte svojih otrok v nemških oddelkih, kjer se ng bodo naučili niti toliko slovenščine, da bi kedaj mogli dobiti boljše službe v Jugoslaviji. Vozni red. Od 3. dec. vozijo začasno sledeči vlaki. Proti Koroški: iz,Maribora ob 4 39 popoldne v Maribor dojde ob 9 zjutraj.' — Maribor (čez Spielfeld) v Ljutomer: iz Maribora ob 7’04 zjutraj, nazaj v Maribor pride ob 9'04 zvečer. — Maribor — Ptuj (Središče): iz Ptuja v Maribor pride ob 6'59 zjutraj, iz Maribora v Središče odide ob 7‘48 zjutraj, iz Središča v Maribor pride ob 609 zvečer, iz Maribor^ v Središče odide ob 7 55 zvečer. — Maribor — Ljubljana: iz Mari- bora proti Ljubljani, odide ob 812 dopoldne in ob 7-35 zvečer, iz Ljubljane v Maribor pride ob 4'46 zjutroj in ob 7-4l zvečer. , Kdo je kriv stavke in zakaj se je sploh stavkalo, tako so se popraševali naši železničarji in delavci, ko jih niso pustili k delu. In rekli so jim gotovi sumljivi ljudje, da morajo stavkali, ker hoče Narodni svet vse militarizi-rati. To je velika laž! Na to nikdo ni mislil! A pravi vzrok stavke je, ker našim nemškutarjem ni všeč, da spada Maribor pod Jugoslavijo. V oči jih bode naše vojaštvo s slovenskimi kokardami, ki je mesto zasedlo, in ker vsled tega ne morejo z nami tako delati kakor hočejo. Ti nemčurji nočejo uvidevati, da se imajo le našemu vrlemu vojaštvu zahvaliti, da niso čete iz fronte ropa e in pokončale njih promoženje Ta nevarnost jim je sedaj minila, urednik: Ferdo Leskovar. — Tiskarna . Kat zato jim je zrastlel greben. Najneumnejše-laži širijo vsaki dan po podkupljenih osebah, da ščuvajo zoper Slovence. In tega ščuvanja mora biti enkrat konec! Nemška olika. Somišljenica nam poroča: V nedeljo so me. nahrulile na ulici elegantno oblečene dame zaradi slovenskega traka z besedami: «Es ist ein Škandal, dass diese Weiber solehe Bandln tragen ! Man soll’s ihnen herunter-reissen!« Stoletja smo mi Slovenci morali gledati, kako so se Nemci na naši zemlji šopirili kakor jež v lesičji lukni; morali smo gledati, kako so nas v Mariboru vednp bolj stiskali v kot, kako Je vsa' poulični fakin izzival z frankfurtskimi traki, in sedaj ko smo si našo. zemljo priborili nazaj in ko se začnemo prosto gibati na njej,(si predrznejo -te nemške