GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA „BORIS KIDRIČ” KIDRIČEVO ŠTEV. 12 December 1972 LETNIK X. Stvarnosti v oci Osnovna organizacija ZK naše tovarne je imela 1. decembra t. 1. svoj redni sestanek. Bil je to res redni sestanek, ' vendar pa vsebinsko precej drugačen od prejšnjih. Sestanku so prisostvovali tudi predstavniki občinskih forumov: sekretar občinske konference ZKS, tovariš Franc Tetičkovič, predsednik občinskega odbora SZDL, tovariš Zdravko Turnšek, podpredsednik občinskega odbora Zveze sindikatov, tovariš Feliks Ba-gar in predsednik občinske konference ZMS, tovariš Zvone Masten. Dnevni red sestanka je obsegal le dve točki — pregled delia OO ZK po pismu in razno. V peturni razpravi so navzoči temeljito ocenili svoje delo in življenje v tovarni. Zanimali so se tudi za vzroke, ki so sprožili govorice o dozdevnem štrajku v OZD Aluminij; te so se širile zunaj podjetja, predvsem v Ptuju. Ostro so obsodili tako izkriv- ljanje dejstev in širjenje neresničnih vesti. Nadalje so kritično obravnavali tudi izdatke za reprezentanco, reklamo in službena potovanja v diržavi in inozemstvu. Ugotovili so, da ni pretiranih in nepotrebnih izdatkov, saj izdatki za reprezentanco ne dosegajo bistvene vso.te in je ta celo nizka, glede na velikost podjetja. Prav tako šo bila službena potovanj a nujno potrebna in nikdar brez potrebe. Varčevanje pa je na mestu na vseh področjih in prav komunisti so prvi poklicani, da se še bolj angažirajo v tej smeri. Podan je bil tudi predlog za formiranje aktiva komunistov delavcev, ki naj bi deloval v okviru občine. (Nadaljevanje na 3. strani) © © © fr © -{X 0 fr 0 ■fr 0 fr © fr © fr © fr 0 fr 0 fr * O *}- © » © 0 xf- O © H* 0 ■fr © fr © ■fr 0 •fr © ■fr Vsem članom naše delovne skupnosti Vsem našim upokojencem in njihovim svoj- cem Vsem poslovnim partnerjem in sodelavcem Krajevni skupnosti in družbeno-političnim organizacijam Kidričevega želim& cSteèe, zadó-oó-Ljótùa un tn&uLfa detmi/ufa uApefam patina maoa [eia 1973 in prav prijetno novoletno praznovanje! Samoupravni organi podjetja in OZD - družbeno politične organizacije podjetja - vodstvo podjetja TGA »Boris Kidrič« Kidričevo in uredniški odbor „Aluminija“ n- © sl- © Sl* 0 0 2f © 2$> ? ? 0 »J- © 2^ © £ © 0 * 0 * 0 * O * O Jj- © 2^ 0 * © © 2^ © ©^©^©•^©-^©^©^☆©☆©☆©☆©☆©☆O)-^©^©-^©-!?- Pripravljamo ustanovitev temeljne organizacije združenega dela Razlik je precej, prikazali bomo le nekaj največjih: 1. UVOD Naloga — čimhitreje uresničiti »delavska ustavna amandmaja« — 21. in 22. dopolnilo zvezne ustave — je v sedanjem času temeljna družbenopolitična akcija. Zakaj? Kaj je v obeh dopolnilih bistveno in odločilno važnega? Kaj se bo zgodilo z uresničitvijo obeh dopolnil, kaj spremenilo, skratka: v čem je bistvo teh dopolnil in kaj je tisto »novo«; kaj ta dopolnila sploh določajo? Poglejmo, v čem je bistvo! Zvezna ustava, sprejeta 1963. leta, je bila že drugič dopolnjena v juliju 1971. Med najvažnejši dopolnili štejemo prav 21. in 22. dopolnilo! Ti dve dopolnili, ki sta začeli veljati takoj, ko sta bili sprejeti, t. j. julija 1971, urejata in uveljavljata bistveno na novo samoupravljanje v delovnih organizacijah: neposredno upravljanje delovnih ljudi, t. j. neposredno odločanje delavcev o vseh bistvenih vprašanjih, ki zahtevajo ustvarjanje dohodka, njegovo delitev, medsebojne odnose ju razpolaganje s sredstvi na vseh ravneh — postaja osnovna in obvezna oblika upravljanja povsod. To neposredno odločanje — upravljanje pa je uresničevano v novi organizaciji, ki jo ustavna dopolnila imenujejo TEMELJNA ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA — s kratico TOZD. 2. KAJ JE TOZD? To je (oziroma bo, ko bo ustanovljena) najmanjša druž-beno-gospodarska celica, tisti del delovne organizacije — podjetja, ki: a) pomeni delovno celoto (tehnološko in organizacijsko) b) v kateri se uspeh skupnega dela delavcev lahko potrdi kot vrednost — bilo na trgu, bilo v delovni organizaciji (podjetju) sami in c) v kateri lahko ustvarjeno vrednost samostojno izrazimo. Tak del podjetja, del torej, ki izpolnjuje naštete pogoje, lahko delavci vsak čas ustanovijo kot TOZD, pri čemer pa ne smejo — biti kršene pravice delovnih ljudi v drugih delih delovne organizacije, — prizadeti interesi in pravice delovne organizacije kot celote in — enostransko spremenjene medsebojne obveznosti. V čem so novosti — v č^m se nova TOZD razlikuje od sedanje organizacije združenega dela (OZD) po našem statutu? — OZD se je formirala s statutom, torej od zgoraj na vzdol, — OZD ima le toliko pravic, kolikor jih določa statut, — Organi OZD so določeni s statutom in delujejo posredno; — OZD je del podjetja kot osnovna enota, torej izvedena od zgoraj navzdol, — Sredstva sedaj ustvarjamo ;n delimo v podjetju kot celoti. Vse navedeno je bistveno drugačno in novo in "c-— realizacijo neposrednega odločanja delavcev na /„fc.i neh in za vsa sredstva. S tem uresničujemo ustavno načelo, da delavci v TOZD ustvarjajo vsa sredstva in z njimi tudi razpolagajo na vseh ravneh. To pa seveda ne pomeni, da lahko in smejo vsa sredstva porabiti izključno v TOZD le zase, ker bodo vezani s sporazumom, z načeli skupnosti in solidarnosti, morajo poravnati obveznosti do družbe in skrbeti tudi za razširjeno reprodukcijo, skratka gospodariti kot DOBRI GOSPODARJI. O vsem, kar smo povedali, bi rekli na kratko naslednje: Temeljne samoupravne pravice TOZD po XXI. ustavnem dopolnilu so: — TOZD bomo lahko formirali le s sporazumom, katerega sprejme zbor delavcev — torej od spodaj navzgor; — TOZD ima VSE pravice, od katerih so bistvene in neodtujljive — ustvarjanje in delitev dohodka, urejanje medsebojnih odnosov in druge; — Organi TOZD bodo tisti, katere bo določila TOZD z odločitvijo zbora delavcev in po sporazumu; — TOZD je osnovna enota, podjetje pa bo že združenje več TOZD s pravicami, katere bo določal sporazum; — TOZD pa pripadajo vsa sredstva in njihova delitev; ta se TOZD ne morejo odtujiti. 1. pravica do ustanovitve TOZD v okviru delovne organizacije; 2. pravica do izločitve TOZD iz delovne organizacije pod pogoji in v okviru zakona; 3. odločanje o delovnih pogojih in o medsebojnih delovnih razmerjih; 4. odločanje o delitvi dohodka; 5. pravica do delitve osebnega dohodka, sorazmerno z u-spehom delavčevega dela in njegovim prispevkom v u-spehu TOZD kot celote — tako iz sprotnega, kot iz minulega dela; 6. odločanje o uporabi sredstev razširjene reprodukcije. Vsako od teh pravic bo seveda potrebno še naprej razčleniti in precizirati, pri čemer pa se bo potrebno držati tudi načel in določb zakonov, ki že veljajo ali bodo šele sprejeti. 3. UPRAVLJANJE V TOZD Ustavna dopolnila so tudi določila, da izvršuje samo-upravljalec svoje samoupravne pravice v TOZD neposredno. Kaj to praktično pomeni? Organ samoupravnega odločanja v TOZD ne bo več_iz-voljeni delavski svet — temveč zbor vseh delavcev — zbor delovne skupnosti. Ta bo lahko določene upravljavske pravice zaupal s splošnim aktom (statutom ali pravili TOZD) svojim organom, razen tistih pravic, ki so neodtujljive po ustavi sami. Rušenje katodnega Samoupravni organi bodo torej imeli le posebna in omejena pooblastila, samo v takšnem obsegu, da bo omogočeno smotrno vodenje delovnega procesa. Neodtujljivih pravic pa ne bo mogoče prenašati na nikogar. O teh pravicah bodo odločali delavci neposredno — bilo na zborih, bilo z referendumom, kakor bo pač najbolj smotrno glede na proizvodni proces in možnosti. Vse to bo moralo biti določeno v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi TOZD in v splošnih aktih TOZD in podjetja kot združenja TOZD. 4. AKTI TOZD IN PODJETJA Govorili smo o samoupravnih sporazumih, ne da bi povedali, kaj je to. Temeljni samoupravni predpis podjetja ne bo več statut, kakor doslej. Tak temeljni samoupravni predpis bo dogovor vseh TOZD, zapisan v posebnem aktu, ki mu pravimo — samoupravni sporazum. Vsi drugi splošni akti bodo imeli temelj v tem samoupravnem sporazumu — (statuti, pravila, pravilniki, itd.). Samoupravni sporazum ne bo sprejel ali izdal nek organ upravljanja (statut je sprejel delavski svet), temveč ga bodo sprejemali delavci na zborih, podpisali pa za to posebej izvoljeni in pooblaščeni delegati TOZD. Tak sporazum mora. biti sprejet seveda v vseh TOZD. Ali bodo ta sporazum sprejemali delavci na zborih delavcev ali pa na referendumu, bomo morali šele določiti, potem ko bomo ugotovili dejanske možnosti glede na delovni proces, izmensko delo, možnosti glede udeležbe na zborih in drugo. Sporazum tudi ne bo mogel biti rezultat preglasovanja, temveč bo lahko le rezulta,t dogovora vseh TOZD, tako da bo sprejemljiv za vse TOZD. V vsaki pa bo seveda odločala dela elektrolitske celice večina delavcev. Ostale akte pa bomo sprejemali na način in ob pogojih, ki bodo določeni v samoupravnem sporazumu. Za podjetje kot celoto bodo veljali le tisti splošni akti in v takšnem obsegu, kot bo to določil samoupravni sporazum o ustanovitvi TOZD. S takim sporazumom pa seveda ne bodo mogle biti prenesene na podjetje neodtujljive pravice, o katerih je že bilo govora. 5. USTANOVITEV TOZD Da bi lahko TOZD dejansko zaživele, jih bo potrebno ustanoviti. Bistveno vprašanje pa je — kako? Ustanovijo jih zbori delavcev. Da bi ustanavljanje potekalo organizirano, pa so potrebne priprave. V pripravah moramo najprej ugotoviti, kateri deli podjetja izpolnjujejo ustavne pogoje za TOZD, kako naj bi razdelili premoženje in obveznosti, kaj bomo določili v samoupravnem sporazumu. Obenem je potrebno vse delavce seznaniti z bistvom TOZD, s postopkom za njihovo ustanovitev. Za pripravo vsega navedenega je ustanovljena posebna komisija CDS, ki je že določila delovni program in skupine, ki pripravljajo material. Sočasno s pripravo materiala pa bi naj bili informirani tudi člani delovne skupnosti; najprej organi upravljanja po OZD in organi družbeno-poli-tičnih organizacij. Ko bo o-pravljeno to informiranje in bodo pripravljeni elaborati, pa bodo informirani vsi delavci na zborih delovnih ljudi po OZD. Informiranje pa mora sočasno potekati tudi po tovarniškem glasilu. Ta sestavek naj bi po3~—'~-val organom upravljanja OZD, družbeno-političnim organizacijam in delavcem osnovne informacije, ki bodo postopno vse bolj konkretne, odvisno pač od pripravljenih materia-io^ in razčiščenih vprašanj. Cim boljše in čim hitreje bomo opravili to delo. tem hitreje bomo prišli do TOZD. —IK Ukrepi, izvršeni v letu 1972 Ena od osnovnih nalog OO ZK v podjetju bo krepitev organizacije v dveh smereh: v kvaliteto de>la komunistov in v številčno krepitev organizacije. V zadnjih letih je odšlo vedno več članov, kot jih je prišlo ali pa smo jih sprejeli. Socialno razlikovanje in u-krepi proti njem je prav tako važna naloga komunistov v podjetju. Nujno bo potrebno skrbeti še bolj, kot dosedaj, za primerna stanovanja delavcev z nižjimi osebnimi dohodki, za rekreacijo delavcev. Vrata počitniških domov je treba na široko odpreti prav tem zaposlenim. Na sestanku je bilo kritično ocenjeno tudi delovanje komunistov med pripravami za solidarnostni akciji, ki sta bili v zadnjem času. Prav na tem področju se nismo preveč izkazali. Nismo dokazali tiste stopnje solidarnosti, kot smo jo že tolikokrat v preteklosti in kakršno so od nas pričakovali. Dopustili smo, da so nekateri posamezniki širili razne parole, ki nikakor niso bile v prid solidarnostni akciji. Več aktivnosti komunistov bi bilo ob taki priložnosti vsekakor potrebno. Razprava se je nanašala tudi na odnos-e med ljudmi, predvsem med mladimi in sta- rejšimi strokovnjaki. Nekaj motenj je bilo med strokovnim kadrom in neposrednimi proizvajalci, katere pa je mogoče z obojestransko dobro voljo odpraviti. S tem, da so mlajši strokovnjaki prevzeli pobudo v svoje roke, ni razrto-ga za nesoglasja med generacijama in jih po besedah disku-tantov tudi ni. Edino, kar bi med strokovnim kadrom lahko povzročalo probleme, je v premajhni zasedbi -— premalo je strokovnjakov. Se posebej je to opazno, če primerjamo podobna podjetja v državi, ki so dobila sodobno tehnologijo že ob začetku, imajo pa zelo močne ekipe strokovnjakov. Naša naloga je, da stremimo za čimbolj šo strukturo zaposlenih, od neposrednega proizvajalca do vodilnih delavcev. Prav tako je naloga vseh, da z vsemi silami gremo v obnovo proizvajalnih sredstev in posodobitev tehnologije. Le z boljšo kvaliteto in večjo produktivnostjo bomo lahko stopali vzporedno z ostalimi proizvajalci aluminija doma in v svetu. O dosedanjem gospodarjenju, doseženih rezultatih in o perspektivi podjetja je podal izčrpen pregled glavni direktor, tovariš Milan- Krajnik. Izvleček iz njegovega poročila podajamo v nad-aljevanju tega sestavka. — da je od 1. junija naprej praktično bil ves izvoz za našo delovno organizacijo neinteresan-ten, medtem ko se je interes za uvoz proizvodov pri vseh predelovalcih aluminija, bistveno povečal ravno na račun nižjih kursov za uvoz aluminija z vzhoda in pa ugodnih kreditnih pogojev; — zaradi tega smo se predvsem v drugi polovici letošnjega leta o-rientirali s prodajo naših proizvodov močneje na domače tržišče, kar pa je seveda imelo določene posledice v likvidnostni bilanci — NEREŠENA SISTEMSKA VPRAŠANJA — Grupacija proizvajalcev aluminija je od Zveznega izvršnega sveta zahtevala rešitev vrste problemov: izenačitev kursa med izvozom in uvozom, znižanje carinskih dajatev na uvožene surovine za 4 °/o in povečanje stimulacije pri izvozu. Ravno tako smo zahtevali tudi povečanje cen aluminija na 512 US dol., kar je bil dogovor naše grupacije. Vsa ta vprašanja so še vedno nerešena in bistveno vplivajo na rezultate gospodarjenja. NOTRANJI VPLIVI — Najvažnejši med njimi so naslednji: — zastarela tehnologija, predvsem v OZD Aluminij, in velika dotrajanost opreme Navedel bi le najbolj bistvene, s katerimi smo poskušali doseči dolgoročno orientacijo podjetja in rešitev kratkoročnih vprašanj, povezanih s problematiko našega podjetja in z ukrepi, ki so negativno delovali na gospodarjenje v letu 1972: — takoj v začetku leta smo formirali naslednje ekipe strokovnjakov z naslednjimi nalogami: ekipo strokovnjakov, ki ima nalogo, da pripravi rekonstrukcijo e-lektroliz, nadalje ekipo napore v smeri, da bi odprli delovno organizacijo do republiških forumov in naših poslovnih partnerjev močneje, kot dosedaj, posebno še na področju usklajevanja naših konceptov razvo- izmenjave tehnoloških izkušenj; — rešiti surovinsko bazo, posebno boksite in elektriko; — uresničiti pravilnik o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v skladu z naši- Zunanji vplivi ja z republiškimi plani in Iz strojne delavnice Od zunanjih vplivov bi o-menil predvsem naslednje: — Devalvacija, ki je bila izvršena v decembru, nam je v letošnjem letu bistveno vplivala na stroške in višino ostanka dohodka. Cene naših surovin so se po devalvaciji povišale za okrog 1 milijardo 700 milijonov dinarjev. Če k temu prištejemo še devalvacijo, ki je bila izvršena v sredini leta 1971, potem je ta porast cen, ki se je odrazil v letu 1972, še mnogo višji in težji, ob upoštevanju dejstva, da smo do 1. junija imeli zamrznjene cene za naše proizvode. — POLITIKA CEN — Akt o oblikovanju cen po zamrznitvi, katerega je sprejel Zvezni izvršni svet, ni v ničemer vplival na povečanje dohodka v naši delovni organizaciji iz naslednjih razlogov: Izvršni svet ni upošteval predloga grupacije proizvajalcev aluminija, da je cene za primarni aluminij treba določiti v višini 512 US dol. za tono aluminija, temveč je odobril poveča- nje cen le na bazo 495 US dol. za tono aluminija. Podražitve na področju surovin, katere je dovolil Izvršni svet, odnosno povečanja so bila tako velika, da nam praktično niso predstavljala možnosti za doseganje boljših rezultat tov gospodarjenja. Analiza cen naših proizvodov pokaže, da je proizvodnja primarnega aluminija brez vsakega dohodka, medtem ko ustvarja podjetje akumulacijo le na artiklih, katere dalje predelujemo, to je predvsem jpri zlitinah. V ta namen je tudi proizvodnja zlitin v letošnjem letu bila bistveno povečana. — DEVIZNI SISTEM — Značilnosti ukrepov na tem področju za našo delovno organizacijo so naslednje: — država je ukinila del stimulacije za izvoz proizvodov aluminija. Izenačila je izvozni kurs med zapadni-mi in vzhodnimi deželami. Še vedno pa je stimuliran uvoz z vzhoda z nižjim kursom, kot je to na zapadu. Ti ukrepi so imeli naslednje posledice: v domala vseh organizacijah združenega dela, posebno še v kotlarni, kar povzroča česte zastoje v proizvodnji, neugodno vpliva na doseganje boljših normativov in povečuje stroške proizvodnje in poslovanja; — premajhna investicijska vlaganja, predvsem v rar cionalizacije, manjše in večje, ki bi pozitivno vplivale na produktivnost dela in na višino stroškov; — nezagotovljena surovinska baza, predvsem na področju boksitov, katere uvažamo iz Avstralije odnosno plačujemo domačim rudnikom, ki so v okviru integracije Energoinvesta, po izredno visokih cenah. Tu je omeniti tudi lokacijski faktor, ki nam povzroča visoke prevozne stroške; — nizka produktivnost dela na vseh nivojih, povezana s vprašanji tehnološke discipline in iskanjem bolj optimalnih rešitev za doseganje ugodnejših rezultatov. strokovnjakov, ki ima nalogo, da razvije določene proizvodnje v okviru sedanjega obsega, kot je nadaljnja predelava odpadkov aluminija, lastnih in tujih, ekipo strokovnjakov, ki ima nalogo, da sestavi sanacijski program Glinice glede na razvojne načrte podjetja; — izvršena je bila vrsta ukrepov na področju povečanja produktivnosti dela, predvsem z boljšo organizacijo in pripravo dela, kot tudi z mehanizacijo dela. Ti ukrepi naj bi že letos in tudi v bodoče omogočili postopno zmanjševanje delovne sile za odstotek upokojitev; — mnogo naporov je bilo vloženih v smeri zagotovitve potrebne električne energije za rekonstrukcijo in vnašanje našega programa razvoja v srednjeročni program razvoja Slovenije. Problem je še vedno nerešena energetska situacija Slovenije. V okviru razvojnega programa smo vlagali mi internimi akti in samoupravnimi sporazumi; — izpopolniti sistem obračuna stroškov; — zagotoviti skladnejše delovanje služb z določanjem konkretnih planskih ciljev in njihove realizacije; — izpolnjevati kadrovsko politiko in izboljšati kadrovsko strukturo podjetja; — na področju narodne obrambe v smeri njene krepitve; potrebno je še krepiti zavest članov našega kolektiva; — na področju finančnih sredstev — ta zagotoviti za rekonstrukcijo, o kateri bo predhodno razpravljal celoten kolektiv; — na področju samoupravlja^ nja izpopolnjevati in razvijati samoupravno organiziranost podjetja s poudarkom na organiziranje temeljnih organizacij združenega dela; — na področju organizacije sprejeti novo organizacijo, ki bo v večji meri omogoči- (Nadaljevanje na 4. strani) Skupno stanovanje — Jože, smem brati knjigo, dokler ne. zaspim? — Naj bo, ampak niti minute dalje! sedanje odnose in dosežemo sporazume o bistvenih ekonomskih in organizacijskih vprašanjih. Ta pot je daljša in zahtevnejša. Zanjo je potrebno več strokovnega dela, posvetovanj in dogovarjanj. Naša komisija se je soglasno odločila za daljšo pot. V sedanji fazi priprav še ni mogoče reči, katera vprašanja bodo težje in katera lažje rešljiva, kaj vse bo potrebno še napraviti in analizirati, da bodo samoupravni sporazumi sprejemljivi za vse sedanje in bodoče dele podjetja. Zavedamo se, da to delo ne bo lahko, posebno še, ker je podjetje ravno v sedanjem trenutku doživelo bistvene organizacijske in kadrovske spremembe, ker ima tudi ekonomske, proizvodne in stabilizacijske težave, v katerih pa so sedaj več ali manj vse delovne organizacije. Kakšna vprašanja bodo vznikla v času priprav materiala in razpravah, bo mogoče ugotoviti šele takrat, ko bodo materiali konkretno zasnovani in ko bomo definirali teze in bomo morali razčiščevati po sedanjih OZD morebitne sporna vprašanja. Zaradi povedanega moramo vsi intenzivno sodelovati, predvsem pa morajo vsi komunisti in družbeno-politične organizacije izpolniti svoje naloge, ker bo drugače tudi komisija brez moči in možnosti, da bi svojo nalogo činaprej in čimbolj zadovoljivo opravila. Vsi načrti elaboratov so bili narejeni in na seji komisije 2. decembra 1972 tudi potrjeni. Skupine sedaj po teh načrtih pripravljajo elaborate. Surovinska baza (Nadaljevanje s 3. strani) la doseganje optimalnejših rezultatov in izraziteje o-predeljevala odgovornost posameznikov in OZD. Prav tako jo je potrebno še nadalje izpopolnjevati, predvsem v mikro smislu, kar je konstantna naloga; — delovati v smeri spremembe pogojev gospodarjenja, pogojev, na katere vplivajo sistemske rešitve oblastnih organov. Vsi navedeni ukrepi imajo za nalogo stabilizirati obstoječo proizvodnjo in predstavlja- jo konkretno nalogo za slehernega člana delovne skupnosti. Iz navedenih ukrepov je jasno razvidno, da niso vsi povsem realizirani ali pa so nerealni v zadovoljivih rezultatih. Našteti ukrepi ne predstavljajo samo kratkoročnih nalog, temveč tudi dolgoročne naloge, katere bo treba stalno dopolnjevati v smeri izhodišč družbeno-ekonomskega razvoja za leto 1973, ki so delno znana in objavljena v nekaterih materialih Zveznega izvršnega sveta in 36. seje CK Zveze komunistov. Analiza notranjih vplivov Produktivnost našega naslednja tabela: pod jetja za preteklih pet let kaže Leto Število zaposlenih Proizvodnja glinica indeks aluminij indeks 1968 1942 100,00 100,00 1969 1935 103,14 101,43 1970 1898 108,69 100,10 1971 1896 106,75 94,38 Predvideno 1972 1892 110,98 95,36 je, predsedniki organov upravljanja in funkcionarji druž-beno-političnih organizacij O tej seji komisije je bil v 11. številki ALUMINIJA objavljen članek »TOZD — konkretno« in so bili člani kolektiva še posebej obveščeni z razmnoženim OBVESTILOM. SESTAVA ELABORATOV — Določene so bile 4 delovne skupine s po 3 člani; te naj bi pripravile naslednje elabora-te: 1. ocena sedanjih samoupravnih odnosov v tovarni z a-nalizo, 2. ekonomski elaborat o sedanjem stanju in z bilanco vloženih sredstev po OZD, 3. tehnični elaborat, 4. organizacijski elaborat. Skupina pripravi najprej delovni načrt, katerega mora predložiti komisiji do 22. novembra, ko je bila določena seja komisije. Tega dne sta bila predložena le dva načrta: za ekonomski in tehnični elaborat. Seje pa ni bilo, ker so na sejo prišli le trije člani — vsi drugi pa so se opravičili, ker so bili zadržani ali pa so bili odsotni iz podjetja. Nova seja komisije je bila določena za 24. november. rih bo šele možna dejanska razprava. Za ustanovitev TOZD sta možni dve poti: — krajša — da TOZD ustanovimo takoj s sklepi zborov delavcev in šele nato pričnemo sestavljati analize in razčlenjevati odnose in — daljša — da najprej opravimo analize in razčistimo odnose, t.j., da najprej pridemo do »čistih računov«, nato pa ustanovimo TOZD. Prvo pot odklanjajo tako izkušnje delovnih organizacij, ki so TOZD na ta način že ustanovile, kakor stališča ZK in sindikatov, pa tudi vsi teoretični delavci, ki se ukvarjajo z uveljavitvijo ustavnih a-mandmajev. Pri ustanavljanju TOZD namreč ne gre samo za formalno-pravno spremembo strukture podjetja, temveč za bistveno ekonomsko in politično spremembo v odnosih med posameznimi organizacijskimi enotami znotraj podjetja in za uveljavitev neposrednega odločanja delavcev v organizacijski enoti — TOZD in v podjetju kot celoti. To bistveno spremembo odnosov pa je mogoče doseči le tedaj, če najprej razčistimo Priprave za črpanje Podjetje ne razpolaga z lastnimi izvori surovine in te nabavlja od raznih ponudnikov. Tendenca nabave surovin je, da te nabavljamo po najbolj ugodnih pogojih — na domačem trgu. Ostale surovine, katerih na domačem trgu ni mogoče nabaviti ali pa so na domačem trgu dražje, nabavljamo iz uvoza. Ugotavljamo, da smo prisiljeni kupovati surovine po znatno višjih cenah, kot ostala evropska industrija aluminija, to pa predvsem zato, ker domači proizvajalci prilagajajo cene vedno uvoženi fco jugo-meja, zato so v ceni domače surovine zajeti tudi stroški prevoza, vse u-vozne dajatve, luški stroški itd. BOKSIT Tako je pri boksitu cena fco inozemski rudnik 115,57 din, medtem ko je cena domačega boksita fco rudnik 230,82 din s tem, da je cena fco Kidričevo za uvozni boksit 303,76 din, za domači boksit pa 309,20 din. To pomeni, da inozemski proizvajalec aluminija, ki je lociral svojo tovarno v bližini izvora surovine — boksita, lahko tega v svojem tehnološkem postopku kalkulira za cca 67,5 % ceneje kot mi. Domače tržišče boksita ne more povsem pokriti naših potreb in smo bili dosedaj prisiljeni približno polovico boksita uvozi-(Nadaljevanje na 6. strani) Dodajanje topila Elaborati morajo biti pripravljeni do 15. januarja 1973. Komisija je nadalje sklenila, da bodo izvedeni seminarji za člane organov upravljanja podjetja in družbeno-po-litičnih organizacij potem, ko bodo po posvetovanjih v OZD lahko pripravljene teze o tem, kateri deli tovarne bi imeli pogoje za ustanovitev TOZD, teze o dohodku in njegovi delitvi ter teze o samoupravnih organih, t.j. takrat, ko bo lahko razprava že konkretna. Članom komisije je bil posredovan tudi študijski material, katerega je izdala v obliki brošure Zveza sindikatov Slovenije, in material, objavljen v reviji »Organizacija in kad ri«. Nadaljnjo izdelavo okvirnega delovnega programa pa bo komisija uresničevala postopoma, kakor bodo opravljene predhodne naloge, predvsem naloge, določene s sedanjim delovnim programom. Zavedamo se, da je potrebno delati pospešeno, vendar ne1 na škodo dobrih priprav v delovni skupnosti, ker moramo informirati in zainteresirati slehernega člana kolektiva, da bo dejansko moral odločati. Do poglobljenih razprav med člani delovne skupnosti pa bomo lahko prišli šele potem, ko bodo pripravljeni konkretni elaborati, na podlagi kate- Delo pri ustanavljanju TOZD Z delom pri uveljavitvi 21. in 22. ustavnega dopolnila smo začeli dejansko že v decembru preteklega leta, ko smo začeli uveljavljati novo organizacijo podjetja, temelječo na 4 organizacijah združenega dela: — OZD Aluminij, Glinica, Vzdrževanje in delovna sredstva in Skupne službe. To delo je bilo dokončano v maju t.l. s sprejetjem pravilnika o organizaciji dela in sistemizaciji ter dopolnili statuta. Sledile so volitve v organe upravljanja — centralni delavski svet in delavske svete OZD, odbore in komisije. Novi CDS je nato v septembru ustanovil posebno komisijo za ustanovitev TOZD z nalogo, da pripravi materiale in organizira v kolektivu široko razpravo o možnostih za ustanovitev TOZD, pripravi osnutke sporazumov in drugih splošnih aktov ter komisiji določi okvirni delovni program. Komisija je na seji 6. novembra (prej se ni mogla sestati, ker je bil zadnji član komisije imenovan šele 30. oktobra 1972) določila delovni program za informiranje kolektiva, program in delovne skupine za pripravo materialov: INFORMIRANJE KOLEKTIVA naj bi v sedanji fazi opravili na skupnih sejah DS OZD in komisij, na sejah organov družbeno-političnih organizacij in zborih delavcev po OZD. Tu bi obrazložili bistvo ustavnih dopolnil, bistvo TOZD in način njihovega formiranja. Nosilci tega dela so člani komisi- Tabela je sestavljena od leta 1968 dalje, ker v zadnjem obdobju petih let TGA ni bila prizadeta z omejevanjem dobave el. energije, oziroma, ni imela redukcije. Iz tabele je razvidno, da bo proizvodnja glinice po sedanjih predvidevanjih letos večja za 10,98 %, nasprotno pa bo proizvodnja aluminija letos nižja za 4,64 °lo v primerjavi z doseženo proizvodnjo v letu 1968. Dinamika porabe električne energije za obdobje 1968—1972 — za 1 tono elektrolitskega a-luminija: Leto Indeks 1968 100,00 1969 98,69 1970 98,89 1971 101,25 1972 (I X) 101,54 Na vsako tono je torej porabljenih 536 kWh več, kot je predvideno po planu, kar predstavlja pri povprečni letošnji ceni (do X/72), 0,1173 din/kWh za 62,87 din višje stroške od planskih — po toni. V devetmesečni proizvodnji aluminija so dejanski stroški električne energije zaradi večje porabe od planirane višji za 2,116.000 din. Porabo ostalih surovin v času januar — oktober kažejo naslednji indeksi: 100,58 86,19 103,97 96,15 100,00 102,30 100,00 98,92 102,23 boksit NaOH para mazut glinica an. masa kriolit petrolkoks katranska smola Z ZASEDANJA CDS: Poslovnik za kolektivne izvršilne Obravnava tričctrtletnega obračuna je bila poglavitna točka 3. zasedanja centralnega delavskega sveta; to je bilo 7. novembra 1972. Glavni direktor in direktor finančnega sektorja sta seznanila člane centralnega delavskega sveta z doseženimi poslovnimi in finančnimi rezultati. Razpravljali so tudi. o poročilih, katera so podali direktorji organizacij združenega dela. Člani centralnega delavskega sveta so opozarjali na razno problematiko, celotni centralni delavski svet pai je bil mnenja, da je potrebno čim-prej pripraviti program in začeti s sanacijo kotlarne, tako da bo problematično stanje kotlarne Urejeno za obseg takšne proizvodnje, kot jo imajo sedaj. Zaradi tega je naročil strokovnim službam podjetja, da takšen program pripravijo; ta pa naj ne bo vezan na razširitev oz. preusmeritev proizvodnje glinice. V zvezi s tričetrtletnim obračunom je centralni delavski svet razpravljal tudi o obračunu stimulativnega dela o-sebnih dohodkov in sklenil, da je treba z obračunom osebnih dohodkov za mesec oktober obračunati še dodatnih 70 % osebnega dohodki za vse člane kolektiva po pogojih, ki so veljali za izplačilo stimulativnega dela osebnih dohodkov ob prejšnjem obračunu dodatnega osebnega dohodka. Na ta način je akontacijo o-siebnega dohodka obračunati in izplačati stimulativni del za čas od 1. junija do 31. oktobra 1972. Centralni delavski svet se je seznanil s tričetrtletnim obračunom. — Dopolnitve pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov Potem, ko je po sklepu centralnega delavskega sveta bil ponovno izveden postopek za ocenitev nekaterih delovnih mest, je centralni delavski svet sprejel spremembè in dopolnitve pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov. Nove ocenitve so bile sprejete za naslednja delovna mesta: OZD Aluminij: direktor 1450 točk, vodja tehnološke priprave dela 1330 točk, vodja operativne pripra- ve dela 1300 točk, vodja predelave aluminija 1330 točk, nadzornik vzdrževanja 968 točk. OZD Glinica: direktor 1450 točk, vodja tehnološke priprave dela 1330 točk, vodja operativne priprave dela 1168 točk, planer za surovine 815 točk, strojnik nizkotlačnih parnih kotlov 696 točk. OZD Vzdrževanje in delovna sredstva: direktor 1450 točk, vodja operativne priprave de-dela 1171 točk. OZD Skupne službe: vodja laboratorija za meritve 1295 točk, vodja eliektronsko-račun-skega centra 1330 točk, programer I 1120 točk, programer II 870 točk, operater na raču- nalniku 860 točk,, operater za pripravo kartic 590 točk, organizator I 1120 točk. Osebni dohodki bodo po teh spremembah in dopolnitvah pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov obr ačunavani : a) za delavce, ki so s 1. oktobrom 1971 že bili na delov- nih mestih v ERC-u, od 1. oktobra 1972 dalije, za delavce, ki so prišli v ERC pozneje, pa od dneva prihoda; b) za delavce, ki imajo začasne zadolžitve za delo, od 1. januarja 1972; c) za v. d. direktorje, od dneva imenovanja po delavskem svetu, t. j. od 17. decembra 1971. — Poslovnik o delu kolektivnih izvršilnih organov 2e dalj časa je bila prisotna potreba po poslovniku o delu kolektivnih izvršilnih organov. Prevladalo je mnenje, da bi imeli v podjetju enoten poslovnik za vse kolektivne izvršilne organe. Odbor za samoupravne odnose in obveščanje je dal tako pripravljen osnutek poslovnika o delu kolektivnih, izvršilnih organov v javno razpravo zato, ker je takšen poslovnik, ki velja za vse kolektivne izvršilne organe, potrebno sprejeti kot splošni ,akt podjietja, torej po postopku, Iki je v statutu predpisan za sprejem splošnih aktov. Centralni delavski svet je poslovnik sprejel in objavil. — Zasedba delovnih mest z razliko dveh stopenj kvalifikacij organe Centralni delavski svet je razpravljal o predlogu odbora za kadre, družbeni standard in varstvo pri delu, da bi naj kolektivni izvršilni organi ne razporejali delavcev na taka delovna mesta, kjer bi imeli za dve, stopnji nižjo kvalifikacijo, kot je predvidena v sistemizaciji. Centralni delavski svet je vrnil odboru za kadre, družbeni standardi in varstvo pri delu v pohovno proučitev predlog o prepovedi razporejanja delavcev na delovna mesta z za dve mesti nižjo kvalifikacijo in mu naročil, da celotni predmet temeljito prouči, tako da ne bi bil sklep, katerega bo o tem sprejel centralni delavski svet, takšen, da bi onemogočal nameščanje delavcev na tista delovna mesta, za katera strokovno izobrazbo ni mogoče pridobiti izven podjetja. — Odprodaja odpadnega materiala članom delovne skupnosti . Na predlog odbora za proizvodnjo in poslovno politiko je centralni delavski svet sklenil, da je -ukiniti prodajo raznega odpadnega materiala članom kolektiva. Ves odpadni material bo naše podjetje v bodoče prodajalo podjetju, ki odkupuje odpadni material. — Imenovanje predstavnika podjetja za skupščino Splošne vodne skupnosti Drava-Mura Maribor Za predstavnika podjetja za Skupščino Splošne vodne skupnosti Dravai-Mura v Mariboru je bil imenovan Gvi-don Šalamon, diplomirani pravnik, referent za pravne zadeve našega podjetja. — Celjenje proti gripi Centralni delavski svet je določil cepljenje proti gripi za vse člane delovne skupnosti. Sočasno je odobril 50 % stroškov cepljenja, kar znaša za dvakratno cepljenje 18.050 din, drugo polovico stroškov cepljenja pa bo pokril Zavod za zdravstveno varstvo Maribor. Na tej seji je centralni delavski svet še: — sklenil, da zaradi proslave tovarniškega praznika 21. no- (Nadaljevanje na 8. strani) Tudi pesem mladih je pozdravila naš praznik — praznik naše tovarne OBISKALA NAS JE ITALIJANSKA SINDIKALNA DELEGACIJA Zanimanje za naše samoupravljanje 28. novembra Se je mudila v našem podjetju italijanska sindikalna delegacija, v kateri so bili predstavniki sindikatov raznih strok. Ta sindikalna delegacija je bila v Sloveniji gost republiških sindikatov in občinskega sindikalnega sveta Ptuj. Pri nas so jo sprejeli Viktor Markovič, predsednik osnovne organizacije sindikata, Stanko Debeljak, dipl. ing., podpredsednik in Voj o Veličkovič, tajnik. Delegacija si je pod strokovnim vodstvom najprej ogledala potek proizvodnje v naši tovarni, nakar se je s predstavniki sindikata pogovarjala o nalogah sindikatov; predvsem se je zanimala za organizacijo in funkcioniranje samoupravljanja v našem podjetju. S tega področja so člani delegacije zastavljali najrazličnejša vprašanja), kot: kakšna je struktura samoupravljanja, kako ustvarjamo in u-gotavljamo dohodek, kako dohodek delimo, ikialkšan je vpliv samoupravnih organov pri razširjeni reprodukciji, kako delimo osebne dohodke, kakšni so osebni dohodki delavcev, delavcev v administraciji, naj-višji in majnižjli' osebni dohodki itd. Člani delegacije so tudi povedali, s čim se ukvarjajo i-talijanski sindikati, kakšne probleme imajo in na kakšen način jih rešujejo. Delegacija je bila vezana na protokol, zato v slabi uri, ki so jo imeli na raizpalaigio za razgovore, ni bilo mogoče povedati vsega, kar je zanimalo člane delegacije in predstavnike sindikalne organizacije našega podjetja. K.-n. Z zanimanjem so sledili člani italijanske sindikalne delegacije odgovorom naših predstavnikov o organizaciji samoupravljanja v našem podjetju... (Nadaljevanje s 4. strani) ti. pri taki situaciji cen, kot je prikazana in pri izenačeni dobri kvaliteti uvoženega boksita ob zgoraj navedeni situaciji cen, pa je za premisliti, če se domači boksit sploh še splača nabavljati. Situacija boksita je komplicirana toliko bolj, ker boksit uživa pri izvozu posebno stimulacijo, ki rudnikom omogoča izvoz in katero rud- niki tako vkalkulirajo v domačo prodajno ceno. PETROLKOKS Pri petrolkoksu je situacija približno enaka. Inozemski proizvajalec aluminija, ki je primemo lociran izvorom pe-trolkoksa, lahko tega kalkulira v svoj proizvod s 649,90 din, medtem ko ga naš proizvajalec prodaja nam po 1.000 din; to pomeni, da je petrolkoks v kalkulaciji cene aluminija vkalkuliran za 35 °/o nižje kot petrolkoks v naši kalkulaciji. Fco Kidričevo stane uvozni petrolkoks 1.052 din, domači pa 1.054 din. Pripominjamo, da domačega petrolkoksa ni mogoče dobiti v potrebnih količinah in smo ga v vsakem primeru prisiljeni uvažati. JKovoletni ha ha...! k on& N£LIk7= fDNOST Imam občutek, kot da bi me nekdo v zemljo zabijal — No, no, kam pa s temi vitamini? — Tovariš, tebe pa en d... briga, kje bom silvestroval! LUŽINA Situacija pri lužini je naslednja: Domača cena lužine je 2.000 din/t, medtem ko je cena lužine fco dobavitelj v inozemstvu največ 1.300 din, kar predstavlja ravno tako za 42,5 odst. nižjo ceno lužine za ino-zemce, kot je naša cena lužine — za našo proizvodnjo. Enaka situacija velja za o-stale surovine, kot so sintetični kriolit, elektrodna smola, sili-cij-metal, itd. Že samo dejstvo, da so praktično vse surovine v naši kalkulaciji zajete z viš- jimi cenami kot surovine, katere lahko nabavijo inozemski proizvajalci aluminija v njihovih deželah, nas postavlja v neenak položaj z njimi in je zaradi tega težko biti konkurenčen s svetovnimi proizvajalci aluminija. Zgoraj prikazano situacijo bi se dalo nekoliko omiliti, če bi pri uvozu bili povsem ali pa vsaj delno opravičeni plačevanja carine in uvoznih taks. V tem smislu smo že večkrat pri merodajnih državnih organih vložili zahtevke, toda do-sedaj še niso bili ugodno rešeni. Orijentacija prodaje v letu 1972 Vse do začetka junija pa cena aluminija, ki je bila takrat 7492 din, kljub našim številnim urgencam še ni bila revidirana; čeprav so cene aluminija na zunanjem trgu bile zelo nizke, smo pri izvozu dosegali približno adekvatno ceno domači ceni ter smo zaradi tega v prvem polletju izvozili okrog 9.000 t aluminija. S 26. majem nam je bilo odobreno povečanje cene za 12,3 %>. Zaradi zvišanja cene aluminija na domačem trgu je ta postal interesantnejši kot inozemski trg in smo zaradi tega politiko prodaje spremenili: v drugem polletju smo izvozili le manjše količine aluminija, ki predstavljajo v glavnem obveznosti iz sklenjenih pogodb v I. polletju. Inozemski trg se je sicer nekoliko popravil — za cca 20 US dol. pri toni —, kar predstavlja okrog 5% od cene aluminija, toda kljub temu še vedno ni interesanten v primerjavi s ceno domačega tržišča. Perspektive prodaje v I. 1973 Pred kratkim je bila napravljena bilanca proizvodnje in potreb aluminija za celo grupacijo aluminija v okviru Gospodarske zbornice Jugoslavije. Iz bilance sledi, da vso domačo proizvodnjo lahko plasiramo na domačem tržišču in da je potrebno uvozili še 62.000 t aluminija iz drugih držav. Od te količine je z nih držav, medtem ko bodo morali 29.000 t še najti. Interesentov za našo proizvodnjo iz kroga domače predelovalne industrije je več, kot naše kapacitete lahko nudijo. Če nas situacija likvidnosti ne ho drugače prisilila, bomo vse količine lahko prodali na domačem trgu. Pričakujemo meddržavnimi sporazumi žago- tudi izboljšanje situacije na tovljen uvoz 33.000 t iz vzhod- svetovnem tržišču aluminija. Nekateri kazalci kadrovskega dela V zvezi z razpravo o problematiki .katero načenja Pismo tovariša Tita, smo obdelali nekaj značilnih področij kadrovskega dela: 1) stanovanjsko problematiko 2) fluktuacijo — prihod in odhod članstva ZK 3) kadrovanje na vodilna delovna mesta 4) sestav organov upravljanja glede na članstvo v ZK 1. Značilnost naše delovne skupnosti pri reševanju stanovanjskih vprašanj zaposlenih je odsotnost domala vsake resnejše problematike. Menimo celo, da se glede urejenosti stanovanjskih vprašanj zaposlenih uvrščamo v sam vrh jugoslovanskih gospodarskih organizacij. V našem podjetju namreč ni delavca, ki bi moral dalj kot nekaj mesecev (po končani enoletni zaposlitvi v podjetju) čakati na ureditev stanovanjskega vprašanja. Mimo tega pa rešuje podjetje še stanovanjske probleme zdravstvenih, prosvetnih in drugih delavcev uslužnoutnih dejavnosti v Kidričevem. Natančnejši prikaz reševanja stanovanjske problematike je prikazan v priloženih tabelah. 2. Pri prihodu in odhodu delavcev se kaže nerazveseljiva tendenca manjšanja števila članov v organizaciji ZK. Tako je v letošnjem letu iz podjetja odšlo sedem članov ZK, prišli pa so le štirje. Prav tako je bilo lani, ko so odšli iz podjetja štirje člani ZK, prišli pa so le trije. In še prihod in odhod vseh delavcev; Leto 1971 — odšlo 80, prišlo 95 delavcev; Leto 1972 — odšlo 96, prišlo 60 delavcev. Menimo, da je naša osnovna napaka v tem, da že takoj ob vstopu v podjetje ne najdemo stika z novimi delavci, da bi jih ustvarjalno vključili v našo organizacijo. V bodoče bi bilo potrebno ob vsakem sprejemu poskušati nove delavce vključiti v družbeno-politično delo v podjetju. 3. V podjetju je po statutu enajst vodilnih delovnih mest. Trenutno je sedem vodilnih delovnih mest zasedenih, za štiri pa je pravkar razpisana njihova zasedba. Od vseh vodilnih delavcev (všteti so tudi vršilci dolžnosti) samo trije niso člani ZK. Prav tako trije ne izpolnjujejo vseh pogojev, katere zahteva delovno mesto. 4. Udeležba članov ZK v organih upravljanja je razvidna iz priložene tabele. Glavne kadrovske naloge v prihodnjem letu: a) Izboljšati kvalifikacijsko strukturo zaposlenih, b) Zmanjšati število zaposlenih. V zvezi z izboljšanjem kvalifikacijske strukture moramo predvsem doseči, da se bo v prihodnjem letu pričelo šolati čimveč delavcev, ki ne izpolnjujejo izobrazbenih pogojev delovnega mesta. Število zaposlenih pa bomo zmanjšali na ta način, da na račun racionalizacij delovnega procesa rte bomo nadomeščali delavcev, ki bodo v prihodnjem letu odšli iz podjetja. Spregovorijo naj vsi PISMO TOVARIŠA TITA IN IZVRŠNEGA BIROJA ZKJ JE ŠE VEDNO PREDMET IZREDNE RAZPRAVE, KI S TEM NEDVOMNO DOSEGA SVOJ PRAVI NAMEN, ZARADI KATEREGA JE BILO TUDI POSLANO. proizvajalci! Precejšnjo aktivnost po tem .pismu je čutiti tudi v naši delovni skupnosti, kar pomeni, ■da pismo ni zanimivo in pomembno le za člane ZKJ, ampak nasprotno: za njega se še kako zanimajo vsi naši proizvajalci! S tem pa je tudi dosežen tisti cilj in namen, zaradi katerega je to pismo sploh bilo zasnovano. Tako je v zadnjem času bilo tudi nekaj pomembnih sestankov naše organizacije Zveze komunistov, na katerih smo ■reševali pomembne probleme, razpravljali povsem odkrito in kritično, predvsem pa z veliko :željo večine, da bi tudi v naši delovni organizaciji krenili po povsem novi poti in pri-•Želi z povsem drugačnim načinom dela, kot je to bilo doslej. Morda je prav zato na mestu, če še enkrat spregovorimo nekaj o tem, da bi naši neposredni proizvajalci bili povsem seznanjeni. Na sestanku, na katerem smo razpravljali o dosedanjem •delovanju osnovne organizacije ZK TGA po omenjenem pismu, je med drugim bilo poudarjeno, d!a je nujno potrebno o vsem, kar obravnavajo komunisti na svojih sestankih, tudi seznaniti ostale člane kolektiva, ki bi se naj tako seznanjali o vseh dogodkih; delo organizacije ZK mora namreč postati znano vsem proizvajalcem — članom delovne skupnosti. Zelo zanimiva je bila razprava glavnega direktorja podjetja, tovariša Milana Krajnika, ki je zares zelo konkretno in temeljito v povsem razumljivem tonu povedal vsem proizvajalcem, kakšno je trenutno stanje podjetja in kakšni so naši obeti v naslednjem ietu. Prav o tem bi morail ve-■deti sleherni član naše delov-,ne skupnosti, saj bomo le tako lahko enotno z združenimi :močmi reševali vrsto perečih problemov, ki nas čakajo v letu 1973. V razpravi so sodelovali tudi sekretar občinske konference ZKS tov. Tetičkovič, predsednik občinske konference SZDL Ptuj tov. Zdravko Turnšek in podpredsednik občinskega sindikalnega sveta Ptuj tov. Feliks Ba,gar S svojimi prispevki so sodelovali tudi nekateri vršilci dolžnosti direktorjev OZD, predvsem pa velja omeniti razprave ostalih članov ZK naše delovne skupnosti. Ti so po vrsti nakazovali vrsto perečih problemov, s katerimi se bomo morali na vsaki način spoprijeti in jih odpraviti v najkrajšem možnem času. Nujno potrebno je vložiti vse sile v to, da naša organizacija ponovno pridobi zaupanje, katerega je pri proizvajalcih izgubila s svojo indolentnostjo do mnogih problemov, katerim ni ■bila kos. Dodati moram k temu še to, da sem, v zadnjem času lahko slišal mnogo pozitivnih stvari iz ust naših neposrednih proizvajalcev iz proizvodnih obratov in se prepričali, dia se domala visi živo zanimajo za vse dogodke in za to, za: kakšne nove metode v svojem delovanju se bo odločila naša partijska organizacija. Lahko trdim, da mnogi menijo: skrajni čas je, da napravimo red v vrstah članov ZK in temeljito ocenimo delovanje tistih, ki so na kakršenkoli način izigravali organizacijo in tako ustvarjali pri ^ostalih članih kolektiva dvom ■v poslanstvo organizacije ZK. V taki smeri pa je potekala razprava tudi na sestanku organizacije ZK, kjer je prevlar dovalo mnenje, da je nujno potrebno odločno kreniti v akcijo in energično odpravljati vse negativne pojave, ugotoviti tudi vire raznih dezinformacij, ki jih nekateri prenašajo v kolektivu kot tudi izven njega in s tem še kako škodujejo celotnemu kolektivu. Ta si je namreč v minulih letih pridobil mnogo izkušenj v sami proizvodnji kot tudi na političnem področju. Pri slednjem velja omeniti še to, da bi politično vzdušje v delovni skupnosti bilo povsem drur gačno, če bi se vsi člani ZK zavedali svoje osnovne vloge iln delovali zares kot komunisti, ne pa kot karieristi, materialisti in podobno. Tudi do vseh takih je potrebno odločno ukrepati in ne dovoliti, da bi v bodoče partijska organizacija služila nekaterim le kot odskočna deska do boljših položajev, . kot je to bilo v preteklosti. Raziskati je treba delovanje vseh tistih, ki so mislili, da lahko kot člani organizacije ZK delujejo po svoji volji in želji, kajti naša organizacija potrebuje ljudi, ki imajo poleg strokovnih kvalitet tudi vse druž-beno-politične lastnosti in kvalitete, s katerimi lahko prispevajo svoj delež pri ustvarjanju boljšega jutrišnjega dne. V razgovoru z nekaterimi člani naše delovne skupnosti v proizvodnih obratih sem naletel na popolnoma enako mnenje, kot ga, zavzema naša osnovna organizacija glede že omenjene problematike. Zato je resnično zadnji čas, da komunisti odločno krenejo v akcijo in prvenstveno s svojo aktivnostjo in družbeno-politič-no zavestjo dokažejo vsem, da so res za vzpostavitev reda, kot se temu pravi. Precej pikrih je bilo povedanih tudi glede minulih dveh naših akcij v zvezi s pomočjo poplavljencem in glede referenduma za združitev kmečkega in delavskega zavarovanja, iz česar veje to, da sta obe akciji bili politično slabo pripravljeni in da imajo nemalo zaslug za, to ravno taki člani, kot sem jih malo prej omenil. Res je, da je šlo za popolno samoodločitev posameznika, kaj bo napravil in za kaj se bo odločil, kljub temu pa nikakor ne moremo mimo dejstva, da mnogi niso hoteli razumeti pomena ene in ne druge akcije in da so v to bili vključeni tudi nekateri člani ZK. Ce nekdo gleda na ta dva problema s takimi očmi in v luči, kot ne bi smel, potem je resno ogroženo in vprašljivo njegovo delovanje v sami organizaciji. Zato pa zopet prihaja v ospredje tisto, o čemer je bilo govora v začetku, da je poleg strokovne sposobnosti Posluževanje elektroltiske celice še kako pomembna tudi druž-beno-politična zavest in moralna kvaliteta člana ZK, kot tudi ostalih proizvajalcev, Odbor za poslovno politiko je posredoval komisijam za proizvodnjo in poslovanje pri delavskih srvetdlh OZD v obravnavo osnutek pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, ki se sestoji: —iz tekstualnega dela' — iz tabelarnega dela. Odbor je predlagal komisijam, da naj obravnavajo pravilnik o delitvi osebnih dohodkov po naslednjem postopku: Najprej naj komisije za proizvodnjo in 'poslovanje razdelijo dodatno maso točk za kategorijo kvalificiranih znotraj posameznih OZD; ta znaša na OZD Aluminij 1.926 točk, za OZD Glinica 1.118 točk, za OZD Vzdrževanje in delovna sredstva 1.616 točk in aa OZD Skupne službe ,1.627 točk. Te dodatne točke iso na razpolago zaradi tega, ker je ibi,lo sprejeto stališče, da naj bi. osnutek pravilnika popravili talko, da bodo povprečni o-sebni dohodki brez odbitkov v kategoriji .kvalificiranih delavcev na nivoju povprečnega o-sebnega dohodka podjetja. Komisije za proizvodnjo in poslovanje naj nadalje obravnavajo osnutek pravil,nilka z naslednjimi cilji in nalogami: predvsem še takih, ki so na vodilnih delovnih mestih. Pri vsem pa želim opozoriti še na eno dejstvo; to je nesporno in ga bo potrebno takoj odpraviti. Gre namreč za delo naših delavskih svetov v OZD, kjer ni pričakovane aktivnosti. Mnenja sem namreč, da je ustanovitev delavskih svetov v organizacijah združenega dela imela določen pomen, ki pa do danes, žal, še ni prišel do izraza. Čudim se namreč, kaj mora delavski svet v eni proizvodni/enoti napraviti, če njegove seje trajajo morda le pol ure ali pa še to ne. Ali res ni proble- mov, s katerimi bi se delavski sveti v OZD lahko sooče-vali? Ali nameravamo nadaljevati nekdanje delo svetov — popraviti tiste ocenitve za delovna mesita, ki1 bistveno odstopajo od enako zahtevnih in obsežnih delovnih mest v OZD ali tovarni. — Pri morebitnih, znižanjih o-canitve, upoštevati določilo »za eniaiko zahtevno in obsežno delovno mesto ocenitev ne sme biti nižja od dosedanje«. — Z upoštevanjem., da je za izvedbo poskusne ocenitve bila na razpolago le 5 % večja masa točk, kot je dosedanja, še je treba tudi pri morebitnih korekturah skrajno odgovorno obnašati do celotne mase točk, ki je na volijo za osebne dohodke. — Mnenje komisij za proizvodnjo in poslovanje mora biti plod razprave s predlagatelji ocenitev v OZD, člani DS OZD in družbenopolitičnimi organizacijami. — Mnenje komisij ne sme zanemarjati primerjav z ostalimi in povzročiti prevelikih neskladij, ker bo sicer delo odbora za poslovno politiko, iki bo moral dati v razpravo že usklajeni predlog, izredno težavno. — Za vsako spremembo pos- delovnih enot? In: ali nas zares ne zanima sedanje poslovanje, naša bodoča perspektiva? Vsi vemo, v kakšnih težavah smo, vemo, kaj nas čaka v naslednjem letu, vemo pa tudi, kakšne so naše proizvodne naprave, kakšna je naša tehnologija, kakšno je sploh naše delo in pri vsem tem niti malo ne pomislimo na naj-hujše, kar nas lahko doleti. Prav tako se nikakor ne morem in se nikoli ne bom strinjal s tistimi, ki menijo, da so naši partijski ali drugi sestanki predolgi in podobno! Tega ne podpiram, vsekakor pa mislim, da je stvar nekje drugje! Namreč v dejstvu, da le razpravljamo, potem, ko bi morali v akcijo, pa ni več tiste revolucionarnosti in aktivnosti, katero nekateri želijo prikazovati na raznih sejah in sestankih. Res je tudi to, da mnogi taki sestanki in seje niso dobro pripravljene, potem pa res ni mogoče pričakovati vidnejših delovnih rezultatov! Zato menim, da je prav v sedanjem trenutku napočil čas, ko bodo morali spregovoriti vsi proizvajalci z odločno zahtevo, da odgovorni forumi storijo vse, da se bodo sedanje razmere popravile. Proizvajalci si nikakor ne dovolijo vzeti svojih osnovnih pravic, katere jim poleg ustave jamčijo tudi naši interni pravilniki, statuti, poslovniki in podobno. Če bomo v prihodnje nadaljevali s pismom tovariša Tita in Izvršnega biroja predsedstva ZKJ začrtano pot, skupaj z roko v roki, in se trudili, da bomo odpravili vse dosedanje nepravilnosti, potem nas tudi ne bo treba biti strah pred novimi nalogami in tistim, kar nam bo prineslo naslednje leto, naš jutrišnji dan. Prepričan sem, da je kolektiv v TGA dovolj močan in sposoben, da uredi svoje notranje zadeve, pri čemer pa naj bodo vzor prav člani ZK, kakor tudi ostali, ki aktivno delajo v raznih družbeno-po-litičnih organizacijah. Zato torej : imajo besedo vsi proizvajalci! F. M. kusne ocenitve in. tekstualnega dela pravilnika morajo komisije podati argumentirani pismeni predlog odboru za poslovno politiko. Na sejah, ko bo odbor usklajeval mnenje komiiisij, bodo sodelovali predstavniki komisij.. — člani odbora in komisij morajo seznaniti člane kolektiva, da je obravnava osnutka po komisijah samo predfaza razglasitve pripravljanja osnutka splošnega akta, ki bo šele po taki obdelavi in usklajevanju v odboru za poslovno politiko posredovan članom kolektiva v 15-dnevno dokončno razpravo. — Komisije naj morebitna, pojasnila ali analize v zvezi z osnutkom pravilnika naročajo pismeno po predsedniku odbora za poslovno politiko pri sektorju za organizacijo in načrtovanje: — Rok za dtelo komisij je 29 dni. Direktorji OZD so dolžni pri delu komisij sodelovati in komisijam zagotoviti nemoteno delo. Rok je pričel teči 13. decembra 1972. K.-n. Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov Poslovnik za kolektivne izvršilne organe (Nadaljevanje s 5. strani) .vembra in državnega praznika 29. novembra — 20. novembra 1972 preneha dnevna izmena z delom ob 13. uri. — Ustanovil' je komisijo za sestavljanje volivnega imenika za referendum o združitvi skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor in skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor v skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Maribor: Alenka Gorup, predsednik, Jože Brglez, član, Frančka Lesjak, član. — V odbor za splošni ljudski odpor je imenoval Franca Korparja iz OZD Vzdrževanje Pravilna rešitev zadnje križanke PRAZNIK —i OF — TOVARNIŠKI — VITEK — DNINA — ČANAK — EPOS — SEPARACIJA — TO — KT — P — HERBARIJ j— R —■ INDONEZIJA — E — OER — JAMNIK —O —TLORIS —METLICA —RENAULT —EDEM — AGA — Tl — AK-VA — KOZAKI — A — AGREGAT — A — KAR — STAVEK — KLOSTER — LLANO — ARKADA — SIN — ALGA — CASINO — RON — ETIK — JOCKEY — ORALEN — — T — NESS—NIIGATA —CITAT—I—TAJGA — RE — ANALIZA — EP — — JA — VOLVO — ROMUNIJA — ILO — AKREDITIV — R — SEKA — NOE — .— NERON — SOD — KA — BL — PED — FARANI — LIVARNA — A — KO — — J _ JM — TOVARNA — REPORTAŽA — AGAVA — R — ALARM — VEVERICA — A — AVON — LIRA — LIJAK — BALILA — ASI — LETALO — — NA — SVARUN — NG — AK — LEPENKA — RE — R — MAKARSKA — — ENA — ER — BOKS — TIRALICA — P — MAGIJA — UPI — NIRPZ — — IRINA — ANICA — Rl — ATEIST — POZA — PLANICA — J — MITREJ — — EK — LOREN — JAVA — REKA — J — DAMIZANA — ALAMO — LA — — KAN. in delovna sredstva namesto Maksa Jabločnika, katerega je razrešil članstva v tem odboru zaradi tega, ker je namestnik predsednika centralnega delavskega sveta, ki po 108. členu statuta podjetja ne more biti član kolektivnega izvršilnega organa. — Seznanil se je s poročilom -pregledom zaposlenih in problematiko absentizma v TGA »Boris Kidrič« Kidričevo. Ob koncu seje je član centralnega delavskega sveta Stane Hojak postavil naslednja vpr-ašanja, na katera želi dobiti pismeni odgovor: 1. Zakaj ni narejen pravilnik o delitvi osebnih dohodkov po predlogu, katerega je podal Zavod za Organizacijo poslovanja Ljubljanai, — zakaj smo ovrgli takoime-novano »zeleno knjigo«? 2. Koliko nadur je bilo opravljenih pri sestavljanju osnutka pravilnika o delitvi osebnih dohodkov? 3. Kateri člani delovne skupnosti so dobili nadure plačane, koliko nadur so dobili plačanih in vrednost teh nadur, oziroma, koliko nadur so koristili. K.-n. MAKETA SPOMENIKA BORISU KIDRIČU, Maketo izdelal akademski kipar Viktor Gojkovič AKCIJA ZA ZBIRANJE SREDSTEV - POTEKA USPEŠNO V naselju I. že prvi rezultati Iz elektrolize V 10. številki našega tovarniškega glasila ALUMINIJ smo na zadnji strani obvestili naše člane kolektiva in naše bralce v sestavku »ALI BO V KIDRIČEVEM STAL SPOMENIK?« o veliki akciji za postavitev spomenika pokojnemu revolucio- narju, Borisu Kidriču, katere nosilca sta Krajevna organizacija SZDLi in Krajevna organizacija ZB Kidričevo. Kot je znano, bodo stroški za postavitev tega spomenika stale okrog 18 starih milijonov dinarjev, od katerih je odpadlo na prispevke obča- PRRED ODGOVORNIMI ORGANIZACIJSKO-POLITIČNIMI NALOGAMI SZDL: Predvsem: bližnje ustavne razprave Čeprav med nami menda ni nikogar več, ki ne bi vedel o dolgotrajnih pripravah za ustavno razpravo, pa ne bo odveč, če se še nekoliko natančneje seznanimo s predstoječo nalogo, ki nas čaka na terenu in tudi v delovni skupnosti. Prav gotovo smo v izredno pomembni fazi dograjevanja našega političnega sistema, kateri naj da celovitejši program za daljše razdobje razvoja samoupravnega socializma. Domala vse naloge, ki so povezane z razpravo o novi zvezni in slovenski ustavi, z njunim uresničevanjem, so po vsebini skupne naloge Socialistične zveze in tudi sindikatov. Čeprav so nam ustavne spremembe kolikor toliko znane, pa bo mogoče dovolj' konkretno o njih razpravljati in sočasno 'tudi, vplivati', da bomo imeli pred očmi tudi vse posledice, katere takšna ali drugačna vsebina ustave ima za občino kot tudi za krajevno skupnost, za organizacijo združenega dela in vse ostale samoupravne skupnosti. Znano nam je, da so republiške ustave sicer izvirni akti in niso povzete iz zvezne u-stave, vendar pa so kljub temu vsekakor dolžne republike regulirati svoje ustave v skladu z Ustavo SFRJ. Morda se bo kdo še vprašal, zakaj v sedanjem trenutku spreminjamo ustavo in čemu je to potrebno! Če zasledujemo dnevni informativni Èpe radio iin televizijo, potem se bomo vsekakor spomnili tudi tega, da listavo spreminjamo zato, ker so v družbeni zavesti nastale spremembe, ki to seveda omogočajo. Iz dosedanje ustave namreč odstranjujemo vse ti- sto, kar več ne ustreza spremembam v odnosu sil. Pri vsem pa je še kako važno in pomembno to, da ne bi degradirali dosedanjih rezultatov delavskega 'samoupravljanja in sočasno seveda vseh izku- no potrebno usposabljanje SZDL, da bo dejansko postala realni politični prostor za usklajevanje stališč, za politično sintezo. Se predvsem pa bo potrebno odločneje razvijati v organizacijah in vodstvih SZDL delegatski odtnos in sistem, še posebej v sekcijah in v občinskih konferencah SZDL. Omeniti moramo tudi to, da bo Zveza komu- Ugaševanje efekta Senj iz naše preteklosti. Zato moramo iz vsega tega uporabiti tisto, kar je ustvarjalno in kar je doslej pokazalo pozitivne rezultate, predvsem še v družbeni bazi. Že iz samega naslova je razvidno, da bosta v tej razpravi imeli največjo besedo prav SZDL in sindikat, zato je nuj- nistov imela pri vsem odločujočo vlogo kot avantgardna in usmerjevalna sila, medtem ko sindikati lahko zagotovijo, da se bo po njih uveljavil' delavec v Socialistični zvezi delovnega ljudstva. Nesporno je to, da bo SZDL v svoji akciji lahko povsem uspela in opravila v spreme- njenem političnem sistemu svoje naloge le v primeru, če bodo v njej najbolj aktiven dejavnik prav sindikati. Vsi pa se pri tem moramo zavedati, da ustavne reforme ni mogoče obravnavati le kot samostojen družbeni tok — izven splošnega toka, kot posebno akcijo in kampanjo, izven vsega vsakodnevnega dogajanja in reševanja perečih družbenih problemov, katere delovni ljudje in napredne socialistične šile posredujejo v dnevne rede naših sestankov in sej. Vedeti moramo predvsem to, da ustavna reforma za nas nekaj pomeni in da je močno orožje proti tehnokratski strukturi, proti tehnokratskim družbenim odnosom. Prav ta reforma razširja močan vpliv naših delovnih ljudi — delavcev v proizvodnji — na celovitem področju družbene reprodukcije, kar je tudi močno podčrtano v minulem pismu tovariša Tita in Izvršnega biroja ZKJ, saj so domala vse dobro zapisane v pismu, katero nas prav tako obvezuje, da se aktivno vključimo v tokove ustavnih razprav. Iz vsega, kar sem navedel, lahko zaključimo to, da se mora sleherni naš proizvajalec, ki je sočasno tudi član SZDL, aktivno vključiti v predstojeće razprave in s svojim aktivnim odnosom prispevati k temu, da bodo razprave ustavnih sprememb zares plodne in da bomo dobili take ustavne zakone, ki bodo plod skupnega dogovora in delovanja vseh delovnih ljudi. F. M. nov krajevne skupnosti, organizacij in društev skupno S starih milijonov, od katerih pa bi zopet odpadlo na občane 3 milijone S din. Ostali del sredstev bi prispevala še občinska skupščina Ptuj in naš delovni kolektiv. Namen našega kratkega sestavka danes pa je v tem, da v nekaj vrsticah seznanimo naše člane delovne skupnosti o poteku zbiranja prostovoljnih prispevkov v krajevni skupnosti ali bolje rečeno: za samo naselje Kidričevo I. To pa predvsem zato, ker je v tem naselju akcija že domala končana in nam že prikaže vsaj delno predstavo solidarnosti prebivalcev naselja. Ne razpolagamo še s konkretnimi številčnimi podatki, te bomo objavili morda že prihodnjič, vsekakor pa lahko rečemo, da so stanovalci naselja v pretežni večini z vso resnostjo in odgovornostjo sprejeli to pobudo organizacij SZDL in ZB. | če v ilustracijo navedemo le en primer v tej akciji zbiranja sredstev. V bloku št. 1 je od' 18 stanovanj odklonilo prispevek le eno gospodinjstvo, v bloku št. 3 pa nobeno — (pomeni: dali vsi), v bloku' št. 5 sta prispevek odklonili dve družini v bloku št. 7 tri družine, v bloku 8 pet družin. Tudi v četvorčkih akcija poteka v redu. 2e ta primer nam dovolj zgovorno pove, da so vsi stanovalci naselja I. vedno in ob vsakem času pripravljeni prispevati za take in podobne akcije in da so za ureditev in olepšanje svojega kraja. Omenimo naj tudi, da je mnogo družin prispevalo tudi po 180,00 pretežno pa po 50,00 dinarjev, kar je zelo pohvalno in ohrabrujoče, saj je povsem jasno, da omenjena akcija poteka vt redu in po določenem programu. Akcija za zbiranje sredstev med občani krajevne skupnosti poteka seveda po vseh območjih krajevne skupnosti, vendar dosedaj še nimamo konkretnih podatkov o stanju na drugih območjih, zato o tem kaj več v naslednji številki. Pri vsem tem ne smemo pozabiti tudi na prizadevne in požrtvovalne aktiviste iz odbora za postavitev spomenika Borisu Kidriču in ostalih, ki so požrtvovalno in z vso politično odgovornostjo sodelovali in še sodelujejo v tej pomembni akciji. čeprav so domala povsod naleteli na vso podporo občanov, pa so tu in tam morali požreti tudi kakšno grenko, kar jih pa seveda ni odvrnilo od njihove požrtvovalnosti in prizadevanja. da to svojo obveznost čimbolj izpolnijo. Da bi morda slika bila še celovitejša, bi ob koncu omenil samo to, da so v naselju do danes prispevali v sklad za postavitev spomenika dovolj pove.rbdrdgoenirdgo rdgo d 737.700 starih dinarjev, kar menda dovolj pove in ni več potreben noben dodatni komentar o podpori občanov za postavitev spomenika, ki bo krasil naš kraj in bo nosil ime po slavnem revolucionarju in velikem borcu za delavske pravice — BORISU KIDRIČU! Prepričani smo, da bomo v eni od prihodnjjh številk Aluminija lahko naše člane kolektiva povsem konkretno obvestili o uspehu te velike In zelo pomembne akcije! A. K. ZLAGANJE 1. Odlaganje posamičnih kosov na tla Kadar hočemo material odlomiti, se moramo najprej prekričati) o tem, ali so tla dovolj trdna in ravnat Niso osamljeni primeri nesreč, ko se bremena zaradi neravnih tal in majhnega prostora med njimi premaknejo, ■delavec pa se v tem trenutku ni mogel umakniti in ga je stisnilo med bremena. Zato je pri prenašanju bremen z dvigalom zelo važno, da ■■daje siginaldist ali privezovalec znake vodji dvigala, 'kam je treba odložiti breme. Pri tem pa mora poskrbeti, da je mesto za odložitev ‘ustrezno, in tudi paziti, da sebe in sodelavce ne spravlja v nevarnost pri manipulaciji z bremenom. Vedno je treba zagotoviti, da bodo dela opravljena strokovno. Preden pa privežemo breme nesimetrične oblike, ga je treba podložiti na lesene podstavke, da vrv ali verigo lahko pro- sto potegnemo pod njim. Pri takih bremenih z nesimetričnimi oblikami, katerih teža doseže mejno nosilnost dvigala, se mora signalist oziroma privezovalec prepričati, ali. je breme uravnoteženo in ali so vezi zanesljive — s tem, da nekoliko dvigne 'breme, vendar ne več kot 100mm od tal! Pri dvigovanju bremena z mesta oziroma pri spuščanju bremena na mesto v bližini zidu, stebra, železniškega vagona, tovornjaka ali na sama vozila, se morajo osebe, ki manipulirajo z bremeni (signalist, privezo,valeč, transportni delavec) pravočasno umakniti s prostora in takega objekta. Seveda je treba predhodno predvideti smer umika ini zagotoviti, da so tlia čista in ravna, da ne bi prišlo do nesreče. Večkrat se je namreč že pripetilo, da je delavec, ki je manipuliral z bremenom, pri tuniku padel na onesnaženih in neravnih tleh z dvignjenega mesta in se poškodoval (slika 1). 2. Zlaganje materiala na vili šino Tudi v višino ne smerno poljubno zlagati materiala. Slika 2 nam kaže, kako se lahko zlo-:žaj hitro preobrne, kadar je razdalja od težišča do roba zlo- Slika ža.ja v primerjavi z višino majhna. Zadostuje že majhen, nepažljiv udarec ob zložaj, pa pride do porušitve! Zato moramo skrbeti, da zlagamo vedno eno na drugo in da je težišče v zložaju na sredini. T 2 MATERIALA V obratih, prenapolnjenih z materialom, uporabljamo za zlaganje zaboje, oglate komade itd. Kadar imamo veliko število kosov, potem je uspešno zlaganje materiala s paleta- mi v višino. Paziti je treba, da zlagamo tako, da so palete s težkimi kosi spodaj in tiste z lahkimi — zgoraj. Zagotoviti je treba, da je težišče zložaja čiimnižje. Glej sliko 3. Slika 3 Ulitke, odkovke in podoben material odlagamo v okvirno konstrukcijo predvsem zato, da zavzemajo kar najmanj prostora. Palice, cevi in gredi lahko odlagamo navpično ali vodoravno (glej sliko 4). Skladiščenje cevi in okroglih odlitkov je treba obvarovati pred drsenjem (Glej sliko 5). Veliko nevarnost predstavlja skladiščenje pločevine, Zlasti takrat, kadar je zložena ob steno. Pločevina lahko zdrsi, 'ka- dar je postavljena, poševno, in se prevrne, kadar je postavljena preveč navpično ob zid. Do hudih nesreč lahlko pride tudi, če delavec iz zložaja vleče določeno pločevino, ostale kose pločevine pa prilaga eno ob drugo k sebi z namenom, da bi našel ustrezno. Pri določenem številu pločevin, je njihova teža tako velika, da telo ne vzdrži več pritiska in se pločevina podre na delavca. Zato je dobro, da ziožaje pločevine, kadar je v večjih količinah, zlagamo v okvir (glej sliko 6). Z uporabo palet je bil v tehniki zlaganja dosežen velik korak naprej, obstaja pa nevarnost, če zlagamo skupaj palete, ki so v okvaril. Zato je treba redno pregledovati, če so te v brezhibnem stanju. Pri transportu materiala v vseh njegovih oblikah je sorazmerno veliko poškodb. Pravilno strokovno delo in ustrezne vzdrževalne naprave omogočajo, da lahko z lažjim, dostikrat tudi efektnejšim delom zmanj- šamo število poškodb na minimum. To velja Zlasti pri zlaganju materiala, zato naj -teh nekaj primerov ali ukrepov pripomore k varnejšemu delu. - K POKRIT BAZEN Ko razmišljam o stvareh, ki bi bile koristne družbi, posebno še prebivalcem Kidričevega in bližnjih krajev, ne morem mino tega, da se ne bi spomnil na prvo in za rekreacijo našega človeka zelo pomembno zadevo. Ni zamisel, ki bi bila uresničljiva samo na papirju, ampak pobuda, katera bi morala kmalu doseči realizacijo. Na, voljo je kopalni bazen, katerega je možno koristiti samo ob lepem vremenu v letnem času. Kopalnih dni je v celem letu le petdeset do šestdeset. V načrtu je še en bazen v velikosti petdeset krat petindvajset, pa bazen za naše najmlajše. Lepo in prav, pa vendar se mi zdi, da bi morali dati prednost že obstoječemu bazenu in ga pokriti s premično konstrukcijo, ki bi bila prilagojena tako, da bi jo poleti uporabljali za lokal in za tiste goste, ki si žele senco. Tako bi pridobili kopalne dni ali podaljšali kopalno sezono na vse leto. Tako, kot to imajo že mnogi industrijski kraji! V mislih imam rekreacijsko kopanje, ki si ga zaželiš po napornem delu, pa naj si bo fizično ali umsko. Vsi smo namreč potrebni gibanja, ob katerem pozabimo na vsakdanje skrbi. Hkrati nam gibanje v vodi razgiba telo v celoti, saj mnoge terapevtske vaje izvajajo v vodi. Vse pogosteje pa nam tudi zdravniki svetujejo rekreacijsko plavanje. Pri tej zamisli ne gre za pretirana sredstva, saj sem prepričan, da bi drugje ob podobni ugodnosti, v mislih imam toplo vodo, že mnogo prej zgradili bazen*, ki bi bil na voljo tudi pozimi. Uresničitev za- misli je mnogo odvisna od nas samih, od nekaterih, ki se zavedajo, da živimo v kraju, ki je večkrat nasičen z različnimi škodljivimi snovmi, ki nam krajšajo življenje in dajejo osnovo za različna obolenja. Ne odlašajmo in ne dopustimo, da nam drugi navijajo uro našega življenja, marveč si zagotovimo lepši in zdrav način življenja. NA TO POMISLIMO DANES, JUTRI BO PREPOZNO! ŠESTMESEČNO POROČILO SLUŽBE VARNOSTI PRI DELU PREMLAĆEN ODNOS DO ZDRAVIA IN ŽIVLJENJA Stanje varstva pri delu nam zelo dobro pokažejo naslednji indikatorji: pogostost in resnost nezgod pri dielu, izgubljeni dnevi zaradi nezgod, poklicna obolenja in seveda gospo- Leto Povprečno število zaposlenih moški ženske Število nezgod skupaj nezgod pri delu nezgod na poti Izgubljeni dnevi zaradi nezgod pri delu na poti Število obolenj Izgubljeni dnevi zaradi obolenj Opravljene delovne ure redne ure nadure ure med 22. in 5. uro % nezgod pri delu izgubljeni dnevi na nezgodo pri delu še je ponesrečil vsaki % nezgod na poti izgubljeni dnevi na nezgodo na poti se je ponesrečil vsaki Gibanje nezgod po mesecih in 1972 nezgode izg. dni Januar 15 361 Februar 20 292 Marec 16 303 April 15 240 Maj 16 219 Junij 11 163 Skupaj 93 1578 Kraji, na katerih je prišlo do nezgode hala B 6 hala A 3 elektroliza 6 skladišče .smole 1 vparilnica 2 delavnica avtomacije 1 na cesti 5 separacija 8 na vojaških vajah 1 Pregled nezgod po kvalifikaciji visokokvalificiran kvalificiran polkvalifiioiran nekvalificiran uslužbenec darska izguba, katero je utrpela delovna organizacija zaradi nezgod pri delu. Naslednji zbrani podatki nam najbolje pokažejo to stanje. 1972 Prirastek % 1.896 — 0,73 1.689 — 2,65 207 + 24,57 93 + 43,07 72 + 41,17 21 + 50,00 1.578 + 41,90 1.137 + 30,84 441 + 81,48 1.168 — 1,10 11.496 CD T—^ CO 1 1.809.332 — 0,13 1.784.840 — 0,36 24.492 + 19,25 373.291 + 33,98 3,79 +40,37 15,79 — 2,47 20,09 —45,30 1,10 + 19,25 21 + 21,03 90,28 —33,12 zaradi njih izgubljenih dni mizarska delavnica 1 strojna delavnica aluminija 3 elektro delavnica 3 vodarna 2 skladišče phalne mase 1 livarna 9 železniški tiri 4 mešalnica 1 v -gozdu 1 z dela 5 na ddlo 13 bela filtrimica 5 Službeno potovanje 1 prodajno skladišče 1 dekompozerji 1 kalcinacija II 1 sanitarni I 2 polnilnica akumulatorjev 1 laboratorij aluminija 1 rudni mlini' 1 mehanična delavnica 3 Skupaj 93 9 nezgod ali 9,68 % 25 nezgod ali 26,88 % 52 nezgod ali 55,91 % 4 nezgode ali 4,30% 3 nezgode ali 3,22 % Pregled nezgod po starosti od 18 do 25 let od 25 do 30 let od 30 do 35 let od 35 do 40 let nad 40 let ponesrečencev 3 nezgode .ali 9,68 % 14 nezgod ali 1,54 % 12 nezgod ali .12,90 % 24 nezgod ali 25,80% 40 nezgod ali 43,04% Pregled nezgod po stažu ponesrečencev od 1 do 2 leti od 2 do 5 let od 5 do 10 let od 10 do 20 let nad 20 let 4 nezgode ali 4,30 % 6 nezgod ali 6,46 % 33 nezgod ali 35,48 % 45 nezgod ali 48,38 % 5 nezgod ali 5,38 % Pregled nezgod po delovnem času 0-2 ure 21 Dopoldanska izmena Popoldanska izmena Nočna izmena 2-4 ure 17 2 4-6 ure 6-8 17 Pregled nezgod po izmenah Dopoldanska izmena Popoldanska izmena Nočna izmena 71 nezgod ali 76,34 % 13 nezgod ali 13,97 % 9 nezgod ali 9,67% Pregled nezgod po dnevih v tednu ponedeljek torek sreda četrtek peitek sobota nedelja 16 nezgod ali 17,22 % 15 nezgod ali 16,13 % 9 nezgod ali 9,67 % 21 nezgod ali 22,58 % 14 nezgod ali 15,05 % 15 nezgod ali 16,13 % 3 nezgode ali 3,22 % Pregled nezgod po delih telesa prst desne roke prst leve roke roka od zapestja do ramena roka do zapestja stopalo noga do stopala oči trup glava Gospodarska izguba zaradi a) zaradi nezgod do 30 dni b) zaradi nezgod nad 30 dni c) zaradi izgubljenih dni Število obolenj po mesecih in zaradi njih izgubljenih dni 1972 izgubljeni obolenja dnevi J anuar 213 1900 F ebruar 212 2016 Marec 201 2111 April 188 1705 Maj 17.5 1748 Junij 179 2016 Skupaj 1168 11496 KV skladiščnik 1 KV elaktrolizer 14 KV gliničar 3 KV livar 7 KV žerjavovodja 3 KV kurjač 4 KV minerji io VKV gliničar 9 Skupaj 51 Skupaj 51 + 41 = 92 Porabljena denarna sredstva Osebna higiena Osebna var. sredstva Osvežujoče pijače Periodični pregledi Skupna vrednost porabljenih Najpogostejši izvori nesreč so bili: ročno orodje, proizvodni material, obdelovalni stroji, razni tujki itd. Najpogostejši vzroki nesreč pa so bili osebnega značaja: 10 nezgod ali 10,75 % 8 nezgod ali 8,61 % 9 nezgod ali 9,67 % 8 nezgod ali 8,60 % 10 nezgod ali 10,75 % 19 nezgod .ali 20,44 % 12 nezgod ali 12,90 % 9 nezgod ali 9,67 % 8 nezgod ali 8,61 % nezgod din Izpad delovnih dni po mesecih v % Januar 5,65% Februar 5,51 % Marec 4,80 % April 5,14 % Maj 4,73 % Junij 5,76 % Število izrečenih disciplinskih kazni opomin 42 javni opomin 18 zadnji javni opomin________15 skupaj 75 PKV elektrolizer 1 PKV gliničar 6 PKV livar 3 PKV voznik el. voz. 2 PKV del. živil, stroke 22 PKV transportni delavec 1 VKV strojevodja 6 Skupaj 41 55.004,67 din 435.975,99 din 143.265,35 din 2.160,00 din denarnih sredstev je 701.073,37 din neprevidnost, neupoštevanje varnostnih navodil, neuporaba osebnih zaščitnih -sredstev, neprimerna organizacija dela in utrujenost. Od faktorjev delovne okoli- ce pa je bil vzrok za nezgode največkrat nered' na delovnem mestu. Strokovni vzgoji in propagandi za varno delo mo v tem obdobju (v zadnjih 3 letih) posvečali premalo pozornosti. V" predhodnih letih so bila izdana razna opozorila, opozorilne table in panoji, ki so psihološko ugodno delovali na ljudi. V zadnjem času pa je to-področje popolnoma zanemarjeno. Skoda, ker so znani podatki, da delovne organizacije v naši državi (da ne omenjamo inozemstva) v reklamne. namene porabijo znatna finančna sredstva za to zvrst borbe proti nezgodam. In u-spehi so vidni! Nošenje osebnih zaščitnih sredstev in opreme ni zadovoljivo in je disciplina v zvezi s tem zelo slaba, ikljub stalnim opozorilom. Porabljena finančna sredstva (435.975,00) zgovorno kažejo, da je zaščitnih sredstev dovolj, da jih podjetje nabavlja in vzdržuje v primernem stanju, kljub temu pa se delavci poškodujejo zaradi ne-nošenja.. Nekatera sredstva (čelade) pa so posamezniki celo samovoljno opustili, kljub temu, da je to s, stališča varstva nedopustno! Treba je povedati, da se še vedno najdejo pri nas taki posamezniki, ikot tudi vodje, ki ne gledajo dovolj zrelo na te stvari in imajo mlačen odnos do zdravja in življenja delavcev pri delu (in tudi svojega!)" Namreč, pri njih verjetno nista« dovolj globoko zasidrana smisel in spoznanje, da so ne samo proizvodni načrti in naloge proizvodnje, marveč da sta tudi zdravstveno in tehnično varstvo tista temeljna činitelja, ki pogojujeta, boljše' proizvodne uspehe. Število nezgod je občutno’ previsoko, izostanki z dela zaradi nezgod in zaradi teh nastala gospodarska škoda nam narekuje, da nadaljujemo še z večjo vnemo borbo proti nezgodam pri delu. Namen tega sestavka je bilo dejstvo, da mnogi delovni voditelji in ostali organi v podjetju nilso točno seznanjeni s finančnimi in drugimi pokazatelji, ki dokazujejo škodo zaradi nezgod in obolenj v zvezi z delom in ne predvidevajo dovolj hitro, kakšne posledice-bodo nastale v bodočnosti. 55.818 din 9.396 din 273.702 din Skupaj 338.916 din Na eno nezgodo odpade 3.036 Gospodarska izguba zaradi obolenj a) zaradi obolenj do 30 dni 502.972,50 din b) .zaradi obolenj nad 30 dni 377.287! din c) zaradi izgubljenih dni _________________________3,365.672.— din skuPaj 4,245.931,50 din Na eno obolenje odpade 3.635 din. Na tečajih za izobrazbo kadrov so napravili izpite Nesreče pri delu in na poti na delo in z dela — za prvo polletje Skupaj za celo podjetej Nesreče Skupaj Izgub. Opra vi j. Pogostost Resnost smrtne ostale dni del. ure Pri delu 1 50 51 896 1,811.838 28,14 479 Na poti v službo in obratno 14 14 243 7,72 134 Skupaj 1 64 65 1112 1,811.838 35,86 613 za prvo polletje 1972 Skupaj za celo Nesreče Skupaj Izgub. Opra vi j. Pogostost Resnost podjetje smrtne ostale dni del. ure Pri delu 72 72 1137 1,809.332 39,793 628 Na poti v službo in obratno 1 20 21 441 11,6 243 Skupaj 1 92 93 1578 1,809.332 51,400 872 Postanimo aktivni krvodajalci! Koncem oktobra je imela svojo prvo letno skupščino v sindikalnem domu Gorca v Halozah tudi naša osnovna organizacija Rdečega križa ali morda celo bolje rečeno: aktiv krvodajalcev iz naše tovarne. ŽELIJO ČLANOM KOLEKTIVA TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA DOBRE PROIZVODNE REZULTATE IN USPEŠNO DELO V LETU 19731 ☆©☆©☆©☆©☆©☆O ©☆©☆©☆©☆©☆©☆©☆©☆©☆ ©☆©☆©☆©☆©☆©☆©☆©☆©-fr Družbeno - politične organizacije Kidričevega in svet Krajevne skupnosti Kidričevo Na tej letni skupščini so se zbrali •domala vsi aktivni krvodajalci iz podjetja, razen seveda tistih, ki so bili nujno zadržani na svojih delovnih mestih, na rednem letnem dopustu ali v bolniškem staležu. Poleg članov odbora in ostalih aktivnih krvodajalcev sta se letne skupščine udeležila tudi dr. Jožica Vrečko — vodja oddelka za transfuzijo v bolnišnici Ruj in predstavnica občinskega odbora RK Ptuj. V uvodnem referatu je predsednik 'OO RK TGA Rudi Štelcer nakazal vrsto • •uspehov, pa tudi problemov, s katerimi so se ubadali od ustanovitve pa do prve letne skupščine organizacije. Razveseljivo je vsekakor dejstvo, da so prevladovali uspehi in da je problemov precej manj, kar je menda v delovanju organizacij in društev prav redek pojav. Iz poročila, katerega je podal, je 'bilo razvidno predvsem to, da je organizacija svoje delo opravljala zelo dobro, da so krvodajalci bili vedno in ob vsakem času pripravljeni darovati svojo kri, če je to bilo potrebno — ne glede na čas in njihovo delo. Poudaril je, da so uspehi zares povsem opravičili ustanovitev odbora in aktiva krvodajalcev v tovarni in da seveda želijo tudi v bodoče delovati tako. Dejal je, da pa kljub temu obstajajo ljudje, katerim te akcije niso po volji in skušajo z raznimi parolami zaustaviti porast števila krvodajalcev v kolektivu, češ: čemu dajejo kri zastonj, ko pa jo potem bolnišnica za drag denar prodaja naprej in podobno. Odločno zanikamo te izmišljotine, je dejal predsednik štelcer in poudaril, da bo ena od glavnih akcij novega odbora prav pridobivanje novih 'krvodajalcev v kolektivu. Predstavnica občinskega odbora RK Ptuj se je prav tako zahvalila za povabilo na letno skupščino, kjer je lahko samo ugotovila, kako imamo te zadeve rešene v TGA; izrazila je željo, da bi tako bilo tudi v drugih delovnih organizacijah in da bi krvodajalci in njihovi samoupravni organi ostali še vnaprej lep vzgled vsem ostalim. Iskreno je tudi čestitala vsem tistim, ki so sprejeli značke in plakete, pa zaželela v bodoči mandatni dobi polno delovnih uspehov novemu odboru. V razpravi so nekateri člani poudarili, da je treba tistim članom odbora in poverjenikom, ki v redu ne o-pravljajo svojega dela, to povedati, jih popeljati na pravo pot ali pa izključiti iz naših vrst. Omenjali so, da je osnovna naloga vseh, da medse V nadaljevanju svojega poročila je povedal, da je v tovarni kar 17H ali morda nekaj več aktivnih krvodajalcev, kar je precej razveseljivo, žal pa glede na število zaposlenih — mnogo premalo. Upanje je, da se bo stanje v bodoče popravilo v korist krvodajalcev in da se bodo sedanjim pri-druTili še novi. Predvsem pa gre vse priznanje samoupravnim organom in ostalim dejavnikom, ki so kakorkoli s svojo podporo in prizadevanjem pomagali pri poslanstvu odbora Rdečega križa in aktiva krvodajalcev. Brez njihove pomoči ne bi mogli danes govoriti o ugodnih doseženih uspehih v obdobju obstoja naše organizacije. 269 odvzemov krvi lani in 206 odvzemov letos v času do občnega zbora, ■sta nedvomno številki, ki povesta mar-silkaj, predvsem še to, da se vsi krvodajalci v podjetju še kako zavedajo svoje dolžnosti in humane zavesti do sočloveka v življenjski stiski. Mnogi člani kolektiva, čeprav so v izmenah, ne varčujejo s trudom in časom, čeprav je potrebno dati kri ob kateremkoli času. Nato se je oglasila tudi dr. Jožica Vrečko in se predvsem zahvalila vsem krvodajalcem ali starim prijateljem in znancem, kot je dejala; potem pa povedala, da ima danes bolnišnica Ptuj zadostne količine krvi, katero potrebuje za nemoteno delo, za kar imajo nedvomno precejšen delež tudi krvodajalci iz TGA. Dejala je, da dandanašnji že mnogi spoznavajo pomen te humane akcije, čeprav so še vedno prisotne tudi take sile, ki delujejo nasprotno, kot je že prej omenil predsednik društva. Upam, da boste tudi v bodoče nadaljevali z započetim delom in ostali še naprej lep primer humanosti, katero ste že dosedaj dokazali. Sočasno se je zahvalila tudi samoupravnim organom in vsem ostalim, ki so kakorkoli prispevali k tako uspešnemu poslanstvu. Svoje izvajanje je končala z besedami: »Upam, da se bomo kot stari prijatelji in znanci tudi vnaprej srečevali, da pa boste pritegnili k sodelovanju tudi svoje sotovariše in da bomo videli tudi nove obraze ljudi, katerim je humanost enakovredna kot njihovo vsakdanje delo!« pridobijo še več članov delovne skupnosti, ki bi tudi naj spoznali pomembnost te velike humane akcije. Ko je nadzorni odbor podal svoje poročilo in nato skupščini predlaga! razrešnico za dosedanji odbor, je dosedanjemu vodstvu priznal vestno in marljivo delo, pri tem pa ni pozabil tudi izredne aktivne članice Marije Novakove, ki je kot blagajničarka o-pravljala svoje delo izredno vestno in marljivo, da pri tem ne omenjam vsega ostalega dela, saj za njo ni nikoli bilo nobeno delo pretežko in nobena akcija neizvedljiva. Izrekli so ji pohvalo in priznanje. Upamo lahko, da bo tudi v naslednji mandatni dobi opravljala posle blagajnika; teh pa kljub svojemu rednemu delu v tovarni ni nikoli zajemljala in omaloževalna. Razdelili so tudi značke in plakete krvodajalcem, ki so dali kri že večkrat. V nadaljevanju objavljamo imena vseh tistih, ki so dobili odličja za svoje humano dejanje, kot tudi tistih, ki še tega niso dobili, pa že dajejo svojo kri. To objavljamo z namenom, da bo ves delovni kolektiv vedel, kdo so tisti, ki so s svojim dejanjem že mnogim rešili dragocena življenja — morda že tudi komu med nami! Preden objavljamo seznam krvodajalcev, naj omenimo še to, da je trenutno v naših vrstah najuspešnejši krvodajalec FRANC ŠIMENO iz Vzdrževanja; svojo kri je dal že 34-krat, za kar mu sodelavci Aluminija v imenu uredništva in ostalih iskreno čestitamo. Razumljivo pa naše čestitke veljajo tudi vsem ostalim, katerih i-mena sedaj objavljamo. Na občnem zboru OO RK v TGA Kidričevo so sprejeli odlikovanja — značke — naslednji dajalci krvi: In še darovalci krvi, ki so dali svojo kri do 4-krat In še niso sprejeli značk: Auer ing. Franc, Aubelj Marjan, Bilanovič Ante, Bratuša Franc, Bezjak Marjan, Cigan Štefan, Črnila Stanko, čulibrk Peter, Drevenšek Franc, Dolinar Filip, Drevenšek Stanko, Do-večar Vinko, Ferčec Stanko, Feguš Erika, Gnilšek ing. Franjo, Gregorec Franc, Gašparič Franc, Gajšt Franc, Glavica Ivan, Gegič Peter, Dovhavt Jaroslav, Drvenšek Ciril, Hazabent Dušan, Golob Ignac, Heric Zoran, Ha-meršek Franc, Horvat Rudi, Emeršič Marija, Kacjan Janez, Kirbiš Franc, Kirbiš Edi, Kovačič Ivan, Klinger Franc, Karo Anton, Kovačec Vinko, Kovačič Josip, Kuzma ing. Jože, Kolarič Dušan, Lipar Stanislava, Lovenjak Jože, Medved Anton, Malovife Miroslav, Marinič Janez, Malinger Janez, Marinko Jože, Maglič Janko, Muršek Jože, Munda Ivan, Nahberger Franc, Prejac Justina, Prejac Herman, Predikata Štefan, Pulko Stariko, Raj-her ing. Vojteh, Reš Janko, Rižner Konrad, Repec Franc, Rožman Alojz, Strelec Alojz, štefanič Jože, štumber-ger Mirko, Tomanič Franc, Tominc Franc, Vrabič ing. Vaclav, Veronek Anton, Vidovič Štefan, Valentan Franc in Žuran Mirko. ( Tako smo torej spoznali, kdo so naši sodelavci, ki delajo mecf nami in dajejo svojo kri za rešitev življenj drugih. Ne bi bilo prav, če bi; v tako številčnem kolektivu ostali le pri teh številkah, ki sicer nikakor niso skromne, vsekakor pa bi lahko bile mnogo višje, če bi iz naših vrst bilo še več aktivnih dajalcev krvi. Nam vsem torej ne preostane drugo kot to, da se v čimvečjem številu pridružimo dosedanjim aktivnim krvodajalcem in. tako tudi postanemo tisti, katerim humanost in človeška življenja nekaj pomenijo. Prepričah sem, da bomo v prihodnje lahko več pisali o naših sedanjih in prihodnjih krvodajalcih, v številkah, ki bodo vsekakor bolj vzpodbudne za našq delovno skupnost. Zato ne odlašajmo z vključevanjem medi krvodajalce v Tovarni glinice in aluminija Kidričevo. Humanost naj ba naš naslednji cilj — človeško življenje naj tudi nam nekaj pomeni, zato čimveč članov delovne skupnosti v vrste krvodajalcev! F. M. ZA 5 DO 10-KRATNO DAROVANJE: Arnuš Ludvik, Bezjak Štefan, Čer-nezel Anton, Ficjan Franc, Fijačko Maks, Fiškovec Ivan, Horvat Branko, Horvat Janez, Hvalec Ivan, Jauševec Stanko, Jerenko Jože, Kozoderc Anton, Kropša Janko, Kirbiš Jože, Kise-lak Franc, Kokol Franc, Kurbus Jurij, Lampret Ivan, Lozinšek Franc, Murko Vinko, Pacher Leopold, Miličevič Tomo, Mohorko Anton, Nahberger Štefan, Notesberg Franc, Resman Jože, škorec Franjo, štelcer Rudi, Štruci Mirko, Toplak Bogomir, Turk Jože, Vaupotič Anton, Vtič Alojz, Zajc Franc in Žerak Martin. ZA 10 DO 15-KRATNO DAROVANJE: Ferčec Zvonko, Hlušička Rudi, Kokot Alojz, Kovačič Franc, Krabonja Mirko, Kropeč Peter, Levanič Karel, Letonja Štefka, Modrič Ivan, Majcen Ivan, Predikaka Jože, Slavinec Milan, Satler Maks, Trstenjak Mirko, Velič-kovič Vojo< ZA 15 DO 20-KRATNO DAROVANJE: Erbus Franc, Kmetec Jože, Kolarič Valter, Kukovec Jože, Kristovič Janez, Kokol Ivan, Mernik Mirko, Ma-jačič Franjo, Ferlež Anton, Gerjevič Ivan, Novak Marija, Gradišnik Marija, Ogrizek Jože, Slavkovič Miro, So-lovjev Boris, Turk Franc, Toplak Milan, Pišek) Ivan, Zelenjak Ivan in Zupanič Stanko. ZA 20 DO 25-KRATNO DAROVANJE: Bigec Viktor, Malek Anton, Palfi Ivan in Verblač Emil. ZA 25 DO 50-KRATNO DAROVANJE: Bezjak Franc, Hadler Štefan, Ivanuša Ivan, Kokot Stanko, Menoni A-lojz, Menoni Edvard, Murata Jožica, Murata Jože —\ starejši, Murata Jože — mlajši, Petrovič Franc, Primožič Maks, Petrovič Ivan, Resnik Vida, Svenšek Vinko, šimenko Franc, Tomanič Karel, Stanič Bojan, Žnidarič Štefka in Žerak Anton. Masar TEKMOVANJA V POČASTITEV TOVARIŠKEGA PRAZNIKA IN DNEVA REPUBLIKE Prehodni pokal OZD vzdrževanje V počastitev letošnjega praznika naše tovarne in Dneva republike so bila razna športna tekmovanja in kulturne prireditve. Tako, kot vsako leto, je bilo tudi letos medobratno tekmovanje, tokrat med OZD, v šahu in streljanju. Tudi letos so imeli največ uspeha tekmovalci iz OZD VZDRŽEVANJE in dokazali, da zaenkrat še nimajo resnejšega tekmeca v športnih disciplinah. Zmagali so v obeh disciplinah in osvojili prehodni pokal. V tekmovanju posameznikov pa je nastopilo skupno 114 tekmovalcev, ki so se pomerili v streljanju, šahu, kegljanju, namiznem tenisu in mini golfu — za prehodni pokal in knjižne nagrade. REZULTATI POSAMEZNIKOV SO NASLEDNJI: ŠAH: 1) Martin Majcenovič, 2) Juriča Škarja, 3) Ivo Artenjak. KEGLJANJE: 1) Drago Žlender, 2) Ivan Mesarič, 3) Andrej Podbreznik. STRELJANJE: 1) Stanko Pulko, 2) Konrad Kramberger, 3) Olga Kramberger. NAMIZNI TENIS: 1) Ludvik špeho-nja, 2) Dušan Hazabent, 3) Albin Špe-honja. MINI GOLF: 1) Jože Matjašič, 2) Dušan Hazabent, 3) Mišo Milosavljevič. V počastitev tovarniškega praznika je Ptujsko gledališče uprizorilo v dvorani obrata družbene p/ehrane igro Pere Budaka »KLOPČIČ«, ki je zelo lepo uspela. Člani našega kolektiva si tudi v bodoče želijo podobnih prireditev, saj v Kidričevem že lep čas ni bilo nobene gledališke predstave. V počastitev Dneva republike pa je priredil Občinski sindikalni svet Ptuj v Podlehniku tekmovanje v odbojki. Organizacija prireditve je bila zelo dobra, naši odbojkarji pa so v konkurenci 6 ekip osvojili I. mesta in lep pokal v trajno last, darilo Občinskega sindikalnega sveta Ruj. Zmagovalna ekipa TGA je nastopila v postavi: E. Menoni, A. Kokol, A. špehonja, L. špehonjq, C. Kovač, V. Veličko-vič, Radulovič in Žlender. Končni vrstni red turnirja: 1) TGA KIDRIČEVO 2) TVI MAJŠPERK 3) TAP PTUJ 4) ELKO PTUJ 5) PODLEHNIK 6) SIGMA PTUJ DZ IZDAJA CENTRALNI DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO UREDNIŠKI ODBOR: Franc Vrlič — predsednik, člani: Ivan Mazera, Vlado Šerc, Konrad Rižnar, dipl. inž. Stojan Kerbler in odgovorni urednik tovarniškega časopisa — Stane Tonejc, dipl. inž. Tisk: ZGP »Pomurski tisk« v Murski Soboti, člani kolektiva in upokojenci dobivajo list brezplačno. Rokopisov in slik ne vračamo. (O X c 10 M 10 m (0 z OBRAT . • - ' _ SLOGO » VMOST ŽIDOVSKO MOŠKO IME NORVESVB VRSTU oKRRsNE RftSTLI« Pon ft v. mm. začimba STVAR PREBIVRL KEMIJE Vi KUK rinjHEM RILEC ROMU LOV BRUT GOR» HA KRETI TOtlEJEL. deLavec POŽIREK PRIftORSI POKRUJMR w_ m ^ KBTERI ORGANSK. ftMINOK. ZADNJIČNI OIPRTIMft ŽRTEV TflRlTNESI PRRVILHIKf ;nj ROKOBOREC HESRftltNQ HftELEKTR DELEC PREDLO 6 MESTO Hft HONŠU SOGWSWR POZITIVHft ELEKTROD SESTAVIL ItARjRH TRELC LJUB. ŽENSKO IME NOVAKOVIČ finzucuft SOSLHS. SPREME« GLftsu STURO ŽIDOVSKI KRIH-l KRISTJRR NUUK «FRISKU REKU SILICIJ MESTO V ETIOPIJI SPODNJA OKONČINI VISRVJE V UŽITI HftJHHR čutu KRMIODZA ftVST. NOS. KLUB JBUSOVEC HIŠKI RRDNIČKI KUBU KTRISRO JEZERO •KVBRW0 MAft/LO OSEBNI ZHIMEK MAJHEN NAPIS HUSU pevka ZBßRVNE Glasbe MODEL SVINČNICI GREzilo IRIDIT PREDLOS KUZUL. ZRIMEK ALFRED STURI DED, DEDEK ZENSKO IME NRRODMR RE PUBL. HERD ARJI PREBIV. ITIJUJE VODU PREBIV. GRŠKE pokrajin VZHODNA HEMCIJA SLOVEN 51:1 Pesnik igraš KARTAMI SLAVNI SEDEŽ ZENSKO IME LJUB K. me za moškega Potomca OTOČJE TIHEM OCEANU del tenis igre PROSTOR Zft zflBRVO HRHPRYR KRRTAŠKl IZRAZ BIZMUT OSEBNI ZAIMEK DEL VOZA TRŠIST. otroška 0R6RKIZ. NAZIV HRPLACILO VIOLINIST IGOR iup. POD TRUNCOZl ITALIJA. REKU TEBE Mesto v Terorju UHO Ret KRITIKU 6RSKH B06INJR NESREČE ŠRLJIVEZ BURKEŽ DROBEC NESNA* GE T5VRRHR v SLOV. Bistrici Očesnu ŠARENKI Gora na KOROŠIC. VOJNA (SRB) \ Rihska 5 TEKMECI LESKOV SADEŽ CELICA prekat IMSTRU* MENTI PREBIVAL BRHENIJE TUZHU RRsniHfl CANKUR mesto v ROMUNIJI ANICA SPLAV KOVINE RAZLIČNA SOGLRSNL KR ZDRAV. RASTLINA LETALO MOŠKO IME lekar* NAR MESTO V SZ OTOK BLIZU TRAN. OBALE MESTO V ITRLIT MESTO V VZH. NEK. GLAVNI ŠTEVNIK MESTO V tSSR ST6VNIK REKA V KOLUMBI. PETELIN (SRB) NARODNO zabrvni BNsrmbel MLEČNI IZDELEK SVETNIŠKE PODOBE KURNTEN TRAN.TER. oilsrniz. ME.DMEI RAZIH. ZAIMEK TOVARN« BL-PIJHČ GLAVNI ŠTEVNIH PRVI LETRIEC SOPHIJA ANTON ČEHOV IRIDI] NABRERID ST TUZNA RASTLINA SEC KLAVIR AVTOMQ. OZNAKA IRANA «POSTtll PREKUP- ČEVALEC STAR GOZD PETER PETROVIČ POLOŠCENI MOŠKA IMENA GRŠKI BOS SOZDOV STEVNIK ITAL. IZJELOV. VIOUM PRITRDIL. REKA v P0RTU6AL. mepmed Bolečine KUc POZIV LJA50V RISAL IVAM LAMPRET VARNOST. ZAPORA BOLNIKU AT MOSTE' RA tov.teht. CELJE DEL TELE SA (DVOJ) LJUDSKI ODBOR STEFOK TAJSKA ITALIJA NASPROT OD Hoče AT. JRZtlVi ANTON KOS SEVER (ANG.) ROMUNIJI) mjHKI VI50KIH ŠOL VISfMft PAPI af)