XI. Milk.
V Gorici, dne 81. decembra 1008.
"O-3^. ^ -
53. Cavilka,
l;lm|ii vmkl iVlflrk dli II. uti dopoldne. Kokuplol sc m- vra-i’,i)u. Ncfunkovana |ii>m.i si* m- spre-|diin|o.
Coii.i listu /naSn m ri>|» leto 4 krmic, /o pol IctiuAJinml.
m ii n | piomohie /,i čelu lelo 3 kroni1, i,i pul Icl.i K 1 M! /,.i Ni-ui(*iJn Ji* cunn listu ,r> K, /p dru^c dojeli' 1/vctl Avslrl|i* ti K.
Koknplsr »prejema urcdnlitvo v Gorici, ilvorllče tv. Milani i tir V. 7.
slovensko
njili
Narnfnlno In na-nianila s p t e j v m a upravniStvo v Uofici, Semeniška ulica i. Ifi Posamezne številke se prodajajo v toba karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališfu nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Corno) St. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se ratunijo po petil vrstah, in sicer: fe se tiska enkrat H vin., dvakrat 12 vlil., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi.
izdajatelj in odgovorni nrednik: Iran Bajt t Gorici
Tiska »Narodna tiskarna'1 (odgov. J. Marušič) v Gorici.
Naprej zastava naša!
Lelo 1008 umira. Rodilo nam jo mnogo bojev, mnogo trudov. Ali smo so morda utrudili, da odložimo orožje, s katerim smo se celo lelo borili /a pravico in resnico, /a blagor sv. cerkve in blagor krščanskega ljudstva ?
Nikar!
Novo leto hočemo začeti z novim navdušenjem, ki nam ga uliva vsako lelo na novega leta dan sv. cerkev, ko nam v sv. evangelju pred oči poslavlja Božje dele, kateremu so dali ime Jezus: Ko je bilo osem dni dopolnjenih, da je bil otrok obrezan, mu je bilo dano ne Jevus. Novo leto bomo torej začeli z imenom Jezusovim. To ime je naša moč, katere se boje sovražne sile.
Vemo, da nas čakajo v bodočem letu težke naloge v verskem, narodnem, gospodarskem in socijal-nem oziru, a tega se ne strašimo, ko mislimo, da delamo v imenu Jezusovem. Prav tako prosimo tudi vse sobojevnike in somišljenike, naj se z novim letom poprimejo z novim navdušenjem težkega dela.
Naprej zastava naša! Pod krščansko zastavo edino je mogoča rešitev vseh vprašanj, ki razburjajo človeški rod v vseh časih. Vse druge stranke, bodisi katerega-koli imena, so nezmožne, da bi dovele človeški rod do pravega miru in do prave sreče. Samo krščanstvo im.i vse tiste lastnosti, ki so potrebne za rešitev vseh vprašanj in za zveličanje bednega človeštva. Če gredo libe-
L1STEK.
Vaški Salomon,
Večkrat sem že pravil o deveti deželi in gotovo ste že opazili, da so ljudje tamkaj bistroumni in prebrisani. Tudi danes vam povem jedno — oni teden sem jo izvohal v starih pismih — sicer pod novim imenom, a to nič ne de, kajti jaz som še vedno isti stari veseljak, ki rad pove kako okroglo.
Bili sta dve sosedi — Mica in Katra, aeveda je od tega že zelo dolgo, kajti Mic in Kater ni dandanes več na svetu. Mica je imela tri kokoši, tako vsaj se je bralo v tistem pismu, in Katra dve mladi piščett.
Nekega dne pa se prikrade tebi nič meni nič piščanček tja med kokoši, poje par zrn — in prepir je bil gotov. Zares čudno, zakaj se žensko vse ne kregajo col6 za snedeno zrnje.
Katra huda, Mici še hujši ....
Hopot je bil grozen in gorje človeku, ki je moral tam blizo. Polena so letela iz tega dvorišča na ono in psovk si lahko nabral tri oprtne koše.
ralci in socijalni demokralje, ki pač nimajo takih sredstev v rokah kakor mi, veselo in čvrsto na delo, koliko bolj moramo mi, ki imamo edino prave nauke in prave pripomočke v dosego vzvišene; . namena.
Če pogledamo v preteklost, moramo priznati, da se jo v naših vrstah mnogo delalo, a vse to še ne zadostuje. Delo treba nadaljevati, ker le / delom bomo zmagali in ko-nečno izpodrinili liberalce in soci-jalnc demokrate, ki se vsiljujejo našemu ljudstvu na vseh koncih.
Delovati moramo neumorno, dokler ne pripeljemo vseh ljudi h Kristusu, kakor pravi papež Pij X. v svoji prvi okrožnici. Ko se bodo vsi vrnili zopet h Kristusu in k Njegovim naukom, zavladala bo med njimi edinost in sreča.
Visoko dvigajmo krščansko zastavo in pogumno korakajmo ž njo naprej, naprej! Nobene težave nas ne smejo ustaviti! Naši nauki so pravi, naša sredstva sveta in mogočna, naš cilj gotov.
V	tem smislu kličemo ob novem letu vsem somišljenikom in sobojevnikom : V imenu Jezusovem pogumno naprej! Naprej zastava naša!
Kopač v Ajdovščini.
,	i
Na sv. Stefana dan je „Cvek“ sklical javen ljudski shod v Ajdovščini. Shod je pozdravil „Cenek“, ne sicer s „pole-nom in facolom", vendar pa z novo ru-dečo „šerpo“ in novim klobukom. Spregovoril je 5 besedij, pa še pri tem se mu je „zakolcalo“, da je ponovil dve dvakrat. Pretežna večina je bila naša, a vendar smo Kopaču pustili „Cveka“ za
— Kaj boš ti, ki še svojega piščeta ne moreš doma rediti! Fuj le bodi, fuj I
— Kaj pa ti? Ali misliš, da ne vem, da si že tri leta dolžna sosedi dve žlici soli ? Sram te bodi ....
Prišla je Katra tiste dni k županu
—	kedo je ravno bil, ne vem, ime je bilo v pismih preveč zamazano — a moder mož je bil, to se mu mora pustiti.
— Gospod župan------------------in	ubogi
očka je moral poslušati cele litanije o treh kurjih rodovih.
Tudi Mica je šla k županu in potožila svojo bol.
— Pomislite, gospod župan, kako nesramna je ta moja soseda. Kaznujte jo, kaznujte —
To je bilo prvič, a ne dolgo potem in občinska pisarna se je zopet tresla od groze in strahu pred našo Katro:
— Gospod župan, zaprite jo, Mico, zaprite.
Doma ni bilo miru, župan ga ni imel in vsi sosedje so stikali glave, češ, kaj bo iz tega . . .
Prepir je bil od dne do dne hujši, ropotali sta, da se jo slišalo črez devet voda, a konca le ni hotelo biti —
predsednika, misleč si, naj govori in pove, kar mu jo na srcu. Shod je pokazal, da „Cvek“ v Ajdovščini na javnem ljudskem shodu nikdar več ne bo govoril. To naj si zapiše z debelimi črkami v svoj notic. V prvem govoru je še dovolj doBtojno govoril. Konstaliral je, da jo kristijan v cerkvi, v politiki pa soci-julni demokrat. Duhovnik kot tak ne more biti zastopnik delavcev. Vzgajati jih ima za nebesa, striže jih na tem svetu. Kapital je mednaroden, zato so mednarodni tudi socijalni demokratje. Zistava jim je rdeča, ljubezni in krvi. Obljubil je boljšo bodočnost, ko bomo vsi delali, pa tudi vsi uživali.
Besedo je dobil župnik is Šturij. Kromar. V eno uro trajajočem govoru je razvil krščansko-socijalni program, sprejet na 11. katoliškem slovenskem shodu Kopač je obljubil lepše dni, ni pa niti z besedico povedal poti do tega oilja. Dolžan je ostal povedati svoj program. To je spravilo Kopača v silno neljubo zadrego. Izgovarjal se je, da to ni bilo na dnevnem redu, da smo krščanski socijalci program njim ukradli itd.
Pa iz vsega se je videlo, da je bil lov v živo zadet. Župniku je posebno ugovarjal Alojzij Furlan iz Slejkotov doma. Pa dvakrat se mu je zareklo, kar je Kopač živo začntil. V prvo se je zadrl v župnika, govorečega o zastavi krvi, da bo takrat dobro, ko bo kri tekla. — Zastonj je pozneje Kopač izgovarjal Furlana, da soc. demokratje ne delajo za revolucijo krvi, ampak za socijalno revolucijo. Na vprašanje župnika, kako se pride do te, ni mogel odgovoriti. V drugo se je izdal, češ, da Židje so „fajn“ ljudje. Župnik je na to čestital soc. demokratom na njihovem židovskem vodstvu in govor končal ob gromovitem odobravanju pristašev. Kopač je v drugo povzel besedo. Reagiral je na župnikove besede. Srdito razkačen je povedal svoj namen : osmešiti župnika iz Šturij in Ajdovščine, ki sta bila navzoča. In je odprl svoj „lujer-kosten“ in obiral prelepe „ocvirkeu iz listov „Arbeiterzeitungu, „Avanti“, „Rdeči Prapor11 i. dr. Župnik ne more biti vaš
Bilo je nekega dne proti večeru.
Katra je nesla škaf vode na glavi in korakala proti hiši. Naproti ji pride Mica, noseča seno za živino.
— Ugani se!
— Ne, ti se ugani I
— Kaj? Jaz tebi?
— Ti, ravno ti I
— Na — bumf in škaf vode je zletelo v Mico, da se je kar cedilo od nje.
Naravnost k županu I
Kakor miš mokra je pridrvila v pisarno in se hudovala na očeta župana, da se je skoro zbal te nadloge v ženski podobi.
— Ali jo bodete zaprli, ali ne, divjala je in oči so ji žarele kot mački iz temnega kota. Jaz ukažem, če ne vam razbijem kanclijo in vse vkup.
— Oj, za božjo voljo, kaj pa je?
— Kaj ? Nič ni, nič!
— Potem pa tiho bodi.
— Kedo? Jaz? — Sodite jo in zaprite jo — fuj I
Oče župan, ki je bil učen mož in rad prebiral sveto pismo se je tedaj do-
zastopnik, ker je bil le 6 let kmečki sin; duhovniki sleparijo v hranilnicah in kon-sumih (klic župnika Kromar: Pa tudi konBum si bomo ustanovili v 14 dneh). Drozd je ogoljufal za 7 milijonov, dr. Šušteršič je glasoval za kanone, in to sam v Cerknici priznal, dr. Krek se ne upa več prikazati na njih shode, odkar je glasoval za razpustitev železniške zveze, ki je državi nevarna. (Župnik Kromar: Prav je imol ; kar je državi nevarno, se mora vreči na cesto.) Kopač: Nisem rekel državi, ampak vladi. Kromar: Ni res, vi ste rekli državi, zoper današnjo vlado smo tudi mi.
Princ Lichtenstein plačuje delavce po 45 soldov, dr. »Kohn po 35. Papež je imel naložen denar v Londonu pri Rot-šildu (klic: Dokažite). Kopač: „Avanti“ je to pisal. (Klic: V kakih rokah je bil „Avanti‘‘.) Kopač: Ne vem, nišam vsega-veden. Škof Kohn žganje kuha, ljubljanski duhovniki pa ustanovljajo društvo abstinentov. — In „lajerkosten“ se je ustavil. Kopač hitro žepetne „Cvekuil, naj shod zaključi, župnik ni mogel več do besede in razšli smo se v miru.
Uspeh Kopačevega shoda je ta: Še nikdar ni bilo Šturje in Ajdovščina tako kršč. socijalno kakor danes. Planince in Dolenjce, ki so kazali v „Sen'ci“ može, bomo poklicali že na račun in tistega, ki jih je pripeljal in zagovarjal. Nobeden ni domačin, Take ljudi treba izgnati iz zdravih občin. To so „parasitiu v človeški družbi, o katerih je govoril Kopač.
Odgovor Kopaču ne bo izostal. V kratkem so skliče javen shod v Šturji. K tistemu bomo povabili izrecno tudi Kopača. Če ima pogum, naj pride. Takrat se vidimo pri flFilipih,a pa boste videli, kdo je poražen, ali vi, ki ste študirali 4 leta, pa šolo na kol obesili, ali akademično izobraženi možje! —
Politični pregled.
Naš notranji politični položaj.
—	Žalostna je dedščina, katero sprejme novo leto 1904 od poslavjajcčega se leta 1903 v naši državi. Pako zamotanih
mislil modrega Salomona in vzdihnil je k njemu prav pobožno ....
Stopil je potem vun, poklical beriča in mu ukazal stopiti po Katro in jo pripeljati.
—	Počakaj, dejal je potem Mici, obe morate biti tu, potem bom stvar razsodil ....
Prišla je Katra — zagledala Mico in ravs je začel znova.
Tedaj je župan namignil slugi Su-hokraku in planila sta na obe ženski,
I povezala ju in ju spravila obe skupaj v 1 občinski — zapor ....
I Kakor se bere v dotičnih pismih,
' je bil tisto noč v občinski hiši hud ro-
I pot in niti podgana ne miš ni zatisnila | očesa Proti jutru je postalo tiho — in ko je župan prišel odpirat, je dobil dve tihi in mirni ženici tam notri ....
Pismo še pravi, da odslej ni bilo več prepira med. tema dvema, a jaz bi še dodal, da tako modrega župana kot je bil tisti ni imela in ne bode imela deveta dežela nikdar več.
Janko Filipovič Serjunov,
političnih odnošajev nismo imeli že celo vrsto let, kakor so ravno sedanji, v katerih se nahajamo ob prehodu is starega leti v novo. In tudi minoli božični prazniki niso prinesli najmanjšega upa do zboljšanja teh odnošajev. Težišče notranje avstrijske politike se Se vedno OBredotočuje v češkem vprašanju. To vprašanje pajje postalo po nagovoru cesarjevem na razne češke politike pri vzprejemanju delegacij še bolj kritično, njegova rešitev še bolj akutna nego je bila prej. Pred prazniki se je sicer govorilo o nekem spravnem poskusu, ki bi se imel zapričeti ravno minule praznike. Mogoče tudi da bo se taki poskusi vršili za kulisami. Ali javnost o tem ne ve ničesar. Ker je pa bodoče zasedanje državnega zbora odvisno ravno od rešitve češkega vprašanja in so govorice o ti rešitvi zadnje dni popolnoma ponehale, si danes niti sam dr. Korber ne more domnevati, v kolikem časa da se zopet snide naš parlament Le jedno je gotovo. Gotovo je namreč to, da se ves češki narod strinja z odgovorom, katerega je dal cesarju ob vzprejemanju delegacij posl. dr. Kramar, z odgovorom, ki je dal cesarju jasno razumeti, da se Čehi ne udajo ter da ne opuste obstrukcije, dokler se jim ne izpolnijo njih opravičene zahteve, zahteve, katerih izpolnitev se jim je obljubila celč na najmerodajnejšem mestu. Proti taki izpolnitvi pa je sedanji min. pred. dr. Korber, ter pravi da češkim zahtevam toliko časa ne ustreže, dokler v to ne privolč Nemci. Nemci pa v to iz lepa nikdar ne bodo privolili in zato ne bode ugodil tudi nikdar dr. Korber, ki se nahaja dandanes popolnoma v službi Nemcev, češkim zahtevam. Iz tega se da torej sklepati, da dr. Korber in Čehi ne morejo nikdar več priti skupaj. Ker je pa nemogoče vsako parlamentarno delovanje, vsaj pri sedanjem državnozborskem opravilniku ne, ako se mu upirajo Čehi, bilo bi iz, tega sklepati da se pozitivno delovanje v naš parlament toliko časa več ne povrne, dokler načeluje naši vladi sedanji miniBterski pre-zideut dr. KOrber. Nastane torej vprašanje, kako naj se reši naša parlamentarna kriza, ako hoče dr. Kdrber po vsi sili ostati na krmilu, četudi Čehi ne odnehajo z obstrukcijo. Morebiti z oktro-iranjem novega državnozborskega poslovnika, ki bi preprečil vsako obstrukcijo ali pa z razpustom državnega zbora ter z razpisom novih volitev? Naj bi se zgodilo jedno ali drugo, bi s tem dr. Korberju gotovo ne bilo pomagauo. Kajti ako bi obstojal za naš parlament poslovnik, ki bi izključil vsako obstrukcijo, našle bi se skoro gotovo kmalu stranke Btare desnice, ki bi zahtevale parlamentarno ministerstvo, v katerem ne bi bilo gotovo mesta za dr. Kdrberja. Ako bi se pa razpustil državni zbor in razpisale nove volitve, ne da bi Be spremenil državnozborski poslovnik, bilo bi s tern dr. Korberju presneto malo pomagano, kajti izvoljeni bi bili ne Češkem gotovo še radikalnejši poslanci kr bi vodili obstrukcijo še z večjo vnemo, nego jo vodijo sedanji. Iz vsega tega je torej razvidno, da je naš notranji politični položaj jako zamotan, ter da je jako žalostna dedščina, katero prepušča staro leto novemu letu in da bode treba jako spretnih sodnikov, ki bodo vodili v novem letu zapuščinsko obravnavo.
Sprememba drž.-zborskega poslovnika. — V parlamentarnih krogih se vedno bolj čuti potreba spremeniti drž -zborski poslovnik. V ta namen se bodo baje vršila te dni posvetovanja med voditelji vseh večjih parlamentarnih strank. Nekateri listi pozivljejo vlado, naj s pomočjo par. 14. uveljavi nov državnozborski poslovnik.
Avstrijski veto In »Osservntore. Romano.** — „Osservatore Romano1* prinaša r svoji božični številki odgovor na izvajanja grofu Goluchovvskega o avstro-ogrskem „vetoM pri papeževi vo-litvi,, Vatikanski list juridično dokazuje, da ima Avstrija samo navado vlagati Bvoj „veto“, ne pa pravice. Sveti kolegij se sicer ozira na želje velevlasti, vendar pa to ni nobena pravica, ampak le kršenje cerkvene prostosti.
Nadškofova okrožnica zagorskemu svečeuištvu in veliki župan Zichi.
—	Zagorsko svečeništvo varaždinske županije je nadškofovo poslanico, katero so s posebnim veseljem pozdravili vsi liberalni listi, eicer s spoštovanjem vspre-jelo, ali pri vsem tem ga je vendar hudo zabolelo, ker si je svesto, da ni nič zgrešilo v svoji cerkveni službi. Zabolela je svečeništvo ta nejaslužena graja tem-
bolj, ker je izdana proti njemu vsled neresničnih poročil od samega velikega župana varaždinskega, glasovitega Madja-rona Zichi-ja. Le ta župan je službeno sporočil :.:tdškofa o vseh neresničnih in popolnoma zlaganih dogodkih, katere je donašal že dlje časa službeni časopis varaždinske županije. Nadškofijska oblast je seveda uradnemu poročilu velikega Župana verovala, kar je čisto naravna stvar, ker Bi mora vendar predpostavljati, da poročila tako visokih oblasti ne morejo biti lažnjiva. In vendar je bila nadškofijska oblasti mistifleirana, kajti zd^j so se izjavili vsi oni duhovniki, ki so bili v omenjenem županskem glasilu napadeni, da je vse sama kleveta, kar se je o njih pisalo.
Bivši Ital. min. preds. umrl.
—	V soboto zvečer je v svoji vili v Maderni umrl bivši ministerski predsednik Zanardelli. Vzrok bolezni je bil baje rak v želodcu.
Bolgarsko sobranje. — V seji dne 26. t. m. bolgarskega sobranja zahteval je vojni minister, naj bi zbornica brez razprave vsprejela vojni proračun. Opozicija je vsled tega uprizorila obstrukcijo. Prišlo je do viharnih prizorov in do dejanskih spopadov proti poslancu Krištovu. Na to je opozicija zapustila dvorano. Zbornica je potem vsprejela v^jni proračun in proračun ministerstva za vnanje stvari.
Japonska in Rusija. — Pogajanja mej Rusijo in Japonsko niso nič napredovala. Demontira se vest, da je Japonska na rusko noto poslala nov odgovor in zahtevala odgovor do 7. jan. Ministrski svet v Tokio je določil za na-dalnje oboroženje 6 milijonov funtov. Japonski ladiji rudečega križa ste dobili poziv, naj bodeta pripravljeni na odhod. Nobeden japonski čaBtnik ne dobi več dopusta. V japonskih arzenalih se dela neprenehoma po dnevu in po noči.
Paložaj na Balkanu. — Nove reforme imajo jako težek porod. Nazadnjaška Turčija bi imela že kedaj imenovati iz srede italijanskih generalov poveljnika orožništva za Macedonijo. Ruski in avstro-ogrski poslanik pritiskata vedno na porto, da bi to imenovanje izvršila.
V	ta namen se vrše v sultanovi palači dan za dnevom ministergka posvetovanja, ki pa ostanejo vedno brezuspešna. Kakor zatrjujejo zadnja poročila, postala sta ruski in avstro-ogrski poslanik vsled takega zavlačevanja že jako nervozna in pretita Turčiji, da bodeti Avstrija in Rusija sami imenovali poveljnika macedon-skega orožništva, ako Turčija tega ne stori v najkrajšem času.
Dopisi.
Iz Kobarida. — „Slo'vensko katoliško podporno in izobraževalno društvo'1 v Kobaridu je imelo v nedeljo 27. t. m. svoj redni občni zbor v društvenem salonu „pri Nemcu.4* Udeležba je bila mnogoštevilna. Društvo je moglo z zadoščenjem in veseljem pogledati nazaj v preteklo leto; posebno je izvrstno izvrševalo svojo nalogo kot — podporno društvo. Diuštveniki so v slučajih bolezni dobivali od društva podpore, iti društvo jo moglo vkljub svojim stroškom izdati izdaten/prebitek. Sploh je društva na tej podlagi zagotovljen časten obstanek. Z novim letom bo društvo nadaljevalo svoje delovanje s poučnimi predavanji in s podpiranjem svojih obolel>li članov. Le Še bolj naj bi se Kobaridci in okoličani oklenili društva, ki ima namen, dajati jim podpore v najtežjih dnovih življenja! Neustrašeno'torej naprej!
Iz Golobrda. — Kaj čudno smo gledali predzadnjo nedeljo delavce-zi-darje, ki so delali na novi cesti Golobrdo-Britof. Tudi nedelja jim ni več dan Gospodov. In zakaj sc je delalo tudi v nedeljo? Je li morda uže velika sila? Ni-li bilo celo poletje čas nekoliko z delom pohiteli, ko so se ljudje na delo ponujali, a tako imenovani „kapou jih je lo odganjal. Nič se nam ne zdi čudno, da hoče ta „kapo“ tudi ob nedeljah delati, saj od kar je prišel v naš kraj, ga še nismo videli v cerkvi (zato tudi vedeti ne moremo, ali je kristjan ali ne). Priporočamo velecenj. gosp. podvzetniku Križniču, da enkrat za vselej svojim ljudem ob nedeljah in praznikih delo na cesti prepove. —
Goreujepoljc. — (Čudna dražba občinske užilnine.) Dne 24. t. m. je bilo sklicano občinsko starešinstvo k seji. Sklenilo se je, da se naslednjo ne-
deljo razglasi dan dražbe občinske užitnih«, ki bode zadnji dan tega lota. Potem so so razpravljale še razne točke. Po končani seji so se podali občinske starešine v „napredno“ gostilno. Tam so dobili dobrega vinca na razpolago, pa tudi za pod zob kaj. Najbrže je imel g. gostilničar pripravljon „bakala“. Ko so bili vsi dobre volje, je takoj se pričela dražba občinske užitnine, ki je bila cenjena na 400 kron za katastralno občino Anhovo. Nato se oglasi starešina, ki najraje pije brez plačila: Preveč je, samo 200 kron naj bo! Potem so se dvignili bolj zavedni starešine raz svojih sedežev ter opominjali g. župana, da to ni prav ter so odšli. Naš Janez pa in menda tudi prvi podžupan Janez i. t. d. so pa vendarle oddali obč. užitnino za katastralno občino Anhovo krčmarju. Tako, dragi čitatelji, vidite, da si naš župan Janez sam postavo napravlja in se ne ravna, kakor zapovedujejo deželni obč. zakoni.
Naslednjo nedeljo smo slišali, da se je občinska užilnina oddala, mesto da bi bili slišali, kedaj se bo dražba vrflila.
Take koristi nam deli naš Janez. Ponudniki so, ki bi dali tndi 500 do 600 kron, posebno sedaj ob času železnico. Nič jih ni sram, saj sem tudi jaz pil za hrbtom teh Kitajcev, pa sem moral sam plačati. Ljubi čitatelji! Nadalje vam ne bom našteval enakih koristi, ki nam jih je napravil v svojem 3 letnem županovanju, saj za par let, če vam Bog da, se boste vozili po novi želez, preko Anhovega, pa boste nas vprašali, kdo je žu-panil, ko se je železnica gradila, pa bodo odgovorili: Naš Janez! Pa tudi naši po* tomci bodo to vedeli in obržali v trajnem spominu. Ljubi gospod župan! Vaših dobrot, ki nam jih delite že dva meseca več, kakor je po postavi, smo vsi siti ter vas že tretjič prosimo:	Stopite hitro,
hitro v zasluženi pokoj, da ne bode nastal vihar!	Baraba.
Iz Pliskovice na Krasu. — Umrla je dne 25. t. m v Pliskovici na Krasu Ivana Širca, soproga posestnika Leopolda Širen. Stara je bila še le 26 let. Zapustila je žalostnemu možu dva nedorastla otroka. Kako so to mlado in uljudno ženo občani ljubili in spoštovali, pokazalo se je to pri njenem pogrebu v soboto popoludne. Tako dolgo vrsto ljudstva in veličastnega pogreba nismo vžo dolgo časa v naši občini videli. Pred ko so truplo pokojnice odnesli iz domačega odra, zapel je domači cerkveni pevski zbor kitico žalostinke: „Človek glej dognanje svoje1* pod vodstvom domačega organista g. Jožefa Žerjal-a. In ravno tako zapeli so tudi na pokopilišču po dokončanih duhovnikovih molitvah za slovo dve kitici druge žalostinke „Blagor mu, ki se spočije11. Sedaj blagi pokojnici zakličemo za slovo še enkrat vsi: Bog ji daj večni mir in pokoj, večna luč naj ji sveti, naj v miru počiva !
Vabilo.
Vse prijatelje in somišljenike vabimo uljudno k naročbi »Primorskega Lista«. Priporočamo se zlasti častili duhovščini, da naj naš list ljudstvu priporoča.
»Primorski List« stopi s prihodnjim letom v XII. dobo. Prinašal bode dragim bralcem novic iz raznih krajev. — Zagovarjal bodo vedno katoliška načela in sveto vero. Razkrival bode namene odkritih in prikritih nasprotnikov katoliške stvari, posebno liberalcev in socijalnih demokratov, našega naroda najnovejših nasprotnikov.
Potezal se bo vedno odločno za narodne pravice slovenskega ljudstva. Ker pa je gmotno stanje podlaga narodnemu napredku, poduče-val bode »Primorski List« tudi v važnih narodno-gospodarskih in socijalnih vprašanjih ter vztrajno deloval za gospodarsko organizacijo našega ljudstva. Posebno pozornost bo obračal na delavski stan.
»Primorski List« bode deloval, kakor do zdaj, nevstrašeno. Ne obrekovanja, ne zavijanja in pretiravanja se ne bode strašil, šel bo vsikdar, kakor se spodobi katoliškemu
časopisu, pogumno v boj pod staroslovenskim praporom:
„Yh<1 za vero, dom, cesarja!
Cena listu ostane nespremenjena: Za celo leto 4 K, za pol leta 2 K. Miiuj premožni dobivali bodo list celo leto za 3 K, pol leta za K 1 -50.
Uredništvo iti upravništvo.
Novice.
Duhovske spremembe. — Preč. g. Anton Keber, vikar v Mavhinjah je stopil v pokoj. Mnogozaslužnemu gospodu, ki je v službi za Boga dočakal visoko starost, kličemo : Na mnoga leta ! Č. g. Alojzij Pavlin,, vikar na Gradišči, je imenovan vikarjem v Mavhinjah; na njegovo mesto pride č. g. Franc K u d e ž, sedaj kaplan v Mirnu. Č. g. Primož Zakrajšek, kaplan v Št. Petru pri Gorici, je imenovan vikarjem v Kostanjevici ; na njegovo mesto pride novomašnik č. g. Ivan Brezavšček. Č. g. Ivan Po-dobnik, novomašnik, pride za kaplana v Miren, in č. g. Josip Ivančič, novo-mašnik, za kaplana v Ročinj.
Bilo srečno!
Imenovanji. — Višje deželno sodišče v Trstu je imenovalo asistenta Frana Simon e-a oficijalom in pravnega praktikanta Karola Negri-a asistentom na sodiščnem depozitnem uradu v Trstu.
Umrl je na Drcžnici, previden s sv. zakramenti za umirajoče, g. Viktor Uršič, voditelj tamošnje dvorazredne ljudske šo!e. SuŠica, katera jo žo delj časa razjedala njegove močj, ga je položila v grob v najlepši moški dobi. Zapustil je žalosti globoko potrto udovo. — N. p. v m. 1
Za slovensko sirotišče oziroma za „katol. društvo detoljubov** so darovali: Nekdo za kazen izgovorjenih ptujk 1 K, g. Josip Golob 1 K, g. Ivan Marte-lanec 50 vin.
Za „ Alojzij c vlščeu : Preč. g. Jos. Kragelj 20 K, preč. g. Iv. Nep. Murovec 20 K, preč. g. Št. Valentinčič, božično darilo v cerkvi, 15 K 75 h, preč. g. Ant. Bratina 10 K, preč. g. Andr. Brezovščik 10 K, preč. g. Val. Kragelj 10 K, preč. Fr. Pavletič 5 K, preč. g. Jos. Pavletič 6 K, prpč. g. Ant. Jug 4 K, J. F. neki preostanek 1 K 50 h, preč. g. Jak. Fon, nabral v Kredu 75 kg fižola.
Uprava „Prim Lista4 je prejela 5 K, katere je daroval preč. g. Jos. Golob, in 5 K, katere je daroval N. N.
Bog stotero povrni I
Pri volit vi v komisijo za osebno doliodarluo, ki se je vršila v torek za cetiilni okraj Gorica-dežela, so bili izvoljeni: V I. volilno telo: Le nas si Oton, obrtnik v Solkanu, udom; Fogar Alojzij, trgovec v Pevmi, namestnikom,
V	II. volilno telo: Pavletič Josip, veleposestnik v Gabrijah, namestnikom. V III. volilno telo: Mašera Josip; vikar v Št. Mavru, in Berce France, posestnik in župan v Dornbergu, udom; Berlot Anton, župnik na Vogerskem, namestnikom.
Slovenska Čitalnica v Gorici priredi danes običajni Silvestrov večer s pevskimi in glasbenimi točkami, dramatično igro, srečkanjem ter slovesnim prestopom v novo leto. Mize in krčmarska postrežba v dvorani. — Dne 5. januvarja prih. I. ob 6. uri zvečer pa bode redni letni občni zbor, kojega dnevni red obsega razna poročila, posvetovanje o pravočasno prijavljenih ali pri zborovanju kot nujno priznanih predlogih ter volitev novega odbora. Dne 6. januvarja ob 6. uri bo dražba časopisov. — Ob vseh treh prilikah naj blagovole gg. člani se prav mnogoštevilno udeležiti. — V Gorici, dne 24. dec. 1903.
Odbor.
Lov na naročnike. — Žo več let opazu jemo čudno prikazen, da se Gabrščeka polastujo velika miroljubnost, ko se bliža
—	novo leto Skoro celo leu grize in kolje okoli sebe in polni „Sočo’* skoraj s samim osebnim udrihanjem, proti novemu letu pa redno obeta, da se poboljša in opusti osebne napade. Tako je obljubil že I. 1899. konec osebnostne polemike ter vabil na naročbo „Soče“ b temi le besedami: nZ ozirom na splošen glaB v deželi in celo na opravičeno nejevoljo čitateljev in naročnikov izjavljamo,
da z novim lotom prenehamo odgovarjati na osebne napade.1* Kako je izpolnil to obljubo, dokazujejo najbolje „Tutti frutti11, ki so leta 1900. najlepšo cveteli.
Tudi v zadnji Sl. »Soče11 je ubral v vabilu na naročbo svojih listov miroljubne strune ter govori o koncu osebnostne
polemike	....
Vzrok te GabrSčekove miroljubnosti je znan. Dežela je sita večnega Gabrsče-kovega udrihanja in prepiranja v ,.Sočiu. Tudi Gabrščekovi razumnejši prisluži so se naveličali »Soče11, ki je tekom zadnjih štirih let oblajala in ogrizla ogromno število goriških rodoljubov. Zato je Gab. pred novim letom zopet odložil svoj navadni pasji bič, vzel v roke piSčalko ter vabi kot miroljubno jagnje na naročbo „Soče“ in »Primorca11 z obljubo, da preneha osebnostna polemika. Radovedni smo, kdo mu pojde zopet na led, kdo bo pomagal vzdržavati glasili Gabrščekovega prepira in žepa.
Dovozna ccstu k novemu kolodvoru. — Tukajšnji mestni stavbeni urad je izdelal načrto za novo dovozno cesto, ki bi peljala iz trga Korenj na novi kolodvor bohinjske železnice. Stroški so proračunjeni na 460.000 K. Ti stroški bo zaradi tega tako visoki, ker bo treba, ako se dovozna cesta izvrši po omenjenih načrtih, podreti več poslopij, katere pa je treba poprej odkupiti.
Razglas. — Deželni odbor razglaša: Podpisani deželni odbor naznanja s tem, da je podelil pobiranje deželne davščino po eno K in 70 vin. od vsakega hektolitra na drobno potočenega piva za leto 1904 in za celo deželo, gospodu Korneliju Gorup iz Trsta.
Županstva so povabljena, da objavijo to v svojih občinah, posebno pa dotičnim obrtnikom.
Nesreča. — Posestniku Janezu Doljaku po domače „Rok“ iz Solkana je v petek popoludne poginila breja krava. Zadušila se je, ko je jela repo. Pri raz-paranju krave so našli v njenem telesu dvoje telet.
Vojaška begunca. — Pobegnila sta te dni vojaka Anton Skober in Ivan Schwarz, ki sta bila prideljena IV. stotniji tukajšnjega pešpolka št. 47. Skober je sedaj 2e tretjikrat pobegnil.
Umrla je vsled opeklin 4-letna Štefanija Ušaj iz Kronberga. Po stari navadi, pustil; so jo samo stariši pri ognju, četudi le za malo časa.
Služba cestarja na Ajševici (stavbeni okraj goriški) je razpisana. S to službo je spojena mesečna plača 45 K, ne pa pravica do oskrbe (provizije). Vendar pa more cestar dobiti milodarno plačo 40 stot. do 1 K 8 st. na dan, ako je pp desetletnem službovanju postal nesposoben za službovanje. Prositelji morajo biti vešči slovenskemu in italijanskemu jeziku ter morajo znati vsaj nekoliko pisati in čitati. Prošnje je uložiti do 31. januvarja 1904. na c. kr. okrajnem glavarslu v Gorici. Službeni razpis te službe pa pridodaje, da bodo v prvi vrsti upoštevani oni, ki znajo tudi vsaj nekoliko — nemški.
Sli./,ba cestarja v Črničah (stavbeni okraj goriški) je razpisana. Mesečna plača 45 K, brez pravice do provizije. Pač pa more cestar dobiti milodarno plačo 40 st. do 1 K 8 st. na dan v slučaju službeno nesposobnosti po 10-1. službovanju. Prošnje je vložiti do 31. januvarja 1. 1904 na c. kr. okrajno glavarstvo v Gorici.
Obt .iske volitve v Kožbani. — Pri občinskih volitvah v Kožbani je zmagala v vseh treh razredih stranka prejšnjega župana, katero nazivlje »Soča11 s »klerikalno11. „Sočiu to ni po misli. Miji pač ne moremo pomagati!
Trastranje za železuico Vrhnika-Gorica. — Kakor se zatrjuje, bodo prihodnjo spomlad pričeli s trasiranjem za projektirano železnico Vrhnika-Gorica. Projektirana železniška proga se namerava zgraditi preko Smrečja, Godoviča, Idrije, Rovt in Žirov.
Koze. — Med železničnimi delavci v Hrušici bilo je zadnje dni nekaj slučajev koz. Najprej sta obolela na kozah dva Macedonca. Ker hodijo železniški delavci od jednega podjetništva do dru-zega in jih prihaja mnogo tudi v Gorico, opozarja tukajšnji magistrat vse one, ki dajejo tujcem prenočišče, da naznanijo koj mestnemu fizikatu, ako bi zapazili pri tujcih najmanjšo sled zgoraj omenjene bolezni. Tudi na Grahovem se je baje prikazala ta nevarna bolezen.
,.Božičnica11 v Kobaridu. — Bila je srečna misel kobariških gospit, da bi se šolskim otrokom za praznike napravila božičnica, pri kateri naj bi bili ubožnojši otroci obdarovani. In srečni misli jo sledilo plemenito delo. Požrtvovalne so bilo kobariške gospe pri nabiranju radodarnih doneskov, požrtvovalne in noutrudljivn pri pripravah za božičnico. V sredo 23. t. m. so doživeli otroci ta srečni dan; saj takega niso imeii še nikoli.
Nastopali so otroci pozameznih razredov s pesnimi, katere so izvajali zares lepo in točno. Gg. učitelji so bili lahko zadovoljni z uspehi svojega truda.
Nad vse prisrčen in ganljiv je bil nastop učenke 11. razreda, Rozalije Miklavič, ki je deklamovala božično pesen. Res, to je bil. bel, nedolžen angelček, ki moli nedolžnega Jezusa v jaslicah! Uprizoritev »letnih časov11 se je vrlo dobro posrečila. Enako jo tudi učenka IV. razreda, Anica Uršič, dobro rešila Bvojo nalogo z zahvalo dobrotnikom in dobrotnicam za darove.
Po dokončanem vsporedu je sledila razdelitev darov. To so bili nepozabni trenutki otrokom, ki so žareli nenavadnega veselja.
Kobariške gospč so našle polje, na katerem človek dejanski koristi svojemu ljudstvu, in zalo — čast jiml
Ujeta tička. — Pred nedolgim časom je pobegnila Marija Smukavec iz Bohinja z nekim delavcem, zapustivši svojega moža, svojo mater in svoje petletno dete. Poleg tega pa je pri begu okradla moža in mater. Te dni je pisala ta malopridna ženska neki znanki, naj ji pošlje v Trst obleko in sicer pod imenom Rauhekar, katero ime si je izmislila za to, da bi bila bolj varna. Vse to jima ni nič pomagalo, kajti o vsem tem je zvedel njen mož in stvar telegrafično naznanil na tržaško policijo, ki je oba tička že spravila na varno v kletko.
Okradeni župnik. — Na Božič podal se je župnik pri sv. Jakopu v Trstu preč. g. Hrovatin jako rano v cerkev. To je opazil neki lopov in podal se je v župnikovo stanovanje, katerega vrata je odprl z vetrihi. Odnesel je nad 400 K denara in več drugih mnogovrednih predmetov. Cerkovnikova žena, stanujoča v pritličju iste hiše, je sicer čula stopinje v župnikovi obednici, ali zmenila se ni mnogo za to, ker je mislila, da hodi po sobi župnikova služabnica.
Zavod sv. Nikolaju v Trstu, ki ima namen neizkušena, v Trst došla dekleta, obvarovali dušne in telesne pogube, ter jim preskrbeti poštene službe, je imel nedavno občni zbor. Kakor posnemamo iz račnna, je imel zavod koncem decembra 1902. primankljaja K 1222.95. Med darovi čitamo: nstanovnina in podpora županstev K 294, posojilnic K 180 in razni dobrotniki K 1177, skupaj K 1051, kar pač ni v pravem razmerju z važnostjo in koristjo zavoda. Zato priporočamo zavod v vsestransko podpiranje. Drugače pa je posneti iz poročila, da se zavod razvija lepo ter prinaša dobre sadove, za kar gre največja zahvala neutrudljivi rodoljubkinji gospej Mariji Skrinjarjevi. Lansko leto je bilo vsprejetih 612 deklet, Kranjic 214, Primork 211, Štajerk 107, Korošic 69 in drugih Slovank 21.
Javen shod v Ljubljani. — V nedeljo dne 3. januarja 1904 ob y810. dopoludne vrši se na starem strelišču v Ljubljani velik javni shod, na kojem govori tudi voditelj kat.-nar. stranke o političnem položaju.
Namen shoda je manifestirati za ljudske pravice in pa tudi za zboljšanje plač delavstva ljubljanske tobačne tovarne.
Shod ni namenjen le delavstvu, temveč tudi kmetskemu ljudstvu.
Zadružna cuketa. — Poročati moremo vesel pojav v slovenskem zadružništvu. „Gospodarska zveza11 sklicala je po svojem predsedniku dr. Jan. Ev. Krek-u, „Zadružno enketo11, ki se je vršila v petek dne 11. decembra 1903 v Ljubljani. Namen te enkete je bil, da se merodajni činitelji slovenskega zadružništva — zastopniki pojedinih zvez in zadrugarji pesvetujejo na podlagi dosedanjih izkušenj in vspehov o nadaljnem zadružnem delovanju in razmerju in določijo neka skupna načela za slovensko zadružno organizacijo. Vrh tega je bilo posebno v očigled revizijskega zakona potrebno, da se uredijo medsebojni od-nošaji zvez glede pojedinih panog delovanja in z ozirom na razmere in potrebe pojedinih pokrajin. Odziv temu vabilu je bil časten; pri enketi so bile
zastopane vse slovenske. pokrajina po svojih priznanih zadrugarjih, ki so so kot činitelji pojedinih zvez in kol izkušeni zadružni strokovnjaki resno posvetovali v smislu gori označenega namena enkete. Soglasnost v sklepih j« pakaznla splošno stremljenje po edinosti na zadružnem polji. Ta soglasnost se nanaša na sledeče točke enkete:
1. Zadružni poduk; pri tej točki se jo Bprožila želja, da se zanese zadružni poduk v naša bogoslovja in učiteljišča.
2. Skupno zadružno glasilo; vse slovensko zadružništvo imej jedno skupno glasilo za potrebna razglasila, ki so n. pr. razpisi občnih zborov, prijave bilanc itd. —
3. Skupen letopis; pojedine slovenske zvezo izdajale so sicer letopise, ki so se pa ozirali samo na zadruge, ki so v dotični zvezi; celotno sliko slovenskega zadružništva more pa nam in zunanjemu svetu dati le skupen letopis.
4. Knjigovodstvo in tiskovine.
5. Konečno se je živahnim soglasjem izrazila želja, da se zopet kmalu snidemo, ker so taki zadružni sestanki živa potreba in bodo samo le koristili.
Bodoča enketa imela bi se baviti z nadaljnimi važnimi zadružnimi rečmi, na primer z obrestno mero itd.
Novi trentiuski kuezo&kof. — List „Voce Catolica11 piše, da se v naj-bližnjem času izvrši imenovanje preč. gosp. dr. Celestina Endriccija trentinskim knezoškofom.
Izpovcdnico hočejo Imeti naz^j
— protestantje. — Uradni list pruske vlade, „Der Reichsbote11, ki je tudi glasilo luteranske evangelijske sinode, se tako-le potegujejo za izpovednico: »Kar naša cerkev danes potrebuje tako, kot mi potrebujemo vsakdanjega kruha, je zasebna izpoved. Kdorkoli ima dolgo skušnjo v dušnem pastirstvu, ve, da je naša cerkev polna takih ljudi, ki bi morali iti k izpovedi, in tudi takih, ki bi radi šli. Ne samo o morilcu in krivoprisežniku se ne more reči, da nima miru, dokler ne prizna svojega zločina kakemu človeku, ampak je tudi na tisoče takih, katere preganja preteklo življenje kot kaka prikazen. Če hočejo, lahko izmijejo temni madež v svoji knjigi življenja s solzami krvi, toda njih vest ostane bolna in njih duša bolehna.; manjka jim beseda odpuščenja, beseda božja iz ust človeških, obljuba božja, dana osebi kesajočega se grešnika. In zakaj bi taki ljudje ne šli k svojemu posvečenemu spovedniku? Je pa še druga vrsta težko obtoženih ljudi. Borijo se zoper greh, a pri tem samo spoznajo, kako so slabi v borbi in padejo zopet in zopet. Kdo se briga za ta jagnjeta? Oni v resnici iščejo pastirja, toda ne čutijo iste srčnosti, da bi se zatekli k svojemu pridigarju, mu spoznali svoje potrebe in ga prosili za molitev in dušno priporočilo. Kar potrebujejo, je hiša zatišja in previden dušni pastir, ki bi mu zaupali svoje težave, ki bi jim v njih hudih horbah pomagal s svojim svetom. So taki ljudje, ki žalujejo, in njih je na legije, katerih nihče ne tolaži11. — Tako protestantje pišejo o izpovedi, ker je nimajo. Pri nas pa jo liberalci izpoved zasramujejo. Slepi so. Zato jim pa pošten človek ne sme slediti.
Papeževa ura. — O priprostosti papeža Pija X pripoveduje »Gaulois11: Pred kratkem je vsprejel Pij X. škofa iz Piacenze. Med pogovorom je potegnil papež svojo že radi dolge rabe črno uro iz nikelj na iz žepa. Tedaj je rekel škof: „Sveti oče, zamenjajva in oba bodeva imela dobiček11. Pri teh besedah jo potegnil škof svojo zlato uro in jo ponudil papežu. Toda papež: »Ločil naj bi se od svoje nikelnnste ure? Nikdar! Meni je za mojo staro uro več, kakor za vse drugo. Spominja me namreč na mojo mater; kazala je uro njene smrti11. Piju X. so pri teh besedah stopile solze v oči. —
Nove najdbe Jezusovih izrekov. „Daily Mail14 prinaša poročilo iz Egipta o novih najdbah Jezusovih izrekov. Dotični papirji izvirajo iz konca prvega stoletja. Učenjaka, ki sta jih našla, pravita, da jih je zapisal skoro gotovo kak Jezusov učenec.
Po sedemnajstletnem spaqju.
— O stanju Gesine Meyer iz Grambk, ki se je po 171etnem spanju zopet zbudila, se še sledeče poroča: Njen spomin ji je ostal ohranjen ter pozna še vse svoje znance, kakor se tudi še spominja vseh tedanjih dogodkov. Njeni spomini pa prenehajo v trenutku, ko je zazpalt.
Najprej se je začudila, da ne nosi njen brat, ki je bil 1886. pri vojakih, uniforme. Tudi je povprašata po materi, ki je pred leti umrla. Hoditi sicer bolnica ne more, ker so noge zelo oslabele, toda pogled ji je ostal ohranjen. Gospodična Meyer je bila lepo in veselo dekle, dokler je ni pričelo napadati spanje. Po večletnem spanju seje vzbudila 13. novembra 1886. ter je ostala zbujen« do 17. novembra. Tedaj pa je zopet zaspala in se zbudila šele čez 17 let. Sedaj je stara 43 let. Med Bpanjem so jo hranili ne le s tekočinami, ampak tudi z mesom in sočivjem. Tudi je bila med spanjem podvržena še drugim boleznim kakor prehlajenju in influenci.
Prerokovanja o vremenu. — Francoz Lapparent prerokuje, da bodemo imeli 17 let zaporedoma mnogo dežja. Sklicuje se na švicarskega učenjaka Brucknerja, ki trdi v svojih spisih, da so švicarska jezera najzanesljivejši dežomeri. Ta jezera namreč rastejo 17 let in pol in ravno toliko časa zaporedoma tudi padajo.
Nazgj domov. — Vedno več ljudi odhaja iz Amerike nazaj v Evropo. Vsake tri dni odpotuje približno 3000 ljudi.
Odprto pismo 1 Gospodu lekarju K. Germanu
v Bel o var n (Hrvatsko).
S pomočjo Vašo življenjske esence sem popolnoma ozdravel od moje dolgoletne bo-jlezni. Pri tej priliki se Vam najsrčnejše zahvaljujem in obveščam javno vse, da je Germanova življenjska esenca najbulje zdravila za želodčne bolezni in hemoroide (zlato žilo). Prosim še 6 steklenic za svojega prijatelja. Sč spoštovanjem Anton Gregorič, c. kr. poštni poduradnik.
Trse, lt. decembra 1908.
Čitajte! — Čilajte!
Vseslovenski dnevnik
z najmnojjobrojnejšlml ln najnovejšlrai vestmi iz vseh slovenskih dežel in iz tujine jo
„Slovenec“.
dobiva naj hitrejša poro-
j j i a in najzanesljivej-še informacije.
ima zvez0 z VSPII!i slov“".' ,,iolUVCilt5L' skimi narodi ter je o njih
gibanju najnatančneje poučen.
Qlnirnna/)“ 8t°j‘ na 8ta*išču krščanskega ,,kjlU V tJLICV' demokratizma ter s poljudnimi spisi, stoječ na stališču katoliške vere, dviga moralno silo našega naroda.
vllnirnnon11 prinaša o vseh državah naj-„0IUV	boljša situacijska poročile ter
ima dopisnike, ki so proučili razmere na licu mesta.
8e odlikuje po najboljših po-„kjlUV	ročilih iz državnega zbora,
katera poročila piše slovenski državni poslanec, ki ima kot član »Slovanske zveze’1 priliko biti o vsem točno poučen.
Glr\xrnrvn«“ bo prinašal velezanimive pod-„01UV ollct/ listke in je radi tega stopil v zvezo z najboljšimi slovenskimi pisatelji.
HlnvPnAf»“ si ie za«otovil v n0Yen! |ptu
„OIUVcLltA' poročila o trgovini in obrtništvu iz peres prvih strokovnjakov in prvih slovenskih sociologov.
Qlnwnnan“ 8(1 z V8akim dnem izpopolnjuje VtJIltJL/ ier bo i novim letom otvoril tudi pregled o gibanju na socijalnem polju, kateremu bo posvečeval še več pozornosti nego doslej ter se bo posebno bavil tudi z n a-ii o d n i m gospodarstvo m.
Qlnvor»or»“ PrinaSa najnovejša. in najza-,.01U V	nesljivejša brzojavna in tele-
fonska poročila, katera morejo drugi listi prinašati šele pozneje.
Qlnvnnnr»“ jp oJločen borilec za pravice ..OlU V	slovenskega naroda in kot tak
hoče združevati za narodni boj vse poštene Slo-vonce pod trobojno zastavo ter ga v odločnem nastopu ne ovirajo nobene zveze z ncprijatelji slovenskega naroda.
Dober dnevnik
hodno potreben, zato
Čitajte, naročajte, širite
„SL0VENCA“!
Dnevnik »Slovenec*1 velja:
Po pošti prejemaš: za celo leto naprej 26 K, za pol leta naprej 13 K, za četrt teta naprej 6 K 60 h, za mesec naprej 2 K 20 h. Vupravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K, za pol leta naprej 10 K, za četrt leta naprej 6 K, za mesec naprej 1 K 70 h. — Za pošiljanje na dom 20 h. na meaee. — N a-ročnino in inserate sprejema |u p r a v n i-št v o v katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice it. 2.
Na zahtevo se pošlje list na ogled.
»Slovenec11 se prodaja v Gorici pri Jos. Sohwara-u, Šolske ulic* št. 2. po 10 vin. številko. - V Št, Petru na kolodvoru pri Fr. N&zku.
Oe®®eOe»®96l»$ee«»l*i
&®a
ivW//jg
Odlikovana civilna in vojaška krojaška delavnica
Anton-a Krušič-a,
Gorica, ul. Jos. Verdi 33.
J3ogata zaloga domačega in angleškega sukna. Velika i?ber izgotovljenih oblek za gospode in ^ dečke, površnih zimskih sukenj, havelokov ild.
^ jvfaročila po novi meri se izvrže s posebno fc natančnostjo.
L »VRVM S^AVZ/K/////
(TO#®#®®*®*#®!
&®#®§##®#®®#®##®«®f<
14	y	u
Www	www	www
Karol Draščik,
pekovski mojster na Kornu v Gorici odlikovan z častno diplomo najvlijega priznanja Jubilejne razstave na Dunaju I. 1898.
In v Gorlol na razstavi I. 1900 s zlate svetinje
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove made in godove, kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvrduje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mesta in na deželi najnljadneje.
Krojaška mojstra
Oufer & Bajt
v Gorici, ulica sv. Antona št. 7 v hiSi g. Jerneja Kopača izdelujeta
vsakovrstne obleke za možke po meri, bodisi fine ali pa priproste.
Priporočata se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa č. duhovščini za obilna naročila.
srebrar, v Gorici, ulica Moreli 12,
priporoča prečast. duhovščini za izdelovanje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega o-
Ivan Bednarik
priporoča svojo
v Gorici ulica Vetturini št. 3.
Naznanilo!
Slavnemu občinstvu se daje na znanje, da se bode od novega leta naprej smodnik na drobro prodajal samo v pro-dajalnici Via Boschetto št. 7, in sicer vsak dan raz ven nedelje in praznika od 9—12. predpo-ludne. Na debelo se bode prodajal smodnik v velikem skladišču ob Soči samo ob ponedeljkih in četrtkih od 12—2. pop. Pri naročilih od 500 kg naj se blagovoli poslati znesek naprej.
C. in kr. glavna zaloga smodnika.
N/Vi
MM
C. kr. notar dr. Marij Pascoletto
otvori dne 4. jan. 1904
svojo notarsko pisarno
v Gorici, ulica Vetturini 9
v prostorih bivše pisarne c. kr. notarja Josipa Kaučiča.
Odlikovana 1.1903 s častno diplomo in zlato svetinjo g)
i;
Gorica — ulica sv. Antona št. 7 Gorica
Priporočam prei. cerkvenim prnUtojnlštvom ter p. n. slavnemu občinstvu
WT čebelno-voščene sveče
kn po K 490. Jamčim z 2000 K zn pristnost.
Sveči' -/.n pon relie in Htrnnsku razsvetljava po /.elit ni/ki eenl. Imam v zalogi kadilo, stenje In s'ekla/,a večno luč, meil najholisili vrst.
©r Odlikovan trikrut h6 srobrno avotinjo in onkrat h<5 zn- '7q) Bluinlui kriicein in ziuto kolajno v Rimu.
IOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOI
Priporočilo.
Podpisani se priporočam slav. občinstvu in svojim rojakom za obilna naročila svoje nove delavnice v lastni hiši na Kolehih pri Kojskem. Izvršujem vsakovrstne obleke ter imam v zalogi raznega sukna, hlačevine in izgotovljenih srajc. Vsako naročilo se izvrši točno in po zelo nizkih cenah. A. Mavrič, kroj. mojterg.
jtntou pon,
klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in točivsvoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
OOOCCOC3
Pokusite jih
in prepričali so. bodete, da so postale Jlirskc testenino4 — ne vsled reklame, temveč vsled lin ega okusa, redil-nosti in jednostav-nepripravo priljubljene v vseli slojih. Pazite na napis: Ilirske testenine.
Krojaška zadruga
gorica, gosposka ulica 7,
naznanja,
da prodaja oblačila za dame in gospode, modne barhente, in drugo manifakturno bla^ posebno za bližajoči se zimski čas, blago vseh kakovosti in .po najnižje mogočih konkurenčnih in stalnih cenah.
Yzorei najnovejše izbere se na zahtevanje pošiljajo brezplačno in poštnine prosto.
siliti
mm.
E«®
m
Sprejema
hranilne vloge
katere obrestuje po 4i/.% polumesečDo; ne-vsdign6ne obrestipripi-suje konec leta k glavnici Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Posojila
udom na oiebni kredit po 6°/0 in na vknjižbo po 5'/,*/„
»Centralna posojilnica"
registrovana zadruga z omejeno zavezo,
Gorica, ulica Vetturini 9.
C. kr. poštnohranilnifcni konto N. 851.292.
Sprejema
nove člane
z glavnimi in opravilnimi deleži. Glavni deleži po 200 K, opravilni po2K. Otvarja članom tekočo račune, katere obrestuje po dogovoru.
Uradne ure
vsak dan od 8. ure zjutraj pa do 1. ure popoludne.