Gospodarske stvari. Crtice o zatiranju plevela. S tem hočemo vrsto zeliač pregledati, katere se alj same, alj z žitoni Tied zasejajo, ter ga vsikdar onečedijo, mu ne le piavo Trednost zmaujšajo, timveč krub in druga močnata jedila neoku.sne iu človeku škodljive storč. Takih zelišč se nekatero leto manj, nekatero leto pa toliko nabaja, da si skrbna gospodinja vsa neToljna sama sebi očita: saj sem žito, preden se je zemlji izročilo, zvesto ščinila in prebrala, pa se je Tendar toliko plevela zopet zaplodilo. — Draga, temu nisi ti kriva! — Polje, katero se je bilo za setev pripiavilo, imelo je seme smetljivih zelisč že popiej v sebi, kakor se je čiato žito sejalo; kajti senie teli škodljivk je ležalo morebiti že več let od dežja vtepeno t zemlji in se je skoz globoko oranje na površje njive zmetalo, ter z žitom vred zelenelo, cvetelo in dozorclo. Skušnja uči, da pleveluo seme na kakem si bodi kraji za kal piipravno ostane, se zelo redko intežko uniči, in le t letih ugodnega Tremena t rast poganja. Nemec reaničeu pregoTor ima: nUukraut veidirbt nieht!" — NajnaTaduisa iu najsitneja plevel na naših poljih je: Ptičja »raaica, kresnica, zlatičaice, njivska goršica, plavica, divji ruak, DJivski siak, predenica in ljulika. Ta zelišča cvetejo ob času rži iu paenice, in dozore kakib 14 dni prej kot druga žita. Težko senie se ob žetvi osuje tor ostane raztrošeno Iež6 na sfruišču; drugo se pa pridiuži, kakor hudob než pošteni družbini in ise z lepim in čvrstim žitom vred v žitnice pospravi. Dobroje, ako driižina po zimi žitno aenie marljivo prebira; ako se žito pred setvijo namoči, da plevel na povraji vode os-taue in ae setve meseca majuika priduo oplevajo; a j)ri vaem tem, kakor siin že ouienil, ostane Tečkrat ves trud brez vspelia. Kakor za vse drugo je tudi za to vscmogočni Stvarnik skrbel, ter stvaril neke živalice, katere pridnemu poljedelcu ua vso moč žita čiatiti pomagajo; in te so — vse vrste d i vjib golobov. Vjeseni lcbko zapaziš na prazuili nj!vali, kako pridno te ] tice pobirajo, ia ako jcdilue ishrainbice ene teb živalie preiščes, naj'deš v svoje začudenje zin raznnvrstnega plevcla, katcri se jini najbolj priljubi in jim je tudi — raznn zimskega časa skoro edini živež. — Žalostno je tedaj, da se ob času lova te basljive ptičice tako preganjajo, streljajo in lovijo, kakor le kdo zamore, da se lc dobi pečeuka, v kateri je pa več kosti nego mcsa. — Naj te 6rtice vsaj nckoliko pripomorejo, da sc vendar enkiat popusti lov nate dobrotnice domačili zemljišč. One bodo, ako se jiiu mir dovoli, priljudueje kakor sedaj, torej tudi v vcčji množini škcdljivo iu sitno plevelsko scnic pokončavale. Žito bo čistejc, toraj tudi dražjo, in za večo vieduost si zamores boljao pečcnko kot od ptičev pripraviti, ter k ujoj se košček okusuega kvnlia povžiti. Ignacij Cizclj, učitelj. (Gospod. notice glej med nKaznimi stvarmi".)