Nekaj o premaganlh abeslnskih rasih ali po> glavarjth. rasl poaameznih pokrajin so obenem v vojnl tudi poveljnikl armad. Vsak abesinskl general je odgovoren cesarju samemu za poraz in jamči zanj z vseml pravlcami in premoženjem« Po italijanskih porofillih je bila odločilno na severu poražena celotna abesinska armada in med premaganimi rasl ao naalednje oaebnosti: Ras Desta je cesarjev zet ln radi poraza ga je cesar dal zapreti v neko hišo bllzu neguševe palače v Addia Abebl. Rasu Destu očitajo, da je prodajal orožje, katero mu je za vojaštvo pošiljala vlada in da je upravo tako slabo vodil, da je končno moral doživeti avoj poraz. S cesarjevim odlokom je rasu Deatl odvzeto plematvo, loCen mora živeti od avo~ je žene, katera ga nltl v ječi ne sme obiakatl. — Drugi premaganl poveljnik je ras Sejum, vnuk ceaarja Janeza, l;i je v Abesiniji vladal od leta 1872 do 1. 1889. — Tretji premaganec je ras Kasa, kl izvlra iz starega abesinskega plematva. To je najbogatejši Abesinec, ki ima več premoženja kakor sam cesar. —' Naslednji abeainaki vojskovodja, ki ga je zadel poraz, je raa Imru, kateri je vladal provinco Godžam. To je pameten mož modernih idej. Je pa najbolj energičen nasprotnik Italijanov. — Zadnji med premaganlml rasl J« vojni minister Mulugeta, ki je podlegel ranam, katere je prejel v bojih z Italijanl. Rajnl Mulugeta se Je bojeval z Italijanl pred 40 leti kot 25 letnl mladen« prl Adul.