Domoznanski oddelek 35 RAVNO polje 2007 352(497.4 Kidričevo) COBISS e 6003209,3 KNJIŽNICO IVANI V novo šolsko leto PRVI ŠOLSKI DAN Medvedu v šolo se mudi, brž pohiti tudi ti! Pod medvedovim dežnikom FomAitmroš muno Po besedah učiteljic I. triade OŠ Boris Kidrič Kidričevo je z besedami Medvedu v šolo se mudi, brž pohiti tudi ti! vabil v njihovo šolo medved s svojimi prijatelji prvošolce in njihove starše. Pred tremi leti so učiteljice prve triade želele vzpostaviti še pristnejše odnose z otroki, še osebnejši stik, se jim še tesneje približati, jih začutiti in na prijaznejši način premostiti stisko, ki jo doživljajo ob vstopu v šolo. Začele so z lutkovno predstavo, ki so jo otroci zvedavo spremljali in tako na igriv način sledili šolskemu vsakdanu. Učiteljice se še posebej zavedajo, da v šolo prihajajo radoživi, skrivnostni in prvošolci, polni pričakovanj, ki se bodo veselili, uživali v druženju z vrstniki, pri igri in učenju. Letošnjo predstavo Pod medvedovim dežnikom, avtorice S. Makarovič, so dramatizirale, priredile in odigrale učiteljice same v vlogi prijaznih živali, ki se znajo pogovarjati, odpuščati in se imeti rade. To sporočilo so hotele prenesti najmlajšim učencem in njihovim staršem. Učiteljice, ki pripravljajo prvi šolski dan za prvošolce, se z veseljem in odgovornostjo srečajo sredi avgusta, ko začnejo pripravljati sceno, kulise in kostume. Veselile so se svojih srečanj, druženja, saj jih bogati in povezuje. »Ker so učenci in starši vsako leto znova navdušeni nad predstavami, nas to obvezuje in vzpodbuja, da že sedaj razmišljamo o naslednjem prvem šolskem dnevu za prvošolce, saj že na tiho načrtujemo novo presenečanje (predstavo),« so še povedale učiteljice, in se strinjale z medvedovimi besedami: A ni lepo, če se imamo radi, če smo prijatelji? SP KAJ JE MAJHNO IN KAJ VELIKO Majhno živi v mali šoli: majhni razredi, majhni vsevedi, majhne petice, majhne tovarišice in naokoli majhne stezice, še manjši mravljinci in majhne nožiče, še manjši mezinci. Majhno živi v mali šoli. A male glave rastejo vneto, prerastejo z letom male rokave, male težave, male besede, male stezice, male razrede, tovarišice in mala šola ko lonec poči. Tedaj je majhnega konec. In napoči veliko. Tone Pavček A ni lepo, če se imamo radi? fomamt oS KM&m V novo šolsko leto A ni lepo, če smo prijatelji? Foto:Arhiv OŠ Kidričevo Boris A. Novak PRAVICE OTROK Imam pravico: biti sit, nor na pomfrit, jesti sladoled, ker sem sladkosned, biti vesel, če sem debel, poslušati glasbo, kakršno hočem (sicer se zjočem!) ... In imam še eno pravico, ki mi ni preveč všeč, ker je bolj dolžnost, ki tišči mladost, taka je ta reč: Pazite na nas! Foto: SP pravico na izobrazbo, kar se rima na glasbo in pomeni, da moram v šolo, pa čeprav bi rajši pil coca-colo! Muči me vprašanje, kako uskladiti dve temeljni otroški pravici: po eni strani pravico do šolanja, po drugi strani pa pravico do igranja in do jutranjega spanja. V novo šolsko leto In iz malega zraste veliko Foto: Arhiv OŠ Cirkovce PRVI KORAKI V SVET ŠOLE Na OS Cirkovce pa je po besedah učiteljice Lilijane Brglez v letošnjem šolskem letu prvič prestopilo šolski prag 16 prvošolčkov. Tudi cirkovški otroci so uživali v predstavi Pod medvedovim dežnikom, ki so jo zaigrale učiteljice iz OŠ Kidričevo. Ga. ravnateljica Ivanka Korez je staršem na kratko predstavila osnovne napotke, otroci pa so se medtem okrepčali s sokom in čokoladico, si skupaj z učiteljicama ogledali učilnico in odšli domov s kupom daril. Prvi šolski dan je tako minil v prijetnem vzdušju. SP Juhu, šola se je začela. Foto: Arhiv OŠ Cirkovce Cipresa - spomin na prvi šolski dan Od leta 2002 prvošolci OŠ Cirkovce prejmejo rastlino, za katero naj bi skrbeli. Sestra Ajda obiskuje četrti razred in je njena cipresa stara 4 leta. Posadila jo je doma, vendar zanjo skrbita zgolj dež in sonce. Kljub temu je precej zrasla, vendar se ne more kosati z rastjo četrtošolcev. Ana Lah, 8. a Cipreso je moja sestra Lara dobila prvi šolski dan v prvem razredu OŠ Cirkovce leta 2002.Takrat je bila rastlina v lončku in še čisto majhna. Mama jo je posadila na teraso in jo obkolila z velikimi kamni, da je ne bi povozila kosilnica. Sedaj pa pridno raste. Letos je skoraj ovenela, ker jo je mama presadila in ji je poškodovala korenino, a smo jo obrezali in spet je čudežno ozelenela in je lepa okrogla in zelena. Sestro in vse nas spominja na prvi šolski dan in na šolo. V njenem razredu je 6 učencev, ki se jim ciprese niso ohranile, vsi drugi pa še vedno spremljajo njihovo rast. Ko smo jih povprašali, kako so že velike, smo ugotovili, da je njihova velikost od 20 pa vse do 155 cm. Preden bodo ti učenci končali šolanje v OŠ Cirkovce, pa bomo spet preverili, kako skrbijo zanje. Žan Furman, 9. b Foto: Žan Furman Uvodnik ------------------U------- Spoštovane občanke in občani! Upam, da ste si privoščili lep dopust in se polni energije vrnili k svojim vsakodnevnim opravilom doma, v službi, kjerkoli. Sam sem si po našem zadnjem druženju ob občinskem prazniku privoščil le kratek oddih, saj se je v tem času pripetilo veliko nepredvidljivih stvari in se zgodilo tisto najhujše, česar nam žal ni uspelo preprečiti kljub vztrajanju, prizadevanjem in pritiskom. Zato si bom na začetku tokratnega uvodnika izposodil naslov pesmi našega velikega pesnika dr. Franceta Prešerna - KAM? S tem nas želim osredotočiti na misel, da si vsi skupaj zastavimo eno samo vprašanje. Kam? Zagotovo so želje nas vseh, da smo srečni, zadovoljni, uspešni, da v tej naši sredini brezskrbno in varno živimo, da imamo dobre medosebne odnose, predvsem pa, da poskrbimo zase in naše najbližje. Toda velikokrat se zgodi, da gre življenje svojo pot. Drugačno, kot smo želeli, pričakovali, načrtovali. Ob iskanju vzrokov se prevečkrat oziramo naokrog, iščemo krivce za to in ono, le sebe premalokrat vprašamo. Verjemite, da sem se sam, zlasti sedaj, vsak dan spraševal, ali sem naredil vse, kar je bilo v moji moči, ali bi lahko naredil več oziroma bolje, kot sem. Veliko razmišljam, kaj je v neki družbi resnična prioriteta, kakšen naj bi bil sistem po meri ljudi. Če glas ljudstva ni izmerjen, je to težko, a če sodim po odzivih, je odgovor preprost. To je vsekakor kvaliteta bivanja vseh - starih, mladih, delavcev, kmetovalcev, gospodinj Upravičeno nas vznemirja sodobnost, za katero se zdi, da ji nismo kos. Pa vendar - na stvari moramo pogledati iz različnih zornih kotov in jim dati vsaj delno različno vsebino. Ne gre za »organizirano blaznost«, kot jo je poimenoval Willy Brandt, ali kot slišim vprašanja, ali so sploh kaj naredili za naše dobro. Zame je pomembno le eno. Da spoznamo, kje smo, kakšne so naše zmožnosti in priložnosti, da spravimo na skupni imenovalec naše ožje, pa tudi širše interese, da se uveljavimo in posvetimo zgolj razvoju. Torej, razvoj - DA, vendar zanj ni enoznačnega odgovora. Odgovorov je več in so kompleksni. Odločen sem presekati obstoječe stanje in skupaj z občinskim svetom in občinsko upravo zastaviti politiko tako, da bo zadovoljstvo z našim delom obojestransko. Kako nam je (bo) uspelo, boste presodili vi, spoštovane občanke in občani, ampak vedite, da se bomo trudili zadovoljiti čim več vaših potreb in interesov. Delamo po korakih in po posameznih segmentih, zato morda celota v kratkem še ne bo vidna. Zato vas naprošam, da nam zaupate, kajti v vseh naših namenih in dejanjih je v ospredju vsekakor človek. Človek kot bitje, človek kot prijatelj, sorodnik, sosed, znanec, sošolec, sogovornik ... Želim si čim več skupnih aktivnosti, prijetnih srečanj in prijaznih snidenj ter da bi se vsi ukvarjali le s pravimi stvarmi. Vaš župan Jože Murko IZDAJATELJ: Občina Kidričevo Naslov uredništva: Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo Odgovorna urednica: Saša Peršoh, elektronski naslov: sasa.persoh@gmail.com Tajnica uredništva: Zdenka Bek Uredniški odbor: Zvonko Milošič (LDS), Andrej Napast (SLS), mag. Silvestra Klemenčič (neodvisna svetnica), Martin Krajnc (DeSUS), Ivanka Korez (SDS) in Vinko Mlakar (NSi) Lektoriranje: Vesna Voglar Tisk: Tercia tisk d.o.o Naklada: 2.400 izvodov Javno glasilo Ravno polje po Sklepu Občinskega sveta Občine Kidričevo o določitvi programske zasnove objavlja članek o delu občinskih organov, občinske uprave in krajevnih odborov, o predlogih in sprejetih odločitvah občinskih organov, o delovanju političnih strank, o delovanju društev, klubov in drugih organizacij s sedežem v občini Kidričevo, informacije o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, orise srečanj z zanimivimi ljudmi, občani Občine Kidričevo, o okroglih mizah, konferencah, o prometu in prometni varnosti, pisma bralcev, odzivi, reklame in propagandna sporočila. Glasilo je brezplačno in ga prejme vsako gospodinjstvo v Občini Kidričevo. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov. Naslovnica: Jesen Foto: Saša Peršoh Občinski svet DRUGA IZREDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE KIDRIČEVO V četrtek, 23. avgusta 2007, je bila po tragični prometni nesreči na železniškem prehodu v Cirkovcah, kjer so izgubile življenje tri osebe, sklicana 2. izredna seja kidriče-vskega občinskega sveta. Na dnevnem redu so bile tri točke: železniški prehodi v Občini Kidričevo, Odlok o spremembah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževal-nega zavoda Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka - prva obravnava, Odlok o spremembah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izo- braževalnega zavoda Glasbena šola Karol Pahor Ptuj - prva obravnava. Na seji so bili zraven župana g. Jožeta Murka in svetnikov Občine Kidričevo prisotni še člani občinske uprave, predstavniki Slovenskih železnic, direkcije za vodenje investicij v železniško infrastrukturo in agencije za železniški promet ter številni predstavniki medijev. Seja se je začela z minuto molka, po razpravi pa je svet Občine Kidričevo je dal soglasje k popolni zapori ceste čez nivojski prehod Cirkovce od 25. avgusta od 9. ure naprej in tako dal zeleno luč gradnji zavarovanega železniškega prehoda. V nadaljevanju seje pa so svetniki sprejeli odloka o spremembah odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka in Glasbena šola Karol Pahor Ptuj. SP DESETA SEJA OBČINSKEGA SVETA Z vabilom na 7. redno sejo občinskega sveta Občine Kidričevo so kidričevski svetniki prejeli gradivo in 12 točk dnevnega reda, na predlog svetnika stranke SDS pa so na seji 27. septembra 2007 12 točkam dodali še eno - analizo požara v zapuščeni gramozni jami avgusta letos. Predstavnika Komunalnega podjetja Ptuj sta svetnikom predstavila zahtevek za spremembo cene proizvodnje in distribucije vode. Predlog je narejen za postopno povečanje cen proizvodnje in distribucije vode, in sicer v treh korakih: povišanje za 6,2 % v letu 2007, 6 % v letu 2008 in 5,99 % v letu 2009. Tako bi bila konec leta 2009 ob prenosu infrastrukturnih Foto: SP objektov in naprav k lastnikom (občinam) zagotovljena polna lastna cena storitve, s tem pa zagotovljen vir za investiranje ter ohranitev enakega nivoja infrastrukturnih sredstev in posledično opravljenih storitev. Po daljši razpravi so svetniki sprejeli sklep za povišanje cene proizvodnje in distribucije vode za 6,2 %, in sicer za obdobje enega leta ob pogoju, da Komunalno w Občinska uprava Foto: SP podjetje Ptuj nameni sredstva, pridobljena s povišanjem cen, za investiranje. Sledila je prva obravnava Odloka o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami na območju Občine Kidričevo. Spremenjen (dopolnjen in popravljen) odlok bo sprejet na naslednji obravnavi. Marjan Bezjak, predsednik nadzornega odbora Občine Kidričevo, je predstavil poročilo o izvrševanju proračuna v obdobju od januarja do junija 2007. NO se je pri pregledu osredotočil na postavke: Igrišče Lovrenc, Obnova prostorov občinske uprave, Športna dvorana Kidričevo, Projektna dokumentacija za izgradnjo pločnikov v Apačah in Lovrencu. Na celotno polletno realizacijo izvrševanja proračuna Občine Kidričevo je bilo izrečeno pozitivno mnenje članov NO. V nadaljevanju pa je g. Bezjak predstavil še zaplete pri opravljanju nadzora v Vrtcu Kidričevo. Za obrazložitev obstoječega stanja na gradbišču glede na obstoječi terminski plan so zaprosili g. Štafelo, g. Gošnjaka in g. Leskovarja, prosili pa so tudi za obrazložitev sprememb in fotokopijo gradbenega dnevnika, vendar do seje občinskega sveta še niso dobili obrazložitve. So pa dobili obrazložitev g. Glaviča, da je izvajalec v zaostanku za okrog 35 dni in da bo namesto prvotno predvidene lesene strehe izvedena streha z montažnimi stropnimi ploščami. Zaradi zapletov pri pridobivanju dokumentacije o gradnji vrtca in pri pridobitvi natančnega zapisa pobude g. Leskovarja in g. Habjaniča ter zaradi zapletov okrog zapisnikov sej ob- činskega sveta je po oceni g. Bezjaka delo nadzornega odbora Občine Kidričevo onemogočeno in iz protesta je g. Bezjak zapustil sejo. V razpravi, ki je sledila, je na težave pri vpogledu v dokumentacijo opozoril tudi Anton Leskovar, predsednik gradbenega odbora. Glede na to, da je investitor gradnje občina, je gradbeni odbor tisti, ki je pooblaščen za nadzor in mora biti obveščen o zaostankih in spremembah pri gradnji, so svetniki soglasno sprejeli sklep, da župan, občinska uprava in odgovorni za projekt za izgradnjo vrtca zagotovijo gradbenemu in nadzornemu odboru vso potrebno dokumentacijo o gradnji vrtca. Soglasno pa je bilo sprejeto tudi poročilo o izvrševanju proračuna Občine Kidričevo v obdobju od januarja do junija 2007. Svetniki so sprejeli sklep o dodatnem znižanju plačila vrtca. Občina Kidričevo bo priznala dodatni popust oziroma znižanje plačila programa vrtca za čas otrokove odsotnosti iz upravičenih razlogov, in sicer v primeru poškodbe ali bolezni otroka, ki traja neprekinjeno 30 koledarskih dni ali več, v višini 30 % plačila, ki je staršem določeno z odločbo o višini plačila programa vrtca. Prav tako imajo starši v juliju in avgustu pravico koristiti rezervacije v poletnih mesecih. Rezervacijo v poletnih mesecih plačajo starši v višini 50 % zneska, ki jim je določen po odločbi. Občan Bogdan Babšek je na občino podal vlogo za odkup dela zemljišča v Šikolah, ki je v zemljiški knjigi knjiženo kot javno dobro, zaradi izgradnje novega vhoda v njegove poslovne in stanovanjske prostore. Svetniki so zaradi invalidnosti občana soglašali z izvzemom omenjene parcele iz javnega dobra. Sprejeta so bila pravila za izvolitev predstavnikov v volilno telo za volitve člana državnega sveta ter za določitev kandidata za člana državnega sveta. Sprejet je bil sklep za prodajo nezazidanega stavbnega zemljišča v Apačah družbi Tenzor d.o.o., poslovnega prostora v po-slovno-stanovanjskem objektu Mladinska 10 v Kidričevem in nezazidanega stavbnega zemljišča v Lovrencu na Dravskem polju. V 2. dopolnitev programa prodaje občinskega stvarnega premoženja se po sklepu občinskega sveta uvrsti tudi njiva v Cere čji vasi. Foto: SP Občinski svet/ Občinska uprava 1 V nadaljevanju seje so svetniki z večino glasov sprejeli sklep o programu menjave zemljišč v Starošincah s Perutnino Ptuj d.d. Svetniki so razpravljali o cenah najema dvoran in domov v lasti Občine Kidričevo in po krajši razpravi sprejeli cenik. Po predlogu komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je občinski svet soglasno sprejel sklep, da se poda pozitivno mnenje kandidatu Štefanu Petku k imenovanju za ravnatelja Glasbene šole Karol Pahor Ptuj, saj izpolnjuje vse zakonsko predpisane pogoje in ima vodstvene sposobnosti, kar dokazuje z dosedanjim delom vodenja Glasbene šole Karol Pahor Ptuj. Svetnik Anton Leskovar je predstavil potek požara in reševanja na deponiji gum, ki je na zemljišču, ki je last Občine Kidričevo, Sklada kmetijskih zemljišč in v zasebni lasti (2 %), in opozoril svetnike, da gramoznica predstavlja potencialno navarnost za požar. OBVESTILO STARŠEM Vse starše s stalnim prebivališčem v Občini Kidričevo, ki imajo otroke vključene v vrtec in želijo v letu 2008 uveljavljati znižano plačilo za programe vrtca, pozivamo, da najkasneje do 15. novembra 2007 oddajo izpolnjeno vlogo na obrazcu VRT/1, katerega dobite v vseh papirnicah. K vlogi je potrebno priložiti naslednje dokumente: -Odločbo DURS-a o odmeri dohodnine za leto 2006. Starši lahko na samem obrazcu pooblastijo lokalno skupnost, da odločbe pridobi po uradni dolžnosti sama. - Potrdilo delodajalca o bruto plači v zadnjih treh mesecih pred oddajo vloge za tiste starše, ki v letu 2006 niso bili v delovnem razmerju vseh dvanajst mesecev. - Davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti za leto 2006 za starše zasebnike, ki se jim ugotavlja dobiček na podlagi poslovnih knjig, ali pooblastilo za lokalno skupnost, da podatke pridobi sama. - Potrdilo ZPIZ-a o višini prejete pokojnine oziroma invalidnine v letu 2006 (priložijo družinski člani, ki imajo status upokojenca(ke) ali invalida). - Potrdilo Republiškega zavoda za zaposlovanje o dokazilu statusa brezposelne osebe in o višini bruto zneska nadomestila za zadnje tri mesece. Ta dokument priložijo Vrsta prireditve DVORANA CIRKOVCE DVORANA LOVRENC DVORANA APAČE DVORANA KUNGOTA VAŠKI DOM MIHOVCE VAŠKI DOM PONGRCE Kulturne prireditve (enkratni najem) komercialne 250,00 € 50,00 € 50,00 € 50,00 € / / estrada 700,00 € 150,00 € 100,00 € 100,00 € / / občinska društva 50,00 € 25,00 € 25,00 € 25,00 € / / druga društva 100,00 € 50,00 € 50,00 € 50,00 € / / Športne prireditve (polna ura) občinska društva (l/l) 7,00 € 5,00 € 5,00 € 5,00 € / / občinska društva (1/2) 5,00 € / / / / / druga moštva (i/i) 20,00 € 9,00 € 9,00 € 9,00 € / / druga moštva (1/2) 15,00 € / / / / / Druge prireditve (enkratni najem) praznovanja (poroka, rojstni dan...), sedmina »iz občine« / 70,00 € 70,00 € 70,00 € 50,00 € 50,00 € praznovanja (poroka, rojstni dan...), sedmina »iz občine« / 100,00 € 100,00 € 100,00 € 80,00 € 80,00 € politične stranke / 10,00 € 10,00 € 10,00 € 10,00 € 10,00 € Cenik najema dvoran in domov Pred zaključkom seje, ki je trajala do- izročenih še nekaj pisnih in ustnih pobud, brih sedem ur in pol, je bilo županu ki pa bodo obravnavane na naslednji seji. SP polnoletne brezposelne osebe. - Potrdilo o višini katastrskega dohodka ali pooblastilo za lokalno skupnost, da si podatke pridobi sama. - Odločbo Centra za socialno delo Ptuj o prejemu ali izplačilu preživnine za otroke. Potrdilo priložijo starši, ki prejemajo preživnino oziroma so jo dolžni plačevati. - Odločbo Centra za socialno delo Ptuj o upravičenosti prejema denarne socialne pomoči. - Potrdilo o šolanju. Potrdilo se priloži za družinske člane, ki se šolajo (dijaki, študentje). Starši, ki bodo oddali vlogo do navedenega datuma, bodo upravičeni do znižanega plačila vrtca od I. januarja 2008 do 31. decembra 2008. Starši, ki do navedenega roka ne bodo oddali vloge VRT/I, ne bodo upravičeni do subvencioniranega plačila, zato jim bo vrtec od I. januarja 2008 dalje obračunaval polno plačilo. V primeru, da vloga za uveljavljanje znižanega plačila ni popolna in je vlagatelj kljub opozorilu ne dopolni v določenem roku, se vlagatelju vloga s sklepom zavrže. Dodatne informacije v zvezi z uveljavljanjem znižanega plačila vrtca starši iz občine Kidričevo dobite na občinski upravi Občine Kidričevo pri gospe Zdenki Frank (tel. 799 06 13). Zdenka Frank, svetovalka za družbene dejavnosti in gospodarstvo INFORMACIJA O POTEKU JAVNEGA RAZPISA V okviru javnega razpisa za oddajo gradenj za projekt »Celovito varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega polja-l. faza«, je bil v skladu s popravkom objave na Portalu javnih naročil z dne 17. 08. 2007, št. objave R108/2007, in Uradnem listu EU, št. objave S158 z dne 18. 08. 2007, št. objave 2007/S 158-196388, določen datum za oddajo ponudb 10. 09. 2007 do 10. ure in odpiranja ponudb isti dan ob II. uri. Do navedenega termina sta bili oddani dve ponudbi, prav tako pa je bil v zakonitem roku vložen s strani enega od morebitnih ponudnikov zahtevek za revizijo postopka za oddajo javnega naročila. Na podlagi določb Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 53/07) je kljub vloženemu zahtevku za revizijo komisija za odpiranje in oceno ponudb ob II. uri pričela z delom in odprla oddani ponudbi. Nadaljnje aktivnosti in odločitve bo možno sprejeti šele po dokončanju postopka za vložen zahtevek za revizijo. Sestavil koordinator projekta: mag. Jernej Šomen, univ. dipl. inž. Vabilo / Politične stranke TRAJNE MERITVE ELEKTROMAGNETNIH SEVANJ ŠIROM SLOVENIJE VABILO OBČINI ZA SODELOVANJE V MERILNI KAMPANJI Projekt Forum EMS je namenjen vsem, ki iščejo odgovore na pereče probleme s področja elektromagnetnega sevanja (EMS). Projekt je namenjen obveščanju in komuniciranju z namenom promocije znanstvenih izsledkov in izhodišč s področja varstva pred EMS. Poudarek je na raziskovanju ter posredovanju tekočih znanstvenih spoznanj in rezultatov odmevnih domačih in tujih raziskav najširši javnosti. Mobilni telefoni in bazne postaje sevajo, saj so oddajno-sprejemni sistemi. Njihova osnovna naloga je prek svojih anten oddajati in sprejemati visokofrekvenčna elektromagnetna sevanja (VF EMS) v območju mikrovalov, to je pri frekvencah od 400 do 2200 MHz. Ker zaradi vrzeli v poznavanju dokončnih odgovorov glede (ne)varnosti SDS OBČINSKI ODBOR KIDRIČEVO Lovrenc 7 2324 Lovrenc na Dr. polju Spoštovani, verjamem, da ste si v dopustniških dneh odpočili in nabrali dovolj novih moči. Na žalost pa je lepih počitniških dni konec in smo že krepko zakorakali v jesen. To bodo letos zaznamovale rane trgatve, predvsem pa predsedniške volitve. V tej številki Ravnega polja vam želimo predstaviti delo poslanca g. Branka Mariniča. Vabim pa vas, da obiščete našo spletno stran www.kidricevo.sds.si, kjer lahko sproti sledite dogajanju v naši stranki in občini. Za občinski odbor SDS Kidričevo Bogdan Škafar, predsednik sistema mobilne telefonije še ni mogoče dati, se nekatere mednarodne organizacije in vladne ustanove odzivajo na zaskrbljenost javnosti zaradi morebitnih vplivov VF EMS na zdravje ter priporočajo nekatere preventivne ukrepe: •uporabo prostoročnih kompletov med telefoniranjem z mobilnim telefonom; •omejitev pogovorov na najnujnejše, •držanje telefona med vzpostavljanjem povezave čim dlje od glave in telesa; •izbiro telefona z nizko stopnjo sevanja (SAR); •umestitev baznih postaj, ob sprejemljivih stroških, na lokacije, na katerih bi bila izpostavljenost javnosti čim manjša; •upoštevanje tudi estetskih vidikov in občutljivosti javnosti; •vzpostavitev odkrite komunikacije med lastniki vira sevanja, lokalnimi organi in javnostjo v posameznih fazah načrtovanja postavitve, ki bi pripomogla k razumevanju problematike in večji odprtosti za postavitev nove naprave; •vozniki naj se zaradi varnosti na cestah med vožnjo odrečejo uporabi mobilnih telefonov. Spoštovani občanke in občani! Dovolite mi, da vas najprej lepo pozdravim. Prispevek, ki ga kot poslanec DZ RS vašega območja dodajam v vsebino vašega občinskega glasila, naj ne izzveni kot politični uvodnik. Želel bi vas na kratko seznaniti s konkretnim delom in s svojimi prizadevanji, da bi v mandatu, ki ste mi ga zaupali leta 2004, naredili kar največ. Hvaliti se ne želim, kajti dobro delo se samo hvali. Občino Kidričevo deli, na levo in desno polovico, železniška proga Pragersko-Or-mož-Hodoš. Prav na območju občine Kidričevo potekajo največje investicije v javno železniško infrastrukturo v zadnjih šestdesetih letih. Vsa potrebna finančna sredstva zagotavlja država brez obremenitve občinskega proračuna. Tovarniška cesta je bila obnovljena do podvoza tudi z izdatnimi sredstvi države, čeprav je kategorizirana kot lokalna cesta. Industrijska cona v centru Kidričevega je dobila državna sredstva. Gradi se nov vrtec ob OŠ, v katerega bo država vložila precejšen delež celotne vrednosti investicije. Ob tem V letu 2005 smo v okviru projekta Forum EMS pripravili posebno merilno kampanjo, ki omogoča občinam na območju Republike Slovenije trajno merjenje elektromagnetnih sevanj zaradi baznih postaj mobilne telefonije ter drugih visokofrekvenčnih virov elektromagnetnih sevanj (radijski in TV-oddajniki ...). Do sedaj se je v pilotni projekt vključilo prek 20 slovenskih občin. Pozivamo vse občine, da izrazijo svoj interes za brezplačno gostovanje avtomatskega merilnega sistema. Na podlagi predlogov merilnega mesta s strani predstavnikov občine bodo strokovnjaki Inštituta za neionizirna sevanja izbrali najprimernejšo mikrolokacijo za postavitev merilnega sistema. Merilni sistem naj bi v dogovoru s predstavniki lokalnih skupnosti ostal na posamezni lokaciji od 5 do 7 dni. Potem bi ga postavili na drugo merilno mesto. doc. dr. Peter Gajšek, koordinator projekta Forum EMS http://www.forum-ems.si/ je potrebno povedati, da bo ob izgradnji vrtca dobila tudi OŠ novo podobo in dodatna finančna sredstva države. Smo tik pred začetkom izgradnje doma za starejše, ki ga bo v okviru širitve dejavnosti financiral Dom upokojencev iz Ptuja. Občina Kidričevo ima pripravljene mnoge realno uresničljive projekte, ki narekujejo pospešeni gospodarski in siceršnji razvoj na vseh področjih. Pri vsem naštetem je pomembno dobro sodelovanje med poslancem in vodstvom občine Kidričevo. Naše dobro sodelovanje je obrodilo sadove. Takšnega sodelovanja si želim tudi v prihodnje. Prepričan sem, da za volivce štejejo le konkretne reči, ne lepe besede. Nekatere konkretne stvar sem navedel zgoraj, lepe besede pa namenjam vsem ljudem, ker sem tako vzgojen. Toliko o konkretnih investicijah in ne zgolj o zakonodaji, kar je moje temeljno poslanstvo. Lepo vas pozdravljam! Branko Marinič, vaš poslanec DZ RS Politične stranke *LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Kdor noče videti in slišati, pač ne vidi in ne sliši Da je tudi na političnem področju minil čas počitka in da je pred nami pestra predvolilna jesen, nakazujejo prva soočenja predsedniških kandidatov ter njihovi obiski najrazličnejših krajev širom po Sloveniji. Enega takšnih srečanj smo se člani OO LDS Kidričevo udeležili v sredo, 22. avgusta, ko je v okviru svoje volilne kampanje Ptuj obiskal mag. Mitja Gaspari. Dva dni kasneje pa smo se na stojnici pred UE Ptuj lotili še zbiranja podpisov podpore njegovi kandidaturi za novega predsednika Slovenije. Čeprav bi kljub pomanjkanju strankarskih dogodkov v pravkar minulem obdobju šolskih počitnic in letnih dopustov lahko napisal še kaj več o dogajanju v stranki, pa tokrat ne bom nadaljeval z ustaljeno prakso. Razlog za takšno odločitev je predvsem v sestavku, ki ga je OO SDS Kidričevo objavil v zadnji številki Ravnega polja, kjer z neizmernim navdušenjem pišejo o samih presežnikih sedanje vlade. Ob tem se mi nehote vsiljuje pomislek: a morda ne živimo v isti državi?! Kajti realnost se mi zdi povsem drugačna. Naj za ilustracijo naštejem samo nekaj dejstev, kot so najvišja rast cen osnovnih življenjskih potrebščin med vsemi članicami EU, strokovna in finančna destabilizacija javnega zdravstva, ukinjanje avtonomije univerz, neurejena plačna politika ... No, je pač tako, da nekateri vidijo in slišijo samo tisto, kar želijo. Vendar to me niti toliko ne moti, saj imajo vso pravico do lastnega mišljenja, ne morem pa ostati ravnodušen ob lažnih očitkih, ki so leteli na račun vodenja občine. Je že res, da živimo v času, ko človek lahko pove, kar misli, in tudi prav je tako, vendar pa je razlika, če je neka informacija, ki je posredovana v javnost, resnična in je obenem plod odgovornosti do funkcije v občinskem svetu, ali pa je izmišljena in je zgolj rezultat želje po lastni promociji. Ena takih laži je zagotovo navedba "Vladajoča koalicija LDS, SLS, SMS, DeSUS je pogumno prevzela absolutno oblast, ne samo v vseh delovnih telesih, prevzema jo tudi v društvih, informiranju ...” ki je ni mogoče razumeti drugače kot izgovor za nepripravljenost ali nesposobnost sprejemanja odločitev in odgovornega upravljanja javnih zadev s področja Odbora za varstvo okolja in požarno varnost, ki ga vodi OO SDS Kidričevo. Kakšno je dejansko ozadje očitanega prevzemanja oblasti v društvih in informiranju, pa si lahko preberete v nadaljevanju, in sicer v sestavku z naslovom "Legitimno” iz drugega zornega kota. Anton Habjanič ml., sekretar 00 LDS Kidričevo SLS. Slovenska ljudska stranka BODIMO USTVARJALNI IN STRPNI Po spomladanski sestavi upravnega in nadzornega odbora SLS Kidričevo smo potrdili nadaljnji plan dela in usmeritve s poudarkom na trdnem sodelovanju s koalicijo. Z resornimi področji, ki jih upravljajo naši člani v občinskem svetu, odborih in komisijah, hočemo biti vplivni v razvoju občine v smislu napredka in urejanja našega življenjskega prostora. Srečanje članstva in simpatizerjev smo lepo doživeli v upanju, da takšna srečanja oz. shode nadaljujemo tudi v bodoče. Aktivnosti nadaljujemo na vseh področjih razvoja občine kot celote, da ustvarimo pogoje za boljši jutri. V velikem številu smo se udeležili 16. tabora SLS v Postojni, kjer so bile podane smernice trdnosti, vpliva SLS v slovenskem prostoru. Da moramo delovati, sodelovati in ustvarjati za našo celovitost, napredek, sožitje in blagostanje v celotni državi. Ob tej priložnosti smo si ogledali kraški biser - Postojnsko jamo z vsemi njenimi lepotami - umetnost narave. V jesenskem delu se nam obeta dokaj vroče obdobje. Na kongresu stranke bomo volili novega predsednika ali potrdili dosedanjega. Prav tako potekajo aktivnosti za imenovanje kandidatov za državni zbor in državni svet. Skratka kar pestra dogajanja na političnem prostoru. Zelja nas vseh je, da določena enoumja uskladimo za dobrobit demokracije na celotnem področju države, predvsem pa na lokalni ravni. Pa lep pozdrav! za 00 SLS Kidričevo predsednik Mihael Žitnik N.Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka Leto se preveša v zadnji kvartal, dopusti so že pozabljeni, krepko smo zakorakali v jesen, ki pa bo zaradi volitev predsednika države kar vroča. Kot verjetno že vsi veste, bomo imeli precej pestro izbiro, v času, ko boste brali ta sestavek, pa bo že potekala volilna kampanja. V Novi Sloveniji bomo brez pomisleka podprli sicer neodvisnega kandidata g. Lojzeta Peterleta, ki je znan in izkušen politik vse od osamosvojitve Slovenije naprej. Trenutno opravlja funkcijo poslanca v evropskem parlamentu in je politik, znan in priznan po vsej Evropi in po svetu. V podporo Lojzetu Peterletu smo skupaj z OO SDS in OO SLS že organizirali zbiranje podpisov in mu tako pomagali, da je že v prvem dnevu zbiranja podpisov zbral zadostno število podpore. Drugače pa smo v OO NSi Kidričevo zelo aktivni in konstruktivni v občinskem svetu in drugih občinskih organih, kjer si naši člani prizadevajo za realizacijo projektov, v katerih je vgrajen napredek in razvoj celotne občine. To so projekti, ki so že v realizaciji (vrtec in kuhinja pri OS Kidričevo), in tisti, ki se pripravljajo (nadhod za pešce ob železniškem nadvozu v Kidričevem, ureditev centra Cirkovc, pločniki ob cesti Lovrenc-Apače in krožišče v križišču s Tovarniško cesto, posodobitev zdravstvenega doma, večnamenska dvorana v Kidričevem, komasacija Dravsko polje III ...). Glavni projekt, ki ga vodi konzorcij večih občin in se bo začel izvajati še letos tudi v naši občini, pa je kanalizacija. Iz naštetega je razvidno, da nam dela v občini ne bo zmanjkalo in da tudi razvoj naše občine ni vprašljiv. Na koncu mi, spoštovani občani, dovolite, da vas spomnim na državljansko dolžnost, da greste na volitve za predsednika države in obkrožite pravega, to je tistega, ki je znan, izkušen, pošten in bomo z njim prepoznavni po vsej Evropi in svetu. Predsednik 00 NSi Kidričevo Jože Medved Ravno polje Vam ponujamo v branje tudi na spletni strani www.kidricevo.si. SM Odbori ------------------1------------- TEŽKO JE KATEGORIZIRATI HUMANOST Po počitnicah smo se tudi člani Odbora za družbene dejavnosti Občine Kidričevo zbrali na 6. redni seji. Glede na majhno število točk dnevnega reda se je zdelo, da bo seja potekala brez zapletov in da bo predvsem hitro zaključena. Pa žal ni bilo tako. Pri osrednji točki smo se namreč zadržali kar nekaj ur (beri 4 ure!). Zakaj? Ker je šlo za točkovanje in vrednotenje programov humanitarnih, invalidskih, zdravstvenih in drugih društev ter nevladnih organizacij, ki delujejo na našem območju in vključujejo člane iz naše občine. Na razpis se je s svojimi programi prijavilo kar 21 društev in organizacij. V želji, da rezervirana proračunska sredstva (8300 €) v letu 2007 za te dejavnosti čim bolj pravično in transparentno porazdelimo, smo se pri točkovanju dosledno opirali na pravilnik in sprejete kriterije in merila za vrednotenje. Vendar smo imeli tudi s takšnim pristopom kar velike probleme. Zlasti zaradi velikih razlik glede števila članstva in različnosti prijavljenih projektov ter programov, pa tudi zaradi pomanjkljivih prijav, saj smo jih več kot polovico morali pozvati k dopolnitvi prijave na razpis. Kljub temu smo se po napornem delu razšli zadovoljni, ker smo cilj (pravična porazdelitev denarja) dokaj uspešno dosegli. Na tem mestu sem dolžna odgovoriti, zakaj je urejanje tega sofinanciranja društev tako pozno. Vzrokov je več, ključni pa so naslednji: sprememba zakonodaje, navodila inšpekcijskih služb za lokalno samoupravo, nove volitve v organe občinskega sveta, predvsem pa dolgi roki za izpeljavo razpisov na področju družbenih dejavnosti, ki je eno izmed najštevilčnejših in najširših, saj pokriva zdravstvo, socialo, izobraževanje, šport, kulturo pa še kaj. Zadeve si podaljšujejo, kot sem že omenila, tudi društva sama, s tem ko ne oddajo popolnih vlog in jih čakamo za točkovanje prijav. Tako lahko rečem, da je »krivcev« za zavlačevanje več in da bomo v bodoče stvari pripravili še bolj sistematično in dosledno, vsekakor pa veliko prej. Nenazadnje so bile to naše prve izkušnje, sredstev pa, »kot običajno«, premalo. Zato smo sklenili, da za prihodnji občinski proračun (2008) pripravimo boljša, bolj dodelana določila pravil sofinanciranja, ki bodo na eni strani olajšala naše delo, po drugi pa mnogo bolje razmejila (ločila) prijavljanje posameznih društev in organizacij. Kako to doseči, bo jasno šele po analizi in evalvaciji letošnjega sofinanciranja, zagotovo pa boste o tem zainteresirani občani in občanke informirani. Takrat bo predstavljen tudi osnutek strategije razvoja negospodarskih dejavnosti v občini Kidričevo, ki bo zastavljen na podlagi obstoječega stanja, danih gotovosti in predvidevanj za daljše časovno obdobje. To je naša obveza in namen. Zavedamo se namreč, da so naše pristojnosti in odgovornosti na tem področju velike, in ni nam vseeno. Na seji smo obravnavali tudi nekaj indivi- dualnih vlog ter oblikovali predloge oziroma sklepe za sprejem na občinskem svetu, pod točko razno pa razpravljali o našem nadaljnjem delu in potrebah, ki jih moramo v bodoče obravnavati prednostno in se jim nujno posvetiti. To pa ni vse, kar smo počeli v času dopustov - počitnic. Člani odbora za družbene dejavnosti smo se udeležili številnih prireditev, ki ste jih pripravili občani in občanke v občini Kidričevo. Bili smo povsod, kamor ste nas povabili. Sama sem se odzvala prijaznemu povabilu izvirnega srečanja Njiverčanov, katerega pobudnik in organizator je bil g. Edi Aubelj. Čeprav bo morda sam zapisal prispevek o tem srečanju v glasilu, mi dovolite, da pohvalim to izredno zanimivo idejo - srečanje domačinov in prišlekov - ki je bila zares vrhunsko dodelana. Preživeli smo čudovit popoldan in večer, z obsežnim in pestrim kulturnim programom, z razstavo zgodovinskih dejstev o Njivercah in s slikovno dokumentiranostjo ter podelitvijo priznanj: najstarejšemu Njiverčanu-domači-nu, najstarejšemu prišleku ter priznanje za spodbudo (mladi, bodoči Njiverčanki, ko/če se bo poročila z Njiverčanom). Tudi najstarejše Njiverčanke so se spomnili in ji poklonili šopek rož. Srečanje sta moderirala mlada, obetavna Njiverčana (fant in dekle), katerih imen si žal nisem zapomnila, a gotovo bomo še slišali zanju. Kljub temu da sem se že skoraj preveč razpisala, ne morem mimo tega, da ne omenim, da sem v tem času doživela tudi eno samo internetno dopisovanje. Zal je občan poizvedoval o stvareh, ki niso ravno v moji pristojnosti, in bojim se, da z odgovorom ni bil zadovoljen. A ne obupajte. Pišite, poizvedujte, dajajte pobude, predloge, sporočite želje in potrebe. Potrudila se bom, kolikor je v moji moči, vsekakor pa odgovorila vsem in vsakomur. Tokrat bom zaključila z mislijo, ki sem jo v svojih prispevkih v Ravnem polju že uporabila. A ker je bila vodilna misel srečanja Njiverčanov in naj kar vseskozi velja, jo bom ponovila: »Na koncu velja samo to, kar smo storili in doživeli - in ne, po čemer smo le hrepeneli!« Mag. Silvestra Klemenčič, prof., predsednica odbora za družbene dejavnosti Odbori ŽELEZNIŠKI PREHOD V CIRKOVCAH PRI RTP KONČNO ZAVAROVAN Z ZAPORNICAMI Foto: F. Trčko V četrtek, 20. 9. 2007, smo končno dobili težko pričakovano zavarovanje železniškega prehoda v Cirkovcah pri RTP z zapornicami. Tokrat je bilo potrebnih samo 5 dni po nesreči, da so izvajalci začeli z gradbenimi deli na železniškem prehodu in ga v 27 dneh tudi popolnoma končali. Na izredni seji občinskega sveta dne, 23. 8. 2007, ki jo je sklical župan na temo železniških prehodov v Občini Kidričevo, so nas predstavniki Javne agencije za železniški promet RS seznanili, da bodo z deli na omenjenem železniškem prehodu začeli v naslednjih dneh. Zaradi zagotovitve popolne varnosti v času gradbenih del je občinski svet sprejel začasno popolno zaporo ceste do 20. 9. 2007, ki vodi čez ta omenjeni prehod. Sprva je bilo rečeno, da bodo morali zapornice na omenjenem prehodu varovati fizično mesec dni, sedaj pa so izvajalci uspeli zagotoviti popolnoma avtomatsko delovanje zapornic. Na sami seji je beseda stekla tudi o drugih nezavarovanih železniških prehodih v občini. Prehod v Nji-vercah je uvrščen na prednosti seznam, vendar bo zavarovanje železniškega prehoda izvedeno šele v začetku leta 2009. Slavnostno odprtje z nagovori gostov je bilo v petek, 21. 9. 2007. Glavna govornika sta bila župan Jože Murko in minister za promet mag. Radovan Žerjav. G. Murko je poudaril, da s tem ne odpiramo objekta, ki bi prinašal dobiček, ampak objekt, ki bo zagotavljal večjo varnost krajanov in vseh voznikov na tej cesti. G. Žerjav pa je opozoril, da imamo v Sloveniji še 637 nezavarovanih želzniških prehodov, od tega je na 28 železniških Foto: A. Napast prehodih že nameščena vsa oprema, vendar še ne delujejo. Rok za vzpostavitev vseh že narejenih prehodov je določen, prav tako pa se bo v naslednjih letih intenzivneje vlagalo v železniško infrastrukturo, ki je bila veliko časa zapostavljena. Foto: SP Z ureditvijo tega železniškega prehoda nismo rešili vseh problemov, ampak smo naredili velik korak naprej. Na samem odprtju pa so bili prisotni tudi poslanec v državnem zboru g. Branko Marinič, direktorica Direktorata za železnice ga. Jelka Šinkovec Funduk, državni svetnik g. Marjan Maučec, predstavniki AŽP, člani civilne iniciative in številni novinarji. Zasluga in zahvala na tem mestu gre tudi Civilni iniciativi za ureditev železniških prehodov v Občini Kidričevo, ki je s svojimi aktivnostmi in medijsko podporo veliko prispevala k hitrejši ureditvi nezavarovanih železniških prehodov v naši občini. Andrej Napast, predsednik komisije za spremljanje reševanja železniških prehodov v občini Kidričevo Foto: Arhiv Občne Kidričevo Prometna varnost --------------------w ZA VARNO POT V ŠOLO SMO POSKRBELI TUDI ČLANI DU LOVRENC - NA ŽALOST POVSOD NI BILO TAKO! Pred pričetkom šolskega leta je Občina Kidričevo tudi tokrat opravila več aktivnosti, ki so povezane z varnostjo otrok na poti v šolo. Povezala se je še z drugimi institucijami, da bi otrokom zagotovili čim večjo varnost na cesti. Zavedamo se, da je ob začetku šolskega leta na cestah veliko več otrok kot med počitnicami, med njimi pa so tudi najmlajši, ki se v šolo podajo prvič. Otroci so posebno v prvih šolskih dneh še počitniško razigrani, v prometu pa nepredvidljivi in zaradi svoje majhnosti manj opazni. Ne zavedajo se še dovolj vseh nevarnosti, ki prežijo nanje na poti v šolo. Prve dni pouka, tako kot že vrsto let nazaj, smo se tudi člani Društva upokojencev Lovrenc vključili v prostovoljno akcijo in pospremili otroke na poti v Osnovno šolo Lovrenc. Sodelovalo je 15 upokojencev, ki smo skrbeli za varno prečkanje ceste na štirih prehodih. Upokojenci smo cestne prehode varovali prva dva tedna novega šolskega leta, policisti pa bodo aktivnosti nadaljevali skozi vse leto. Nadzirali bodo organizirane prevoze otrok pa tudi to, kako otroke prevažajo starši. Na žalost pa vsi osnovnošolci v občini Kidričevo niso deležni enake varnosti na poti v šolo niti varstva v prvih dveh tednih novega šolskega leta. V mislih imam osem otrok Osnovne šole Kidričevo, ki vstopajo na avtobus na križišču Lovrenške in Tovarniške ceste, saj so brez organiziranega varstva na prehodu, na avtobus pa čakajo skorajda na cesti, med parkiranimi in vozečimi kamioni in avtomobili. Pravi čudež je, da ne pride do najhujšega. Se predstavniki Občine Kidričevo tega zavedajo? KDO BO ODGOVARJAL, če bo prišlo do nesreče? 22. avgusta 2007 sem bil prisoten na 5. redni seji Sveta za preventivo v cestnem prometu, ki je bila na občini v Kidričevem. Na sestanku so bili prisotni predsednik Sveta za preventivo in vzgojo, župan občine, občinski svetniki, predstavnica PP Ptuj, predstavnice osnovnih šol in predstavnik policije. Na vprašanje v zvezi z avtobusno postajo na križišču Lovrenške in Tovarniške ceste sem dobil odgovor, da je le-ta nelegalna in v nasprotju z vsemi predpisi po zakonu o cestnem prometu. Po kratki razpravi je predstavnica PP Ptuj predlagala, da se izmed prisotnih imenuje komisija, ki si ogleda križišče in odredi mesto začasnega postajališča šolskega avtobusa. Komisija tudi poskrbi, da se do prvega šolskega dne, do 3. septembra 2007, odrejeno postajališče opremi z vsemi oznakami po predpisu o cestnem prometu za avtobusna postajališča. Štiričlanska komisija je bila imenovana. Prvi tedni novega šolskega leta so že potekli, delo komisije pa je ostalo samo pri ogledu križišča in bojim se, da bo tako tudi v prihodnje. Upam, da ne bo imenovana druga komisija samo zato, da bi ocenila delo prve, ki ni za varnost otrok naredila še ničesar. Omenjeno križišče je že dve desetletji enako - nespremenjeno glede prometne signalizacije. Nihče pa ne preverja, ali udeleženci v prometu upoštevajo tisto, kar pa je postavljeno (glej sliko!). Lahko današnji promet na tem križišču primerjamo s prometom pred dvajsetimi leti? Na tem križišču smo iz leta v leto manj varni. Tega nočejo opaziti ne župan Občine Kidričevo ne podžupan in tudi ne svetniki, ki se dnevno vozijo skozi to križišče. So omenjeni pozabili na predvolilno obdobje, ko so govoričili in obljubljali vse, če jih bomo občani izvolili? Posamezniki so trdili, da bodo vztrajali, da se omenjeno križišče v čim krajšem času uredi, da bo varno za vse udeležence v prometu, tudi za nas, prebivalce Lovrenške in Tovarniške ceste. Želimo si le varnosti na tem križišču, da bomo tako postali enakovredni ostalim prebivalcem Občine Kidričevo. Foto: Anton Planinšek Anton Planinšek Foto: SP Ekologija SANACIJA ZAPUŠČENE GRAMOZNICE ALI KAM Z ODPADNIMI GUMAMI Trenutno je v Sloveniji registriranih okoli 900.000 avtomobilov, ki letno prevozijo v povprečju po 20.000 km. Povprečna življenjska doba avtomobila je 15 let. V tem obdobju vozilo izrabi tri komplete letnih ter dva kompleta zimskih plaščev, poleg tega še en rezervni avtoplašč, skupno torej 21 avtoplaščev. Ob predpostavki, da je življenjska doba slovenskega avtomobila 15 let, lahko sklenemo, da eno vozilo na leto izrabi približno 1,4 avtoplašča. Seveda je najbolj enostavno, če izrabljene avtoplašče ob zamenjavi pustimo pri vulkanizerju, lahko pa jih odložimo tudi v zbirnem centru. Kakšna je pa nadaljnja pot teh pnevmatik? Vulkanizerji ne morejo samovoljno ravnati z izrabljenimi avtoplašči, zato imajo sklenjene pogodbe za njihov odvoz z dobavitelji pnevmatik oz. z ustreznimi koncesionarji. V Uredbi o upravljanju gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi avtoplašči iz leta 2002 so storitve javne službe opredeljene kot prevzemanje izrabljenih avtoplaščev, ki jih uporabniki oddajajo izvajalcu javne službe. Prav tako je opredeljeno zbiranje, razvrščanje, skladiščenje, predelava, priprava, izraba avtomobilskih plaščev za predelavo in oddaja le-teh v predelavo. Javna služba se izvaja kot koncesionirana gospodarska javna služba. Komisija je podeljena za dobo petih let. Koncesijo za opravljanje gospodarske javne službe za ravnanje z izrabljenimi avtomobilskimi avtopnevmatikami podeljuje Vlada Republike Slovenije. Koncesionarja se pridobi z javnim razpisom, o izbiri pa se odloči z upravno odločbo. Koncesionar mora izpolnjevati naslednje pogoje: - razpolagati mora z ustrezno izobraženimi kadri, - razpolagati mora z materialnimi viri, - imeti mora objekte in naprave za predelavo izrabljenih avtoplaščev, - podati mora opis in lokacijo predelave ter predložiti dokazilo o pravici do uporabe teh zmogljivosti za čas trajanja koncesije, - predložiti mora dovoljenje Ministrstva za okolje, - zagotavljati mora podatke po predpisih na področju ravnanja z odpadki ter jih sporočiti ministrstvu za okolje. Na področju občine Kidričevo, v Lovrencu na Dravskem polju, pa ima svoj obrat podjetje Albin Promotion, ki opravlja dejavnost mletja pnevmatik na deponiji odpadlih pnevmatik. Deponija se nahaja v stari jami za izkop peska v bližini tovarniškega kompleksa Talum. Albin Brenči, lastnik podjetja Albin Promotion, je 20. marca 2006 podal na Občino Kidričevo vlogo s ponudbo za sanacijo jame. Za izdajo gradbenega dovoljenja za sanacijo so potrebni naslednji dokumenti in soglasja: - vodovarstveno soglasje, - projektna dokumentacija, - dokument o izdani služnostni pravici. Dne 8. junija 2006 je podjetje Albin Promotion Občino Kidričevo zaprosilo za izdajo listine za pridobitev stvarne pravice, s katero se investitorju dovoli izvajanje del - sanacija opuščene gramoznice z odlaganjem gumi granulata in zasipom s peskom in zemljo ter zatravitvijo oz. pogozditvijo. Občina Kidričevo je izdala soglasje k uporabi prostora (dela gramoznice, katere la- Foto: SP stnik je Občina Kidričevo) za pridobitev smernic zaradi izdaje gradbenega dovoljenja sanacije opuščene gramoznice. Prošnja je bila poslana tudi Skladu kmetijskih zemljišč, ki je lastnik drugega dela gramoznice, kjer pa je pridobitev soglasja še zmeraj v postopku. Omenjeni soglasji sta soglasji za uporabo zemljišč, ki pa ne nadomestita soglasja vseh ostalih pristojnih služb. Kar v praksi pomeni, da ti soglasji dovoljujeta, da si podjetje za ta zemljišča lahko pridobiva ostalo dokumentacijo. Ne Občina Kidričevo in ne Sklad kmetijskih zemljišč pa podjetju še nista izdala služnostne pravice, ki je eden izmed pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja. Edini organ, ki sanacijo lahko dovoli, pa je pristojna upravna enota Ministrstva za Foto: SP Ekologija okolje in prostor RS, Oddelek za okolje in prostor. Decembra 2006 je podjetju Albin Pro-motion MOP izdalo okoljevarstveno dovoljenje za precizno lokacijo, ki dovoljuje predelavo in skladiščenje predelanih odpadnih gum. Toda tudi za pridobitev koncesije za opravljanje gospodarske javne službe za ravnanje z izrabljenimi avtomobilskimi pnevmatikami je potrebno podati tudi opis in lokacijo predelave ter predložiti dokazilo o pravici do uporabe teh zmogljivosti za čas trajanja koncesije. Vse lepo in prav, če bi omenjeno podje- PREPOVEDANO ODLAGANJE ODPADKOV tj e najprej uredilo vse pogoje in potrebno dokumentacijo in šele potem začelo z mletjem gum in s sanacijo gramoznice, saj gume naj ne bi bile ekološko nevaren odpadek. Toda podjetje je že pred pridobitvijo potrebnih dovoljenj začelo z mletjem gum in nelegalno gradnjo deponije. Zato je bila investitorju v mesecu aprilu 2007 s strani gradbene inšpekcije naložena ustavitev Foto: SP jami za izkop peska v bližini Taluma. Ekološka katastrofa. In ne ugibanja, na kakšen način je prišlo do požara, in ne sprevračanje odgovornosti za požar drug na drugega, skrbeti bi nas moralo skrbeti, kakšne so bile emisije škodljivih plinov, ki so se sproščali, kakšne so posledice za naravo in za naše zdravje. Predvsem pa, kaj se z deponijo dogaja sedaj in se bo dogajalo v prihodnje. Država, občina, občani, vas kaj skrbi? SP del in sanacija deponije. Vendar dela niso bila ustavljena, zato je gradbeni inšpektor uvedel izvršilni postopek, v katerem je investitorju v začetku avgusta 2007 s sklepom zagrozil z denarnim kaznovanjem, če bo še nadaljeval dela. Denarna kazen, kot jo za pravno osebo določa zakon o graditvi objektov, je 42.000 evrov in se kot prisilitev k ustavitvi del izreka do prenehanja del oziroma do desetkratnika te vrednosti. In potem je v noči s 15. na 16. avgust 2007 zagorelo. Po enih podatkih 110, po drugih pa tudi do 150 ton odpadnih gum. V stari POŽAR NA DEPONIJI GUM Foto: GZ Kidričevo V noči iz 15. na 16. avgust 2007 so zagorele odpadne gume v zapuščeni gramozni jami ob tovarni Talum. Odlagališče gum je veliko približno 200 m x 300 m. Gorele so gume, ki so bile na kupu pripravljene za mletje (cca. 150 ton) in so bile med dvema visokonapetostnima daljnovodoma. Zraven gorečih gum (s severne strani) je bil nameščen stroj za mletje gum z 900 litri hidravličnega olja in z rezervoarji, napolnjenimi z nafto (800 litrov nafte). V jami zraven gorečih gum (z vzhodne strani okrog 8 m nižje) sta bila parkirana dva delovna stroja (bagerja) za pripravo terena pred zasutjem gum. Občan je požar prijavil ob 00:09, PGD Lovrenc pa je bilo o požaru alarmirano ob 00:11. Do prihoda poveljnika Gasilske zveze Kidričevo in regijskega poveljnika je intervencijo vodil Anton Leskovar, predsednik PGD Lovrenc na Dravskem polju, višji gasilski častnik 2. stopnje. Zaradi obsežnosti požara (že od daleč se je videl velik ogenj), je takoj zahteval pomoč sosednjih društev. Ob prihodu na kraj dogodka (ogenj je se- gal v višino 25 metrov) so izvedli s severne strani tri napade (lx pena, 2x voda) za varovanje stroja za mletje. Stroj so prekrili s težko peno že pred prihodom PGD Ptuj ter pričeli z gašenjem gum pri stroju. Drugi so na kraj dogodka prispeli člani PGD Talum Kidričevo, ki so izvedli napade z vzhodne strani ter tako obvarovali delovne stroje, da jih ni zajel požar. Na tem mestu je tudi obstajala velika nevarnost, da se ogenj razširi na že pokopane gume, zato so vlagali velike napore, da do tega ni prišlo. In prav na tem mestu so kasneje člani PGD Ptuj zalivali gume s peno. Zaradi obsežnosti požara je predsednik PGD Lovrenc zahteval pomoč še večih enot ter alarmiral regijskega poveljnika. Odzivnost enot je bila zelo dobra in tako so na požarišču zagotovili zadostno količino vode, ki se je dovažala iz Taluma in Lovrenca na Dravskem polju. Pri gašenju požara je sodelovalo 115 gasilcev iz 13 gasilskih društev - PGD Lovrenc, PGD Talum Kidričevo, PGD Mihovce - Dragonja vas, PGD Jablane, PGD Šiko-le, PGD Starošince, PGD Pleterje, PGD Hajdoše, PGD Starše, PGD Hajdina, PGD Ptuj, PGD Majšperk, PGD Ptujska Gora. SP Ekologija / Krajevni odbori ZAKAJ JE LOČENO ZBIRANJE ODPADNE EMBALAŽE KORISTNO? V postavljene posode lahko odlagate samo Foto: SP ločeno zbrane odpadke Nekega popoldneva smo pred svojimi večstanovanjskimi zgradbami v naselju Kidričevo opazili posode za ločeno zbiranje odpadne embalaže. Prav gotovo so se nam porodila naslednja vprašanja. Tukaj vam jih ponujamo skupaj z odgovori. Zakaj je ločeno zbiranje odpadne embalaže koristno? Koristno je zato, ker z ločenim zbiranjem ohranjamo okolje. Ločeno zbrano odpadno embalažo se usmeri v predelavo. Zato se iz nje že izdelujejo različni tlakovci, vlakna za izdelavo tekstilnih izdelkov, vrečke, kartoni in embalažno steklo. Vsa količina ločeno oddane odpadne embalaže se predela, zato ne zapolnjuje slovenskih deponij. Kaj pa stroški predelave? Sistem ločenega zbiranja odpadne embalaže v posebnih zbiralnicah smo v Sloveniji prevzeli z vstopom v Evropsko unijo. Na primer nacionalni sistem družbe Slopak se je v dveh letih delovanja vzpostavil in v letu 2006 presegel slovenski operativni načrt za skoraj 2 %, kar pomeni, da cilje, ki jih je Sloveniji zadala Evropska zveza, učinkovito dosegamo. Odpadna embalaža je sekundarna surovina. Odpadna embalaža se s snovno predelavo, reciklažnim postopkom, ki praviloma poteka pri zelo visokih temperaturah, lahko ponovno uporabi na zelo podoben način kot osnovni material. Uporabo cenejše surovine, nastale s predelavo odpadne embalaže, omogoča velika količina ločeno zbrane odpadne embalaže na enem mestu. Količina odpadne embalaže v svetu narašča, zato bomo tudi v Sloveniji verjetno zbrali vedno večje količine sekundarnih surovin. Izkoristimo jih! Kdo odvaža odpadno embalažo? Odpadno embalažo, ki se zbere v posodah za ločeno zbiranje, ki so namenjene gospodinjstvu, odvaža lokalno podjetje, ki izvaja javna dela ravnanja z odpadki. Pred delovanjem družbe je večina odpadne embalaže končala na odlagališču skupaj z ostalimi komunalnimi odpadki. Tako sedaj privarčujejo tudi dragocen odlagališčni prostor. Vsi prebivalci Slovenije lahko koristite sistem ločenega zbiranja. V zbiralnicah, kjer stojijo vsaj trije zabojniki za ločeno zbiranje odpadne embalaže skupaj, lahko odpadno embalažo odvržete. Lokalni izvajalec javne službe zabojnike prazni, vsebino pa preda družbi, ki jo usmeri v predelavo. Kako doma ločevati odpadno embalažo od vsega ostalega? Priporočamo uporabo velike vreče - lahko je običajna vreča za smeti, kjer se zbira vsa odpadna embalaža. V njej lahko skupaj shranjujemo plastenke, kartonaste škatle, ovijalne folije, steklenice, pločevinke, kartonasto votlo embalažo za pijače. Nato vrečo z zbrano odpadno embalažo odnesemo do posod za ločeno zbiranje, kjer odpadno embalažo iz vreče razporedimo v ustrezne zabojnike v skladu z navodili, ki so napisana na etiketi vsakega zabojnika. Glede na izkušnje lahko zapišemo, da je v štiričlanskem gospodinjstvu z začetkom ločevanja odpadne embalaže od ostalih odpadkov, ki se še vedno mečejo v koš za smeti, le-tega potrebno odnesti zgolj enkrat tedensko, prej pa je bilo to skoraj vsakodnevno opravilo. Če imate na voljo večji prostor, v katerem lahko shranjujete odpadno embalažo, je še racionalnejše že doma ločevati embalažo po materialih in potem vsebino samo stresti v ustrezen zabojnik pred zgradbo. Končni uporabnik je dolžan odpadno embalažo hraniti ločeno, tako da se ne meša z drugimi odpadki in da jo je mogoče zbrati in ponovno uporabiti, predelati ali odstraniti skladno s predpisi. Končni uporabniki so gospodinjstva, ki ločeno zbrano odpadno embalažo oddajo na zbiralnicah, postavljenih v lokalni skupnosti, trgovci, industrijski obrati, obrtniki, šole, vrtci, domovi upokojencev in dijaški domovi. V prepričanju, da si vsi želimo čim bolj ohraniti naš prostor in med drugim zmanjšati odpadke na deponiji v Cero Gajkah, vas še enkrat pozivamo k skrbnejšemu ločenemu zbiranju odpadne embalaže. KRAJEVNI ODBOR KIDRIČEVO Suzana Koderman, predsednica Odlaganje izven posod ni dovoljeno Foto:SP w Krajevni odbori AKTIVNOSTI KRAJEVNEGA ODBORA NJIVERCE Krajevni odbor Njiverce se je v novem mandatu sestal na treh sejah. O aktivnostih oz. nalogah, ki smo si jih zadali na prvi in drugi seji, smo poročali že v prejšnji številki glasila Ravno polje. V sedanji številki glasila pa bi krajane Njiverc radi seznanili z realizacijo nekaterih naših zahtev in pobud, ki so bila z našim planom dela in dodatno sprejetimi sklepi posredovana delovnim telesom občinskega sveta in posameznim službam občinske uprave. Odbor za gospodarsko infrastrukturo je na svoji 4. redni seji obravnaval naše potrebe po izgradnji infrastrukture in sprejel naslednja stališča: - na ELEKTRO Maribor, OE Elektro Ptuj, se posreduje pobuda za prestavitev zračnega n. n. kabla v zemljo; - v športnem parku se zasadijo drevesa širo-kolistnega javorja takoj, ko bo primeren čas za sajenje; - na dovozni cesti v športni park in na ovinku ulice Ob gozdu proti lokalu Atila so se Krajevni odbor Kidričevo NO, PA SE DRUŽIMO! Naselje Kidričevo se v zadnjih letih bogati z vse več mladimi družinami. Obdobje, ko je veljalo, da je v naselju Kidričevo ostala le še starejša generacija, odhaja v pozabo. Sprašujem se, ali se nekateri tega zavedajo. Dogajanja v naši lepi občini me vse bolj opozarjajo, da to dejstvo še ni prišlo do pravih ljudi. S čim se to utemeljuje? Razvoj dnevno stremi za tem, da bi najmlajšim, mladim ter tistim v obdobju prehoda iz otroka v mladostnika nudili največ za njihov osebnostni razvoj. Da, modro se sliši. A koliko smo mi občani pripravljeni postoriti za to, se nečemu odpovedati ali preusmeriti moči in sredstva, da jim to omogočimo. Žal so tisti, ki nimajo posluha za to ciljno skupino v naši občini, še zmeraj v večini. Tako žalostno poslušam naše otroke, kako razlagajo, »da so njihovi prijatelji večno doma pred televizorjem, računalnikom in ob neprimernem času na neprimernem kraju, kako posedajo v brezdelju in so pasivni.« Pa so res sami krivi za to? A poznate tisto o vpijočem v puščavi? Nekako si ne želim priznati, da se že ti otroci lahko enačijo z njim, pa vse sile so uperjene ravno v to smer. Kdaj bomo našli v našem okolju tudi kakšno sobo, dvorano, prostor, igrišče, kjer bi lahko naši otroci ustvarjali po mili volji, se družili, smejali, izmenjavali izkušnje, takšne ali drugačne. Ubogo naselje Ki- namestila betonska korita za preprečitev vožnje z motornimi vozili, v naselju Njiverce - vas pa se je popravila streha avtobusnega postajališča; - obstoječa otroška igrala, nameščena za trgovino Jager, se prestavijo na ustrezen prostor športnega parka. Nabavijo in postavijo se tudi nova dodatna igrala in bruna za peskovnik 5x5 m2; - do 30. 9. 2007 se v naselju Njiverce - vas namestijo hitrostne ovire za umirjanje prometa; - ureditev javne razsvetljave ob Cesti v Njiverce se izvede v letu 2008; - aktivnosti pri izgradnji športnega parka, pridobitvi zemljišča za izgradnjo doma krajanov in vse potrebne dokumentacije se nadaljujejo v letu 2008; - krajevni odbor je seznanjen s programom obnove železnice na relaciji Pragersko-Or-mož in s tem tudi zavarovanja nivojskega križanja železnice s cesto v naselju Njiverce - vas. Vztrajamo, da se prehod zavaruje z zapornicami v roku, ki je določen (pomlad 2009), in da prehod ostane na istem mestu tudi po končanju druge faze posodabljanja dričevo, poleg tolikih hiš, streh, pa niti ene ni, ki bi sprejela te naše otroke. Čas prehitro beži, iz dneva v dan so generacije starejše. Otroštvo hitro mineva. Jim bomo uspeli v tem obdobju ponuditi prostor?! Pozabimo enkrat na dolgoročne plane pa takšne in drugačne proračune, na osebne interese, dajmo, danes naredimo prvi korak zanje, tako kot so ga oni naredili ravno za nas pred mnogimi leti. Vrnimo jim le tega!!! Suzana KODERMAN, predsednica KO Kidričevo BLAGOSLOV KAPELICE V soboto, 8. septembra, na praznik malega šmarna, smo v vasi Strnišče svečano blagoslovili novo kapelico. Zamisel je bila izražena že leta 1993, ko smo ugotavljali, da v vasi ni niti križa, kaj šele kapelice. Lansko leto se je pričela dolgo pričakovana gradnja. Kapelica je spominska in spominja na tri pomembna dogajanja v naši vasi. Na prvem mestu je posvečena in spominja na številne romarje, ki so do približno 1980 množično prihajali z vlakom na našo železniško postajo in peš romali na Ptujsko Goro. Druga posebnost naše vasi so vaški mizarji, saj jih je bilo in jih še je, skupaj sešteto, kar trinajst. Delali so in še delajo usluge krajanom, prvi med njimi so v času Avstro-Ogrske delali tudi za dunajski dvor. Tretji spomin oziroma dogajanje je varstvo narave in okolja, saj smo bili krajani vasi de- omenjene železniške proge; - preplastitev ceste v naselju Njiverce - vas bo morala počakati do izgradnje kanalizacije v tem delu vasi, do takrat pa se morajo poškodbe popravljati sproti; - k ureditvi pločnikov, javne razsvetljave, ele-ktro-priključkov in KTV v naselju Njiverce - vas se bo pristopilo, ko bo ugotovljeno, ali je izvedba glede na širino vozišča in cestnega sveta izvedljiva; - glede gramoziranja makadamskih cest ob železnici do pokopališča in ceste od Friderika Podgorška čez gozd do ceste za Dra-žence je stališče odbora za Gospodarsko infrastrukturo takšno, da je najprej potrebno preveriti lastništvo. Krajevni odbor se bo še naprej zavzemal, da bi se potrebe krajanov, izražene v planu, aktivnosti s strani svetnikov, kakor tudi občinske uprave, izvajale čimbolj dosledno. Pričakujemo pa tudi polno sodelovanje vseh krajanov, še posebej tistih, brez katerih nekateri programi ne bi bili izvedljivi. Silvester SKOK, predsednik KO Njiverce Slikar pri delu Fot°:J- š°franko setletja izpostavljeni škodljivim vplivom bivše TGA, načrtovali so, da bi nas izselili. Pri gradnji oziroma izvedbi zamisli je bilo kar precej težav, zato se je gradnja tudi zavlekla. S skupnimi močmi smo dosegli cilj. Vsem, ki so kakorkoli pomagali, smo zelo hvaležni. Vaščani, bivši vaščani in zdomci so prispevali sredstva. Kar precej vaščanov je pri gradnji sodelovalo in žrtvovalo svoj prosti čas ter opravilo preko 300 prostovoljnih delovnih ur. Blagoslov nove kapelice Strnišče k° Krajevni odbori/ Še o Njivercah Veliko razumevanja in tudi finančne pomoči sta nam nudila Občina Kidričevo in župan občine. Prav tako je veliko razumevanja in zanimanja izrazil župnik župnije Kidričevo, gospod Anton Pačnik. Lepo je opravil blagoslov in v govoru izredno lepo opisal, kaj pomenijo ljudem omenjeni objekti po vsej naši lepi Sloveniji. Tudi sam sem v govoru omenjal podobno in želel, da bi služila vsem, vsakemu na svoj način, da bi krasila vas in občino obenem, da bi bila vedno urejena in vzor vasi in krajanom, ki v njej živimo. Na vabilih za svečani blagoslov kapelice sem na koncu zapisal: NE BESEDE, DEJANJA POVEDO Takšnemu načelu smo sledili, ko smo se odločali udejanjiti napovedano. V Njivercah se nič ne dogaja, so nergali... Pa bi se nekaj moralo, modrujejo eni. Dajte, prosim vas, komu pa je do česa, saj Njiverčanov ne premakneš, za nič jih ne moreš navdušiti, zatrjujejo drugi. Ko sem poslušal oboje, sem želel slišati še tretje, tiste, ki naj bi jim vsaj teoretično pripadal - »PRIŠLEKE«. Pa je padla odločitev, tista, čisto preprosta, res, morala je biti izvirna. Dokazati bo treba, da ne drži ne modrovanje prvih, sploh pa ne zatrjevanje drugih. Druženje naj se imenuje: SREČANJE PRISTNIH NJIVERČANOV IN PRIŠLEKOV! Naslov, ki je skrival radovednost, dvom, upanje in trmo pa še kaj bi se lahko navrglo ... Radovednost je bilo treba »podžgati« takoj na začetku! Seči je bilo treba v zgodovino kraja oz. vasi - zanimivo - v davno davno leto 1220, ko se vas prvič omenja v pisnih virih, za kar smo hvaležni ge. Mariji Hernja Mastenovi iz Zgodovinskega arhiva na Ptuju. Sledilo je zbiranje gradiva v sliki in pripovedovanju, nekaj takole v utrinkih je bilo prikazanih na panoju, da bi se tako ovrgel dvom o nameri in spodbudilo upanje - zamisel mora uspeti! Da ne bo okužena z nemarnostmi, ki so nam menda pisane na kožo, pa se bomo varovali s trmo, smo skoraj prisegli. Precej smo je potrebovali. Sprva se je šušljalo, kaj kmalu že spraševalo, proti koncu pa že kar rahlo velevalo! Kdaj, kako in kje se bo zgodilo? Določil se je prvi datum, a je bil odločilen drugi, z zamikom štirinajstih dni. Da je bila lokacija preveč ohlapno določena, se hitro pokaže. Opustili smo zamisel šotora, saj se ugotovi vrsta vzporednih pogojev, posledično pa tudi povečanih stroškov. Glede na zbrano število prijavljenih bi zadostoval prostor za približno 85 ljudi. Navdušeno se predlaga Dom LD »Boris Kidrič«. Ugotovljeno je, da v soboto, 8.9., ni »zaseden«, kar za vsak primer ob predaji ključev še preveriva z gospodarjem doma v zvezku, kjer se vodi evidenca o najemu doma z ohišnico. Torej zapisano je bilo, da je omenjenega datuma dom na voljo Njiverčanom. Ja, pa s(m)o se ušteli! Doma Njiverčani ne morejo dobiti? Zbogom, navdušenje, za vselej - hudujejo užaljeno! Kot organizator prireditve (takrat samo še pobudnik) sem v njihovem domu persona ingrata, sporoča starešina (!?!). Ni moj namen polemi- zirati, ne operirati z imeni, le spomniti je treba, da je tudi tokrat storjena napaka samovšečnega posameznika (zdaj »močno« vplivnega gospodarja) s pretirano samozavestnim (junior-jem), domišljave pameti, žal na rovaš in plečih celotnega članstva, tudi tistih petih domačinov, v zamero sovaščanom Njiverc in ne meni osebno, da ne bo privoščljivega uživanja. Spet se je izkazalo, da je vsako slabo za nekaj dobro - tokrat je bilo zelo dobro ... Hvala, ampak resnično vam hvala, »lovski tovariši« ... Prireditev je bila udejanjena v Domu krajanov v Kungoti, z razumevanjem prijaznega gospodarja Zvonka Vidoviča in seveda ob podpori Občine Kidričevo. In ne samo občine! Za dušo so poskrbeli MLADI TAMBURAŠI iz Majšperka z g. Dragom KLEINOM, ljudski pevci FANTJE TREH VASI, člani ŠTAJERSKIH FREITONERJEV (hvala Ernestovi mami), izkazal se je mladi harmonikar iz Gerečje vasi, Simon KAISERSBERGER, svoje je dodala Saška KANCLERJEVA, ki je za pesmico v »duet« povabila še svojo vrstnico Laro SKOKOVO. Da je teklo vse po vrsti, sta kulturni program prikupno povezovala Tanja GODEC in Matej NOVAK. In kot se za takšne reči spodobi, so nam z miz zaželeli dobrodošlico všečni šopki in cvetje nasploh iz domačih logov, stvaritev moje svakinje Metke. V duhu pristne prijaznosti sta bili v znamenju pozornosti podeljeni tudi PRIZNANJI starejšima vaščanoma, Stanetu LAMPIČU in Pepiju KANCLERJU, ter SPODBUDA kot dobrodošlica mladi novi vaščanki »prišlici« k Valentanovim, Marjetki PIŠEK iz Lovrenca na Dravskem polju. Tudi napovedi, da najstarejših ne bomo uspeli privabiti, se niso uresničile, saj je naš trud s svojo prisotnostjo pri svojih častitljivih 87 »počastila« druga najstarejša vaščanka, ga. mama - Marija Godčeva. Povedati moramo, da nismo spregledali njene svakinje Antonije, najstarejše vaščanke, pa nam je bilo nagovarjanje in vabljenje na prireditev s strani njene hčerke Marije čuteče odsvetovano. No, če je bilo zadoščeno kulturi, je po njej v dvorani zadišalo tudi po dobro pripravljenem prigrizku, v katerega so poleg začimb dodale svoje znanje kuharice iz bolnice Ptuj, predvsem pa mojster v kulinariki, Franci JAVERNIK, moj prijatelj, ki je za takšne reči vedno na razpolago, tokrat še posebej ob asistenci prikupne Lidije. Nespodobno bi bilo, če bi zamolčali, da so bili GODČEVI in PODGORŠKOVI tisti, ki so »So dogodki, ki se v desetletjih in stoletjih zgodijo neštetokrat. Je dogodek, ki se v enakem obdobju zgodi samo enkrat.« Ponosni in veseli smo, da se je ta dogodek v naši vasi po več desetletjih zares zgodil. Jože Safranko pripomogli, da so lahko kuharji (pre)napolnili svoje ponve. Tudi sladkih »pregreh« ni manjkalo, saj je večina prisotnih gospodinj kar tekmovala, katera bo »slajša«. Hvala za podporo podjetjem: I00RAL, CENTRU JAGER, Cvetličarni ROŽMARIN iz Bukove, TEHNA PLUS, POLJE DOM, SERVIS-TRGOVINA AUBELJ, PELIKAN, Marica LAMPIČ, s. p., MINI PEKARNA MILENA iz Apač in tistega »rujne-ga« sta primaknila dva Edija (hvala, deda Edi z ZAVRHA). Da se je (pre)dobro slišalo, smo hvaležni Vasku Bašlju, ml., saj se je kot tonski mojster profesionalno izkazal. Tisto, da mu je tu in tam kakšnih nekaj deset decibelov »ušlo«, smo že pozabili, zato se mu v prihodnje še priporočamo. Naj strnem in poskušam izluščiti bistvo, če sem že ravno »kriv« za opisano. Moj namen in cilj sta bila dosežena, ovreči neutemeljeno besedičenje, omenjeno na začetku tega razmišljanja. Nerealno bi bilo pričakovati stoodstoten odziv, zato mi je žal tistih, ki se zaradi narave dela na kmetiji niso mogli udeležiti srečanja. S strpnostjo, uskladitvijo in dogovorom je rešljiva tudi ta ovira. O svojem zadovoljstvu bodo povedali tisti, ki so bili tam, tisti, ki jih nisem želel razočarati ali celo opehariti za družno preživet popoldan. Res smo o predvidenem srečanju obvestili medije - povedati takole širše - pa nisem pristaš medijske, še manj politične napihnjenosti. Če mi je uspelo brez pompa dokazati, da v Njivercah (eni izmed manjše vasi v Občini Kidričevo) le nismo tako heterogeni in povsem otopeli za kulturo. Potem je naslov članka združljiv z mojo miselnostjo in sloganom na vabilu in sceni: NA KONCU VELJA SAMO TO, KAR SMO STORILI IN DOŽIVELI - IN NE, PO ČEMER SMO HREPENELI. Pa še to, in ne zadnje. Povabilo predstavnici občine, mag. Silvestri KLEMENČIČEVI, njena prisotnost torej le ni bila zgolj slučajna. Naj na koncu še enkrat velja iskrena zahvala vsem, ki ste kakor koli (tudi s svojo prisotnostjo) pripomogli k realizaciji našega I. SREČANJA, da bi bilo zadnje, nočem niti pomisliti, saj nam naše sobivanje nudi in daje nešteto idej in možnosti, le udejanjiti in nadgraditi jih je treba. Obljubim, da ne bom ostal zgolj pri obljubi! Vaš »udomačeni« Njiverčan Edvin Aubelj ZAČETEK ŠOLSKEGA LETA 2007/2008 V VRTCU KIDRIČEVO Kar prehitro so minile »počitnice«, tako za otroke kot za starše, ki zaradi tempa življenja preživijo skupaj vedno manj časa, in že se je začelo novo šolsko leto. Začetek novega šolskega leta je za otroke, starše in zaposlene v Vrtcu Kidričevo z enoto vrtca v Cirkovcah velik in pomemben dogodek. Kot je poznano, je temeljna naloga vrtca pomoč staršem pri celoviti skrbi za otroke, izboljšanje kvalitete življenja družine in otrok ter ustvarjanje pogojev za razvoj otrokovih telesnih in duševnih sposobnosti. Tudi letošnje šolsko leto smo tako kot lani začeli z dvanajstimi oddelki, v katere je vključenih 224 otrok. Ker je bilo zelo veliko vlog in bi preveč otrok ostalo zunaj, je občina Kidričevo ponovno odobrila še en oddelek v prostorih osnovne šole v Kidričevem. V vrtcu v Kidričevem, Mladinska ul. 9, imamo 9 oddelkov, in sicer 4 oddelke za prvo starostno obdobje - jasli - in 5 oddelkov za drugo starostno obdobje - vrtec, od katerih je l oddelek v prostorih OS Kidričevo. V teh oddelkih je 167 otrok. Zanje skrbi, jih vzgaja in izobražuje 19 vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic. Imamo veliko otroško igrišče, uporabljamo pa še igrišča v parku ob vrtcu, kar je izredno velikega pomena za dojenčke in mlajše otroke. Imamo samostojno kuhinjo, v kateri pripravljajo vedno svežo in zdravo hrano za otroke in dietno prehrano za otroke z različnimi obolenji in potrebami. Hrano vozimo tudi v oddelek, ki je v OŠ Kidričevo. Vrtec je star, montažni, vendar se skupaj z otroki trudimo, da je lepo urejen. V njem je že veliko generacij predšolskih otrok preživelo svoja otroška leta ob brezskrbni igri, dobri vzgoji in izobraževanju s strani vzgojiteljic in pomočnic ter skrbnem varstvu. Naši otroci si zaslužijo najboljše - vrtec, ki nam bo vsem v ponos. Pri Osnovni šoli Kidričevo se že gradi nov vrtec in upamo, da bo drugo leto že lahko služil svojemu namenu in da bomo pridobili več igralnic, kot jih imamo sedaj. Imamo veliko otrok, maksimalno zasedene oddelke in pojavlja se tudi potreba po izmenskem vrtcu. V enoti v Cirkovcah so prostori preurejeni - novi - in jih je mnogo lažje vzdrževati. V prenovljeni enoti vrtca v Cirkovcah imamo tri redne oddelke, od tega oddelek od I do 3 let - jasli - in dva oddelka za drugo starostno obdobje, skupaj 57 otrok. Zanje skrbi 6 vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic. Kuhajo jim v OŠ Cirkovce. Vodja enote je vzgojiteljica Jerica Perkovič. Za vse te otroke skrbi 35 zaposlenih, na katere sem ponosna, saj se z vsem svojim delom in aktivnostmi trudijo, da ob uresničevanju načela enakih možnosti in upoštevanju različnosti med otroki zagotavljajo enakovredne pogoje za optimalen razvoj vsakega otroka glede na individualne razlike v razvoju in učenju. Redni vzgojno-izobraževalni program obogatimo v starejših oddelkih z zgodnjim spoznavanjem tujega jezika angleščine in nemščine, plesno-folklorno dejavnostjo in pevskim zborčkom. Nadaljevali bomo z delom v projektih, ki jih že tradicionalno izvajamo: I. Državni projekti: - »ZDRAV VRTEC«, v katerem sodelujemo vsi (otroci in zaposleni). Živimo zdravo ob zdravi prehrani, veliko se gibljemo, predvsem na prostem, in otroke že od malega navajamo na zdrav način življenja; - »ZLATI SONČEK«, v katerem sodelujejo otroci od 5. leta dalje in si pridobivajo spretnosti v osnovnih oblikah gibanja. V okviru Zlatega sončka izpeljemo tudi smučarski in plavalni tečaj; - »Z IGRO DO PRVIH TURISTIČNIH KORAKOV«, kjer sodelujejo otroci od 5. leta dalje; - »LETO KULTURE« - sodelujejo vsi otroci in zaposleni. 2. Mednarodni projekti: - »FIT- SLO« - svet gibanja, svet veselja, v katerega so vključeni otroci od I. leta do vstopa v šolo; - »UNICEF-a - Punčka iz cunj«, ki ga bomo to šolsko leto izvajali že tretje leto. To leto bomo spoznavali svet; - sodelujemo tudi z vrtci iz tujine, in to iz Švedske, Italije, Avstrije in Madžarske. Izmenjujemo si likovne izdelke, posnetke in fotografije ter jih razstavljamo. Delujemo kot sodoben vrtec, usmerjen k otroku, k staršem in v okolje, z raznovrstno, vsebinsko bogato ponudbo z upoštevanjem Kurikuluma za vrtce. Neža Šešo, ravnateljica Vrtca Kidričevo Foto: SP 19 >h NOVO ŠOLSKO LETO V OŠ CIRKOVCE V letošnjem šolskem letu želimo našim 197 učencem začrtati dinamično in vsebinsko bogato šolsko leto. V šolske klopi je letos prvič sedlo 16 prvošolčkov, ki so začeli pisati vsak svojo osnovnošolsko zgodbo. Pričakovanja vseh nas so velika, program šole, ki bi uresničil želje in po- trebe vsakega posameznika, pa je nemogoč. Kljub temu pa smo delovni načrt za šolsko leto 2007/2008 oblikovali tako, da bo lahko vsak posameznik, ki se bo želel aktivno vključiti v šolsko delo, uspešen. Izzivi časa terjajo, da šola krepi vzgojno vlogo, in prav v tej smeri gredo prizadevanja vseh pedagoških in drugih delavcev na naši šoli. Nadaljevali bomo z že uveljavljenimi akcijami na področju ekologije, prometa, kulture in medsebojnih odnosov, na gradnji in utrjevanju vrednot, kot so spoštovanje, sočutje, strpnost pri izražanju stališč, pripravljenost za sodelovanje in pomoč. Želim, da bi bila šola za učence okolje dobrega počutja, spoštovanja in medsebojnega razumevanja in da bi se v šoli in doma obnašali spoštljivo in prijazno do vseh, tako starejših kot mlajših. Naš osrednji projekt bo medkulturno sodelovanje, kjer bomo skušali v teoriji in praksi učencem približati različne narode in kulture. Možnosti, da se otroci ob kvalitetnem znanju vsestransko razvijajo, je dovolj. Vsem učencem želim, da bi tudi v novem šolskem letu doživeli veliko prijetnega, se naučili veliko koristnega, dosegli lepe uspehe in zastavljene cilje. In ne pozabite: nasmeh, prijazna beseda, upoštevanje pravil in sprotno reševanje nesporazumov so izhodišča za dobro počutje nas vseh. Ravnateljica Ivanka Korez, dipl. ped. in soc. kult. Foto: SP PREJ SMO IMELI KAKOVOSTNO, ZGLEDNO UREJENO JAVNO MREŽO ŠOL, KI JE TEŽILA K ODLIČNOSTI, SEDAJ UVAJAMO AMERIŠKI SISTEM JAVNE ŠOLE, KI TEŽI SAMO ŠE K PREŽIVETJU V veliki dvorani Državnega zbora (DZ) je v petek, 21. septembra 2007, od II. ure dalje potekala javna predstavitev mnenj o spremembah in dopolnitvah šolske zakonodaje, in sicer Zakona o osnovni šoli in Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOsn-F in ZOFVI-G). Organiziral jo je Odbor DZ za kulturo, šolstvo in šport, vodil pa predsednik odbora mag. Branko Grims. Prisotni so bili vodstvo Ministrstva za šolstvo in šport z ministrom dr. Milanom Zverom na čelu, predstavniki Zavoda za šolstvo s strokovno direktorico dr. Natalijo Komljanc, predstavniki SVIZA-a z Branimirjem Stru-klom, nekateri »zainteresirani« poslanci DZ (Sirec, Gaber, Potrata, Bevk, Žgajner-Tavš, Jeraj, Uhan ter za kratek čas Jerov-šek), predstavniki Dijaške skupnosti Slovenije, zainteresirana strokovna in ostala javnost ter mediji. Na RTV SLO 2 je potekal neposreden prenos zbora, ki je trajal skoraj 5 ur, razpravljale! pa smo imeli, žal, omejen čas predstavitve mnenj, in to le borih 5 minut, tako da nam predsedujoči ni dopustil obelodaniti številnih vprašanj in dilem ter nedorečenosti, ki jih bodo spremembe prinesle v prostor osnovnega, srednjega in višjega izobraževanja, pa tudi predšolske vzgoje in izobraževanja (VIZ), čeprav je šlo za javno obravnavo, v kateri omejitev ne bi smelo biti. Ne glede na dokazovanja strokovnjakov in argumentacije neposrednih udeležencev VIZ-procesa bodo spremembe zagotovo uzakonjene že to koledarsko leto, saj kot je videti, preglasovalnemu aparatu v DZ nihče ne more do živega, ne stroka, ne uporabniki. Zagovorniki sprememb obeh zakonov Vzgoja in izobraževanje Foto:AV (predstavniki že omenjenih državnih in paradržavnih institucij ter zlasti ravnatelji zasebnih zavodov) so dokazovali, da so lete dobrodošle in nujne, medtem ko smo ostali, ki se z nekaterimi spremembami ne strinjamo (strokovna in druga zainteresirana javnost, SVIZ, Dijaška skupnost, predstavniki nekaterih fakultet in posamezni neposredni udeleženci v šolstvu - beri ljudje »iz prakse«), argumentirali stališča ter dokazovali slabosti, ki jih bodo spremembe povzročile. Sama sem bila povabljena s strani poslanke DZ Majde Sirca, da tako iz prakse kot na podlagi teoretičnih spoznanj predstavim dejansko stanje oziroma predvidevanja, kako bodo te spremembe vplivale na nadaljnji potek, organizacijo in financiranje VIZ-procesa od vrtca do višje šole. Nastopila sem v svojem imenu, kot profesorica, nekdanja v. d. ravnateljice, pre-učevalka edukacijskih sistemov pri nas in v svetu ter nenazadnje kot predsednica odbora za družbene dejavnosti na lokalni ravni pa tudi kot članica Zares - Združenja za novo politiko. Nisem govorila o posameznih členih, ki se spreminjajo, ampak sem govorila o dejstvih. Osredotočila sem se na problematiko majhnih šol in majhnih občin. Na začetku sem izpostavila ključni problem vse te šolske zakonodaje, ki je (s)pisana za velike šole in je majhne v veliki meri sploh ne morejo/mo izvajati. Apelirala sem na ministrstvo, da preden se loti tako obsežne in radikalne reforme, ki smo ji priča sedaj, najprej posveti posebno pozornost tej dilemi. Se večje probleme kot zakoni delajo namreč manjšim šolam podzakonski akti, predpisi, pravilniki - lahko rečem DIREKTIVE, ki iz njih izhajajo, saj so neživljenjske in povzročajo vse večje neenakosti, tako med šolami kot med učenci po celi Sloveniji. In to naj bi bila obvezna splošna vzgoj-no-izobraževalna javna institucija, katere osnovno poslanstvo je nuditi enake možnosti izobraževanja? Dejstva, ki sem jih navajala, sem podala pod skupnim naslovom: »Prej smo imeli kakovostno, zgledno urejeno javno mrežo šol, ki je težila k odličnosti, sedaj pa uvajamo ameriški sistem javne šole, ki teži samo še k preživetju!« To velja predvsem za majhne šole in podružnice. Kakovostna šola, vzgojni načrt, samoeval-vacija in še posebej avtonomija so zgolj papirnate floskule. Zakaj? Ker drugače s tako zastavljenim VIZ-sistemom in predvsem s t. i. racionalizacijo ne more biti, ker sredstev za vse to preprosto niso predvidena. Majhne šole imajo probleme s financira- njem »obveznega« spopolnjevanja kolektivov in posameznih učiteljev že sedaj, v bodoče pa tudi ni povsem jasno, kako bo, niti ravnateljem niti ustanoviteljicam, ki so po mojem mnenju zavedene in zaslepljene z racionalizacijo, ne ve pa se in ni opredeljeno niti v zakonu, kdo kaj financira. No, pa počakajmo še kakšen predpis, ki bo to vprašanje razjasnil, bojim pa se, da spet v škodo majhnih šol in majhnih občin. Skratka. »Mali« izgubljamo na področju delne zunanje diferenciacije v 8. in 9. razredu, ki je kljub zakonu zaradi zvišanega normativa ne izvajamo več. To je neenakost oziroma diskriminacija velikega števila otrok in učiteljev, ker je majhnih šol in občin veliko več kot velikih. Zaradi predpisa o združevanju razredov v oddelkih podaljšanega bivanja smo le-te izgubili in ne moremo več govoriti o kvaliteti bivanja, ki smo jo razvijali doslej - to je le oddelek varstva vozačev (združenih učencev od I. do 9. razreda), ki ga nihče ne financira, šole pa zaradi odgovornosti uvajamo neplačana dežurstva učiteljev, čeprav bi jih po zakonu lahko mirno prepustili ulici (beri bližnji gostilni). Na račun interesnih dejavnosti smo na posamezni šoli zaradi predpisov, ki jih je uvedla sedanja oblast, izgubili 300 ur interesnih dejavnosti (doslej sistemizirane ure za umetnost in tehniko ter tehnologijo, prometno varnost, OPZ, MPZ) in s tem znižali plačilo učiteljem s fakultetno izobrazbo celo pod raven plačila delavca brez izobrazbe. A ker se zavedamo, kako so te dejavnosti za razvoj otroka in posledično družbe pomembne, smo to sprejeli brez večjih negodovanj. Prav posebna zgodba ali posebno vprašanje je neustrezna urejenost integracije otrok s posebnimi potrebami in delo z nji- mi. Sedaj jih poučujemo v veliki meri nekompetentni učitelji (strokovnjaki največ 5 ur tedensko), nimamo pripomočkov, didaktičnih sredstev zanje ... in vprašanje je, kdo od otrok tu pridobi in kdo izgubi ter kdaj se bodo starši ostalih otrok, ki se jim učitelji nimamo časa posvetiti v dovolj veliki meri, pričeli organizirano zoperstavljati. Tudi sredstev za tovrstno doizobraževanje ni in če gre na primer ravnatelj majhne šole na tri spopolnjevanja v šolskem letu, se ostali ne moremo izobraževati. Predavanj za kolektive pa si tako ali tako ne moremo »privoščiti«, čeprav jih izvajajo državne institucije, ki bi nam te storitve lahko nudile zastonj, saj si moramo/naj bi si vsi prizadevali za kakovostno delo z mladimi. To so dejstva. O slabostih ukinitve splošnega učnega uspeha, o možnostih ustanavljanja VIZ centrov, o izgubi pravnega statusa šole, uvedbi obveznega drugega tujega jezika, o priznavanju izobrazbe učiteljev ter o izjemah pri imenovanju ravnateljev, ki bi morale biti ukinjene, nisem utegnila govoriti, na tem mestu pa mi prostor in čas tudi ne dopuščata širše obrazložitve. Morda o tem kdaj prihodnjič. Namesto zaključka bom apelirala na zakonodajno telo, da predlaganih sprememb v takšni obliki ne sprejme, strokovno javnost in neposredne udeležence, učitelje, vzgojitelje, starše, dijake pa pozvala, da tako radikalnih sprememb brez ustreznih analiz in raziskav ne dovolijo, ker so dolgoročno škodljive za nas vse, predvsem pa za naše otroke. Mag. Silvestra Klemenčič, prof. Vzgoja in izobraževanje ^ Planinski tabor v Završnici V človeški biti je zasidrana želja po nenehnem stopnjevanju in spoznavanju novega. Blag nasmešek sončnih pobočij sicer vabi k neobremenjenemu užitku, v srcu marsikaterega ljubitelja gora pa vendar tli želja po močnejšem doživetju. Tako so mladi planinci planinske skupine OS Cirkovce želeli spoznati resnejši obraz gora in se v mesecu juliju odpravili v planinski tabor v Karavanke, ki ga je organiziralo PD Ptuj. V tednu dni smo spoznavali svet vrtoglavih prepadov, temačnih grap, ostrih gre- Sašo v steni nmPepiG. benov, žuborečih potočkov, cvetočih pobočij, ledenih udarcev toče, preznojenih Krst na vrhu Triglava Foto: Pepi G. Zadovoljstvo na cilju Foa:s. ivansi skratka kaj je to plezalna pot, ko se je povzpel na vrh našega gorskega očaka Triglava. Ko enkrat doživiš in začutiš dih gora, te gore osvojijo in se jim zlahka več ne moreš upreti. Mentorica PS OŠ Cirkovce Stanka Ivančič oblačil, adrenalinskih žičnic, pomirjenih večerov ob ognju in spokojnih počitkov v Planinskem domu pri izviru Za-vršnice. Cilj vsakega gornika je stopiti na vrh gore. Zelje nas vseh so se uresničile, ko smo osvajali dvatisočake, od mogočnega Stola (2236m), prvaka Karavank, do Begunj-ščice, Vrtače, Srednjega vrha Zagnan planinec Sašo pa je med počitnicami krepko spoznal, kaj so to klini, jeklenice, varovalne vponke, vrvi, Na Stolu Svetovni dan miru - sajenje drevesa v Cirkovcah________________________________ 21. septembra smo ob 12. uri za šolskim či hrast se je tako pridružil drevesoma, ki igriščem posadili drevo-rdeči hrast. Rde- smo ju posadili v preteklih letih. Ob tem času so na več kot 100 šolah posadili drevo v okviru akcije ENO sajenje drevesa. K letošnji akciji ENO sajenje drevesa se je prijavilo več kot 1000 šol iz več kot 100 držav vsega sveta, ki bodo ta dan posadili drevo. Sajenje drevesa 21. septembra na svetovni dan miru ima simboličen pomen. Opomni nas na čuvanje narave in pomen ohranjanja zdravega okolja, hkrati pa je to dejanje simbol mednarodnega sodelovanja med šolami, s katerim sporo- čamo svetu, da si želimo živeti v miru. Naša šola se je kot članica UNESCO združenja šol Slovenije pod koordinatorstvom Gimnazije Ptuj priključila tej akciji, ki jo organizira ENO - virtualna šola in mreža s sedežem na Finskem. S tem dejanjem pa smo hkrati prispevali h kampanji Bilion dreves, ki jo izvajajo v okviru okoljskega programa pri Združenih narodih. Tatjana Novak, koordinatorka UNESCO dejavnosti v OS Cirkovce ZEMLJA PLESE Vzgoja in izobraževanje Umetnost je nekaj velikega, nekaj lepega ... Je kot čaroben napoj, ki ga človeška duša potrebuje. Se posebej to velja za glasbo, brez katere več ne bi mogli živeti. Glasba je danes potreba življenja - kot so voda, zrak, toplota ... Skoraj ni področja, ki ne bi bilo kakorkoli povezano z glasbo. Glasba je zelo mnogostrana in prisotna vsepovsod. Učenci se z glasbo srečajo zelo zgodaj, zato v osnovni šoli že znajo ceniti glasbeno kulturo. K temu jih moramo vzpodbujati in jim dajati možnosti učitelji glasbe, saj glasbo še posebej začutijo, ko jo sami poustvarijo ali celo ustvarijo. To možnost nam poleg glasbene vzgoje dajejo glasbeni izbirni predmeti. S svojo ustvarjalnostjo jih lahko uporabimo kot kulturno-umetniško popestritev šole. Glasbeni izbirni predmeti so nekakšna nadgradnja glasbene vzgoje. Pri njih učenci uresničujejo svoje interese, ustvarjajo in raziskujejo, se sproščajo, razvijajo odgovornost za skupno muziciranje in sodelovanje. Mentor mora biti dober organizator, koordinator, ustvarjalec in soizvajalec ter mora učence spodbujati k sodelovanju v glasbeni kulturi. Tako bodo znali vrednotiti dosežke in se bodo z glasbo ukvarjali tudi v prostem času. Glasbeni projekt je sinteza različnih dejavnosti, kjer učenci na različnih ravneh uresničujejo svojo ustvarjalnost. Ta izbirni predmet ima zelo veliko možnosti: zajema glasbeno reprodukcijo, poustvarjalnost in ustvarjalno raziskovanje ter vrednotenje. Ko sem učencem tega predmeta predstavila učni načrt, niso odstopili od projekta muzikal. Niso hoteli slišati za noben že ustvarjen muzikal in tako se je začelo naše ustvarjanje iz nič. Najprej smo ozvočevali reklame, se lotili glasbene pravljice in nato muzikala. Priznati moram, da sem se tega kar malo ustrašila. Vsi vemo, da muzikal vsebuje govorjene elemente, songe, ansamble, Foto: L. Krošl Foto: L. Krošl zbore in plesne točke. A je uspelo. Po večkratnem pogovoru smo se uskladili glede vsebine. Kar nekaj noči sem razmišljala, kako to kratko vsebino razširiti v nekaj dejanj, kako vključiti vseh 27 učencev (med njimi je bilo kar nekaj nezainteresiranih). Potem sem prišla do zaključka: izpostaviti moram vse učence, ki karkoli znajo, da se pokažejo, in na neki način približati vsebino nezainteresiranim učencem. Napisala sem zgodbo z vsemi »sladicami«, jo predstavila učencem in nadaljevala s scenarijem, režijo, scenografijo, glasbenim izborom (skupaj s plesalkami in solistkami) in priredbami besedil. V muzikal sem vključila ljudsko in zabavno glasbo. Glasbo nam je posnel učenec 9. razreda (verzijo karaoke), kar nekaj pa je tudi glasbe ‘V živo”. Ker so sodelovale sposobne plesalke, ki so obiskovale plesno šolo, sem koreografijo prepustila dekletom. Sceno so izdelali učenci likovnega krožka pod mentorstvom likovnega pedagoga in stvar je začela teči. Po nekajurnem težkem delu smo dne 12. 6. 2007 dočakali premiero muzikala Zemlja pleše. V to delo so bili vključeni tudi pevci vseh treh zborov, ki so prepevali med dejanji, ko se je na odru premikala scena, ter pomagali solistom in ansamblu. Muzikal je trajal celih 60 minut. Vsebuje plesne točke, govorjene točke, soliste (pevce in instrumentaliste), ansamble in zbore. Muzikal smo izvajali v pogovornem jeziku, ker je učencem bližji, njihova kreativnost je večja, v vloge so se bolje vživeli in na odru tudi lažje improvizirali. Na koncu smo bili vsi zadovoljni, saj so učenci dali vse od sebe in se res izkazali. Dvorana je kar onemela. Skoda, da so nastopajoči devetošolci, saj bi to predstavo lahko še večkrat ponovili. Glasbeno življenje na šoli mora dopolnjevati kulturno vzdušje, saj se tako oblikuje pozitiven odnos do glasbene kulture. Učenci skozi glasbene dejavnosti oblikujejo glasbeno vedenje. Glasbeni izbirni predmeti so dobra zamisel osnovne šole, saj nadgrajujejo našo »okrnjeno« glasbeno vzgojo. Učenci še bolj zaživijo, se sprostijo, doživijo glasbeno kulturo in se ji približajo. Vedno se navdušujem za nove ideje, ki popestrijo kul-turno-umetniško vzdušje šole. Naša šola živi z in za glasbo ter veliko dela na tem področju. Vsem sodelujočim želim uspešno novo šolsko leto 2007/2008, še posebej učencem, ki so zajadrali v srednje šole. Na koncu pa še moja zahvala Janu Emeršiču, našemu glasbenemu producentu. Liljana Krošl, učiteljica glasbene vzgoje v OŠ Borisa Kidriča Kidričevo Foto: L. Krošl PREGLED SLIKARSTVA OD PRAZGODOVINE DO DANES Pri likovnem krožku učenci utrjujejo stara ter pridobivajo nova znanja in izkušnje na likovnem področju. Pri krožku je možno uporabiti drugačne oblike in metode dela, drugače organizirati dejavnosti in se podrejati interesom učencev. Velikokrat se tudi lotimo zahtevnejših likovnih tehnik in tem, ki niso v učnem načrtu. V šolskem letu 2006/2007 je na OŠ Borisa Kidriča v Kidričevem obiskovalo likovni krožek na razredni stopnji 45 učencev od I. do 4. razreda, zato so bili razdeljeni v dve skupini. Skupinska oblika dela učencev, kjer pri posameznem delu sodeluje do 6 učencev, je bila zaradi števila učencev najprimernejša. Učenci so si na vseh starostnih stopnjah zelo različni, kar se tiče zmožnosti opažanja, mišljenja, domišljije, doživljanja Foto:A.Vidovič ter domiselnosti. Vsak učenec se tudi likovno izraža na svojstven način. Vnesti toliko raznolikih rešitev posameznega likovnega problema v skupinsko likovno delo, spodbujati to raznolikost, hkrati pa jo sprejemati, je bil izziv tako zame kot za učence. Skozi skupinsko delo so spoznavali pomen usklajevanja mnenja z vrstniki, sprejemali različne vloge v skupini in spoznavali sebe, da bi znali sprejemati in ceniti drugačnost. Velik izziv je učencem predstavljala že obdelava površine z vseh strani ter velik format podlage, ki meri 70x100 cm. Drugi izziv pa je bil likovni problem, ki smo si ga zastavili ob začetku ure. Tema, ki nas je spremljala skozi celo šolsko leto je bila »Pregled slikarstva od prazgodovine do danes«. Tako so učenci ob reprodukcijah umetniških del prepoznavali način likovnega izražanja v določenem času, kaj je vplivalo nanj, s kakšnimi likovnimi problemi so se ubadali, kakšne materiale so uporabljali in zakaj nam je delo všeč ali ne. Pri tem so razvijali kritičen odnos do umetniških stvaritev, izražali svoje mnenje, se soočali z drugačnimi likovnimi rešitvami, nato pa se poizkusili v lastnem ustvarjanju, ki je temeljilo na pridobljenem znanju. Učenci so spoznali različne likovne tehnike, Foto:A.Vidovič se soočali s sledjo, ki jo puščajo različni materiali in orodja, z barvo, obliko in nepredmetnim slikarstvom. Ob koncu šolskega leta smo pripravili pregledno likovno razstavo na prostem in izkoristili panoje gradbišča ob šoli za galerijo na prostem. Tudi na odprtju razstave je potekala likovna vzgoja. Učenci, enkrat v vlogi razstavljalca, drugič gledalca, razvijajo kritičen odnos do likovne stvaritve, se soočajo z rezultati osebnega in skupnega dela, se učijo sprejemati in podajati kritike, razvijajo spoštljiv odnos do drugačnosti oziroma raznolikosti likovnega izražanja in odnos do kulturnega okolja, ki ga sami soustvarjajo. Aleksandra Vidovič TAMBURICE TUDI NA FOLKLORNEM FESTIVALU V FRANCIJI Presenetil nas je klic Damjana Cestnika, predsednika Petrovih tamburašev društva Grifon iz Šempetra. Prosil je za pomoč štiri tamburaše iz Cirkovc, da se udeležimo igranja na folklornem festivalu v Franciji, ki je potekal od 7. 8. do 15. 8. 2007 v mestu Montoi-re. Prošnji smo se odzvali Drago Klein, Ivan Unuk, Doroteja Terbovšek in Nastja Klein. Pred odhodom smo se skupaj z orkestrom pripravili. V ponedeljek, 6. 8. 2007, smo ob 18. uri krenili iz Šempetra. Vožnja je bila dolga, naporna in zanimiva. V torek ob 16.30 nas je sprejela vodička Elis. Odpeljala nas je v dekliški dom, kjer smo se namestili in nato odšli na večerjo. Tam so nas Ivan Unuk, Doroteja Terbovšek, Foto: Arhiv PD Cirkovce Nastja Klein in Drago Klein postregla predvsem mlada dekleta, ki so delala za ta festival zastonj. Poudariti morava tudi to, da je mesto Montoire te dni živelo za festival. Že naslednji dan smo se vsi udeleženci festivala iz različnih držav (Slovenija, Bolivija, Kitajska, Vietnam, Belorusija, Makedonija, Sardinija, Kanada, Letonija, Burkina Faso in Armenija) predstavili v šotoru. Zraven orkestra so se nekateri člani predstavili tudi z ansamblom tam, kjer z orkestrom ni bilo mogoče. Na tonski vaji, ki smo jo imeli v šotoru, so tonski tehniki izrazili željo, da posnamemo CD v živo, saj je bilo povpraševanje po tem zelo veliko. Igrali smo na različnih mestih. V nedeljo, 12. 8., smo imeli dan za počitek in odločili smo se, da si ogledamo mesto Pariz. Videli smo znamenitosti, kot so Eifflov stolp, Slavolok zmage, notredamska cerkev, Elizejske poljane itd. Že naslednji dan smo si v muzeju ogledali nekatera različna glasbila in zvečer odigrali 20-minutni program na glavnem odru, kar je posebno doživetje. Zgodaj zjutraj smo se odpravili na ogled vinske kleti, kjer smo pokušali francoska vina. Po ogledu smo se odpeljali v mesto Blois na Petrovi tamburaši Foto:ArhlVPD Crkovce ogled čudovitega gradu. Festival smo zaključili v sredo, 15. 8., z igranjem pri sveti maši ob 10. uri. Nagradili so nas z velikim aplavzom in prireditelj festivala Jean - Francois Proux se nam je zahvalil za udeležbo. V četrtek po zajtrku smo krenili proti domu, tako smo Montoiru zadnjič pomahali v slovo. Dne 17. 8. smo ob 9. uri prispeli v Šempeter, kjer smo se poslovili od članov Petrovih tamburašev. Nastja Klein in Doroteja Terbovšek Društva -----------------------|5 TAMBURICE NA PTUJU tamburaskega nastopa Foto: Arhiv PD Cirkovce Tamburaši iz Cirkovc smo bili torej tudi to leto aktivni in se udeleževali različnih nastopov in revij. Udeležili smo se dveh revij: regijske revije na Ptuju in 27. državne revije v Retečah pri Škofji Loki. Na obeh revijah smo v konkurenci dosegli srebrno odličje. Poleg revij smo koncertirali na različnih nastopih ob različnih priložnostih. V septembru smo tako skupaj z ostalimi člani Prosvetnega društva Cirkovce za prijetno in sproščeno vzdušje s svojim nastopom poskrbeli na Ptujskem gradu, kjer je potekal Kongres AOECS. Na prvem srečanju po krajših počitnicah smo pregledali preteklo stanje in delo ter naredili načrt za naprej. V tem letu smo za veliko članov orkestra kupili nove inštrumente, nekaj pa jih bomo še do konca leta. V načrtu imamo tudi menjavo garderobe. Zamenjale jo bodo oblačila živahnih barv, ki bodo popestrile zunanjo podobo orkestra. Z veseljem vam sporočamo, da bomo v mesecu oktobru odprli »ŠOLO TAMBURANJA«.Vpišete se lahko vsi, ki vas glasba in igranje tamburice navdušuje (ne glede na starost) in se nam kasneje tudi pridružite pri igranju v orkestru. Tamburico bo poučeval naš dirigent, Drago Klein, ki vas bo naučil vseh skrivnosti igranja nanjo. Tina Kajzer, Mojca Frangež FOLKLORNA SKUPINA VINKO KORŽE NA GOSTOVANJU »Dobrodošli v mestu Sint-Gillis-VVaas ter na festivalu Drieskes Kerremes,« nas je nagovoril naš vodič Filip. Festival Drieskes Kerremes, ki poteka v okviru mednarodnega folklornega Cioff-festivala, je letos potekal od 8. do 13. avgusta. Festival se odvija vsakih pet let, in sicer že od leta 1967. Sint-Gillis-VVaas, ki leži na severu, v provinci Oost-Vlaanderen, je manjše belgijsko mesto z 18 200 prebivalci. Letos so se festivala udeležile številne folklorne skupine. Zraven domače folklorne skupine Drieske Njipers so na festivalu sodelovali še: Oira Dance Theatre iz Belorusije, Kordulka s Češke, Skupina da Časa do Povo Da Camacha iz Madiere, KUD Sevonja iz Srbije ter folklorna skupina Vinko Korže. Vse prireditve so potekale v ogromnem šotoru, ki je bil postavljen sredi mesta. Naša folklorna skupina se je predstavila z 20 plesalci ter mini godbo Repi Krulet. Vsak večer se je program, ki je bil sestavljen iz dveh delov, začel ob 20.15. V prvem delu so se predstavile 3 države, po 30-minutnem odmoru pa še druge tri.Vse skupine smo imele po 20 minut nastopa.Vmes so bile 3 minute odmora, da smo se lahko preoblekli, med tem časom pa so goste zabavali naši glasbeniki. Po končani prireditvi so se predstavili glasbeniki iz drugih skupin ter igrali vse tja do polnoči. Zraven vsakodnevnih nastopov smo imeli urnik zapolnjen še z drugimi dejavnostmi. Najprej smo učili majhne otroke svoje plese. Naši plesalci so se učili plese od folklorne skupine iz Madiere, mi pa smo učili svoje plese njih. Ples domačinov sta se učila na posebnih plesnih vajah Tina in Marko. Predstavili smo tudi Slovenijo ter izvedli degustacijo naših vin.V nedeljo zjutraj smo se udeležili skupne maše, kjer smo zapeli temu primerno pesem. Zadnji dan je bil namenjen druženju z družinami na večerji v šotoru. Začel se je s plesom šestih parov (en par iz vsake države), ki so odplesali naučeni ples domače folklorne skupine. Kasneje je vsaka skupina imitirala drugo, kar je bilo najbolj zanimivo. Šotor se je napolnil s smehom in ploskanjem. Nas so imitirali Belorusi na zelo zanimiv način. Ples so zaključili z vodko na glavi (to naj bi bila imitacija našega plesa z litrom). Naj omenim, da je bila naša skupina na festivalu zagotovo najbolj prepoznavna, predvsem po zaslugi plesalcev in muzikantov, ki so ogreli srca občinstva, domačinov in strežnega osebja za šankom v šotoru. Po slovesu od družin se nismo takoj napo- tili domov. Kot pravi člani Evropske unije nismo smeli mimo Bruslja. Na lastne oči smo videli, da Bruselj ni zaman središče Evropske unije. Čudovita arhitektura, ki veže Bruselj, ter zanimivi kulturni spomeniki nam še lep čas ne bodo šli iz spomina. Bili smo tudi znotraj evropskega parlamenta, kjer smo imeli vodičko, vendar je njeno mesto takoj prevzel uslužbenec iz Slovenije, ki nam je rade volje povedal kaj več v nam bolj razumljivem jeziku. Polni novih prijateljskih vezi, veselih doživetij in lepih spominov, ki so nas takoj spravili v dobro voljo, smo se po šestih dneh nepozabne turneje napotili proti domu. Prepričana sem, da smo državo dobro zastopali, saj smo že v Belgiji dobili povabilo, da se naslednje leto udeležimo folklornega festivala na Finskem. Lara Brglez Folklorna skupina in Pepi Krulet PD Cirkovce v avli Evropskega parlamenta Foto: Arhiv PD Cirkovce Društva SREČANJE UPOKOJENCEV OBČINE KIDRIČEVO IN SOSEDNJIH DRUŠTEV OBISK IZ ZRENJANINA V petek, 17 avgusta 2007, so v PD Cirkovce na kratkem obisku gostili člane društva »Planika« iz Zrenjanina v Srbiji, ki so imeli po Sloveniji tridnevno ekskurzijo. V društvo so vključeni Slovenci in potomci Slovencev, ki živijo na območju Zrenjanina. Društvo si predvsem prizadeva ohranjati stike s Slovenijo in na mlajše rodove prenašati običaje in navade, ki so jih imeli njihovi dedki in babice. Predvsem si želijo ohraniti slovenski jezik, plesno izročilo ter ostale kulturne navade. Iz Prosvetnega društva Cirkovce sta jih sprejela predsednik društva Ivan Ko j c in članica folklorne skupine Nina Sobotič. Obiskovalce sta najprej odpeljala na ogled Ptujske Gore, kjer so si ogledali cerkev in film o Ptujski Gori. Tudi vreme jim je bilo naklonjeno, tako da so imeli prav lep razgled na celotno občino Kidričevo in Cirkovce, kjer so jim člani društva PD kasneje pripravili tudi majhno zakusko. Udeleženci so bili sprejema zelo veseli. Pred odhodom iz Cirkovc so člani Prosvetnega društva Cirkovce dobili še uradno povabilo na tridnevno gostovanje v Zrenjaninu, ki je bilo od 28. do 30. septembra 2007. Društvo PLANIKA vsako leto pripravlja tradicionalni kulturni večer z naslovom »Slovenija, odkod lepote tvoje«. Na to srečanje je vsako leto iz Slovenije povabljena ena skupina. Letos smo Slovenijo zastopale tri sekcije Prosvetnega društva Cirkovce: folkor-na skupina, godba PEPI KRULET in ljudski pevci - kosci. SP Foto: Arhiv PD Cirkovce Z leve proti desni zraven članov društva PLANIKA, predsednik PD Cirkovce Ivan Kojc, predsednica društva PLANIKA ga. Martina Drča in članica FS Nina Sobotič. Društvo upokojencev Lovrenc na Dravskem polju je 11. avgusta 2007 priredilo že osmo tradicionalno srečanje upokojencev Občine Kidričevo in sosednjih društev. Ob ne preveč lepem vremenu smo se začeli zbirati že ob 9. uri v športnem parku Foto: DU Lovrenc v Lovrencu. Program se je začel ob 10. uri z Zdravljico, ki so jo zapele pevke KD Cirkovce pod vodstvom priznanega pevovodje g. Jožeta Dernikoviča. Z lepo vezano besedo je napovedovalka Hedvika Pulko povabila k besedi podžupana občine Kidričevo g. Jožeta Medveda, ki nam je zaželel, da bi se kljub slabemu vremenu prijetno počutili v Lovrencu in da bi s številnimi aktivnostmi še naprej skrbeli za to, da bi upokojenskim letom dodali tudi življenje. Napovedovalka je prebrala pisno opravičilo nove predsednice Zveze društev upokojencev Slovenije, Mateje Kožuh Novak, ki je to funkcijo prevzela pred dobrim mesecem in se našemu povabilu zaradi drugih obveznosti ni mogla odzvati. Slavnostni govornik, predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnjega Podravja, g. Franc Koderman, je poudaril, da moramo upokojenci svoje aktivnosti usmeriti na vsa področja delovanja povsod tam, kjer bo izražen interes upokojencev, še posebej pa na področju socialnega in zdravstvenega varstva. Vladi pa je v imenu vseh upokojencev dal vedeti, da še vedno aktivno delujemo na raznih področjih, da si tudi sami pomagamo in da s svojimi pokojninami še vedno rešujemo marsikateri socialni problem svojih otrok in vnukov. Prebral je tudi pismo, ki mu ga je poslala predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije, Mateja Kožuh Novak. V svojem pisanju je poudarila, da upokojenska organizacija kot največja in najbolje organizirana nevladna samopomočna organizacija v Sloveniji dobiva nove naloge v moderni družbi, da je med vsemi organizacijami najbolj poklicana, da se postavi v obrambo pravic tistih, ki ne morejo, ne znajo ali pa nočejo tekmovati, kdo bo imel boljšo plačo, večji in dražji avto in dražje palice za golf. V Zvezi društev upokojencev združujemo znanje, dolgoletne izkušnje, veliko energije in predvsem veliko pripravljenosti za prostovoljno delo, česar nima nobena druga nevladna organizacija. Postaviti se moramo v bran vseh, za 81.000 naših vrstnikov, katerih pokojnine so manjše od 300 evrov. Imamo poslance, ki odločajo, imamo župane, ki so vplivni strankarski veljaki. Pričeli jih bomo obiskovati in jim pripovedovati o ljudeh, ki jih srečamo, ko obiskujemo starejše vrstnike, o stiskah, ki jih ne morejo sami premagati, o revščini, zanemarjanju in nasilju nad njimi in o tem, da ne moremo k zdravniku, ker ne vemo, koliko nam bo računal. Kulturni program se je nadaljeval z nastopom ljudskih pevk in pevcev 11 pevskih skupin iz Kidričevega in sosednjih občin. Nastopile so pevke KD Cirkovce, pevska skupina Društva invalidov Kidričevo, ljudske pevke s Ptujske Gore, Pevke druge pomladi iz Kidričevega, Zanjice iz Cirkovc, skupina ljudskih pevcev iz Cirkovc, ljudski pevci iz Vidma, pevke društva upokojencev Hajdina, skupina pevcev iz Starš in Pragerskega. Kulturni program je zaključila skupina ljudskih pevcev in godcev iz Dolene. Predsednik DU Lovrenc je ob koncu kulturnega programa ob pogledu na prepoln šotor upokojencev - zbralo se nas je preko 800 - zaželel vsem dobrodošlico ter da bi se v Lovrencu lepo imeli in bi se zvečer zdravi in zadovoljni vrnili na svoje domove. Druženje upokojencev v Lovrencu je v celoti uspelo, tako kot že sedem srečanj pred tem, saj si na takih srečanjih po več desetletjih sežejo v roke nekdanji sodelavci in sošolci. Pripovedujejo si o svojih življenjskih poteh in skupno obujajo spomine na svoja mlada delovna leta. Zato se ne čudim, da smo bili kljub slabemu vremenu zbrani do večernih ur, seveda z veselim ansamblom »JUROVSKI GADI«. Vsem, ki ste nam omogočili to srečanje, se upravni odbor DU Lovrenc prav prisrčno zahvaljuje. Predvsem hvala Občini Kidričevo - pokroviteljici, Hotelu Delfin iz Izole, Antonu Medvedu - Medol iz Pleterij, Mihaelu Žitniku iz Starošinc, Zavarovalnici Maribor, Alojzu - Danilu Ivanuša iz Ormoža, Kamnoseštvu Žunko iz Stražgojnce, Alešu Lahu - predelava mesa iz Pongerc in Mileni Ser-dinšek - pekarna iz Apač. Tajništvo DU Anton Planinšek Društva -------------------1----- DRUŠTVO UPOKOJENCEV CIRKOVCE Društvo upokojencev ima v svoje vrste včlanjenih 495 članov in ukvarjamo se z raznimi dejavnostmi. Organiziramo izle-tništvo, dobro se razvija kolesarjenje, saj kolesarimo vsako sredo. Včasih nas kolesari tudi okrog 60, pot kolesarjenja pa določamo sproti. Gradnja ruskega kegljišča fok: Arhiv du Cirkovce V letošnjem letu smo s pomočjo občine in prostovoljnega dela (okrog 300 ur) uredili rusko kegljišče, kjer se zbiramo vsaki ponedeljek in četrtek od 17. ure dalje. Ker je za kegljanje izredno zanimanje, smo v mesecu juliju naredili še eno dodatno kegljišče, in sicer na prostem. Tekmujemo v ligi, ki je organizirana preko Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnjega Podravja Ptuj. Rezultati kegljanja so solidni, čeprav kegljamo le kratek čas. V jesenskem in zimskem času pripravljamo ročnodelski krožek in krožek pikada. Datum in čas treniranja pikada bo objavljen pravočasno. Izvajamo tudi aktivnosti, ki so že vrsto let določene terminsko. Tako priredimo vsak mesec izlet po Sloveniji. Izleti so obiskani dobro, zato vedno potujemo z dvema avtobusoma. Naši člani se radi udeležujejo družabnih srečanj ob martinovem in zaključku leta. Vodimo natančno evidenco o članih, ki so starejši nad 90 let, o zlato- in bisernopo-ročencih. Obiščemo jih in jih obdarujemo s skromnim darilom ter jim zaželimo še mnogo srečnih zdravih let. Zakonske jubilante pa povprašamo po receptu za dolgo zvestobo v zakonu. Sedaj v jesenskem času bomo začeli izvaja- Ob odprtju Foto: Arhiv DU Cirkovce ti program STAREJŠI ZA STAREJŠE - program za višjo kakovost življenja doma, ki ga izvaja Zveza društev upokojencev Slovenije. Obiskali bomo vse starejše nad 69 let, jih povprašali kako živijo, skatka izpolnili bomo anketo in nato podatke posredovali v Ljubljano. Če se nam kakšen upokojenec želi pridružiti, ga bomo z veseljem sprejeli. Najdete nas v pisarni v Cirkovcah zraven Mercatorja. Uradne ure imamo vsa- ko sredo od 9. do II. ure. Tajnica Društva upokojencev Cirkovce Marija Dietinger Vsi na kolo Foto: Arhiv DU Cirkovce SREČANJE ZAKONCEV V cerkvi Sv. Družine v Kidričevem smo 29. septembra 2007 člani Katoliškega kulturnega društva »Zvezdni dol« v izvedbi kreativne delavnice »Drobtinice« že četrto leto zapored pripravili sveto mašo za naše zakonce jubilante. V teh letih so bili med njimi tudi taki, ki so imeli petinštirideset in petintrideset let skupnega zakona, pa vse tja do petega leta zakonske zveze. Tako smo sveto mašo pripravili v sodelovanju z zakonci jubilanti, ki so se pri sami daritvi svete maše vključili pri darovanju in pri izrekanju skupnih prošenj. Želeli smo, da tudi oni v srcu začutijo, da so še posebej povezani z Jezusom. G. župnik mnsg. Anton Pačnik je že četrto leto zapored pripravil zelo lepo pridigo, ki je povezana z ljubeznijo drug do drugega, do sozakonca. V imenu vseh se mu iskreno zahvaljujem. Sledila je tudi obljuba, ki se je znova ponovila kot pred mnogimi leti. Mislim, da se ta obred dotakne vsakega in da doživijo posebno milost od Matere Božje in prejmejo Božji blagoslov. Zelo lepo je videti srečne obraze naših jubilantov. Veseli so, da se spomnimo njihove obletnice in našega povabila. Tudi mi, ki imamo to nalogo, da skrbimo za srečanje jubilantov, smo posebej hvaležni in veseli, če se našemu povabilu odzovejo vsi povabljeni. Po končani sveti maši smo jim za spomin na njihov jubilej podarili Jezusovo podobo. Ne manjka tudi skupna fotografija. Sledi še veseli del tega srečanja ob prijetni pesmi in skromni pogostitvi. Vsi skupaj se zahvaljujemo Bogu za to lepo srečanje. Tudi v naslednjem letu se bomo ponovno srečali z zakonci jubilanti. Tako že danes pozivamo vse tiste, ki ste pred leti sklenili svete zakonske zveze v drugih župnijah, a danes živite v naši sredini, oglasite se v naši cerkvi Sv. Družine, da si vnesemo vaše podatke in naslednja leta podelimo veselje jubileja tudi mi z vami. KKD »Zvezdni dol« Vodja kreativnih delavnic »Drobtinice« ga. Marija JANČEC Društva ZAHVALA JESENI Po letnem planu, ki smo si ga zastavili, nadaljujemo aktivnosti Turističnega društva Kidričevo. Želimo si sodelovanja z vsemi društvi v naši občini, zato smo pri prireditvi ZAHVALA JESENI v Starošincah povabili k sodelovanju številna društva in kar nekaj se jih je povabilu odzvalo. Društvo podeželskih žena in deklet je pripravilo razstavo jedi in rožni venec iz krompirja oziroma »boba«. delavnicami, v katerih so otroci ustvarjali na temo »Jesen«. Župnik g. Janko Strašek je daroval zahvalno mašo. Tekmovali smo v kuhanju »bobovega« golaža, ki smo ga razdelili med goste in vse sodelujoče. Tekmovalo je 8 ekip in najboljšo jed sta skuhala pongerska kuharja, Prikazali smo jesenska opravila — prebiranje »boba«, »kožuhanje«, luščenje in izbrali naj bučo, »bob«, »runkl« in jabolko. Ustekleničena narava Foto.-sp TURIŠ-** 0B( jahvatfl jeseni" Zbralo se nas je veliko Foto: SP krulet. V bogatem kulturnem programu so nam zaplesali plesalci FS Osnovne šole Cirkovce in FS Vinko Korže PD Cirkovce, Pevci treh vasi iz Lovrenca, ljudski pevci iz PD Cirkovce. Prireditev smo pripravili v sodelovanju s Krajevnim odborom Starošince in Prostovoljnim gasilskim društvom iz Starešine. Prav posebno zahvalo pa si zasluži g. MIHAEL ŽITNIK , ki se trudi za muzej Zbirka podeželja. S prireditvijo smo počastili 27. september - dan turizma. Prireditve se je udeležilo nekaj sosednjih turističnih društev in o turizmu je spregovoril tudi g. Albin Pišek, predstavnik Turistične zveze Slovenije in predsednik Turističnega društva Ptuj. Turizem je gospodarska panoga, ki je prihodnost v naši lepi mali Sloveniji. Lepo bi bilo, da bi zaživel tudi na kmetijah, da bi popotniku skozi naše kraje lahko ponudili več. Prireditev je bila dobro obiskana in to je vzpodbuda za naše delo v prihodnosti, saj želimo, da postane ZAHVALA JESENI tradicionalna. Podpredsednica TD Kidričevo Zdravka Kermat Pongerski kuhar Foto: SP Razstavili smo sveža in posušena zelišča. Sadjarstvo Krepfl iz Rač je predstavilo domače sorte jabolk. Otroška vrtca iz Kidričevega in Cirkovc sta se predstavila z Predstavili smo novo zloženko TD, v kateri predstavljamo znamenitosti naše občine. Svoje delo je opravila tudi komisija za ocenjevanje okolice, ki pa je imela težko nalogo, saj je lepo urejenih veliko hiš in poslovnih objektov. In zato se je komisija odločila, da podeli 18 priznanj. Za veselo razpoloženje je poskrbel Pepi TUDI V NJIVERCAH ŽIVIJO ŠPORTNIKI Kar nekaj let je moralo miniti, da so se predstavniki krajevnega odbora in občinskega sveta dali pregovoriti, da tudi v Njivercah živijo mladi ljudje, ki se zraven dela želijo ukvarjati še s čim drugim - na primer s športom. Zal so bile Njiverce do lanskega leta po vsej verjetnosti edina vas v občini, ki ni imela svojega športnega objekta. Z izgradnjo športnega parka so se mladi od gostilniških športov, kot sta pikado, biljard ipd., preselili na igrišče športnega parka, se med seboj bolje spoznali in se že v letu 2006 kot ekipa športnega društva Njiverce prijavili na tekmovanje IGRE BREZ MEJA, ki jih je organiziralo ŠD Pobrežje. Med osmimi ekipami so zasedli zavidljivo 2. mesto. Na letošnje igre, ki jih je organiziralo isto društvo, so se prijavili še z večjim veseljem in z osvojenim I. mestom dokazali, da so najbolje pripravljena ekipa. Konec meseca avgusta so sodelovali tudi na tekmovanju v CURKOMETU v Lovrencu na Dravskem polju, kjer pa so med osmimi ekipami zasedli prav tako zelo dobro 4. mesto. Upamo, da se bo z izgradnjo športnega parka število športnih sekcij še povečalo, saj v naselju Njiverce ne manjka mladine, seveda pa jim je najprej potrebno zagotoviti minimalne možnosti. Danica SKOK, tajnica ŠD Njiverce ČLANI DU LOVRENC TUDI KOLESARIMO V zadnjih letih lahko na manj prometnih cestah opazimo vedno več kolesarjev. Kolesarijo mladi in stari. Rekreativno kolesarjenje je v polnem razcvetu. Tudi pri DU Lovrenc je zelo aktivna skupina 35 kolesarjev, ki jim ob hitrem mi- nevanju dni v tretjem življenjskem obdobju kolesarjenje ne pomeni samo gibanje, ampak tudi sprostitev, oddih in prijetno druženje v naravi. Če vreme dopušča, kolesarimo dvakrat mesečno od pomladi do jeseni. Duhovni vodja naše skupine kolesarjev je 73-letni Srečko iz Apač, ki ima tudi največ prevoženih kilometrov. Izbere progo, ki jo sam že prej prevozi, določi datum in potem vsi na kolo. Srečko vozi na čelu kolone in določa tempo, zadnji v koloni pa je navadno 79-letni Janez iz Lovrenca, ki skrbi, da kateri od udeleženec ne skrene na napačno pot ali se kdo ne izgubi v kakšnem bifeju. V sredini kolone se nahajamo drugi udeleženci, ki po starosti nič kaj veliko ne zaostajamo za njima. Včasih se podamo tudi na bolj zahtevno progo, na kateri je potrebno premagati še kakšen klanec ali dva. No, pa to nam, upokojencem, prekaljenim z vsemi dogodki, ki so nam botrovali skozi delovno dobo, nič ne naredi. Če ne gre več s kolesom, se pa drugače znajdemo, da pridemo do cilja. Tako sta storila tudi Dragica in Janez, ko sta omagala pred ciljem v Halozah. Prva je privezala kolo kar za bližnji prometni smerokaz, drugi pa je poiskal streho za svoje novo kolo pri bližnji hiši. Pot sta nadaljevala z avtoštopom in tako bila prva na cilju. 24. avgusta smo se udeležili druženja kolesarjev Spodnjega Podravja na letališču v Moškanjcih. Pot nas je vodila izpred doma DU Lovrenc. Izbirali smo manj prometne poti. Pri DU Markovci smo se vključili v večjo skupino in skupno krenili do letališča. Pomerili smo se v igrah, primernih za naša leta. V pikadu smo celo zasedli prvo mesto. Za presenečenje pa je poskrbel Aeroklub Moškanjci. Izžrebana so bila tri društva, ki so se udeležila tega maratona. Med njimi tudi Lovrenc. Iz vsakega izžrebanega društva je lahko najstarejši udeleženec poletel na panoramski ogled Podravja. Med nami je bil najstarejši 79-letni Janez Loštrek iz Lovrenca. Preden je vstopil v letalo, je prosil, da mu izpolnijo še eno željo, in sicer, da se slika z lovrenškimi sotrpini, saj nikoli ne veš, kaj se lahko zgodi v zraku. Slika je dokaz, da mu je bila zadnja želja pred poletom izpolnjena. S poleta se je vrnil živ in zdrav. Vesel je bil, da je pri tako visokih letih doživel vožnjo z letalom in si ogledal svojo hišo iz ptičje perspektive. Tajništvo DU Anton Planinšek V Moškanjcih FotoMiv DU Lomne SREČNO IN HVALA Tl, PECA! Ja, osvojili smo PECO, trmasti »osvajalci« PDO Kidričevo. In to kar 30-krat, no, skoraj 30-krat. Saj smo pri vsem navajeni zaokrožiti navzgor, zakaj ne bi še pri planincih, če s tem ni nihče prizadet. Nekako prvi uradni pohod v visokogorje je bil načrtovan in udejanjen v nedeljo, 22. julija 1.1. Vse skladno z načrtovanim: zbirališče pred restavracijo PAN, prevoz, »maršruta«, prvi postanek v Mežici, ugotavlja se morebitni manko, vse brez pripomb. V Črni je odrejena 15-minutna »kofetarska potešitev«, zatem motorizirani vzpon do parkirišča (nekdanje karavle), približno 1000 m nadmorske višine. Ločitev od komoditete (srečno, vektra ...), še zadnji napotki vodnikov, optimističen pogled na gozdno cesto, ki organizirani koloni že kar na začetku postreže s precejšnjim strmim vzpenjanjem. Po napovedih bo trajalo približno uro in pol. Meni, z bolj obrabljenim EMŠO-jem in revnejšo kondicijo, pa je bilo treba nekaj porabljenega časa še primakniti. Nič kaj vzpodbudna ni bila nejevolja »vodnikov«, da glavnini zaviram tempo - menda - dokazovanja(l). Nisem si dovolil privoščiti sicer vljudnostne geste »šerpe«, znebiti se svojega nahrbtnika. Trdno sem se že doma odločil - z njim »osvojiti« vrh. Čas, ki mi je bil pri vzpenjanju na voljo, sem hkrati uporabil za analizo ture in svojih ne preveč modrih ravnanj, saj sem se na turo podal kondicijsko nepripravljen. Glede na ostale udeležence se je izkazalo, da bi bilo v prihodnje premišljeno postaviti se ob bok sebi enakim v mišljenju in ravnanju. Predvsem pa se seznaniti z referencami vodnikov. Moj je bil nadvse razumevajoč, da o njegovem vzpodbujanju niti ne razlagam, vendar pa na vse pogostejše krče mišic v mojih nogah tudi to ni učinkovalo. Kljub vsemu sva do koče prišla z 20-minu-tno zamudo, povejo tisti, ki so »zmagali«. Zasluženo preoblačenje, malica, nadomeščanje izpuhtele tekočine (vse iz nahrbtnika). Zatem pa previdno »otipavanje« enega iz »stroke«: »Greš ti na vrh?« »Seveda,« je prepričljiv moj kratki odgovor. No, saj bi se našel kakšen vzrok, recimo, da me je pičila osa, takšna velika, (hmm ... križana s sršenom). Hu, hu ... lahko pa odpade peta na mojem gojzarju ... Nemogoče? Ja, pa se je zgodilo. No, ne meni. Zato le pot pod noge, da me ne bodo zopet čakali. Ja, pa je bilo navzlic prijazni posoji pohodnih palic čakanje isto. Nič čudnega, da je bilo na vrhu slišati: »Totega ne bomo več jemali s seboj, saj ga skoz ščakavlemo!« Hitro odmislim slišano pa sem sam sebi dejal: »Bolje, da me čakajo, kot pa nosijo!« Spust! Zopet počasi, na zadku! Tokrat v prijetni družbi simpatične gospe, ki mi ob svojem nabiranju zdravilnih rožic zaupa, da je »mala Pehta«. »Joj, gospa, vi zanesljivo veste, kaj pomaga proti krčem,« sprašujem v pričakovanju ob postanku. »Magnezij, preverjeno,« kot iz topa odvrne suvereno. »Pa masiranje,« še doda. Že vlečem višje hlačnico, sicer svojih kratkih hlač, v še večjem pričakovanju blagodejnega učinka njene zdravilne roke na moji nabrekli mišici. Pa me zdrami njen nasvet: »No, zdaj pa si počasi masirajte navzdol!« »Hvala,« je slišati iz mojega suhega grla. Praktičnih izkušenj v zdravilstvu pa ravno nimate, gospa, si drznem misliti, nepotešen. Nadaljujeva s spustom in že je tu ponovno koča. Zdaj bom čajček pa nekaj na žlico, kratek počitek na livadi in skoraj prehitro je prišlo osorno povelje: »Ta počasni, pripravite se za na pot, drugi krenemo malo pozneje!« čelu kolone in v spustu vsiljeval svoj tempo, menda kar povšeči damam, saj so si zdaj lahko dale duška v sukanju svojih jezičkov. Baje jim je bilo pri vzponu to prepovedano. No, bomo rekli, odsvetovano. Zakaj predalčka-nje ni udejanjeno, nisem razmišljal, znašel sem se na Foto: E. Aubelj Če je verjeti izjavi ene izmed prikupnih Njiverčank, udeleženih na »izletu«, naj ob naslednjem načrtovanem vzponu na Mangart kot na svojega partnerja ne računam na njenega očeta, ker potem Mangarta zagotovo ne bom videl. Hja, k takšni napovedi lahko le in naj velja: »Pa kdaj drugič!« Edvin Aubelj Kar zavidanja vreden je bil moj občutek ob ponovnem soočenju z vektro, pa ne zato, ker me je v njej vozil sam prvi mož lovrenških gasilcev, kot je bilo rečeno, saj bi bil za takšno solidno in varno vožnjo ter dostavo do vrat hvaležen vašemu sle- dnjemu gasilcu na repu vaših vrst, g. predsednik. Da se želim revanširati, pa ne gre jemati kot zamero. TWIRLING KLUB KIDRIČEVO KAJ JE TVVIRLING? Tvvirling je oblika športnega plesa. Plesa, ki je primeren tako za dečke kot za dekleta. Sestavljajo ga različni elementi -od plesnih korakov, gimnastike, baletnih korakov, spretnosti s palico, izraznosti in akrobatike. Koreografija pri tvvirlingu mora vsebovati čim več gibanja z različnimi plesnimi elementi in elemente s palico. Elementi s palico so role, meti in vrtenja palice. Ples mora biti čim bolj razgiban po prostoru, palica je skorajda vedno v gibanju in nastopajoči se mora uskladiti z ritmi glasbe. Ločimo različne kategorije, in sicer: - po starosti: JUNIOR (do 15 let) in SENIOR (od 15 naprej) - po številu nastopajočih: SOLO, PAR, TEAM (od 5 do 10 nastopajočih) - po programu: FREESTTL (prosti program), SHOVV (ob palici se uporabljajo še drugi rekviziti), program Z OBVEZNIMI ELEMENTI Tako se vsako leto organizira državno tekmovanje v okviru Tvvirling zveze Slovenije (naslednje leto je v Desklah), na katerem mednarodno priznani sodniki ocenjujejo naše celoletne dosežke na rednih treningih. Ocenjujejo: - težavnost vaje (elemente, pravilnost elementov, izvedba elementov) - hitrost gibanja (telesa in palice) - spremembe v likih - gibanje s palico (skoki, gimnastika, plesni koraki, obrati) - skladnost z glasbo (elementi, dres, pričeska) - pozicije telesa - tehnike plesa - umetniški vtis Rekviziti palice kot pripomočki se ločijo med seboj po dolžini, po obliki bunk, a obstajajo tudi palice za posebne efekte. Obleka je pomemben element nastopa. Tekmovalci v parih in skupinah morajo imeti enake drese. Tudi pri izbiri obleke je potrebno spoštovati dorečena pravila izbire plesne obleke. Čevlji so predvsem udobni in nekako barvno usklajeni z obleko. Tudi pričeska mora biti skrbno urejena tako pri dekletih kot pri fantih in je nežen dodatek nasmejanemu obrazu. In naslov, kjer si lahko ogledate, kako plešejo po svetu: http://www.youtube.com/ watch?v=ygJaA3RJqhE TVVIRLING KLUB KIDRIČEVO je vpisoval kot nove člane za šolsko leto 2007/2008 v dejavnost twirling vse fante in dekleta, ki jih ta zvrst plesa veseli. Povabili smo vse, da so se pridružili absolutnim državnim prvakom v tem športu pri nas. Vpis je potekal ob petkih v mesecu septembru v prostorih Osnovne šole Borisa Kidriča in Osnovne šole Cirkovce. Vsi tisti, ki se nam še želite pridružiti pri naših prijetnih vadbenih urah, lahko to storite najkasneje do 10. oktobra 2007 na sedežu društva. Vljudno vabljeni! Tvvirling klub Kidričevo Suzana KODERMAN, predsednica Sl KOLE 2007 Šport Leto je naokrog in glede na pozitivne kritike smo se zbrali in organizirali II. nočni turnir v malem nogometu Šikole 2007. Glede na lanske in letošnje prijave ekip ter obisk gledalcev se izkazuje, da si ljudje želijo druženja in zabave, povezane s Žogo je okrogla Foto: 6. Babšek športom. Dve leti zapored nam je uspelo - združiti prijetno druženje s športom in poudariti sodelovanje na turnirju - fairpla/ ter prijateljski način tekmovanja. Kot pri vsakem športu včasih koga zanese in z neprimernim obnašanjem išče ponovno pravico pri sodnikih, čeprav sta imela sodnika na majicah napisano »Sodnik ma zmirom prav ...«. Vsekakor se je potrebno sodnikoma (M. Hojnik, D. Ozmec) zahvaliti, saj sta brezplačno opravljala delo, Zmagovalci turnirja ki na eni strani prinaša veselje, na drugi pa grajanje. Letos nam je sicer pri prvem določenem terminu zagodlo vreme, zato smo premaknili turnir kar na naslednji dan, na soboto, 18. 08. 2007. Prijavilo se je devet ekip iz bližnje okolice: ŠD Cirkovce, Reklamni atelje Babšek, Staruni, FC Trčko, Šikolski gadi, Borili sm° se kot levi Partizan Pragersko, ŠD Stražgonjca, Gostilna Kureš in lanski zmagovalci Anza Ing. Zmagovalci turnirja v malem nogometu Šikole 2007 so bili ŠD Cirkovce (rumeni dre- Foto: 8. Babšek si), II. mesto Reklamni atelje Babšek (oranžni dresi), III. mesto Partizan Pragersko. Za velik vložek prostovoljnega dela se zahvaljujem predvsem B. Čelanu, S. Erhatiču, Z. Vindišu ter ostalim, ki so priskočili na pomoč. Za lepe nagrade prvim trem ekipam pa so poskrbeli naslednji donatorji: Gostilna Kureš, Reklamni atelje Babšek, Pizzeria Klara, Mesarstvo Lah in Papirnica Pero. Zahvaljujemo se vsem igralcem, gledalcem, donatorjem in organizacijski ekipi, saj so vsi dali svoj prispevek za uspešno izpeljan nočni turnir v malem nogometu »Šikole 2007«. Bogdan Babšek VELIKI MEDNARODNI NOGOMETNI TURNIR V KIDRIČEVEM ZA IGRALCE DO 8. IN 10. LETA STAROSTI V športnem parku v Kidričevem je pod okriljem NK ALUMINIJ v soboto, I. 9. 2007, potekal veliki mednarodni nogometni turnir ekip, v katerih so igrali igralci do 8. in 10. leta starosti. Turnirje potekal v dveh delih, in sicer: - od 9. do 14. ure turnir do osmega leta starosti, - od 14. do 19. ure turnir do desetega leta starosti. V vsaki starostni skupini je sodelovalo 18 ekip, ki so prišle z vseh koncev Slovenije, mednarodno udeležbo pa so tvorile ekipe s Hrvaške. Prisotni so bili v večini vsi slovenski prvoligaški klubi in nekateri klubi iz bližnje in nekoliko bolj oddaljene okolice: Maribor, Mik CM Celje, Domžale, Hit Gorica, Poli Drava Ptuj, Olimpija Bežigrad, Dravograd, Železničar Maribor, Zlatoličje, Veržej, Rudar Trbovlje, Ormož, Stojnci, Ge-rečja vas, s sosednje Hrvaške pa Varteks in Fotex. V času trajanja turnirja je potekalo tekmovanje v prostih strelih, v katerih so se igralci potegovali za nogometno žogo. Organiziran je bil srečelov, vsem obiskovalcem pa je bila na voljo pestra gostinska ponudba. Za sodelujoče ekipe ni bilo Foto: Arhiv NK Aluminij Šport /Aktualno Foto: Arhiv NK Aluminij prijavnine, kljub temu pa so vsi igralci prejeli malico in pijačo. Za najboljše ekipe in posameznike so bili pripravljeni pokali in medalje. Izbrana pa sta bila tudi najboljša igralca turnirja. S turnirjem smo poskrbeli še za eno posebnost, saj je potekal hkrati na štirih nogometnih igriščih z naravno travo. S tem smo hoteli pokazati, da našim najmlajšim, kolikor se le da, omogočimo vadbo in igro na naravni travi v vse gostejši poplavi igrišč z umetno travo, ki pa so v slabših vremenskih razmerah za dobro vadbo neobhodno potrebna. NK Aluminij se zahvaljuje vsem staršem, na čelu katerih je bil Marko Perger, za veliko pomoč pri organizaciji in poteku turnirja. Brez pomoči staršev turnir prav gotovo ne bi mogel biti tako uspešen, kot je bil. Z vseh strani so deževale pohvale organizatorjem, kar pa postavlja pred nas nov izziv, da prihodnje leto presežemo, kar smo storili letos, in privabimo ekipe iz nekaterih večjih evropskih klubov. Rezultati turnirja: Do 8. leta starosti 1. Poli Drava 2. Aluminij 3. Veržej Najboljši igralec turnirja: Jaka Vajda iz NK Poli Drava Do 10. leta starosti 1. Varteks 2. Domžale 3. Mik CM Celje Najboljši igralec turnirja: Patrik Tudor iz NK Varteks Simon Vidovič, vodja mladinske šole NK Aluminij V SLOGI JE MOČ Sloga je kmetijsko gozdarska zadruga s sedežem v Kranju in s skoraj 50-letno tradicijo. V vseh letih svojega delovanja je bila njena osnovna naloga pospeševanje in razvoj kmetijstva in s tem tudi slovenskega podeželja. Zadruga pokriva področje občine Kranj, Preddvor in Jezersko, delno pa tudi občini Šenčur in Tržič. Po pripojitvi kmetijske zadruge Lovrenc na Dravskem polju vključuje 480 kmetov, članov zadruge. Trenutno zaposlujejo 90 ljudi, skupaj s Kmetijsko živilskim kombinatom (KZK), ki so ga kupili v letu 2004, in Veterinarsko ambulanto pa kar ISO. Njihova osnovna dejavnost je še danes odkup kmetijskih pridelkov: mleka, živine, krompirja, zelenjave, lesa. Po drugi strani pa kmete oskrbujejo z mineralnimi gnojili, krmili, žitom za krmo, sredstvi za varstvo rastlin, semeni ...Vse pomembnejša panoga postaja prodaja kmetijske in gozdarske mehanizacije, hlevske opreme in raznih orodij, pomembna pa je tudi prodaja rezervnih delov ter servis kmetijske mehanizacije. 21. septembra 2007 je bila otvoritev prenovljene trgovine v Šikolah, kjer bodo ponujali vse za polje, vrt in dom: gnojila, semena, krmila, sredstva za varstvo rastlin s strokovnim svetovanjem, vrtni program in program široke potrošnje. Istega dne so na njivi v Šikolah ob obvoznici Pragersko - Kidričevo pripravili demonstracijo kmetijskih strojev: traktorjev Johan Deere in strojev za obdelavo tal KUHN: plugov, vrtavkastih bran, žitnih sejalnic in mulčarjev Kuhn. SP Foto: 8. Babšek Foto: 8. Babšek Aktualno - Zahvala ---------------------f ZVEZA ZDRUŽENJ REJCEV PRAŠIČEV SLOVENIJE Volilni občni zbor na Ptuju Zveza združenj rejcev prašičev Slovenije je na svojem občnem zboru na Ptuju, dne 18. 9. 2007, pregledala in ocenila delovanje organov združenja v preteklem letu. Volilnega občnega zbora so se udeležili delegati iz vseh društev iz Slovenije ter na mesto predsednika znova izvolili g. Alojza Jelena iz Križevcev pri Ljutomeru, podpredsednika pa sta odslej Franc Kacijan iz Stražgonjce in Peter Ropič iz Maribora. Jelen, ki je to funkcijo opravljal že doslej, ima poleg vizije delovanja Zveze v prihodnosti tudi veliko pomembnih izkušenj in predstavlja kredibilnega sogovornika do mnogih poslovnih partnerjev in državnih institucij. Poglavitni cilji dela v prihodnosti ostajajo še naprej institucionalno stanovsko združevanje in zastopanje vseh zasebnih rejcev prašičev v lokalnih društvih v Sloveniji, izobraževanje le-teh, promocija dejavnosti ter predstavitve na sejemskih razstavah, tradicionalnem srečanju antonovo, kakor tudi sodelovanje z institucijo GIZ meso in mesno predelovalno industrijo. Združenje se v dobrobit rejcev pomembno angažira tudi v mnogih razgovorih in uskladitvah interesov na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, AR-SKTRP, ter si močno prizadeva za izboljšanje predvsem ekonomskih in od EU predpisanih pogojev gospodarjenja na specializiranih, čistih prašičjerejskih kmetijah. Medse so tudi tokrat povabili pomembne in ugledne goste: ministra Iztoka Jarca, direktorico VURS Vido Čadonič Špelič, Danila Potokarja s KGZS, Foto: A. Horvat Foto: A. Horvat Dejana Židana, Alberta Smodiša .... a se iz takšnih ali drugačnih razlogov nihče od navedenih ni vabilu odzval. Zveza združenj rejcev prašičev Slovenije bo tudi v bodoče združevala in zastopala interese rejcev prašičev, ki so organizirani in združeni na lokalnih nivojih, v lokalnih združenjih rejcev prašičev, saj je le-taka oblika organiziranosti dejavnosti primeren sogovornik strokovnim in državnim institucijam, poslovnim partnerjem. V obdobju pred zimo nameravajo izvesti še strokovno ekskurzijo, organizirati tečaj za veterinarskega pomočnika na kmetiji ter nenazadnje tudi dopolniti in ažurirati statut in pravila delovanja ZZRP Slovenije. Jože Murko, KGZ Ptuj, Kmetijska svetovalna služba ZAHVALA Ob krutem požaru, ki nas je prizadel 21. junija 2007 v Doklecah in nam prizadejal globoke rane in posledice, se krajanom Njiverc in Lovrenca iskreno zahvaljujemo za izkazano nesebično pomoč pri saniranju posledic požara. Še posebej se zahvaljujemo družinam Godec, Podgoršek in Mlakar iz Njiverc ter družini Pišek iz Lovrenca. Zahvala tudi vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, pa vas nismo poimensko omenili. Družina Karneža iz Doklec Pisma bralcev V Sloveniji delujejo številna društva upokojencev, med katerimi so nekatera odlično organizirana in nudijo širok spekter dejavnosti, obstajajo pa tudi takšna, ki so formalno ustanovljena, a žal le sama sebi v namen. Eno takšnih je zaslediti v manjšem kraju v bližini Ptuja, kjer prebiva okrog 2000 upokojencev, imajo svoj dom, svoje društvo, v katerem pa se skoraj nič ne dogaja. Starostniki živijo v blokovskih stanovanjih in ne vedo, kaj početi, krivijo pa lokalno skupnost, da jim ničesar ne nudi. Pričakujejo sredstva za izlete, kaj več pa niti ne načrtujejo, niti ne prijavljajo programov, kaj šele, da bi se samoorganizirali ali sprejeli ponujene oblike pomoči s strani posameznih mlajših prostovoljcev. Gre torej za povsem lokalne pristope in urejanje zadev na področju starostnikov. Ni malo primerov, ko ostane v družinski hiši, stanovanju ali na posesti upokojenec sam, komaj životari, pa ne ve, kako naj reši svoj problem. Nima nobenih informacij, ne ve, na koga naj se obrne, ne ve, komu lahko zaupa. Vzrokov je več, eden glavnih pa je vsekakor strah, ker je obravnava starostnikov v moderni in post-moderni družbi zelo specifična. Starostnike obravnavamo kot breme, namesto da bi spodbujali njihov socialni in ustvarjalni potencial in ga usmerjali v produktivnost. Vse več ljudi je že uvidelo, da so lahko starostniki na poseben način še kako koristni. To moramo vsi skupaj poudarjati, spodbujati in nadgrajevati. S spremembami družbeno-ekonomske-ga in političnega življenja se tudi pri nas v Sloveniji pojavljajo zahteve in potrebe po spremenjenih obravnavah starostnikov, predvsem v zvezi s pripravo na upokojitev v zadnjem obdobju zaposlitve, med upokojenci pa zlasti usposabljanje za sožitje z mlajšima generacijama ter solidarno delitev dobrin in bremen med vsemi tremi generacijami. Skratka naloga družbe je, da sistemsko (po)skrbi za starostnike, da jih preneha obravnavati kot problem, naloga vsakega posameznega človeka pa je, da je tako ali drugače dejaven. Zase in za druge. Mag. Silvestra Klemenčič, prof. — w — Kvaliteta, ekonomičnost, predaja objektov brez izgub in varstvo pri delu brez nesreč Sorodniki iz Apač so mi prinesli glasilo občine Kidričevo. Z zanimanjem sem prelistal zapis pod svojim imenom. Čutim potrebo za dopolnitev, saj je to prvi javni zapis o mojem prostovoljnem delu. Kmalu bom praznoval 80-letnico svojega življenja. Zadovoljen in ponosen sem, da sem prejel grb Občine Kidričevo. Postavil sem ga na vidno mesto v hiši in županu g. Jožetu Murku in vsem, ki so me predlagali za to odlikovanje, se iskreno zahvaljujem. Sem dobitnik večih pohval in priznanj. Zraven grba visi aluminijasta plaketa iz leta 1954, ki sem jo prejel kot predsednik Upravnega odbora Gradisa ob otvoritvi TGA. Blizu na steni visi tudi velika slika znanega ptujskega slikarja Lugariča, ki mi je bila podarjena ob otvoritvi mrliške vežice Lovrenc v imenu Krajevne skupnosti Lovrenc. Sodelavci me poznajo po imenu Vinku, sem delovodja in tesarski mojster z opravljeno mednarodno prakso v Nemčiji. Kot glavni delovodja sem služboval po Sloveniji, od Sladkega Vrha do Portoroža. Rojen sem bil v Destrniku, kjer sem kot dojenček bival tri mesece, v Kidričevo pa sem se iz kraja Ciglence preselil 24. maja 1947, v času izgradnje TGA. Začasno sem stanoval v taborišču. 24. oktobra 1948 sem bil vpoklican v JLA za tri leta. Leta 1951 sem se spet vrnil v Kidričevo. Leta 1952 sem se poročil z Zaliko, preselila sva se v majhno hiško, kjer je bivalo že pet ljudi. Kmalu smo prejeli odločbo Občine Lovrenc za takojšnjo izselitev. Nastala je velika težava, kaj storiti. Z Zaliko sva se odločila za gradnjo lastne hiše. Leta 1962 se je začela moja doba prostovoljnega dela pri izgradnji avtomo-to garaže Kidričevo. Želim omeniti še neomenjene projekte - sanacijo apaške gramoznice, nato izgradnjo igrišč, vaške kapele Apače (sodeloval sem pri porušitvi in izgradnji) in gradnjo novega pokopališča Kidričevo. Umestno je zapisati, da sem bil na vseh omenjenih objektih odgovorni vodja, v nekaterih primerih tudi organizator prostovoljnega dela, saj smo večino del izvajali v lastni režiji. Le pri sanaciji gramoznice, izgradnji igrišča in objektov sem samo sodeloval, vodja je bil g. Branko Valentan. Pripravil sem idejne načrte za avtomoto garažo v Kidričevem, prosvetni dom in trgovino v Apačah, mrliško vežico v Lovrencu in mladinski dom v Kidričevem. Izdelal sem projekta mrliške vežice v Lovrencu, dva objekta za športno igrišče v Apačah, vaško kapelico Apače in druge. Naj mi bo dovoljeno omeniti tudi prostovoljno delo na območju izven občine Kidričevo - gradnja počitniškega doma Gradis na Pohorju, obnove porušenih hiš, zunanja ureditev ob cerkvi v Majšperku. Pri omenjenih delih sem tudi fizično delal, kolikor mi je dopuščal čas. Pri vodenju me je spremljalo vodilo: kvaliteta, ekonomičnost, predaja objektov brez izgub in varstvo pri delu brez nesreč. Tako asfaltne ceste v Apačah, ki smo jih gradili pred 35 leti, še vedno služijo svojemu namenu, čeprav je bila previdena doba 15 let. K uspešnosti prostovoljnega dela so svoj delež prispevali gradbeni odbori. Vas Apače smo razdelili na osem sektorjev, izvolili po dva odbornika, skupaj jih je bilo 16 (od teh nas je še pet živih). S takšno organiziranostjo so bile zagotovljene uspešnost, demokratičnost in pravičnost. Omeniti moram še svojo, zdaj že pokojno ženo, ki mi je ogromno pomagala, predvsem v času, ko sem bil v službi, opravila je preko 2000 ur prostovoljnega dela. Vredno je zapisati daleč naokoli znan podvig - nekaj dni po asfaltiranju cest v Apačah leta 1972 je hotela tankovsa kolona JLA zapeljati na svež asfalt. Po pogajanjih je vendarle nadaljevala pot na vadbišče v Apačah skozi Ptujsko Goro. Omeniti želim še, da sem bil soustanovitelj Prosvetnega društva Apače, Društva invalidov občine Kidričevo in Majšperk (v obeh primerih sem bil se-stavljalec pravil), predlagatelj žegnanja z mašo v Apačah in praznovanja 800-letnice Apač. Ostali so pa tudi neizpolnjeni načrti - izgradnja cerkvice v Apačah, v Kungoti in na Selah. Izgradnja mini smučarskega centra na obrobju hribov v bližini Apač ali Lovrenca, razširitev dvorane v Apačah, postavitev spomenika ob praznovanju 800-letnice Apač in izgradnja mladinskega doma v Kidričevem. Vinko VEIT Ocenjevanje okolja NAJ LEPŠE V OBČINI V sklopu programa Turističnega društva Kidričevo je potekala akcija ocenjevanja okolja, v kateri so izbrali najbolj urejeno hišo, stanovanjski blok — balkon, kmetijo, poslovno stavbo in objekt kulturne dediščine v Občini Kidričevo. V komisiji, ki je prevozila celotno območje Občine Kidričevo, so bile: predsednica komisije vrtnarka Zdravka Kermat, članica komisije Rozalija Krničar ter zunanja strokovna članica komisije Branka Hribar - univ. dipl. ing. kmet., zaposlena v Semenarni Ljubljana, enota Maribor. Ocenjevanje je potekalo dvakrat. Prvič v mesecu julija in nato še v začetku septembra. Ocenjevalni kriteriji so bili povzeti po kriterijih Turistične zveze Slovenije in pri ocenjevanju je bilo upoštevano naslednje: 1. HIŠA - ocenjuje se zunanja urejenost hiše in njene okolice - zelenice, balkonov, okenskih polic. 2. STANOVANJSKI BLOK - BALKON - ocenjuje se zunanji izgled bloka, urejenost zelenice, balkonov in okenskih polic. 3. KMETIJA - ocenjuje se urejenost kmetije (tako stanovanjskih kot gospodarskih objektov), urejensot fasade, dvorišča, vrtov, zelenic, balkonov in okenskih polic. 4. POSLOVNA ZGRADBA - ocenjuje se urejenost šol, vrtcev, gasilskih domov, poslovnih objektov (trgovin, gostišč, mesnic ipd.), kjer se ocenjuje urejenost okolja^ zelenice, balkonov, okenskih polic, dostop do objekta, označenost in usklajenost z okoljem. 5. OBJEKT KULTURNE DEDIŠČINE - ocenjuje se obnova objekta kulturne dediščine (sakralnih objektov, verskih znamenj, gospodarskih objektov) z upoštevanjem arhitekturne tradicije, etnologije ter skladnosti s pokrajino. Komisija se je odločila, da na prireditvi Zahvala jeseni podelijo 18 priznanj oz. za vsako vas po eno najboljšo. Zraven hiš, kmetij in po-slovno-stanovanjskih objektov, ki jih lahko vidite na fotografijah, so priznanja dobili še: Muzejska zbirka podeželja Starošince, kulturnozgodovinski objekt, obnovljeno vojaško pokopališče in muzejska zbirka »Oj, fanti, kaj pa zdaj« v Kidričevem ter za celosten lepo urejen izgled Talum Kidričevo. SP Kmetija - Žunkovič — Sikale fomšmo Poslovno-stanovanjski objekt - ga. Milica Kocijan - Stražgonjca Foto.-5.wko Hiša - ga. Nežika Turk - Cirkovce Poslovno-stanovanjski objekt - g. Jožef Figušt - Foro.-5.Mo Gaj pri Pragerskem Foto: Š.Trčko Hiša - ga. Milena Spec - Dragonja vas Poslovni objekt - Medol - Pleterje Poslovno-stanovanjski objekt - Brigita Nahberger -Zupečja vas Foto: Š. Trčko Hiša - ga. Štefka Soršak - Lovrenc na Dravskem polju Fato:Sjrčko Kmetija - ga. Darinka Pušnik - Kungota Hiša - družina Dukarič-Fošnarič - Njiverce Foto: Š. Trčko Hiša - ga. Martina Crubač - Strnišče Foto: Š. Trčko Foto: SP