LISTESC. Januš Golec. VCesnova kmetija je ležala nekaj streljajev od vasi v prijazno vabeči kolaaji. Lepo zidana, mogofiaa hiša je že pravila na prvi pogled od daleč, da v njej ne straši pomanjkanje, ampak da ]o ponosno dviga na kvička imovita. roka umnega gospodarja. Posestnik Včesna je bil mož še baš v dobesednem ];omonu. Sosedje hi sploli \si občani so ga fiis lali kot Cloveka, ki se ga lahko naprosi za pametm aasvet, kakor tudi za kaj okroglega za posodo. V zastopu modrih nasvetov je oprav!'al častno si;»žlx> občinskega svetovalca, bil ie prvi za županom po glavi in žepu. \ekoliko pa moramo vendar zavreti kolo hvale, če obrnemo očeta Včesna na bogoslužno plat. No, saj vero je imel frdno. turli krist.iana obvezae dolžnosti ]e pohvalno izvrševal, le pri tretji božji zapovetli je bil gotovo začrtan kak pomišl.ja.i v Vftesnovi knjigi živ ljenja. Pri vsej bistrini in solnftnem svitu v ghivi ni dobro ločil hlapčevskih in bogoljubnih del. Sosedje so si pošej>etavali, da spravijo pri VSp.snovih vefi seua in otave po necleljah in praznikih kot ob delavnih dneh. Ofie Včesna je gazil precej globoko po mlakuži greha, s katerim jo Ob'ra!ofnna prav na debelo cela gtajer.sko-hrvaška meja, namreč: oskrunjen.icm Gospodovega dne. V navadnih letinaJi ao izhajali Vfiesnovi s krmo, ki so jo n«dili domači travr.ki. Tako pred neka.j letiae pa jo zgubilo mert dobn; leta jedno }>rav sulio in medlo, ki je požgalo i:» opalilo vse suši izposfavljene travnike. Včssna je ' ar na oko presodil, da bodo letošnjo zimo tafilo mursikatero živinče prazncga žclod- ca po hleru. Da bi zaplaakal doma5i hlev gladovaaju, je stopil na Hrvaško in nakupil obilno otavne košnje. Na Hrvaškem ,ie v velikih časteh sv. Rok, saj je tudi deželni varah. Hrvale pa je senčila tudi krona ogrskega sv. Stefana, čegar godovni dan sta praziiO.ala Hrvat in Madžar. Očetu Včesnu je bil ljub in čislan svetnik sveti Rok, ker niu-je bil večkrat na uslugo v telesnih nadlagah; za Ogra, sv. Stefaaa, pa se ni zmenil prav nič. Kavno n.i njegov godovai dan je spravljal otavo s Hrvaškega. Šv. Stofanu udano hrvaško ljudstvo je hitelo poklonit se kraljevemu svetou v hram božji, Stajerci so pa trosili in obračali otavo po ta dan lc\:o praznujočr hrvaški zemlji. Seve, marsikateri tankovestni Hrvat se je spodtaknil ob tej skrumbi praznika, posebno, ker štajorski bratjc še med glavno sv. mašo niso prenehali z dclom. Zvedel je o tem kršenja Bogu posvečenega clne hrvaški plebanoš, mož, za božjo 6ast vnetega in gorečega srca. Koj po odpeti sv. maši se je osebno zagnnl v bogoskrunske sosede, jim pošteno z besedo ožehtal vest in jih slednjič imenoval: gadine in proklete kukavice! Stajersko gadino so so pa tudi bra nile, opikale [ilebanu-a z jezikom in mu kukale v uho, da je: Pop jeziftr i: Bratski propir so zaključilo strele in jirokletstj vo, ki ga je zval iilebanuš nad zakrkn.fene sosede. A \ liogova goreča ; ridiga ni obrorlila prav nobencga sa-1 du, kei1 je bila jroti večeru že vsa otava naložena na ( vozovih. Prei nof'.[o so so sužiici [;odkro;»ili s pijačo | in mesora, prijrpgii knnje in polinli dalcfi t:k Sotie na ) most. Očo VSe.s-ia jo sam zlozol na prvi voz, vzo.l v roko vaieti in pognal koiijO. Njogov vzgled so pnsiioli drugi vozniki in oddrčali eilon za drugim v lahkera flipw po ravni cesti mecl pokanjem bičev in ukaajom, na veliko jezo srditega plebanuša. Pripeljali smo do neznatnega obrežka, vozili navkreber, korakoraa, na vrhu pa z verigo zavrli vozove. Zavrta kolesa so hrapavo drsala po kamenui cesfi, iantje so juckali in gospodar je ošvignil konja z >.:'-?m in pognal v dir z giasnim: hi, tjii—hot: Živali ste zacejje'ali s kopiti, potegnili bolj na naglo in zavorna veriga je počila. Voz je pritisnil konjem i od pete in ti so zdrvili, ne meneč se za nategnjeiie vajeti, v divjih sknkih navzdol. \ česna je proplašen in trenutno zmeden nategnil prevefi levo vojko \n voz |e z vso silo zadel v obcestni steber. Sunek je bil tako raočea, da je dvigailo gos^odarja z visokega sedeža in žloputnil je v mogočnem kolobarju preko ceste na srodino štajersko ¦> hrvaškega mejnika, v — Sotlo! Pogreznil se ,je prav na dno, pozabil v strahu zapreti usta ia pil obmejno smrt v dolgih, prisiljenili požirkih. Koščena žena je že brusila smrtno koso in očetu Vfiesni se je vzhiulila vest. Kot beli dan mu je bilo .jasno, da ga je zadelo prokletstvo plebanoševo ia božja kazen. Vrta.jo6i črv vesti ga je vgriznil tako občutno, da je v strahu pred večno kaznijo zamRhnil z obema rokama in se pognal na površje. Pa le toliko so je obdržal nad vodo, da se .je na kratko zdahnil in zopet ga je nckaj potognilo na dno in se .je zagrnila nad njim vodna plast. Bil je prepričan, (i-i je i^gubljen za časno življenje; prosil je v duhu Boga milosti za večnost. Vode že ni ve5 požiral, usta so mu ostala kar samo na stežaj odprta in lotevala so ga jo aekaka lahka omotica. Zvonilo mu je v usesib, kot bi ga vabilo in klicalo neznano kam. Zafopljenega v to vabeee zvonenje ga je pograbiJa rešiJna roka za lase. Domafii hlap^o ga io rri vlekel na suho. Obrniii so ga z glavo navzdol iri tekl.t je voda iz njoga liki iz rtrožniaka, če mu oclmakneš čo:i. Zavedel se je kmalu, le srartni strah ga ]e pre- s vzel tako, da se ni mogel obdržati po koncu. Naložili | so ga na drugi voz, ker prvi in njegov voz se je bil prevrnil. Vso pot do doma je tlakal gospodar s trdim kamenjem sklepov poboljšanja in praznovanja Gospodovega dne. Koj drugo jutro je vzel katekizem s police in si trajno utisnil v spomin poglavje o: tretji božji zapovedi. Spoznal je sedaj, da taisti božji prst, ki je pisal na kamen: Posvečuj praznik! je tudi njega pahnil v vodo in ga takorekofi prisilil do pravega spoz nanja volje božje* Včesna ni bil človak, ki bi bil obkladal in za lagal Boga z dobrimi sklepi samo v sili, za nekaj dni pa zopet gazil po starein blatu greha; ne, kar je enkrat obljubil, je odsle.j tudi držal. Vsak zapovedan praznik, bodisi štajerski ali hrvaški, se je ravnal po besedah sv. pisma, ki pravi: ,,Ta dan ne delaj nobenega dela, ne ti. ne tvoj sin, ne tvoja hči, ne tvoj lilapec, ne tvoja dekla, ne tvoja živina!" Po tej srečno razvozlani nezgodi je postal V6esna mož pred Bogom in svetom. Bil je kot doslej skr bon gospodar in za 6ast božjo vnot kristjan. Po nedeljah in praznikili je obiskoval znance in sorodnike, v gostilno se je zmotil lo redkokedaj, raznim hrupnira veselicam in zabavam je pa z vso skrbjo obračal brbet. Krmo je ravno tako lahko spravil, čeravno je praznoval Gospodov dan on in njegova družina. Povrh je še bilo opaziti, da ga je nebo tuintam oblago darilo za vestno in natanfino boproslnžje. Njegov vzgled io blagonosno vplival na okolico. Marsikateri sosed ga |e zafipi posnemati in Včesna se ni nikoli lmdoval, ker so ua jo svariino dotaknil i^rst božji in mu pokazal v mrzli kopeli nrnvo kršfiansko smer. Ponos in dika Vftesnove biše sfa bila dva nežno cvetoča nageljna v človeški podobi, domaCi dve hferki: Pepca in TonCka. Marsikateri Adamov pototnec se je 6util pri po ' ' ¦ nju osamelega, srce mu je za- brepenelo po družbi lepih, skrbno vzgojenih in petičnih hčera. Pepca in Tončka ste se gibali v oni dobi, ko začne mladini nekako prazno brezdno zevati v srcu in oko željno hrepeneče zre v daljavo, kot bi pričakovalo nekoga. Na zunaj, posebno vprifio strogega ofieta, niste nikoli kazali naklonjenosti in potrebe moške družbe; vendar tako za brbtom starišev je pokukalo mlado oko večkrat preko dovoljenega plota. Očetu še na misel ni prišlo, da ste ga že godni golobici malo opeharili in potihotapili kako pisemce po zaupnih rokah premetene Pustekove Bare na toplo mesto. Deklice je bolelo to vedno Cepenje in tičanje doma, posebno v današnjih časih, ko se tudi od mladine zahteva, se jo vabi in kliče na dan in v družbo. Veselice, plesi in podobne zabave so bile za naši znanki le daljna obljubljena dežela, od katere jo je ločila nepregledna jjuščava očetove stroge vzgoje. Znali ste se nekako sukati v kolobarju po taktu cestne harmonike domaeega hlapca, vendar gostilniškega plesnega tlaka se še doslej ni dotaknila njuna noga. Večkrat ste bili vabljeni na domafie prireditve, prosili in rotili očeta, naj jih pusti; a domoljubni ofie je ob takib prošnjih dneh odprl katekizem in je čital otrokoma odgovor na vprašanje: Kaj prepoveduje 3. božja zapoved? V drugi točki se tamkaj prišteva med skrunitelje nedelj: pijanCevanje, razposajene igre in pregrešne veselice ter druge tem podobne zabave. S katekizmom se je nadležnih prosilk najprej odkrižal, in ni se po njegovern preprifianju kršila Bog i dolžna čast, ne po neijotrebnem trosil denar in ir^rili itak predragi podplati. Nobeden žarpk npanja na posknspnsvet.ioga voselja se Pepci in Tonftki tudi v dal.jni pribodnosti ni bliščal in svetlikal, kcr ofie se jp z leti vedno bolj zabrkavnl v zapečni kot in zahteval isto od svojih uživanja žoljnih ofrok. Vfiesna je žo skozi par let kazal Bogu in Ijudem, da se natanko in vestno drži na suhpm tega, kar je prisegal in obl.jubl.ial v smrtni nevarnosti — na dnu Sotle! Nekaj let je minulo za tem, odkar je o6e Včesna podprl stavbo tretje božje zapovedi s prav moCnimi podporniki. Pa se je vrnil na dom sosedov sin Bertl^ izučen trgovski pomočnik. Sosedovi so imeli kos kr6« me, kjer se je vršil vsako leto pustni ples »baP, pct domače, da se vsi razumemo. Posebno to leto se je o* betal mnogoštevilni poset, ker je domači sin Bertl za* stavil vse nadebudne mladeniške mo6i, da bi vse •* stransko zadovoljil udeležence, po želodcu in srcu. Nič kaj po volji ni bilo reditelju, ker so mu za-» gotavljali obisk sami hlapci pretepači in lahkožive de+ kle; boljši ljudje, posestniki, so se pa skušali odteg-« niti. Da se je zglasil veseličar pri Včesnovih z vabi* lom, tega bi nam ne bilo treba še omeniti. Celo to je že vsakdo uganil, da je bilo njegovo vabilo v duhrr sprejeto od Pepce in Tončke, odbito pa od očeta in nekako za na pot mu ,je še bogaboječi hišni gospodan obesil eele butare dobrih nankov iz katekizma in la-» stne, mokre izkušnje. Pustni ples in veselica sta se bližala z vso br* zino, za Pepco in Tončko mnogo prebitro, ker jima pri vsej prebrisanosti in iznajdljivosti še ni vzšla za* rja dovoljenja od očetove slraui. Vsa bolj odrasla ya* ška mladpž se je že pomenkovala o prireditvi, zatrje« val pohod od moške in ženske strani. Sivalni strojl so drdrali no6 in dan, ker so se kosale plesalke, ho-i te5 prekositi in nadkriliti jedna drugo v obleki. jOH, koliko solz zapostavljenega dekliškega ponosa je kxn nilo v Pppčin in Ton6kin predpasnik in na zglavniK pri pogledu na vse te zabavne priprave in pošepeta« van.je med dekleti in fanti. Kolikokrat ste že naskocili očetovo trdnjavo trdnih sklepov s hudourniki solz in z zasedo dobroj)remišljenih besed, a vsak naval je bil zaman, odbit s ščitom mladini potrebnih naukov. Celo mati se ,je bojevala v bojnih vrstah hčera, vendar pa moška premoč je vzdržala napad tudi od vseh treH straai.  (Konec prihodnjift.)