ca ObcinäKa 64290 TO7.TH GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TOVARNE OBUTVE Ob prehodu v V preteklih dneh smo vsem članom naše delovne skupnosti preko zborov delovnih enot posredovali oceno poslovnih rezultatov za letošnje leto in obrazložili poslovne cilje za nastopajoče leto 1973. O vsem tem je tekla tudi razprava na zadnjem zasedanju delavskega sveta. Iz vseh obrazložitev .in razprav je izzvenelo, da je bilo letošnje poslovno leto značilno po nekaterih pojavih, na katere nismo bili v celoti pripravljeni. Računali smo sicer z vplivom stabilizacijskih ukrepov, vendar jih nismo uspeli v celoti obvladati oziroma uveljaviti. Stopnjevanje inflacije na področju proizvodnih stroškov je pospešila zlasti podražitev usnja v obsegu, ki jih v tržnih prilikah ne pomnimo. V teh prilikah se je položaj zaostroval tudi zato, ker ustreznega kritja nismo mogli in tudi smeli iskati v sorazmernem povečanju prodajnih cen naših proizvodov, čeprav je modna kolekcija zahtevala več vloženega dela in uporabo boljših vrst usnja. V veliki meri nas je reševal sorazmerno soliden položaj našega podjetja v pogledu likvidnosti, ki je omogočala nabavo osnovnega materiala brez kakšnih večjih zastojev, vendar izpod nivoja potreb operativnega plana. Proizvodnja artiklov jesen-sko-zimske sezone nas je presenetila s pomanjkanjem zgornjih delov obutve, ki je vplivalo na zaostajanje pri izpolnjevanju proizvodnega plana. Kritično moramo obravnavati to dejstvo, ker ga ni mogoče v celoti opravičiti. To dejstvo je imelo svoj negativni povratni učinek tudi na zmanjšano možnost večje materialne stimulacije, kar se je v določeni meri pri posameznikih odražalo v odno- su do dela in s tem tudi na produktivnost dela. V naši prodajni mreži smo imeli letos pri poslovanju v glavnem precej stabilizirane prilike brez večjih nihanj. V kolikor so nastopala, so bila povezana z obdobji manj ugodnih vremenskih prilik. Konjunkturna nihanja smo blažili 'tudi s sezonskim zniževanjem cen obutvi v večji meri kot v prejšnjih letih, kar pa že kaže na določeno občutljivost tržišča. Glede na postavljene poslovne cilje za leto 1973 se moramo vsi člani naše delovne skupnosti zavedati, da nas sedanje družbene in ekonomske prilike postavljajo pred težje naloge v vseh pogledih. Ni razloga za omahovanje, ker možnosti za doseganje postavljenih ciljev gradimo na solidno podlago. Intenziviranje nalog proizvodno-tehnič-ne in poslovno organizacijske prirode bo treba v celoti po- 1973 vezati z nalogami in potrebami našega samoupravnega razvoja, ki ga moramo bolj utrditi in naše povečane pravice povezati v večji meri tudi s povečanimi dolžnostmi. S temi željami voščim vsem članom naše delovne skupnosti in njihovim družinam srečno NOVO LETO 1973. Glavni direktor Jože Dolenc Pogovor z bralci Krepko smo že zakorakali v novo leto. Tokrat bo čisto drugače, smo si obljubili. Postavili smo si cilje in napravili načrte. Pri tem pa smo morali upoštevati tudi naše realne možnosti in ne samo brezkončne želje. Vsako leto želimo napraviti več in bolje, to nam tudi gledano v celoti, uspeva. Zato so neizpodbiten dokaz naši uspehi. Tudi mi v uredništvu želimo, da bi se v tem letu izboljšal, vsebinsko in oblikovno naš Čevljar. To pa ne sme in ne more biti samo naša skrb, ampak skrb nas vseh. Prav gotovo je glasilo naše delovne skupnosti v dnanaj-stih letih napravilo velik korak naprej v njegovi kvaliteti in priljubljenosti. Zato gre zahvala vsem ustvarjalcem. In vendar čevljar še ni postal resnična tribuna mnenj in stališč, zakaj ne? Zato ker peščica ustvarjalcev čevljarja ni mogla napraviti več kot je, zato ker v glasilu ni sodeloval sleherni član delovne skupnosti. Noro bi bilo, da bi od vsakogar zahteval naj piše obširne prispevke iz življenja in dela našega kolektiva. Zato ni ne časa, ne prostora. Prepričan pa sem, da ima vsak izmed nas idejo, pripombo, vprašanje ali zanimivost, ki bi sodila v naš časopis. In če bi se potrudili, napisali, povedali, kaj vi sodite, da bi bilo dobro za Čevljarja, bi preskočil pregrado, ki nas še loči od tega, da postane čevljar resnično glasilo nas vseh. Vaš urednik Sekalnica — oddelek 510 (Berite stran 5 ) -K*-*-*-K-*-*-*-**-*-*c-K-K-*-K-K-K-K-*-K * * Veliko delovnih uspehov in zdravja j l v novem letu J ★ - vam želijo f * * organi samoupravljanja, družbeno- * politične organizacije in uredništvo * * * (k****************************************-*********-************ Tretja delitev Direktorja finančnega sektorja Janeza Kališnika sem zaprosil za kratek pogovor o tretji delitvi v drugem polletju 1972. leta. Bi nam lahko v kratkem razložili, zakaj je letošnja tretja delitev manjša od lanske? V lanskem letu (v letu 1971) je naše podjetje doseglo najboljše poslovne rezultate doslej, zato je bila tudi tretja delitev lahko, če hočete, tako bogata. Tudi letošnje prvo polletje je kazalo na podoben uspeh, vendar pa smo že takrat predvidevali, da se bodo poslovne prilike v drugem polletju poslabšale. Povsod smo občutili močno naraščanje cen, najobčutneje pri zgornjem usnju in to je moralo nujno vplivati na naše finančne rezultate. Mi namreč zaključujemo naše prodajne pogodbe v naprej in tako gredo vsa povišanja cen surovinam v naše breme. Pa ne samo to, tudi vsi skupaj nismo storili tega, kar bi mogli in morali, zaznamujemo celo padec produktivnosti. Moje osebno mnenje je, da so nas izredni rezultati v predhodnih obdobjih vse skupaj malo uspavali in da smo pozabili, da le z lastnim delom in prizadevnostjo lahko dosegamo take rezultate, kot smo jih bili vajeni. Tudi za tako tretjo delitev se je delavski svet lahko odločil predvsem na podlagi rezultatov prvega polletja, če pa bi upošteval samo drugo polletje, bi morala biti delitev manjša. Kaj pa naše poslovalnice? Po sklepu delavskega sveta naj bi bila delitev tudi za naše sodelavce v poslovalnicah enaka, vendar pa je izvršitev tega sklepa preprečil zvezni zakon, kj poleg drugega tudi trgovinski dejavnosti predpisuje zamrznitev osebnih dohodkov na višini povprečja v obdobju januar—november 1972. Poslovni rezultati so kazali do konca oktobra ugodnejšo sliko, žal pa je promet v novembru tudi po vrednosti zaostal za lanskoletnim. Poleg tega smo zaradi neugodnega vremena brez snega morali že v decembru občutno znižati cene zastajajoči obutvi, kar bo tudi negativno vplivalo na doseženi dohodek. Zaradi vsega tega, bodo tudi letni rezultati v naši trgovinski dejavnosti le povprečni in pod pričakovanji. Božidar Meglič Sklepi delavskega sveta Delavski svet Tovarne obutve »Peko« Tržič je na 7. zasedanju dne 11. 12. 1972 sklenil naslednje: 1. Potrdi se poročilo o poslovanju podjetja v- obdobju januar—oktober 1972 in obvestilo o položaju podjetja glede na nove finančne ukrepe, ki stopijo v veljavo 1. 1. 1973. 2. Na osnovi doseženih rezultatov v II. polletju 1972 se vsem redno zaposlenim delavcem v tovarni in prodajni mreži doda k zaslužku za II. polletje 1972 (brez upoštevanja dodatka na draginjo) 14 % iz III. delitve. 5 :% iz III. delitve se prizna tudi bolnikom nad 30 dni in porodnicam (tudi nad 30 dni), in sicer k izplačanem nadomestilu OD za vse leto 1972. Izplačilo za obdobje julij-— november 1972 se izvrši 27. 12. 1972,. za december pa obenem z rednim obračunom OD v januarju 1973. 3. Potrdi se sezonsko znižanje cen obutvi, ki po stanju zalog 25. 10. 1972 zajema 78.754 parov v vrednosti 4.857.615,27 din po MPC brez davka. Prodaja po znižanih cenah prične 15. 12. 1972. 4. Upokojencem podjetja in članom delovne skupnosti, ki so v JLA, se izplačajo novoletne nagrade v višini 150,00 din na osebo. Upokojencem se nagrade vročijo ob novoletnem srečanju, ki bo združeno z ogledom tovarne. 5. Krajevni skupnosti Lom pod Storžičem se odobri 150.000,00 din dotacije za gradnjo nove ceste, s tem, da se za ta znesek zmanjša prispevek za negospodarske investicije občini Tržič za leto 1973. Delavški svet Tovarne obutve »PEKO« Tržič je na 8. zasedanju, dne 25. 12. 1972, sklenil naslednje: 1. V zvezi z ukrepom o za-mrznjenju OD zaposlenih v negospodarskih dejavnostih, ki zadeva tudi zaposlene v naši prodajni mreži, se začasno zadrži izplačilo III. delitve OD in poskuša doseči dovoljenje za izplačilo s tolmačenjem, da je prodajna mreža sestavni del podjetja s statusom delovne enote. V kolikor tako tolmačenje ne bi bilo skladno z zakonom, naj se način izplačila OD ustrezno prilagodi. 2. Soglasno je potrdil predloženi predlog poslovnega plana za leto 1973. V zvezi s potrjenim planom daje zadolžitev vsem vodilnim delavcem, da skrbijo za izvršitev plana, s posebnim poudarkom na zmanjšanje števila defektov. 3. Na predlog odbora za popravka sprememb po sklepu odbora- za zadeve združenega dela, z dne 25. 12. 1972. Predloge posameznih članov delavskega sveta (za razširitev premij na ključna delovna mesta v proizvodnji, za združitev oziroma spojitev nižjih razredov v proizvodnji, ukinitev 2. proizvodnega razreda, povišanja vrednosti minute v nižjih razredih) naj odgovorne službe proučijo in event, pripravijo ustrezen predlog oziroma poročilo za naslednje zasedanje delavskega sveta. 4. Na predlog obeh odborov, z dne 22. 12. 1972, se z veljavnostjo od 1. 1. 1973 soglasno potrdijo a) spremembe pravilnika o delovnih razmerjih b) spremembe pravilnika o varstvu pri delu, ki so bile v javni razpravi od 6. 12. 1972 in c) predlog pravilnika o kreditiranju stanovanjske grad- Naši upokojenci ob prihodu v tovarno Pogajanja v ZSSR Pogodbe za izvoz v ZSSR za 1. 1973 zaključene Sredi novembra so se v Moskvi nadaljevala pogajanja za izvoz jugoslovanske obutve v ZSSR v letu 1973, ki so bila v začetku oktobra prekinjena. Jugoslovanska delegacija, ki jo je izvolil plenum jugoslovanske obutvene industrije, je bila pred težko nalogo: izdatna podražitev materiala je narekovala, da moramo bistveno zvišati-cene, po drugi strani pa je bilo zaradi položaja v nekaterih tovarnah nemogoče še naprej odlašati zaključi-tev posla. Zdi se, da je nasprotna stran to dobro čutila. Zato so zavlačevali s splošnimi pogajanji, nas vedno znova vračali na start: kar smo se z muko nekaj dni prej dogovorili, je bilo spet neveljavno, ker smo vedno znova naleteli na kakršnokoli oviro, ki jo je bilo treba premostiti. Tako so se pogajanja nadaljevala že 16. novembra, pa smo kljub temu še 27. 11. bili na začetku in smo šele 28. 11. začeli določati cene posameznim modelom v okviru doseženega sporazuma, dogovorjenega pozno v ponedeljek zvečer. Ocenjujemo, da je doseženo povečanje cen več, kot smo lahko pričakovali. Tako bi z izidom pogajanj lahko bili zadovoljni, vendar pa nas izračuni po zadnjih kalkulacijah spet vračajo na realna tla. Posamezne skupine čevljev so povsem nezanimive, saj so njihove prodajne cene nižje od lastne cene. žal je zelo malo artiklov, ki bi jih v »Peko« lahko delali s primernim dobičkom. To nam daje misliti ne le pri odločanju, katera naročila vzeti v proizvodnjo, ampak še posebej, kako zmanjšati stroške naše proizvodnje in kje so še rezerve, da bi lahko delali ceneje. O pomenu posla bi bilo odveč pisati. 6.100.000 parov je količina, ki bi lahko resno ogrozila razmere na domačem trgu. Ce do posla ne bi prišlo, bi se večina jugoslovanskih podjetij znašla v težavah, kam preusmeriti v kratkem času velik delež proizvodnje. Podjetja, ki tudi 40 % in več svoje proizvodnje prodajo v ZSSR, bi se znašla v nemogočem položaju, zato je razumljiv njihov pritisk, naj se posel zaključi, četudi pod nekaj slabšimi pogoji. Zato je bilo ob zaključitvi poslov čutiti olajšanje, saj je zasvetila zelena luč za proizvodnjo, razumljivo pa je, da velikega navdušenja ni bilo, saj naj je vse čakalo še veliko problemov, kako ob doseženih cenah v proizvodnji čimveč prihraniti. Res pa je tudi, da navdušenja ni bilo tudi zato, ker smo bili utrujeni in z živci precej na koncu. Pogajanja so bila težka in dolgotrajna, odgovornost delegacije pa velika, zato ni čudno, da smo zadnje dni v Moskvi slabo spali in bili brez pravega teka. Tako nam je bila pot domov največja nagrada za opravljeno delo. Janez Bedina V decembru upokojeni Mihelič Anton iz montažnega oddelka 522 je bil v naši tovarni od leta 1945. Zahvaljuje se ožjim sodelavcem za lepo darilo ob upokojitvi. Doma pa bo svoj čas posvetil vnukoma. •WS| Ul Nemanič Franc iz montažnega oddelka 520 je bil pri nas zaposlen 16 let. Vseskozi pravi, da je bil kar zadovoljen. Tudi doma si bo našel dovolj dela. Na zasedanju delavskega sveta zadeve združenega dela se z veljavnostjo od 1. 1. 1973 soglasno potrdijo a) spremembe pravilnika o delitvi dohodka, ki so bile v javni razpravi od 6. 12. 1972 in b) spremembe pravilnika o delitvi osebnega dohodka, ki so bile v javni razpravi od 6. 12. 1972, z. upoštevanjem nje in načinu oddajanja stanovanj na uporabo, z upoštevanjem predloženih popravkov odborov, z dne 22. 12. 1972. 5. Odobril je nakup 3-sob-nega stanovanja v Zagrebu, ki bi ga dodelili novemu poslovodji poslovalnice Zagreb I. V decembru 1972 je bilo invalidsko upokojenih deyet naših delavcev in delavk, 'ki so bili zaposleni pri nas: Paplar Helena 24 let, Zupan Kristina 14 let, Skaper Štefan 24 let, Teran Valentin 20 let, Jazbec Ljudmila 10 let, Koder Ana 14 let, Gregorič Jožefa 2 leti, Primožič Marija 2 leti, Pjevčevič Manija 7 let. Obvestilo Na izplačilni dan blagajna za vsa ostala izplačila ne bo poslovala. Izplačila boleznin se bodo vršila naslednji dan po izplačilu osebnih dohodkov od 13. ure dalje. Na dan izplačila osebnih dohodkov ne bomo potrjevali tiskovin za posojila in izdajali nobenih potrdil. Izplačilni oddelek finančnega sektorja Mali leksikon Inflacija Beseda izhaja iz latinske besede — inflatio — nadime-tek. Inflacija je nesorazmerno povečanje denarja v obtoku, z ozirom na blagovni sklad in hitro povečanje cen kot spremljajoč pojav. Torej ni vsako povečanje količine denarja v obtoku inflacija. Ce se je povečal blagovni sklad v sorazmerju s povečanjem količin denarja v obtoku potem to ni inflacija. Tudi ni vsako povečanje cen posledica inflacije. V zadnjem času je postala inflacija svetoven pojav. V svetovnem merilu se inflacijska stopnja giblje okrog 6 odstotkov, v Jugoslaviji je bila v letu 1972 okrog 14 odstotkov, v letu 1973 pa se pri nas predvideva zmanjšanje pod deset odstotkov. Proizvodnja v novembru Tako kot že pretekli mesec je proizvodnja tudi v novembru količinsko ostala na ravni lanskega leta. Tudi primerjava proizvodnje po vloženem delu nam da enak podatek, vendar pa so se predvidevanja izpolnila le 92 %. Po posameznih enotah pa so takole izpolnili postavljene plane: 510 — sekalnica 90 % 511 — izdelava zg. delov 122 % 512 — izdelava zg. delov 100 % 515 — izdelava zg. delov 85 % 520 — montažni oddelek 96 % 521 — montažni oddelek 91 % 522 — montažni oddelek 93 % 523 — montažni oddelek 86 % 524 — montažni oddelek 99 % 528 — montažni oddelek 92 W 530 — plastika 65 % 531 — gumama 97 % 532 — poliuretan 89 % 540 — usnjama 108 % Sekalnica je zadovoljila potrebe montažnih oddelkov po pripravljenih spodnjih delih, poleg tega pa je v tem mesecu steklo tudi oblačenje platojev v našem obratu v Trbovljah. V izdelavah zgornjih delov je sicer plan proizvodnje izpolnjen, vendar le ob upoštevanju dela v prostih sobotah. Pomanjkanje zgornjih delov v tem mesecu ni bilo več tako pereče, nekaj težav vsled tega sta imela le montažna oddelka 520 in 521, vzroki za to so neizpolnjen plan v izdelavi zgornjih delov 515, ter neizpolnjeni dobavni roki od kooperantov. Od montažnih oddelkov ni nobeden izpolnil postavljenega plana, najbližje postavljenemu cilju so bili v 524, najnižje izpolnjen plan pa je bil v 523. Vzrokov za tako stanje je sicer več, omenil bi le pomanjkanje zgornjih delov za 520 in 521, nekaj težjo proizvodnjo v 523, ne nazadnje pa mislim, da bi se z priza-devnejšim delom na vseh delovnih mestih bolj pribli- Potem, ko je odbor za zadeve združenega dela imenoval za pomočnika glavnega direktorja direktorja prodajnega sektorja tovariša Janeza Bedino, je na seji dne 22. decembra t. 1. imenoval na izpraznjeno delovno mesto direktorja prodajnega sektorja tovariša Milana Jazbeca, dosedanjega šefa prodajne mreže. Tovariš Milan Jazbec je bil rojen 22. septembra 1940 v Sebenjah. Po opravljenem izpitu za trgovski poklic se je vpisal še na kranjsko Ekonomsko srednjo šolo in jo leta 1961 tudi z uspehom končal. V našem podjetju se je zaposlil 1. 9. 1961. Takoj je bil razporejen na takrat naj-delikatnejše področje dela v komerciali, za šefa reklamacijskega oddelka. Potem, ko se je vrnil iz JLA pa Je opravljal delovna mesta od komercialista I ter pomočnika vodje prodajnega sektor- žali postavljenim nalogam. Zaostanek tekom cele sezone povzroča velike težave pri izpolnjenih dobavnih rokov, omeniti pa moram pripravljenost montažnih oddelkov, da bodo v decembru delali tudi v dveh oz. treh prpstih sobotah, ter s tem vsaj delno zmanjšali zaostanek. Od obratov vzporednih dejavnosti posebej omenjam plastiko, kjer je vzrok neizpolnjenega plana ozko grlo pri izdelavi orodja, za gu-marno pa manjka naročil, vsled tega bo tudi opravljen prepotreben remont enega dvovaljčnika. Zaskrb-bljujoč pa je neizpolnjen plan v poliuretanu, vzrok je bila manjša okvara na Desini, saj imamo za ta oddelek več naročil kot so pa kapacitete v normalnem delovnem času. Z uspehom usnjarne smo lahko zadovoljni, saj je bil tudi v novembru višje postavljeni plan izpolnjen. Proizvodnja novembra je v glavnem zaključek jesen-sko-zimske sezone, zato tokrat še nekaj besed o glavnem vzroka neizpolnjevanja plana tekom sezone, to je pomanjkanje zgornjih delov. Na sestanku z vodji delovnih enot je bil ta problem .obravnavan z vseh strani, med drugim so bili podani tud podatki ò gibanju produktivnosti v izdelavah zgornjih delov. Ker mislim, da so ti podatki zanimivi za vsakega člana našega kolektiva, jih tokrat prikazujem v obliki grafikona. ja. V zadnjih štirih letih pa je bil šef prodajnega oddelka in šef prodajne mreže. Njegovo dosedanje delo potrjuje njegove strokovne sposobnosti tudi za novo še odgovornejše delovno mesto, njegova pripravljenost in volja pa zagotavljata, da bo tudi tu lahko uspešen. Z željo velikih uspehov mu k imenovanju toplo čestitamo. Grafikon produktivnosti v izdelavah zgornjih delov: Produktivnost je izračunana na osnovi dejanskih ur in količini vloženega časa v realizirani proizvodnji posamezne enote. Zaradi možnosti primerjave pa je prodana količina zgornjih delov preračunana na take enote oziroma pare, v katerem je 55 minut vloženega dela. Prekinjene črte pomenijo planirano količino 10,5 parov zgornjih delov na zaposlenega v proizvodni vsak dan, ali drugače povedano, da vsak delavec v proizvodnji v osmih urah naredi 576 minut. (120 % norme) oz. 480 minut (100 %) v obratu 515, kar pomeni 8, 7 parov zgornjih delov. Kako je bila ta planirana produktivnost dosežena nam pokažejo polne črte, ločeno za posamezne izdelave zgornjih delov. Janez Bedina postal novi sekretar občinskega komiteja ZKS Tržič Iz deroče vode se kaj težko rešiš na breg, če si si jo pri tem pa še skalil, so posledice še mnogo težje. Ne vem če je to pregovor, je pa prav gotovo eden izmed ljudskih rekov, ki jih prenašamo iz roda v rod. In v taki poziciji so se znašli nekateri novi občinski funkcionarji, katere pa je reka s pomočjo predstavnikov najvišjih republiških forumov naplavila šele daleč, daleč v spodnjem toku. Če je prispodoba dobra ali ne, dejstvo je, da je občinski komite ZKS Tržič ostal brez sekretarja in je bilo poiskati novega. Začasno je izbran tovariš Janez Bedina, pomočnik našega glavnega direktorja. Tovariš Janez Bedina je dolžnost sprejel, čeprav se zaveda, da mu bo za delo primanjkovalo časa, pa če bi dan imel tudi 48 ur. Kot vemo je bil za pomočnika glavnega direktorja nedavno imenovan, da se je reševanje »naših« kadrovskih vprašanj znašlo povezano z istim vozlom, ter da bo moral tovariš Janez Bedina zato imeti poleg pomočniških del vsaj daljšo dobo še tudi mentorstvo nad prodajnim sektorjem, posebej še na področju izvoza. Žal bo ta čas prikrajšan za študij na tretji stopnji Ekonomske fakultete, čeprav je že skoraj pred zaključkom in se bo moral na žalost odpovedati tudi uram oddiha, ki jih je pa tako preobremenjen delavec nujno potreben. Toda dolžnost je dolžnost in če mu bomo tudi v novi funkciji, h katere imenovanju mu čestitamo, še tudi pomagali, bo uspeh tu. Za direktorja prodajnega sektorja imenovan MILAN JAZBEC Gibanje prodolrtlvnosif v on Gibanje produktivnosti v 3ia GRAFIKOM PRODUKTIVNOSTI V IZDELAVAH ZGORM31H DELOV torov na raposlenegq Da je bila produktivnost le v septembru in novembru v 511 višja od planirane je tudi eden od vzrokov pomanjkanja zgornjih delov. Sicer je samo ta ugotovitev premalo, potrebno je najti vzrok za tako stanje, katere mislim da lahko poiščejo vsi tisti, ki delo razporejajo in skrbijo za organizacijo tega, pa tudi vsaka delavka ima verjetno vzrok, zakaj dnevno ni dosegla 576 minut. Franc Grašič Poslovalnica Tržič II. V petek, 15. decembra 1972, smo odprli prenovljeno prodajalno poleg tovarne. V njej je poslovodja Salko Puškare-revič. Poleg njega pa dela v trgovini še Franc Pretnar. Trgovina je odprta od pol devete do petnajste. Nesporno je, da je bila poleg tovarne potrebna reprezentančna trgovinica. Res je lepo urejena, nisem pa povsem prepričan v njeno fun- kcionalnost. Beli sedeži bodo gotovo kmalu zamazani, pa tudi veliko zrcalo je v nevarnosti, da ga kdo zaradi optične prevare z nosom ne razbije, da o nosu sploh ne govorimo.' In koliko smo porabili za adaptacijo? Po predračunu bodo gradbena dela in oprema stala osem starih milijonov. Božidar Meglič Prodajalna v tovarni bo odslej še bolje založena Že v zadnji številki »Čevljarja« smo objavili, da smo v starih^ prostorih prodajnega sektorja poleg vratarnice ponovno odprli prenovljeno in okusno opremljeno prodajalno blaga z napakami. Tokrat želimo posebej opozoriti na naše prizadevanje, da bi prodajalna bila v vsakem primeru vzorna. Zato bomo še posebej skrbeli, da bo vedno dobro založena. Ker nam kvaliteta blaga tega ne dopušča, bomo prodajo popestrili tako z blagom normalne kakovosti, kot še zlasti z različnimi vzorci in pre. skusi, ki jih izdelujemo v modelirnici za potrebe prodaje in priprave proizvodnje. Da bi zagotovili založenost trgovine, kanalizirali vso prodajo posameznikov preko prodajalne in razbremenili delo drugih služb (skladišče), pa tudi omogočili vsem enake možnosti za nakup vzorcev ipd., smo se odločili preprečiti prodajo direktno iz skladišča, v oddelku reklamacij in v vzorčnem skladišču. Zato smo tudi izdali službam ustrezna navodila, vse člane kolektiva PEKO pa prosimo, da to odločitev upoštevajo. Janez Bedina Poslovalnici v Skopju V glavnem mestu republike Makedonije sta dve naši poslovalnici: Skopje I in Skopje II. Poleg teh dveh poslovalnic imamo v Makedoniji še poslovalnico v Bitoli, ki pa je žal nisem obiskal. Srečanje s kolektivoma skopskih poslovalnic, z ljudmi različnih narodnosti, je name napravilo ugoden vtis. En dan bivanja v Skopju pa je gotovo premalo, da bi dodobra spoznal njihovo življenje in miselnost. Bil sem v napetem pričakovanju, ko sem na Brnikih vstopil v letalo DC-9. Prispeli busa, ko pa je končno le prišel, ni hotel vžgati. Na srečo je nek Ljubljančan predlagal, da ga porinemo in uspelo nam je. Avtobus se je ustavil v središču mesta in na moje veliko veselje, točno poleg naše poslovalnice Skopje I. Seveda sem takoj stopil v prodajalno in . . . Bili so presenečeni. Ni še dolgo kar sta jih obiskala tovariša Slavko Hvalica in Milan Jazbec. Tokrat pa še en obisk. »O seveda, Čevljar, či-tamo ga, toda bolj malo ra-zumemlo« je še vedno malo začuden povedal namestnik Boris Nakovski, Blagoj Trajkovski, Mice Tasovska, Vena Ar-sič, Blaž Miževski, Danilo Dimetrijevski, Mare Ginovska, Asen Nikolov, Dragica Bogdanovska, Stojan Ristov. smo si varnostne pasove in že se je jeklena ptica začela premikati po vzletni stezi, najprej počasi, nato pa vse hitreje in končno smo se odlepili od tal. Vzlet in pristanek letala sta najbolj razburljiva trenutka poleta, pa tudi najbolj nevarna. V Beogradu sem že mislil, da ne bo reportaže iz Skopja, kajti po zvočniku so nam potnikom sporočili ,da je let odložen za nedoločen čas zaradi okvare letala. Kljub vsemu smo le poleteli z več kot enourno zamudo. Leteli smo z majhnim dvomotornim letalom, ki se je nekajkrat sumljivo streslo. Po pristanku na skopskem letališču, ki je več kot dvajset kilometrov južno od mesta, smo bili maloštevilni potniki spet v negotovosti. Najprej ni bilo avto- poslovodje Blagoj Trajkovski. Poslovodje Danila Dimitrij evskega ni bilo v trgovini. Ker me je zanimala tudi druga poslovalnica sem se kmalu odpravil na kosilo in nato v Skopje II. Pozimi popoldne sem se vrnil v Skopje I, kjer se je trlo kupcev'. Sedemdeset kvadratnih metrov prodajnega prostora in še polovica manj skladiščnega prostora ne zadostuje. Zanimivo je, da Skopljanci pridejo v trgovine večinoma po dva in trije skupaj, le redko posamič. Preden pa se odločijo za nakup morajo prehoditi vse trgovine z obutvijo, posebno nežni spol. Vse bolje in bolje se prodaja modna obutev, Makedonci ne zaostajajo več za nikomer. Sin našega poslovodje, Miljana Savič, Dobro Cvetkovski, Jusuf Neđati. Božidar Meglič Kolektiv prve skopske poslovalnice je zelo homogen, vsak ve za svojo nalogo in vsi delajo kot velika družina. V njem vladajo demokratični odnosi. Vsakdo ve, kaj je njegovo delo. Poleg že omenjenih poslovodje in njegovega namestnika so tam še Stojan Ristov »tretji poslovodja« kot mu pravijo. On in Vena Arsič tudi največ delata pri blagajni. Z Mare Ginovsko je bilo prijetno kramljati. Pozna se, da je v trgovini že dlje časa in nima strahu pred nikomer. Asen Nikolov in Boris Nakovski sta bolj redkobesedna, mogoče zaradi obilice dela? Rek: »Bolje manj govoriti, pa več delati,« še vedno velja. Ne gre pozabiti strokovnjaka za šport Blaža Miševskega in pa treh pridnih »učeničk« Novo leto Poslovalnica Skopje I. Na skrajni levi v potresu porušena železniška postaja. in voščilnice Poslovalnica Skopje II. v starem turškem delu mesta. (vajenk) Olge Atanasovske, Dragice Bogdanovske in Mice Tasovske. Pri njih hodijo vajenci en dan v šolo drugi dan na prakso. Prvi dan nisem dočakal poslovodje Dimitrijevskega. Drugi dan pa sem ga le dobil. Sedel je stisnjen za pisalno mizo in je imel polne roke dela, kajti bil je čas, ko je pričel veljati novoletni popust. Z zadovoljstvom je povedal je so plan 600 starih milijonov dosegli že 28. 11. 1972. Računali pa so, da bodo do konca leta prodali za nad sedemsto milijonov din parov obutve, V našo poslovalnico je prišel leta 1962 od Borova in je bil namestnik poslovodje. Leta 1966 pa je prevzel mesto poslovodje. Uspelo jim je, da so zmanjšali zaloge, kar je v današnji gospodarski situaciji nadvse važno. Ko sem že drugič ubiral pot preko Vardarja v stari turški del mesta sem se še vedno čudil koliko novih' palač so zgradili v Skopju. Poslovodja Dimitrijevski mi je že v razgovoru dejal: »Veliko je bilo žrtev, ob potresu a Skopje in cela Makedonija sta od tistega trenutka začeli strahovito napredovati.« Tudi večina ljudi je zelo lepo oblečenih. Nehote sem pomislil na našo stabilizacijo in na pomoč nerazvitim. V tem starem delu mesta smo lani odprli novo poslo- stoljuben. Poslovalnica je v dveh nadstropjih, spodaj sta otroški in moški oddelek ter blagajna, zgoraj pa ženski oddelek, kar pa ni najbolj praktično. Trgovina je res lepo urejena, manjka le svetlobni napis naše firme in pa kurjava ni zadostna. Kolektiv je razmeroma mlad in še neizkušen, zato je dobro, da ga vodi izkušeni Jusuf Nedati. Pri blagajni je poleg njega še Miljana Savič, ki ima sorodnike v daljnem Tržiču. Dobre Cvetkovski rad prebira Čevljarja in se s tem uči slovenskega jezika. Tudi makedonščina je prijetna za uho, celo nekaj besed sem se naučil: »Povelate molam« pomeni izvolite prosim. Z Jor- Letos se je naša delovna skupnost ponovno odločila, da svojim poslovnim prijateljem in sodelavcem ne bo pošiljala novoletnih voščilnic in darilc. Zakaj? To smo sicer že nekajkrat napravili, vendar bomo tokrat doslednejši. Prihranjena sredstva bomo namenili »stabilizaciji« in jih ne bomo podarili ne dobrodelnim in ne športnim ustanovam. Odločitev je pohvale vredna, saj je na tisoče čestitk, ki niso bile naslovljene osebno pač pa na podjetja, ni nihče drug pregledal kot administrator v vložišču in tako tisti, ki je »imel« poslovne odnose niti ni vedel zanje. Kamorkoli bomo namenili in porabili te dinarje, pa naj bodo še tako skromni, bodo brez dvoma več koristili. Jordan Toševski, Milica Ristovska, Olga Spirovska. valnico. V njej je poslovodja Jusuf Neđati, ki je bil že pred leti poslovodja v prvi skopski poslovalnici. Po narodnosti je Turek. Je zelo zgovoren in je bil zelo go- danom Toševskim in Olgo Spirovsko sem se spoznal nekoliko kasneje, ker sta imela službo popoldne. V trgovini pa sta še dva vajenca Milica Ristovska in Georgi Kirkov. Lani so šele pričeli, letos pa predvidevajo, da bodo napravili za štiristo starih milijonov din prometa. Ni bilo naključje, da sem obiskal poslovalnici v Skopju. In prijetno sem se počutil v sredinah obeh kolektivov. V novem letu pa jim želim, da bodo uspeli v svojih predvidevanjih in veliko sreče. Sekalnica - Ime sekalnica za oddelek 510 pravzaprav ne ustreza več, kajti danes se seka samo še na dveh strojih. Tehnologija izdelave obutve se je spremenila in tako tudi delo v sekalnici. Danes v od- Pavel Rohlek delku 510 poleg sekanja obdelujejo profilne podplate, izdelujejo montažne podplate, oblačijo pete in montirajo platoje na podplate. Danes se pač v drugih oddelkih že proizvajajo profilni podplati. Ni bilo lahko odtrgati vodjo oddelka Pavla Robleka od dela, ki je zahtevalo, da se izvrši takoj. Dogovorila sva se, da ga obiščem nekaj dni kasneje, ko bo zagotovo imel več časa. In bil je mož beseda. Sedla sva za mizo obračunske pisarne, iz katere sem lahko opazoval vrvež v oddelku. Najtežji so prehodi iz sezone v sezone, ko se kompletno spremene modeli, takrat tudi še ni pravega ritma dela. To obdobje pa traja največ mesec dni. Sicer pa je proizvodnja utečena in ni večjih problemov. Mogoče je oblačenje notranjikov tisto, kar jih malo skrbi, ker še niso prejeli tretjega stroja. Defekta ni veliko. Je pa opaziti, da je v prvih desetih mesecih leta 1972 porastel (glej članek Zakaj defekti?, tabela G-7 v prejšnji številki Čevljarja). Skušajo ga odpravljati, a nekaj ga zaradi različnih vzrokov tudi ostane. Kontrolorji pri tako velikih količinah polizdelkov niso več kontrolorji, ampak lahko le štejejo. Velika je povezanost med sekalnico in montažnimi oddelki. V sekalnici pač napra- vijo toliko kolikor potrebujejo v montažah in ne na zalogo. Zato bi pri njih lahko govorili o neizpolnjevanju plana le takrat, kadar v montažah zaradi njih ne morejo delati. Da se izognejo zastojem, delajo včasih popoldne nadurno, če pa je potrebno pa tudi ponoči in ob prostih sobotah. V oddelku je 91 zaposlenih od tega je 57 žensk. Večinoma so to mladi ljudje. Ce kdo nima dela, ga sekalnica odstopi drugemu oddelku. Pri tem ni večjih težav. Vili Aljančič Prijetno se je pogovarjati s človekom, katerega misli so jasne in se mu besede tekoče vežejo v stavke. Vodja oddelka Pavel Roblek je tak človek. V oddelku ga vsi po vrsti hvalijo in spoštujejo. Njegov odnos do slehernega je dostopen, skromen in prepričljiv. In še nekaj je, zaradi česar ga imajo sodelavci radi, zelo je delaven. Zato rad verjamem, da med njim in njegovimi sodelavci ni nikakršnih pregrad. Tudi sam pravi, da se najbolje počuti v obratu med neposrednimi proizvajalci. S svojim vestnim delom si je v kolektivu pridobil največje zaupanje, saj je bil v preteklem mandatnem obdobju predsednik delavskega sveta. Doma je iz Doline. Že 1957 je končal triletno industrijsko čevljarsko šolo v Žireh. To me je začudilo, ne izgle-da, da bo letos dopolnil dvaintrideset let. Pri nas je začel delati v »goodyear« oddelku (sedanji 520), nato pa je odšel na služenje vojaškega roka v Bihač. Za tem je bil preddelavec v »lepljeni III« (sedanji 521) nato pa mojster v oddelku »lepljena II« (sedanji 523). V tem času oddelek je končal tudi srednjotehnič-no čevljarsko šolo v Kranju. Leto dni je bil tehnolog in pred dvema mesecema je prišel v sekalnico. Tončka Trškan Predsednik delovne enote Vili Aljančič je štiri leta zaposlen v našem podjetju, po osnovnem poklicu pa je pek. Predvsem me je zanimalo, kako potekajo sestanki, ki jim predseduje. Povedal je: »Sestanemo se po potrebi, dobro pa bi bilo, da bi se sestali vsaj enkrat mesečno. Na sestanku se lahko o vsem pogovarjamo, sicer pa pridite na sestanek.« Vabila sem bil resnično vesel, ker sam ne morem vedeti, kdaj se sestanejo posamezne delovne enote. Želel bi, da me predsedniki ali kdorkoli pokliče po telefonu ali obvesti na kakršenkoli način, da bo sestanek. Prav rad se bom udeležil sestankov in preko Čevljarja posredoval mnenje posamezne delovne enote. Spretne roke Tončke Trškan so hitro lepile usnje na pete. Malo z nezaupanjem me je gledala, počasi pa sva le spletla pogovor. Povedala je: »Najvažnejše je delo, in da je tega dovolj, potem se da vse drugo urediti.« Že 20. novembra 1972 je mreža izpolnila družbeni plan v višini 24 milijard SD, do sredine decembra pa že veliko poslovalnic kot: Sevnica, Vrhnika, Skopje I, N. Gorica, Maribor II, Bled, Kranj I, Kranj III, Ljutomer, Žalec, Brežice, Krško, Ilirska Bistrica, Karlovac II, Zemun, Kruševac, Zadar, Zagreb II, Beograd III, B. Luka. Poslovalnicama Zagreb I in Beograd II, ki dosežeta preko milijardno in pol SD prometa, se je pridružila tudi poslovalnica Ljubljana III. Vsem naše iskrene čestitke! Do konca poslovnega leta pa bomo družbeni plan po- 510 Na stroju za obrezovanje že deset let dela petindvajsetletni Lado Bobič. V tem času še ni izostal z dela zaradi bolezni. S strojem firme Planet sta postala prava prijatelja. Z delom je zadovoljen. Z ženo, ki je tudi zaposlena v naši tovarni sta dobila posojilo za nakup stanovanja in tako bo rešen njun največji problem. Martin Florjančič, doma iz okolice Ptuja, dela pri nas že sedem let: »Kdor hoče delati lahko danes kar dobro živi. Z denarjem je treba razumno gospodariti. Ni me sram povedati, da sem bil v sami mladosti večkrat lačen. To pa se vtisne človeku in potem znaš ceniti blagostanje, ki ga danes uživamo.« Marjan Tavzelj večali še za cca 20 % in tako dosegli realizacijo v višini 29 milijard SD in s tem tudi presegli interni plan prodajne organizacije. Za bodoče leto 1973 pa je DS svet sprejel družbeni plan v višini 33 milijard SD. V novem poslovnem letu nas čakajo težke naloge za uresničitev plana. Po eni strani se bodo izdelki podražili za cca 30 %, kar gre predvsem na račun podražitve surovin, predvsem surove kože, ki so se v svetu podražile tudi do 220 %, po drugi strani pa bo na trgu prisotna večja konkurenčnost zaradi vse večjih proizvodnih kapacitet čev- Martin Florjančič Ko sem že odhajal sem mimogrede ujel besedo stanovanja v pogovoru Jožice Kogojeve, Andreja Švaba in Jožeta Praprotnika. Ustavil sem se in prisluhnil. Ni jim bilo vseeno, kakšne bodo spremembe pravilnika o kreditiranju stanovanjske gradnje in načinu oddajanja stanovanj na uporabo. Tako nekvalificiran delavec, kot strokovnjak sta oba potrebna stanovanja. Jožica Kogojeva pa je še dodala: »Zgraditi bi bilo potrebno tudi vrtce.« Sodelavcem iz sekalnice se zahvaljujem za njihove odgovore, v novem letu pa jim želim še več' uspehov in zadovoljstva pri delu in doma. ljarske industrije in pa zaradi podražitve dobrin, ki vplivajo na življenjski standard. Prepričani smo, da bomo s skupnimi napori na relaciji proizvodnja — prodaja uspeli tudi v nastopajočem letu doseči solidne rezultate. Po javni razpravi pa je DS sprejel tudi spremembe pravilnikov, ki za prodajno organizacijo pomenijo novo stimulacijo za izpolnitev planskih nalog v prihodnjem letu. Zaključimo lahko, da bomo ob spoštovanju sklepov in dogovorov uresničili naše želje v poslovnem letu 1973. Srečno! Branko Košir Lado Bobič Božidar Meglič Jožica Kogoj, Jože Praprotnik, Andrej Švab Planske naloge v prodajni mreži Nagradna križanka 0 1 j S SNEŽNI PLAZOVI USUJE UA ZADNJE/M DELU ČEVLJA ORODJE K05CA OČKA, ATI MESTO NA KOROŠKEM TELO OMEJENO S 24 PLOSKVAMI SL.ŽEN5KA REVIJA MOŽ CATERINE VALENTE ČEVLJAR' 'j£ VAŠ ČASOPIS! UŠESNI KAMENČEK OZIRALNI ZAIMKI IN PRISLOVI DALMATIN. ŽENSKO IME D0TIKLW PRIJETEN VONJ OKUSNA MORSKA RIBA R - oc < CZ CĆ s IU M0ČKI PEVSKI GLAS <■ \ PRISTAŠI VERIZMA " .JL ► fekcr! zbor osmih PEVCEV ŽIVORDEČA SARVA BOLEZEN PAPIČ Z ŽEU.ČEVELJ .PEKA' IVANKA M4UESTAR AMICA VALJAVEC IBläk ZA LASE EGIPČANSKA WINU,» GLINASTA GLASBILA m VERBANČIČ IRENA 0CEUA, RECENZIJA -ROLI ERJAVEC ZPRAVNIKZA IHTTILBOlEffll ČEŠKI ŠAHI51, KI JE ErilGRIRAL V ZDA VNETJE RETINE T SNOV, TVARINA DRŽAVNI SOCIALIZEM VR8AS4LUK2 TOMADhl REŽKA ZUPAN VIDA ŽIDOVSKO MOŠKO 1« EEÄm VA ZA «CENA A S KRAVJI SESCI NAZIV FR. IGRALKA (LESLIE) UNIČEVALKA 1 železa Častni naslov KARDINALOV H KOZAŠKI POGLAVAR TONČKA TRŽKAN PODPISNIK MENICE A S T bfSEPICAPRI PRESEŽNIKU «STO V ROMUNIJI (TEMIŠVAR) 0 KEMIČNA PRVINA R BOJA- ZUIV0ST TERAN ANICA PRVI PREVOD BIBLIJE K1KEL OTO PIJAČA BOSOV m OLIMPU R PAPEŠKA KRONA 1 VZDRŽNEŽ T VOLILO FIGURA PRI ČETVORKI ZUPAN V ČASU ILIRIJE ZVRHAMO NALAGANJE H 1 T TORIJEC IVAN -TUMP1C 1C KEMIČNI KONCERN ► PASTIRSKO LJUDSTVO D TRAČNICA IRENA zadobovSer - AUTIC DUNJA KAJŽAR ANICA NATAŠA ROBLEK. ÌELIMIR PELAIČ VELIKO ŠVICARSKO «STO ZASVE-TU KANJE PRISPETJE ZDRAVJA WUSPEHOV V LETU 1973» KOZMETIKI ,ILIRIJE" SREČNO) ŽEU SESWUAlEt VINSKA KLET Prišli — odšli VSTOPI DELAVCEV v sekalnico: Marin Štefan v izdelavo zg. delov 512: Jazbec Tomaž, Stegnar Stanka, Serec Milena, Janc Ivanka, Meglič Nada, Praprotnik Marija, Gaber Ana, Žmitek Nada, Lavička Borut, Aber-šek Lidija, Cupar Danica, v izdelavo zg. delov 515: Podmenik Mojca, Žagar Vil- , helmina, Gračnar Alenka, Žnideršič Zdenka, Zore Ana, Kerle Slavica, Vinter Marija, Hribar Doroteja, Karamar-kovij Jelona, Vratanar Rozalija, Kovač Karolina, Deželak Ema, Klopčič Helena, Planinc Franja, Tomšič Irena, Marin Irena, Sotler Milena, Knez Ljudmila, Dobr-šek Majda, Planinc Nevenka, Tašker Ana, Marko Marija, Drnovšek Pavla, Jokan Danica, Balagič Sofija, Zupančič Štefka, Drnovšek Pavla, V TOVARNO v goodyear izdelavo: čolo-vij Elmaz, Šuštar Anton, v lepljeno izdelavo I: Ba-bij Ljubiša, Zupan Anton, v lepljeno izdelavo II: Av-ramovič Nikola, Rvovič Dušan, Lovrenčak Slavka, v vulkanizacijo: Markelj Milena, Grilc Melanija, Sadnikar Marija, Horvat Zdenka, v obrat plastike: Besednjak Branko, Feizič Aziz, Dosko-vič Milojko, v gumarno: Šorli Silva, v poliuretan: Subotič Mladen, Joksovič Mile, Hurič Rizah, Jankovič Dragiša, Hurič Kadrija, Ječmenica Dušan, Mijuškovič Nedeljko, v mehanično delavnico: Šmrković Čemal, Tomaševič Golub, Muranovič Ismet, Ki-janovič Miladin, Dragutinovič Relja, v. elektro delavnico: Žepič Andrej, v splošni sektor: Otorepec Ivo, v menzo: Besednjak Olga v kurilnico: Režek Jože. IZSTOPI DELAVCEV V TOVARNI v času od 25. 11. 1972 do 27. 12. 1972 sporazumno prenehanje dela: Praprotnik Breda, Mravlje Matija, v poskusnem rokm Meglič Jože, Razinger Janez, Babič Ljubiša, Colovič Elmaz, Jankovič Dragiša, Hurič Izah, Hurič Kadrija, Rvovič Dušan, Tomaševič Golub, Ječmenica Dušan, Fejzič Aziz, upokojitev: Duh Kolman, Škaper Štefan, Jazbec Ljudmila, Primožič Marija, Zupan Kristina, Koder Ana, Pječevič Marija, Gregorčič Jožefa, Teran Valentin. Izžrebani so bili V uredništvo prispelih rešitev križank se je podvojilo. Tokrat smo dobili 91 rešitev. Žrebanje smo izvedli v ERC, kjer je pomagala Anka Gradišar. Sreča se je nasmehnila naslednjim reševalcem: L nagrada 50 din Majda Kramar — ERC 2. nagrada 30 din Tatjana Meglič — prodajni sektor . 3. nagrada 20 din Helena Meglič — montažni oddelek 524 4. nagrada 10 din Dani Špehar — tehnična priprava dela 5. nagrada 10 din Marija Šober — izd. zg. delov 512 Nagrajencem čestitamo: Rešitev današnje križanke pa pošljite do 20. januarja 1973 v uredništvo. »Čevljar« glasilo delovne skupnosti tovarne obutve »Peko« — Ureja uredniški odbor: Bedina Edi (predsednik), Hvalica Slavko (namestnik), Eržen Mirjana, God-nov Vera, Ivnik Branko, Jerebic Slava, Meglič Milka, Podgoršek Anton, Meglič Božidar. — Glavni in odgovorni urednik Meglič Božidar. — Naslov uredništva: Peko Tržič. Telefon 70 260, int. 208 — Tisk: ČP Gorenjski tisk Kranj v 2900 izvodih — Izhaja vsak prvi petek v mesecu. List dobijo člani delovne skupnost] brezplačno. Mlada generacija Maršalat Zakaj domov? Ni več daleč trenutek, ko bodo prestopili prag našega podjetja štirje mladi visoko šolani strokovnjaki, sedaj naši štipendisti. Vsi štirje so študentje četrtega letnika Univerze v Ljubljani, vsi pa so tudii končali Gimnazijo v Kranju. Danes vam predstavljamo: Študentka ekonomije Dragica Bogataj Kakšen je študij na Ekonomski fakulteti in kako je z izgradnjo nove fakultete? Značilno za študij na naši fakulteti je, da se v prvi letnik vpiše okrog 2000 študentov, kj pa se jih v štirih letih zdesetka. Zato se prvi dve leti bojuješ, da obstaneš in s pravim študijem pričneš šele v tretjem letniku. Vsebina študija pa se vsako leto spreminja, dopolnjuje in skuša prilagajati modernejšim tokovom. O gradnji nove fakultete je bilo že dosti govora. Če bi se takoj odločili za lokacijo za Bežigradom, bi bila verjetno že zgrajena. Tako pa je še vedno v fazi priprav in zbiranja sredstev (op. ur. »Peko« je prispeval pet starih milijonov za gradnjo). Da je sedanje stanje nevzdržno, pove podatek, da pridemo trije študentje na en sedež, tako da je obisk predavanj nemogoč za vse. Kaj lahko poveš o svojem študiju? Izbrala sem zunanjetrgovinsko smer. Z izpiti nisem do sedaj imela večjih težav, po pravici povedano moraš poleg znanja imeti še srečo. Včasih vplivajo na oceno absurdne malenkosti. Kako si zadovoljna s štipendijo? Zadovoljna sem, da jo imam, sicer bi težko živela in študirala v Ljubljani. Seveda pa morajo starši še izdatno priskočiti na pomoč, stroški so res visoki. V prihodnji številki pa boste lahko brali še intervju s študentom prava Antonom Ribnikarjem. Študent arhitekture Janko Gradišar Kako poteka študij na arhitekturi in kaj je pravzaprav arhitekt? Študij traja devet semestrov in se konča z diplomo. Zatakne se že pri sprejemnih izpitih, le-ti so samo pri nas in na medicini. Ozek krog profesorjev po svojem okusu selekcionira študente. Marsikateri sposoben študent odpade zaradi pretogih meril. Način študija ni najboljši. Preveč je zastarelih predmetov in premalo iz področja oblikovanja, kompozicije, medijev, novih metod dela itd. Prvi dve leti več ali manj pridobiš risarske veščine, šele v tretjem letniku pričneš s samostojnim delom. Profil arhitekta se spreminja počasi, a vztrajno. Nekdaj je bil, pa tudi še danes je arhitekt oblikovalec zgradb, urbanist. Vizija njegove vloge pa je, da postane arhitekt oblikovalec družbe, ker bo z oblikovanjem človekovega okolja determiniral njegov razvoj. S svojim analitičnim delom na področju gibanja družbe, socialnih motivov, psihologije itd., bo bi- stveno posegel v razvoj družbe kot celote in tako tudi vsakega posameznika. Še posebej važno vlogo bi moral imeti arhitekt v socialistični družbi, kjer bi se moralo veliko več storiti za delavčevo osebno in družbeno dobro, postati bi morali branilci socialistične graditve. Kako gledaš na dve različni generaciji, na tako imenovani »gap« (razkol, prepad) med generacijama? Mladi hočemo nekaj ustvariti izven že utečenih okvirov, pa nam to ne uspe, ker nas starejši hote ali nehote omejujejo s svojimi principi in načeli. Mladina mora sama začrtovati svojo prihodnost, čeprav je jasno, da bo obremenjena še z dediščino starejše generacije, da ne bo nesporazuma. S terni besedami nisem hotel reči, da ne more biti sožitja, nasprotno, sožitje je nujno. Kaj pa bi lahko povedal o štipendiranju in tvojem delu pri nas? Pri štipendiranju naj bi se spoštoval družbeni sporazum v celoti. Večje bi morale biti tudi obveznosti štipendista. On, to je štipendist, bi moral biti ena izmed povezav med fakulteto in podjetjem. Zdaj sem v tovarni honorarno zaposlen v biroju, Jtjer projektiram. Kot bodoči arhitekt, bi si želel, da se naša risalna deska zamenja z ateljejem, to je v grobem rečeno priročno delavnico. Študentka psihologije Breda Eržen Kaj obsega študij psihologije in delo psihologa? Psihologija je ena izmed sa-mostojnin smeri na filozofski fakulteti. Najpreprosteje povedano je psihologija nauk o človekovi duševnosti. Odločila sem se za študij industrijske psihologije. Psiholog v tovarni dela v tesni povezavi s kadrovsko službo, posebno pri proučevanju sposobnosti posameznih delavcev, ob sprejemu, premeščanju in napredovanju. Zelo pomembno je proučevanje vpliva okolja na človeka, posebno na relaciji stroj—človek. Tudi pri ugotavljanju vzrokov nesreč pri delu je psihologija zelo koristna, V naši družbi pogosto govorimo, da se je družba odločila, da mora družba napraviti to in ono. Ali lahko družba misli? Množica kot množica sama, aid družba kot celota, če hočeš, nima možganov, torej ne more misliti. Misli lahko le posameznik, lahko pa se soočijo posamezna mnenja in se na podlagi le-teh ustvari skupno mnenje, ki pa ga še vedno oblikuje posameznik. Koliko časa si že štipendistka in koliko časa boš še? Štipendijo dobivam od tretjega letnika naprej. Povem naj, da sem z njeno višino zelo zadovoljna. Letos jeseni bom postala absolventka. Staž traja eno leto in v tem času naj bi opravila vse še neopravljene izpite. Vsaj pol leta pa še potrebuješ, da diplomiraš. BOŽIDAR MEGLIC Prvega decembra je prišla na delo prva skupina 20-de-lavcev iz Prijepolja. Nastanili so se v bivšem »Marša-latu« na Koroški cesti 82. Predvidevamo, da bo v 13. sobah, kolikor jih je v stavbi, sčasoma bivalo 35 do 40 delavcev iz Prijepolja. Od že omenjene skupine, je prvi teden odšlo nazaj domov 12 delavcev. Pogovarjali smo se z nekaterimi od njih, ker nas je zanimalo, kje so vzroki za tako množično vrnitev. Za glavni vzrok so navedli neprilagodljivost na klimo in s tem v zvezi slabo počutje, pomanjkanje apetita, itd. Na drugem mestu so bile visoke cene in občutek manjvrednosti, ki so ga po njihovi izjavi občutili iz pogledov ljudi v mestu in tudi od nekaterih sodelavcev. O našem odnosu do omenjene skupine delavcev in do skupin, ki bodo v prvih mesecih prihodnjega leta še prišle, je bilo pisano že v prejšnji številki Čevljarja. Vendar lahko sklepam iz odgovorov oz. izjave delavcev, da se ni vsak zaposlen zavedal tega, da moramo novodošle delavce sprejeti v našo sredino kot enakopravne člane delovne skupnosti, seveda pa moram ob tem dodati še, da se morajo tudi oni zavedati svojih dolžnosti in delo resno opravljati. Naša poklicna čevljarska šola še vedno ni dobila uradnega priznanja o ustanovitvi — kljub temu pa nam daje ustrezen strokovni kader, ki ga močno potrebujemo. Letos je bilo izučenih 14 pre-šivalk, od tega so bile 4 iz obrata Trbovelj. Stroški šolanja so bili precejšnji in so bremenili nas in Planiko, ki je imela tud 30 učencev na tej poklicni šoli. Čeprav so stroški visoki, upamo, da se nam bodo le-ti v celoti obrestovali v drugi obliki. Zaključni izpit so opravile vse naše učenke, ene bolj, druge manj uspešno. Ob pričetku dela jim želimo veliko delovnih uspehov, za uspeh v šoli pa iskreno čestitamo: V mehanični delavnici sem se pogovarjal z Rei j o Dragu-tinovičem, enim izmed delavcev, ki so ostali pri nas in že pokazali trdno voljo za delo. Prosil sem ga za kratko izjavo: »Navdušen sem bil nad sprejemom, tako v tovarni kot med ljudmi s katerimi stopam v stik. Po po- Relja Dragotinovič. klicu sem klepar in sem več let opravljal samostojno obrt. Ker je bilo breme davka preveliko, sem se odločil, da pridem v Tržič. Ko so nas selekcionirali za na pot, bi bilo koristno, če bi to opravil nekdo iz tukajšnje tovarne.« Mari Frelih Božidar Meglič Deželak Emi Horvat Zdenki Gaber Anici Grilc Melami ji Janc Ivanki Klopčič Mileni Markelj Mileni Meglič Nadi Planinc Franji Praprotnik Majdi Serec Mileni Stegnar Stanki Tomšič Ireni Zadnikar Mariji Tudi v letošnjem šolskem letu imamo na tej šoli 20 novih učenk in jih je polovica iz Trbovelj. Milka Meglič Uspešen zaključek šolanja Pred občnim zborom sindikata Od zadnjega občnega zbora naše sindikalne organizacije, ki je bil 23. 1. 1971, mineva dve leti in s tem tudi s statutom sindikatov določeno obdobje, po katerem se mora podati obračun dela in sprejeti smernice za bodoče delo. To dejanje bo vsekakor bistvenega pomena za nadaljnje delo in razvoj družbeno-političnega življenja naše delovne skupnosti, saj je prav sindikanla organizacija najširša družbeno-politična organizacija v okviru podjetja. Naši upokojenci Tudi letos je bil novoletni sprejem naših upokojencev, ki so si najprej ogledali tovarno, nato pa so bili pogoščeni v dvorani TVD Partizana, kjer je glavni direktor Jože Dolenc v svojem novoletnem nagovoru orisal delo in načrte naše delovne skupnosti, ter zaželel vsem upokojencem srečno in zdravo novo leto. V imenu upokojencev se je zahvalil za želje in darila Anton Kralj, ki je sedanjemu kolektivu zaželel veliko delovnih uspehov v letu 1973. Parov lani manj Po sklepu 10 OOS bo občni zbor naše sindikalne organizacije za preteklo dvoletno obdobje. Podrobno poročilo bo sicer predloženo vsem delegatom, ki jih bomo izvolili po delovnih enotah, da nas bodo zastopali na občnem zboru. Že takoj uvodoma moramo samokritično priznati, da delo sindikalne organizacije kot celote v pogledu družbe-no-politične aktivnosti v preteklem obdobju ni bilo povsem zadovoljivo. V delu sindikalne organizacije je namreč manjkalo množičnosti. Celotna družbeno-politična aktivnost je bila vse preveč zreducirana na člane IO in še nekatere člane plenuma, vse premalo pa je bilo množične aktivnosti od članstva samega. Razlogi za tako pasivnost so deloma objektivnega značaja, brez dvoma pa tudi subjektivnega. Na področju družbenopolitične dejavnosti je bil sicer angažiran sindikalni plenum ob vseh pomembnejših razpravah, kot so bile na primer: razprava o samoupravnem sporazumevanju — delitvi dohodka in osebnih dohodkov, razprava o ustavnih dopolnilih, o razvojnem programu podjetja in podobno. Vse te razprave so se vodile v okviru širšega političnega aktiva, v katerega je bil vedno vključen tudi plenum sindikalne organizacije. Tako obliko sodelovanja sindikalnega plenuma pri reševanju in sprejemanju stališč o vseh aktualnih družbeno-političnih vprašanjih smo smatrali za primerno, kajti sicer bi se delo članov posameznih organov zelo pogosto ponavljalo, ker so le-ti angažirani večkrat v dveh ali celo več organih. Če ugotavljamo, da je bila dejavnost sindikata na družbenopolitičnem področju pre- malo aktivna, pa lahko trdimo, da je bila aktivnost na področju športno-rekreativne in humane dejavnosti zadovoljiva. O tej dejavnosti je bilo že pisano, v našem glasilu vsakokrat, ko je bila v teku ali je bila izvršena V navadi je že, da ob koncu vsakega leta delamo obračun o vsem, kar je bilo storjenega v tem letu, zato menim, da je prav, če tudi o reševanju stanovanjskim problemov v letošnjem letu spregovorimo z nekaj podatki. V letu 1972 je bilo odobrenih za nakup stanovanj v blokovni gradnji: — v tovarni 28 posojil — v prodajni mreži 13 posojil- Za individualno gradnjo in adaptacijo že obstoječih stanovanj pa: V okviru praznovanja dneva armade 22. decembra so naše ekipe v kegljanju, namiznem tenisu, streljanju ih šahu zmagale v skupni razvrstitvi. V posameznih panogah smo dosegli naslednje rezultate: — v kegljanju 2. mesto s skupno 230 keglji (Dušan Jazbec 47, Ludvik Perko 43, Franc Jerman 44, Šuštar Anton 39, Anton Zupan 34, Marjan Plantan 23) kakšna akcija na tem področju, zato nimam namena tokrat podrobneje pisati o tem. Ob tej priliki se obračam na vse člane sindikata z željo, da delegatom, ki jih bodo izvolili za bližajoči se občni zbor, posredujejo svoja mnenja in predloge, kajti le na ta način bodo lahko vsi prispevali svoj delež k sprejetju čimbolj realne akcijske usmeritve bodočega dela naše sindikalne organizacije. Marjan Markič — v tovarni 80 posojil, — v prodajni mreži 34 posojil. Navedeni podatki nam dovolj zgovorno pričajo o tem, da je bila na tem področju le nekaj storjenega, čeprav se vseh še kritičnih problemov ni dalo rešiti uspešno že v tem letu. Upajmo, da bomo s Spremenjeno stanovanjsko politiko v bodoče lahko še uspešneje reševali stanovanjsko problematiko v zadovoljstvo nas vseh. — v namiznem tenisu smo v postavi Anton Šuštar, Janez Boncelj, Ivan Valjavec zasedli tretje mesto — v streljanju smo bili s 774 krogi prvi (Drago Kristan 169, Kotar Marjan 139, Mato Valjavec 156, Franc Koder 141, Lado Jekovec 169) in — v šahu smo bili tudi prvi z osmimi zmagami in enim porazom (Stane Valjavec, Peter Mali, Marjan Plantan). Ko to pišemo leto še ni zaključeno, vendar vemo že sedaj, da proizvodnega plana 2.100.000 parov letos ne bomo izpolnili. Izdelali bomo celo manj kot prešnje leto (letos 2.030.000 in lani 2.056.000 parov). Vprašajmo se, kaj je temu vzrok oziroma kdo je temu kriv? Hitro bomo našli odgovor. Kriva je priprava, kriva je nabava, krive so izdelovalnice zgornjih delov, krive so režijske delavnice, krive so montaže itd. Krivce bi po tej poti lahko iskali v nedogled, vendar je najbolj pravilen in pošten odgovor, če rečemo: KRIVI SMO VSI! Zakaj vsi? Zato, ker smo se premalo zavedali, da je od pravočasne in zadostne proizvodnje odvisen naš osebni dohodek, naši fondi, naš razvoj in naš jutrišnji dan. Morda smo tudi preveč živeli v prepričanju, da ima PEKO denarja dovolj in da je prišel čas, ko se zanj ni potrebno več boriti. Verjetno je prav takšno gledanje privedlo do tega, da smo se pre-radi izgovarjali na druge in premalo poskrbeli zato, da bi napake in težave drugih odpravljali in zmanjševali s svojimi prizadevanji. Res je, da smo pri PEKU zavzeli stališče, da se moramo spoprijeti z modo, četudi moramo zaradi tega dvakrat letno spremeniti skoraj celotno proizvodnjo, vendar druge poti najbrže nimamo, kajti za manj zahtevno in tudi cenejšo obutev so verjetno poklicana podjetja, ki se lahko zadovoljijo .z nižjimi osebnimi dohodki in manjšimi skladi. Kakorkoli že, parov letos ne bo in produktivnost, namesto, da bi narasla za 4 % kot smo predvideli s planom, bo nižja za 5 %. To pa pomeni najmanj 10 % nižja sredstva za osebne dohodke in nižja sredstva za sklade. Poudarjamo najmanj, ker pri tem prav nič ne upoštevamo prodajnih izgub, ki nastajajo zaradi prepoznih dobav, režijskih izgub, ki nastajajo zaradi prenizke proizvodnje in če hočete, tudi nezadovoljstvo, ki je več ali manj prisotno, kadar neke naloge nismo izpolnili, tako kot bi jo morali. Letošnji povprečni OD bo znašal skupno z regresom za dopust 1.800 dinarjev. Z ozirom na pogoje, pod katerimi posluje čevljarska industrija, je primeren, z oziroma na cene pa prenizek. Republiško povprečje bo znašalo okoli 2.000 dinarjev, če bi produktivnost narasla za 4 % kot smo predvideli, oziroma, če bi operativne plane redno izvrševali, bi se pogovarjali danes lahko o povprečju 2.000 dinarjev in tudi o višjih skladih kot sicer. če to pišemo, ne pišemo zato, da bi za nazaj kaj spremenili. To naj nam bo le v poduk za prihodnje leto. Plan za drugo leto je enak letošnjemu. Če ga bomo hoteli izvršiti in morda celo preseči, bo potrebno izvrševati dnevne, tedenske in mesečne naloge takoj na začetku leta in ne šele decembra ■kot letos. Janko Rozman ANDREJ PIVK — državni prvak Vsi poznamo upornega športnika iz mehanične delavnice. V sredini decembra je bila v Beogradu razglasitev vseh prvakov v avtomo-to-karting športih. Andrej Pivk je postal državni prvak v moto-crossu z motorji do 60 cm3 za leto 1972. čestitamo mu in mu želimo še veliko uspehov. Božidar Meglič Zdenko Tišier Na zborih delovnih ljudi 18., 19. in 20. decembra 1972 sta se izkristalizirali dve osnovni nalogi za našo delovno skupnost: pravočasno izvrševanje plana in zmanjšanje defekta. Na sliki: Janez Kališnik razlaga družbeni plan in spremembe pravilnikov v izdelovalnici zgornjih delov — oddelek 512. Koliko novih stanovanj v letu 1973 Marjan Markič Šport