KATOLBKEM Čudežna ozdravljenja v Lurdu. V drugi polovici meseca avgusta se je vršilo 67. francosko narodno romanje v Lurd. Pripeljalo je romarje preko 20 vlakov in veliko število avtomobilov iz vseh krajev Francoske. Bolnikov je bilo navzočih nad 300, in sicer večinoma hudo bolnih na raznih boleznih. Bolniki so se kopali v vodi, ki izvira v votlini, odnosno so bili zbrani na nosilnicah okoli lurške votline. Proti nebu so kipeli pobožni zvoki in vzdihi: molitev litanij in prošenj. Molitve in prošnje niso bile zaman, zgodilo se je v najbolj napetem trenutku več čudežnih ozdravljenj. Med ozdravljenimi je gospa Rajmunda Petronzio iz Montrouge-a blizu Pariza, rojena 8. maja 1910, poročena, mati sedemletnega sinčka. Njen mož je črkostavec, ki jo je radi bolezni zapustil pred nekaj leti. Tri leta je že bila hudo bolna, imela je tuberkulozo na ledvicah, ki ee je neprestano iirila. Zdravili so jo najodličnejši zdravniki. Petkrat je bila operirana, izrezali so ji eno ledvico. Mučile so jo strahotne bolečine; prekladali bo jo iz postelje na nosilnico, z nosilnice na posteljo. Uživati ni mogla hrane, poslednje tri mesece so jo hranili z mlekom, čajem in sadjem. Dne 5. maja je bila izvršena peta operacfja, izvršil jo je profesor Papin v pariški bolnišnici. Pomagala ni nič, od človeške pomoči ni upala ničesar več. Vse dni svojega živlienja polna pobožnosti in zaupanja v Boga, sc je zatekla k Bogu in Mariji lurški. V petek 20. avgusta so jo okopali v čudodelni vodi. V vodi je najprej začutila straene bolečine, nato pa čudovito poživljenje. Ko je prišla iz kopeli, so jo zanesli v bolnišnico. Ker ni imela nobenih bolečin, je vstala ter šla v zdravniški urad, da zabeležijo ozdravIjenje. Čez leto dni bo zdravniški urad izrekel svojo končno sodbo. — V soboto 21. avgusta se je kopala ob devetih dopoldne v čudodelni vodi gospodična Marija Tereza Desmont, uboga bajtarica, stara 44 let, ki stanuje v Suresne-u, okraj Seine. Mučila se je z jetiko več ko sedem let. Bolezen je stalno napredovala, jetika se je polastila obeh strani pljuč. Udajajoč se povse v božjo voljo, se je udeležila romanja v Lurd. Stroške za njo je plačala neka dobra gospodična. V Lurd so jo z drugimi romarji pripeljali 19. avgusta. Nezavestno so jo prenesli v bolnišnico. V soboto 21. avgusta ob devetih dopoldne so jo dali v vodo. Nenadoma se je osvestila ter čutila tako strašne bolečine, kakor da bi imela živ ogenj v telesu. Mislila je, da bo umrla od bolečin. V trenutku pa vse bolečine prenehajo. Vstala je. Iz votline je šla eama ter se oblekla. Namerava iti v misijone v Afriko, da kot služkinja pomaga redovnicam pri delu in strežbi bolmikov. — Istega dne (21. avgusta) se je ob desetih okopala v vodi gospodična Marija Navares ter takoj ozdravela od hude Pottove bolezni v hrbtenici. Istega dne je tudi ozdravela gospodična Rozina Mierge, rojena 12. julija 1902 v Ferte St. Aubein (Loiset), samska, siromašna. Bolehala je 15 let na hudih bolečinah v ledvicah in črevesju, pet let ni mogla več iz postelje. Bolezen se je tako poslabšala, da se je poslednje štiri mesece mogla hraniti samo s čajem, kavo in juho. V zelo hudem stanju so jo pripeljali v Lurd. V bolnišnici je ležala blizu postelje gospodične Desmont. Ko je videla, kako Desmontova trpi, se zdaj pa zdaj onesvešča, je gospodična Mierge prosila Marijo: »Ce si Marija Devica meni namenila ozdravljenje, ga rajši podeli njej!« Ko je Desmontova ozdravela, je tudi gospodična Mierge čutila, da more vstati in hoditi. Popolnoma sta ozdraveli obe: tista, ki je prosila, in tista, za katero je prosila. Premoč židovstva. V nekaterih državah se vpliv židovstva močno uveljavlja. Poljska ima tolikšno številko židovskih državljanov, da se njihovi prevladujoči veljavi zlasti na gospodarskem področju komaj ubranjuje. Močen je tudi vpliv židov- stva v sedanji Avstriji, osobito na Dunaju. Statistika dokazuje porast židovstva v zadnjem času. Stevilo dunajskih židov je od 6000 leta 1859 naraslo do preko 200.000 leta 1921, tako da je leta 1921 židovstvo tvorilo na Dunaju preko 10% vsega prebivalstva. Zanimiv je tudi pregled židovstva po stanovski pripadnosti. Dunajski židovi so večinoma trgovci, industrijalci, bankirji in borzijancl, in sicer jih je v teh poklicih 18.000; obrtnikov je 3000, potnikov, zastopnikov in nameščencev zavarovalnih zavodov 4000, nameščencev in delavcev 11.000, oseb akademskih in svobodnih poklicev 5000, zasebnikov in penzionistov 6000. V celi Avstriji je javnih nameščencev-židov samo 1000. Nasprotno pa je značilno dejstvo, da je med dunajskimi odvetniki 60%, med zdravniki pa 50% židov. To je značilno in hkrati jako nevarno za krščansko kulturo. Kjer žid gospodarsko prevladuje, vpliva kvarno na moralo.