G3[?@Š0@@ 2400m2 prodajnih površin delovni čas: vsak dan od 8.00 - 20.00 ure in v nedeljo od 8.00 ■ 12.00 ure I \ St. 34 (2661), leto LI »Novo mesto, četrtek, 24. avgusta 2000 »Cena: 220 tolarjev ^^OKOJNOST - Tiha in nema se vije krog mesta/ in ga objema kol ljubica Zvesta ,, Je pred dobrimi sto leti zapel mladi in zaljubljeni Dragotin Kette, otetja se že novomeška kapiteljska *lerkev in slikoviti Breg ogledujeta e enem zrcalu Krke. Idilična podoba spokojnosti. (Foto: A. Bartelj) Praznik občine Šentjernej Minister Bergauer bo odprl križišče ŠENTJERNEJ - Prireditve v Počastitev jernejevega, praznika občine Šentjernej, se vrstijo že °d sobote, 19. avgusta, in bodo Rajale do nedelje, 27. avgusta. !ako bodo med drugim danes Popoldne v Šentjerneju odprli Prenovljeni dom upokojencev, f^čer bo v farni cerkvi orgelski koncert, na prireditvenem prostoru pa koncert domačega pihal-nega orkestra. Jutrišnji dan bo v kamenju športnih prireditev in ''ečerne zabave, ki se bo zaključi-a z modno revijo in izborom JP,ss jernejevega. Gosta večera osta ansambel Cuki in plesna skupina Vivas. y soboto se bodo prireditve 2ačele že zjutraj z jernejevim Sejrnom in bodo trajale do Poznega večera ter se zaključile * ognjemetom ob polnoči. Ta an bodo med drugim razstava Sentjernejskih petelinov, sreča- nje oktetov, skupni nastop štirih pihalnih orkestrov, slavnost-, na seja občinskega sveta, podelitev občinskih nagrad in priznanj. Obnovljeno šentjernej-sko križišče in ceste bo ob 17. uri predal namenu minister za promet iri zveze mag. Anton Bergauer. Nato bo povorka, v kateri bodo sodelovala vsa društva v občini, mažoretke, konjeniki, narodne noše idr. Potekalo bo finalno tekmovanje za najmočnejšega Slovenca Martina Krpana, nastopila bosta Šentjernejski in Vinogradniški oktet, sledila bo predstavitev domačih obrti, razstava cvetja, lovskih del in trofej, ročnih del, slik, degustacija šentjernejskih vin... Ta dan bodo obiskovalce zabavali: plesna skupina Vivas, ansambel Franca Miheliča, trio Frančič, Modra kronika in še kdo. I Voda bo največje Letos poleti je že drugič močno pritisnila vročina, kakršne že dolgo ni bilo. Toplo vreme pa je, kot pravijo strokovnjaki, prvič po 50 milijonih let delno stopilo tudi led na severnem polu. Taljenje ledu naj bi bito posledica globalnega segrevanja zaradi učinka tople grede, ki je nastala zaradi prekomernega onesnaževanja ozračja. Strokovnjaki menijo, da bi morali biti nad tem šokirani, saj človeštvu grozijo poplave. Po drugi strani pa visoka vročina marsikje tudi pri nas, povsem uničila pridelke na polju in celo povzročila pomanjkanje vode. Letošnja suša je opozorila tudi na to, da je voda tista naravna dobrina, ki bo v naslednjem stoletju največje bogastvo. Zaradi vse večje prenaseljenbsti Zemlje in onesnaževanja bo vse manj zdrave pitne vode, zato hi morali že danes biti plat zvona in spremeniti svoj odnos do te za življenje pomembne tekočine ne le za človeka, ampak za ves živ svet. Varčevanje z vodo in čim manjše onesnaževanje bi morata biti skrb tako velikih kot tudi majhnih porabnikov, kot so gospodinjstva. Po nekaterih podatkih porabi vsakdo od nas v povprečju približno 150 litrov vode na dan. Čim več je porabimo, tem večje je potrebno prečistiti. Najpopolnejši filter za to je zemlja, ki pa že sedaj tako velikega bremena ne zmore več. Zaradi pomanjkanja vode in posledično zaradi slabe higiene vsako leto umre 3 milijone otrok. Ni katastrofa za človeštvo, če bo zmanjkalo nafte, ampak če bo ostalo brez pitne vode. Se sploh upamo pomisliti na to? J. DORNIŽ Nov posavski nakupovalni raj Odprli nakupovalni center Intermarket v Brežicah - V njem že sedmi Mercatorjev hipermarket v Sloveniji - Pod eno streho 41 lokalov - Poskrbeli tudi za invalide 8REŽICE - Ob obstoječem centru v Brežicah je podjetje Intermarket Commerce v petek, 18. avgusta, odprlo nov nakupovalni center. Nakupovalni center (NC) Intermarket zavzema 12.340 m2 površin, od tega je 9.842 m2 nakupovalnih površin. Okoli tretjino prostora zavzema Mercator, sicer pa je pod streho novega nakupovalnega raja svoj prostor skupno našlo 41 trgovskih, gostinskih in storitvenih lokalov, ki na dan otvoritve vsi še niso bili odprti, vendar bodo po besedah direktorja NC Intermarket Marijana Kolmana gotovo do konca meseca, decembra pa bo vrata odprl še Mcl)onald's. Sodoben nakupovalni center so projektanti in izvajalci gradbenih del zgradili v devetih mesecih, investicija pa je bila vredna 1,65 milijarde tolarjev. Poleg ponudbe prehrambenih izdelkov in izdelkov za gospodinjstvo, modne konfekcije, knjigarne in papirnice DZS, spodnjega perila, obutve,^športnih oblačil, avdio-video, TV in Hi-Fi opreme, bele tehnike, metražne tkanine, šiviljstva, fotografskih storitev in opreme se bodo kupci lahko okrepčali tudi v manjšem gostinskem lokalu, otroke pa v I. nadstropju čaka igralnica. Poskrbeli so tudi za funkcionalno ovirane obiskovalce centra. Zanje so prilagojeni nakupovalni vozički, blagajne, sanitarije in parkirni prostori. • Nakupovalni center Intermarket je odprt od ponedeljka do sobote od 8. do 20. ure, ob nedeljah pa od 8. do 12. ure. Dostopen je z dveh parkirišč in s peš potjo na njegovi zahodni strani. Skupno s parkiriščem ob že obstoječem centru je sedaj na voljo 750 parkirnih prostorov. Kot smo že omenili, je največji partner v nOvem centru Poslovni sistem Mercator. Poleg hčerinske trgovske družbe Mercator - Dolenj- I Citroen center Cikava Prodaja in servis, Avto-BH Podbevškova 6a. Novo mesto, tel 068/39 30 454 Nagradna igra SAXO! Novinarji na Otočcu za svetovne naslove v tenisu Od 27. avgusta do 2. septembra OTOČEC - Na teniških igriščih na Otočcu se bo od nedelje, 27. avgusta, pa do sobote, 2. septembra, za naslove svetovnih prvakov v tenisu merilo več kot 200 novinarjev z vsega sveta. Med udeleženci bo kar 25 slovenskih novinarjev, ki so do sedaj na skoraj vseh prvenstvih osvojili medalje, kar pričakujejo tudi sedaj. Na prvenstvu bosta nastopila tudi nekdanja novinarja in športna urednika Dolenjskega lista Jože Splihal in Bojan Budja, ki zdaj svoj novinarski kruh služita pri Slovenskih Novicah. Bojan Budja bo na Otočcu branil srebrno medaljo, ki jo je lani skupaj z novinarjem Primorskih novic Štefanom Miklavčičem v igri parov osvojil v Bonnu. Na idejo, da bi pripravili svetovno prvenstvo novinarjev v tenisu, so pred skoraj četrt stoletja prišli Italijani, ki so pripravili prvo prvenstvo leta 1978 v Benetkah, pri nas pa bo to tekmovanje zdaj že tretjič. I. V. Ob koncu tedna bo povečini sončno in hladneje. ske sta tu še dve specializirani hčerinski trgovski družbi Mercator -Modna hiša Maribor in Trgoavto Koper. Hipermarket Brežice je že sedmi hipermarket, ki gaje Merca- tor odprl v zadnjih dveh letih v Sloveniji. Na 3200 m2 površin, od tega je 2400 m2 prodajnih, je zaposlenih 59 delavcev. Kot je na otvoritvi poudaril generalni direktor Poslovnega sistema Mercator Zoran Jankovič, so ponudbo v Brežicah zaradi bližine meje skušali prilagoditi tudi hrvaškemu kupcu, sicer' pa nameravajo zgraditi še dva hipermarketa v Zagrebu in enega v Reki, hipermarket v Pulju pa je že med najbolj uspešnimi. M. 1. VABIJENl V NC INTERMARKET - S slavnostnim prerezom traku sopredsednik gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk, direktor Intermarketa Marijan Kolman in brežiški župan Vladislav Deržič (od leve proti desni) odprli trgovski objekt. (Foto: M. Z.) Združimo moči za boljši jutri Srečanje kmečkih družin PREČNA - Prvo srečanje kmečkih družin Dolenjske, Bele krajine in Posavja, ki je bilo v nedeljo na letališču Prečna pri Novem mestu, je bilo zaradi izredno vročega vremena številčno nekoliko okrnjeno. Družine, ki pa so se odzvale vabilu Strojnega krožka Novo mesto in Sindikata kmetov Novo mesto, so nagovorili novomeška podžupanja Martina Vrhovnik, predsednik Kmetijske gozdarske zbornice Peter Vrisk, predsednik Sindikata kmetov Slovenije Marjan Gorenc in predsednik Strojnih krožkov Slovenije Jože Kokovica. Slednji trije so z novomeškim sekretarjem za kmetijstvo Dragom Košakom in Jožetom Kregarjem iz Svetovalne službe Novo mesto na okrogli mizi na temo “Splošna problematika kmetijstva” odgovarjali na vprašanja in mnenja zbranih kmetovalcev. Peter Vrisk je ob tej priložnosti poudaril pomen družine in sožitja generacij za razvoj kmetijstva, izpostavil problematiko mladih družin na kmetiji in potrebo, da v prizadevanjih za izboljšanje položaja kmeta in kmetijstva stopijo skupaj r ) r'r' • i P) I csl deb,tel (V}'\ 6(f) '/00 P™'a'a TOjl.tii'«- 1 servis ■a* 07/ 30 81 118 b ŠMARJE 13 a, ŠENTJERNEJ, e- mil PAKET "DVOJČEK" (BENEFON TVVIN ♦ MOBIPLAVČEK * NAROČ. RAZMERJE MIN. 18 MESECEV) CENA: 24.900,00 SIT u n BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. PE NOVO MESTO * Zaščitite se pred krajo delnic! Odprite svoj račun pri BPH, d.o.o. Varnost 100 %! BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija), B 068/342-410 BPH, Rimska cesta 11, Trebnje, B 068/460-730 BPH, Kolodvorska ul. 4, Črnomelj, B 068/56-480 BPH, Kvedrova 28, Sevnica, B 0608/41-371 stran • Občina Žužemberk nič kriva, a dolžna stran 6: • Frelihovo vino zlato in srebrno stran 8: • Dobra ideja za dodatni zaslužek stran 9: • Okužena koruza je lahko nevarna stran II: • Izkoristili stisko devetih Iračanov stran 18: • Ko se oglasi Nuša, poje duša vse kmečke organizacije. Sicer pa so se vprašanja in mnenja sukala predvsem okoli vstopa Slovenije v Evropsko unijo in posledic tega za kmete, vloge zbornice, sindikata in zadruge v pogajanjih, glede prireje mleka in njegove cene, pitanja mladih govedi, kjer težavo vidijo predvsem v strogem in “neživljenjskem" karantenskem pravilniku in prenizki odkupni ceni mesa ter o katastrofalnih posledicah letošnje suše. Namen tovrstnega srečanja, ki naj bi postalo tradicionalno, je druženje in izmenjava izkušenj. M. Ž. DRŽAVNO TEKMOVANJE V ORANJU NOVO MESTO - Na Mestnih pjivah v Novem mestu bo v petek, 25. avgusta, potekalo 6. državno tekmovanje oračev srednjih kmetijskih šol Slovenije, ki ga pripravljata Srednja kmetijska šola Grm Novo mesto in Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije. Oranje na Mestnih njivah se bo začelo ob 9.30. REKONSTRUKCIJA DVORANE LEONA ŠTUKLJA NOVO MESTO - Dela pri rekonstrukciji dvorane Leona Štuklja v okviru Centra srednjih šol so se že začela in naj bi bila končana 20. septembra. Novomeški občinski svet je na junijski seji sprejel obvezo, da se uredi dvorano tako, da bo primerna za nastope novomeških košarkarjev v evropski su-pro ligi. Za to pa je potrebno urediti bočno tribuno, da bodo zadostili zahtevi po 2.500 do 3.000 sedežih, preurediti tla, urediti prostore za novinarje in goste ter za televizijske prenose. Dela bodo stala okoli 60 milijonov tolarjev, kar bo plačala občina na račun dolga do ČSŠ za ureditev zunanjih športnih površin, kar bodo prestavili na prihodnje leto. Dvorana bo primerna tudi za druge večje prireditve. Sedaj je 80-odst. lastnik dvorane država, 20-odst. pa občina, potem pa se bo to razmerje spremenilo glede na nova vlaganja. PODGORJE IN VINO 2000 NOVO MESTO - Društvo vinogradnikov Podgorje in Mestna občina Novo mesto vabita na prireditev Podgorje in vino 2000, ki bo v soboto, 26. avgusta, ob 16. uri na vrtu Gostišča Hrib pri Novem mestu. Za dobro razpoloženje in ples bo skrbel ansambel- Korenine. ISSN 0416-2242 9 77 416 224000 Mariborsko pismo Dobro gospodaijenje izboljšalo gozd Belokranjski gozdovi so se širili zaradi zaraščanja kmetijskih površin - Načrtno gospodarjenj* izboljšalo prirast in kakovost drevja - Do 4. septembra ogled Gozdnogospodarskega načrta Bogat radgonski sejem Otvoritev v soboto GORNJA RADGONA -Na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni bodo v soboto, 26. avgusta, ob desetih dopoldne slavnostno odprli že 38. mednarodni kmetijsko-živil-ski sejem, na katerem se bo predstavilo 1500 razstavljal-cev iz 26 držav. Kot ponavadi so organizatorji sejma tudi tokrat pripravili številne strokovne in spremljajoče prireditve. Vsak sejemski dan, razen sobote, bo posvečen določeni vsebini, ki jo bodo spremljali posveti, okrogle mize in predavanja. Med okroglimi mizami naj omenimo nedeljsko na temo “Mladi in kmetijstvo v EU -perspektive mladih”, torkovo Sindikata kmetov Slovenije, sredino Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, četrtkovo na temo “Neposredno trženje kmetijskih pridelkov in izdelkov - bolj organizirani - bolj uspešni” in sobotno o prehrani slovenskih šolarjev. Na otvoritveni dan bodo tudi velike kasaške dirke za pokal sejma, sicer pa bo vsak dan ob 18. uri zabavno glasbeni večer z različnimi ansambli. Sejem bo odprt do 3. septembra od 9. do 19. ure, zabavni program pa bo trajal do polnoči. Na sejem se lahko pripeljete tudi s sejemskim vlakom, ki bo vozil na relaciji Celje-Gornja Radgona-Celje ter ima ob odhodu in vrnitvi povezavo z rednimi potniškimi vlaki. NOVA SLOVENIJA V NOVEM MESTU NOVO MESTO - V petek, 25. avgusta, ob 18. uri bo v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu ustanovni zbor občinskega odbora stranke Nova Slovenija -Krščanska ljudska stranka. Gost zbora bo predsednik stranke dr. Andrej Bajuk, ki bo predstavil program in predvolilne aktivnosti stranke, spregovoril o delu vlade in odgovarjal na vprašanja o aktualnih političnih dogodkih. Šport ni več, kar je bil Napori, ki jih morajo prestati vrhunski športniki, so včasih tako veliki in nečloveški, da jih brez izdatne pomoči medicinske stroke nihče ne bi mogel prenesti. Kolesar, ki mora na največjih etapnih dirkah tri tedne vsak dan v tekmovalnem tempu prevoziti po več kot 200 km, ne more živeti le od krompirja, mesa in zelenjave. Podobno je v mnogih drugih športih, kjer so športniki po končani tekmi popolnoma izčrpani. Medicina pozna veliko zdravil, ki organizmu pomagajo, da si opomore od izčrpanosti. Ko gre za navadne ljudi, zdravnik te preparate brez skrbi predpiše na recept, kadar pa gre za vrhunskega športnika, je večina teh zdravil strogo prepovedana, saj je večina snovi, ki pripomorejo k regeneraciji organizma, na listi prepovedanih poživil in jih v športu smatrajo za doping. Učinkoviti preparati, ki prepovedanih poživil ne vsebujejo, so dragi in športniki do njih težko pridejo. Tudi preparati, ki na navodilih nimajo zapisanih prepovedanih snovi, včasih niso zanesljivi, kar je izkusil tudi najboljši slovenski kolesar Gorazd Štangelj, ki je z navidez povsem neoporečnim zeliščnim preparatom nevede zaužil prepovedani efedrin, slovenski olimpijski komite pa ga je zaradi tega črtal s spiska naših olimpijcev. MARJAN KUHAR, upokojenec iz Novega mesta: “Doping v športu je s tistim, kar smo mi včasih razumeli kot šport, se pravi zdrav način življenja in zdrava tekmovalnost, v popolnem nasprotju. Šport, zlasti vrhunski, je danes zgolj posel, tu pa ima denar glavno besedo, zato so tudi športniki pripravljeni za dobro uvrstitev, in s tem za večji denar, poseči tudi po nedovoljenih sredstvih, tudi za ceno lastnega zdravja. To bi bilo treba odločno preprečevati!” FRANC PAVKOVIČ, upokojenec iz Sevnice:” Slišal sem, da so Gorazda Štanglja izključili iz olimpijske reprezentance, sicer pa o tem ne vem veliko. Za mladega človeka je slabo, če jemlje poživila. Mislim, da gre v športu za velik pritisk na mlade. Vsak hoče uspeti, vendar je do uspeha upravičen le, če do njega pride na zdrav način. Drugače si naredi več škode kot koristi.” MARTIN LINDIČ, kuhar v Gostilni Žolnir iz Čemeče vasi pri Kostanjevici:” Šport in doping se ne bi smela mešati. Naj tekmuje tisti, ki deluje z zavestjo, ne pa, da s poživili dosega rezultate. Ni prav, da se nekdo trudi, drugi pa ga prehiti, ker je pač dobil svojo dozo. To je nepravično. Tisti, ki vodijo športnike, bi morali preprečiti doping." VILMA ZUPANČIČ, referentka za šport, kulturo in mladino na brežiški občini: “Ob poplavi različnih vitaminskih in sorodnih preparatov vedno težje postavljam mejo, kaj je in kaj ni doping. Poživila niso primerna ne za vrhunskega športnika ne ža rekreativca, in to že od alkohola dalje. Kljub temu nekako razumem športnike, da eksperimentirajo z različnimi preparati, ne razumem pa tistih, ki so jim pri kontroli odkrili prisotnost mamil.” JOŽE FRELIH, vinogradnik iz Šentruperta: “Slišal sem za ta primer s kolesarjem Gorazdom Štangljem. Komisija se je odločila, kot se pač je. Mislim, da je treba tudi v profesionalnem športu biti pošten in jasno reči, kaj kdo zmore po naravni poti, brez poživil in dodatkov. Športniki morajo res trdo delati za dobre rezultate in lahko pride tudi do zlorab.” SERGEJ ČAS, absolvent Visoke šole za zdravstvo iz Semiča: “Če se gremo tekmovanje po načelu ‘Zdrav duh v zdravem telesu’, potem doping ne spada v šport. Višanje kondicije s poživili ni le nepošteno, ampak tudi škodljivo za zdravje. Je pa res, da večkrat niso krivi sami športniki, ampak trenerji, ki pritiskajo na njih. Sam sem odločno priti uporabi poživil." STANE MOVRIN, upokojenec iz Črnomlja: “Pri nekaterih športih se v zadnjih letih pretirava v želji po dobrih rezultatih. Vse več se uporabljajo dovoljena, še več pa nedovoljena poživila in to predvsem v kolesarstvu in atletiki. Športniki jih uporabljajo kljub njihovi škodljivosti, predvsem pa je nevarno, ker poživila uživajo tudi mladi športniki.” ROBERT GAŠPARAC, direktor Hurwitsa iz Kočevja: “Danes je šport profesionaliziran. Če športnik ni na vrhu. ni nagrajen. Želja po uspehu, ki prinaša denar, je glavni razlog, da so se športniki prisiljeni posluževati določenih sredstev, ki so še na meji dovoljenih. Tudi sam sem se ukvarjal s športom in sem proti kakršni koli obliki dopinga. Ostro naj se ukrepa, če je športnik za to vedel ali ne. Samo tako se lahko dosežejo realni rezultati in bo šport pozitivna vzpodbuda za mlade.” STANE MIHELIČ, strojni tehnik iz Ribnice: “V večini primerov športniki vedo, s čim se prehranjujejo in kakšne snovi so v hrani. Kdor je pameten in gleda dolgoročno, se skuša izogniti uživanju vsega, kar mu utegne nekoč škoditi. Trenerji in vodstva ekip so tisti, ki jih zanimajo predvsem trenutni rezultati, prav rezultati pa so tisti, ki športnika privabljajo in premagajo, da tvega in gre do skrajne še dovoljene meje, ki pa jo je zelo lahko preseči." Ekološki spust po Lahinji Na poti od Soteske prek Podturna do Črmošnjic in Brezovice, kjer se spustimo proti Semiču, se odkrije čudovit pogled na Belo krajino, kije bila nekdaj pojem intenzivnega kmetijstva, danes pa je med ljudmi še najbolj poznana po urejenih vinogradih, zelenem Juriju in brezi. Ta je odraz preprostosti in dobrosrčnosti tukajšnjih ljudi, hkrati pa tudi pionir belokranjskih gozdov. Nekdaj so v Beli krajini prevladovale kmetijske površine. Nuja po preživetju in zaslužku je ljudi odgnala na delo v mesta, delo na kmetiji pa seje ustavilo. Vse večje bilo zapuščenih kmetij, njiv, travnikov, pašnikov. Na njihove površine so se počasi, a vztrajno začele naseljevati drevesne vrste, nastajati je začel gozd. Desno na pobočjih dinarskega masiva so se gozdovi pojavili že dolgo nazaj, na ravnini, v okolici vasi in mest, pa šele pred nekaj desetletji. Gozdovi so se razvijali, krepili, širili, v njih pa se je nenadzorovano gospodarilo. Z ustanovitvijo gozdnogospodarske enote Črnomelj, ki je zajemala gozdove v bližnji in daljni okolici Črnomlja, so gozdovi prišli pod strokovni nadzor. Gozdarji so se takoj lotili dela in izvedli prve terenske meritve. Prvi podatki so pokazali, da so gozdovi zelo podpovprečni. Nizka lesna zaloga, majhen prirastek, slaba kvaliteta, neodprtost gozdov s cestami. Potrebno je bilo načrtno gospodarjenje. Iz leta v leto seje v gozdove vlagalo vse več sredstev in strokovnega znanja, ki se je bogatilo z novimi spoznanji. Pravilen pristop se je kmalu pokazal v rasti hektarske zaloge lesa. Z njo so se višali tudi prirastek, odprtost gozdov, struktura lesne zaloge, kakovost drevja in podobno. Po več desetletjih vloženega dela bi lahko gozdove postavili ob bok marsikateri drugi enoti z daljšo, gozdarsko tradicijo. V letu 1999 je v GE Črnomelj potekala druga revizija stanja gozdov v obsegu, kot jih obravnavamo danes. Današnji gozdovi v GE Črnomelj ležijo od Ručetne vasi do Doblič, pa od Vranovičev do Debelega hriba in Židovca na površini 5464 ha. Zaradi zaraščanja kmetijskih površin seje v preteklih desetih letih površina gozdov povečala še za 10 odst. Ponovne meritve na terenu so prinesle nove podatke, nova spoznanja. Trenutna lesna zaloga v enoti znaša 236 m Vha, prirastek je nekaj manjši od 7 m3/ha, imamo 25 m cest na hektar površine. Vsi ti podatki kažejo uspešno delo belokranjskih gozdarjev. Najpomembnejše je, da so znali v ljudeh zbuditi občutek za delo z gozdom. Gozd, nekdaj izključno samo „rezervna banka“ in vedno v podrejeni vlogi poljedelstvu, živinoreji in vinogradništvu, zanje danes poleg dohodka pomeni tudi prostor, v katerem se lahko KONČNO PRIZIDEK K OSNOVNI ŠOLI GRM NOVO MESTO - Sredi septembra naj bi končno začeli graditi tako dolgo načrtovani in prepotrebni prizidek h grmski osnovni šoli Grm. Gradnja bo potekala v 2 fazah: najprej bodo zgradili 4 učilnice, nato pa še manjšo telovadnico. Prva faza bo v celoti, z opremo učilnic vred, veljala 102 milijona tolarjev, od tega so že pred leti starši in donatorji zbrali 37 milijonov tolarjev, Telekom, ki bo imel svoje prostore v kleti, bo prispeval 25 milijonov tolarjev, ostalo, se pravi 40 milijonov tolarjev, pa novomeška občina. Gradnja prve faze bo do konca leta pod streho. Po ocenah naj bi druga faza, se pravi gradnja manjše telovadnice, stala 113 milijonov tolarjev. Država naj bi prispevala desetino vrednosti celotne investicije. sprostijo, si ogledajo naravno »I' kulturno znamenitost ali pa nate" rejo nekaj gob ali kostanja. Vrednost gozda ni več samo vrednos • Vsa nova spoznanja in ciUe l* naslednjih deset let smo opredel«1 v Gozdnogospodarskem načrtu z* GE Črnomelj za obdobje od let* 2000 - 2009. Vse, ki bi se žeW podrobneje seznaniti s stanjem te* gozdov, z načrtovanimi in z opr**' Ijenimi deli, vabimo na ogled n*ef' ta, ki bo razgrnjen do 4. 9. 2000» prostorih Zavoda za gozdove, Krajevna enota Črnomelj, P°d sm -° 10, Črnomelj, vsak delavnik od '• do 15. ure. Svoje pripombe in mnenja boste lahko zapisali v knjigo pt pomb in s tem vplivali na nadaljnj1 razvoj belokranjskih gozdov.__ lesa in gozdarji bomo s pomočjo ljudi poskrbeli, da se te vrednote ohranijo. ZDRAVKO VIDIC univ. dipl. inž. Zavod za gozdove Slovenije’ OE Novo mesto VODA IZ PRORAČUNA NOVO MESTO - V proračun« novomeške občine za letošnje le*0 so za regresiranje dovoza pi(ne vode namenili 5 milijonov tolarjev-Zaradi hude letošnje suše pa so z« do konca junija za dovoz vode porabili 7,9 milijona tolarjev, v seda nji hudi vročini in suši morajo spe na veliko dovažati vodo predvsem v izsušene vodnjake nekaterih podgorskih vasi, ki še nimajo vodovoda. Sedaj ta strošek krijejo iz Pr°~. računske rezerve, na septembrski seji občinskega sveta pa naj bi sprejeli rebalans proračuna. Podobna udeležba kot lani - Manj smeti ob Lahinji NOV GASILSKI AVTO ZA OREŠJE - Prostovoljno gasilsko društvo Orešje je v soboto, 12. avgusta, dobilo novo vozilo znamke Renault Master. Slo™ nosti so se poleg gasilcev in krajanov udeležili tudi podpredsednik noyorn%*ler gasilske zveze Franc Bartolj, predsednik krajevne skupnosti Šmarjeta Pe Selak ter številni pokrovitelji in donatorji. VRANOVIČI - Podjetje Štre-kelj & Co je že drugo leto organiziralo ekološki spust po Lahinji. Ta je potekal prejšnjo soboto. Udeleženci so se lahko priključili druščini kanujev na različnih krajih. Najbolj pridni so začeli že ob 7. uri v Pustem Gradcu. Odhodi so bili tudi iz Podloga, Doblič, Kanižarice, Butoraja, izvira Krupe, Primostka, Črnomlja, Vojne vasi in Gradca. Njihov cilj so bili Vranoviči. Kot je povedal Ivan Štrekelj, so Vranoviči v centru vseh poti, ki so bile predvidene za vožnjo. Lani so udeleženci napovedali, da bo letošnji spust protesten, če IMP Livar ne bo poskrbel za ekološko sanacijo, a jim grožnje ni bilo potrebno uresničiti. Približno 200 udeležencev je pobiralo smeti ob Lahinji in sekalo podivjano rastje. Predvsem v zgornjem toku je obala Lahinje tako zaraščena, da se lahko spremeni rečni tok. Štrekelj je dejal. da ljudje še zmeraj niso dovolj ekološko osveščeni, a se stanje izboljšuje, saj je bilo letos manj smeti kot lani. Kljub temu pa so iz vode potegnili med drugim tudi pralni stroj, avtomobilska karoserija pa je morala ostati pod vodo, saj je niso mogli dvigniti v kanu. Poleg čiščenja je bil namen spusta ravno ekološko osveščanje in pa prebujanje pozornosti ljudi za osrednje vodotoke v Beli krajini. Štrekelj je dejal, da za Belo krajino ni toliko pomembna Kolpa kot sta Lahinja in Dobličica. Lahinja je najbolj onesnažena med Črnomljem in Vranoviči. Odkar deluje čistilna naprava, je nekoliko bolje, a vsa kanalizacija še ni priključena na to napravo. Poleg tega pa predstavljajo tudi industrijski odpadki velik problem. Spodbudno je, da ekološki spust podpirajo vse tri občine in da so udeleženci vseh starosti. P. MOVRIN NA MLADIH SVET STOJ! - Ekološkega spusta so se udeležili tudi otroci. (Foto: P. M.) bili 32.000 kub. metrov betona-3.600 ton armatur, 410 betonski stebrov, 240 m električnih kablpv in instalacij, 110.000 m cevnih instalacij, klimatski kanali pa s° težki 130 ton. Ob južni vpadnici v štajersko metropolo je v zadnjih dveh let*, zraslo več trgovskih hiš, med nji mi hipermarket Mercatorja i Merkurja, hipermarket Baumana-velike trgovine Obija. Stiefelkon' ga, Media Sveta in še nekaterih tr govskih podjetij. Ob vzhod n vpadnici so zrasli avtomobils saloni, prodajalne in lokali, me njimi tudi hipermarket Kovinote ne. Tako se je del mesta, kjer s bila včasih največja maribors podjetja (Elektrokovina, Metal««-Kovinar, Karoserist) spremeni enega največjih nakupovalnih sr dišč. Včasih so tu desettisoči s žili denar, zdaj pa upajo, da bo desettisoči, domači in Potro*n' iz Hrvaške ter Madžarske, po vs pu v EU pa tudi iz juga AvstnJ ' tu trošili denar ter tako omogoči ^ mestu nov zagon. Propad več ko 160 srednje velikih in velikih P jetij, ki so dajala kruh 40.000 delavcem, ter nastane novih trgovin, lokalov in s,orltv.0 nih obratov je industrijsko me* ^ spremenilo v trgovsko, turisti« in storitveno središče. Kako se bodo Mariborčanom obrestovale naložbe, bo pokaz čas. Upamo, da trgovine ne boo samevale, kot samevajo zap«s ne tovarne. TOMAŽ KŠEL* Europark v Mariboru Prej industrijsko, zdaj nakupovalno mesto MARIBOR - V Mariboru so ta teden na novo odprli vrata največjega in najsodobnejšega nakupovalnega središča Europark s skupno 95.000 kv. metri površin, v katerem je poleg Intersparovega hipermarketa še 62 specializiranih trgovin, butikov in drugih lokalov s skupno 28.000 kv. metri nakupovalnih površin. Na voljo je več kot 1.500 parkirnih mest, za otroke pa so pripravili velik igralni prostor. Poleg 6.400 kv. metrov velikega Intersparovega hipermarketa so v Europarku še prodajalne Emporiuma. Hervisa. Stiefel-koniga, Newyorkerja, Palmersa, Humanica, Modiane. Chevigno-na, Naf nafa, Big Stara, Street Ona, Sportine, Benettona, Fabia-nia, Levisa in ostale. Europark je spremenil zunanjo podobo mestnega jedra. Zrasel je na zapuščenem obrežju Drave in je najbolj izstopajoč objekt. Izkopali so 210.000 kub. metrov zemlje, za njegovo izgradnjo so pora- [Novomeška kronika ' " ——.......... ' -z POSREDOVANJE - Posredništvo je dober posel. Še posebej Ce gre za pose} med dvema mo nopolistoma. Že če z domačega etefona pokličeš številko 988, Sa pravi informacije o telefonih naročnikih, te to stane tolarja. Če si pa to pri-°sčiš iz telefonske govorilnice na pošti, kot je to v sili morala ni dan storiti mlada novome-I Profesorica, ti zaračunajo 22 nipulzov in te tako v hipu odre-° z? 440 tolarjev, z računa pa veš, da gre za “telefonski pogo or iz govorilnice s posredova-Jern’. Le kakšna je skrivnost ega dragega posredovanja, za eno katerega danes dobiš že Podobno malico? Najbrž v tem, ^aJe med lokali s hrano konku-enca, pošta je pa samo.ena in mo ji prepuščeni na milost in emilost. Bolj na slednje. PODŽUPANI I - Dasopod-uPani res pod županije nazor-? Pokazala tudi kasaška dirka, kateri so se na šentjernejskem 'Podromu pomerili dolenjski in Posavski župani oziroma pod-uPani. Dirka ni za to, da bi ka-n gostoljubje, to sodi v gostil-^0’ si je mislil domači župan Hu-°klin in, čeprav najobilnejši, Prepričljivo zmagal. Na drugo sLht0 Se^e uvrst'l župan Dolenj-‘o Toplic, na tretje prvi mož vniške občine in na četrto žu-emberški župan. Podžupani pa zasedli zadnja mesta: no-onieški je bil 5., brežiški 6., i emu pa je konj zbezljal v ji o.P jn so ga sploh izločili. onji že vedo, kdo ima vajeti v r°kah... PODŽUPANI 2 - Pravzaprav “p010/3* biti naslov te bodičke odžupani 3”. Brž ko je novomeška združena SLS+SKD 0Venska ljudska stranka z 9 etn.'ki postala najmočnejša . etn'ška skupina v občinskem etu, je zahtevala, naj se števi-0 novomeških podžupanov manjša s sedanjih 4 na 3. Jav-7n j^nvnost je, da bi se radi „ enili ZLSD-jevega Marjana oniraka. Vprašanje pa je, če .d° sedaj, ko sta njihova svet-'ka Lojze Zupančič in Leopold °lenc prestopila k Bajukovi °V' Sloveniji in je združena zi °k>činski koaliciji v “opo- • še tako odločno vztrajali ' iSvoji zahtevi. Gotovo bi jo ajjažje izpeljali tako, da se ojemu mestu odpove - njiho-®.lPodžupanja. Mislim, da bi bil djbolj realen naslov te vestičke Podžupani 4”. L na gospa je rekla. Ja so v ban- „ faAe vrste, kot bi imeli raz-Prodajo. mesta bo varnejši z Vami na kolesu! I >< >■«« >cl rx Krvi i< * SoV dasu od 11. do 18. avgusta r v novomeški porodnišnici . de: Renata Pršina iz Žužem- te' ~ ^V0- ^*aJa -*untez z Ra-s Za ' Maja, Sonja Božič iz Dol. c dadola - Lano, Vesna Mar-** z Gor. Suhorja - Anjo, Re-t^ a Kužnik iz Podlisca - Kla-- Sonja Udovč iz Goriške vasi n.l'-atjo, Greti Ratajec iz Treb-w®8a - Lano, Jasna Kranjc z 'rne - Alena, Darja Nose z g fduna - Lejo in Jureta, Janja j, Pic iz Zapuž - Evo, Bernarda 'Z Globodola - Ni-j • Nada Lipovšek iz Slepška -njna- Ljudmila Gabrijel z Gore-izp ave - Jureta, Silvia Bec ,, ekla - Laro, Monika Bobnar midega - Ano. j IZ Novega MESTA: Mate-cuKa, Ulica stare pravde 51 -I °> Karmen Barbo, Levstikova het ^*dja, Andreja Cujnik Gra-f .’ °b Težki vodi 63 - Urško, - AJ|8na *Ju'covec’ Vavpotičeva 3 tok a’ Tatjana Planinc, Ob po-u u 21 - Niko in Jožica Vlašič, aJeeva ulica 11 - Aleksa. Čestitamo! Pr, omet našega Letos naj bi opravili še zadnja zemeljska dela na cesti Dolž-Pangrč Grm - V zadnjih letih na prvem mestu gradnja vodovodov v gorjanskem Podgorju- Čaka še KS Podgrad PODGORJE - Gradnja ceste Dolž-Pangrč Grm, ki se z večjimi ali manjšimi zapleti vleče že več let, se počasi bliža koncu. Če bo vse po sreči, bodo še letos dokončno prebili traso pri Pangrč Grmu, kjer se bo cesta priključila oni, ki povezuje Pangrč Grm z Gabrjem. Vsekakor naj bi letos opravili še sto se je namreč sprožil zemeljski PODGORSKA MAGISTRALA - Vožnja po cesti z Dolža proti Pangrč Grma se za sedaj konča tik pod Pangrč Grmom. Tam sedaj gradijo veliko kamnito zložbo na mes(p, kjer seje sproži! zemeljski plaz. Letos naj bi pri gradnji te ceste opravili še zadnja zemeljska dela, prihodnje leto pa bodo vasi pod Gorjanci že povezane s prečno "podgorsko magistralo”. (Foto: A. B.) zadnja zemeljska dela na tej cesti, in to v vrednosti 25 milijonov tolarjev. Novomeška občina seje za gradnjo te ceste prijavila tudi na razpis za razvoj demografsko ogroženih območij, računajo tudi na denar iz programa celostnega razvoja podeželja in obnovo vasi (CR-POV) pa tudi na prispevek ministrstva za okolje in prostor. Na ce- Občina Žužemberk nič kriva, a dolžna Dolg za asfaltiranje ceste v KS Hinje iz leta 1994 je iz 13,7 milijona tolarjev narastel na 57*3 milijona tolarjev - Cestno podjetje se lahko usede na občinski proračun HINJE - V občini Žužemberk so se le v hinjskem koncu ljudje na zboru občanov z veliko večino izrekli za svojo krajevno skupnost, in to na območju nekdanje, ko so ti kraji še sodili v veliko novomeško občino. A bo nova krajevna skupnost prav zaradi grehov stare svojo pot začela s kaj slabo popotnico. Leta 1994 je po naročilu vodstva takratne KS Hinje novomeško Cestno podjetje asfaltiralo cesto Suhokranjski drobiž POVEZAVA - Vaščani Brezove Rebri so končno dočakali 2 km dolgo asfaltno prevleko, ki so jo te dni položili delavci CP Novo mesto. Na asfaltno povezavo med Ajdovcem in vasjo Brezova Reber so vaščani čakali vrsto let. Finančna sredstva sta prispevali država iz sredstev za demografsko ogrožena območja in občina Žužemberk. NA KONJU - Župan Franc Škufca je na nedeljski kasaški tekmi županov v Šentjerneju dosegel zadovoljivo četrto mesto. Glede na to, da je vsako leto boljši, da vse pogosteje jezdi na lipicanki in vadi s prizadevnimi člani konjerejskega društva, je pričakovati, da bo drugo leto osvajal že najvišja mesta. ANSAMBLI - Suhokranjski ansambli so se v soboto občinstvu prvič predstavili na skupnem odru. Predsednik TD Suha krajina Vlado Kostevc je že napovedal drugo srečanje prihodnje leto, glede na odzive nastopajočih ansamblov pa bo nastopajočih prihodnje leto gotovo še več. Lojze Bojane, kije odlično povezoval prvi suhokranjski festival, je pohvalil glasbenike, organizatorja in župana, ki je ves čas spremljal njihovo izvajanje. ŠKARPA - Okoli cerkve sv. Mohorja in Fortunata na Cviblju raste mogočna škarpa. Gradbeni material, predvsem kamenje, so prispevali številni krajani. Do sedaj je bilo sezidanih okoli 650 kv. metrov kamnite ograje, gradnja pa bo predvidoma končana konec leta. Lopata-Sela-Visejec-Brezovi Dol. A krajevna skupnost ni poravnala računa, ki je znašal 13,7 milijona tolarjev. Menda so se zanašali, da bo račun plačala takratna novomeška občina. Poznejši župan Koncilija naj bi to potiho celo obljubil, čeprav to delo ni bilo v občinskem proračunu, saj je bil hinjski konec in nasploh Suha krajina njegova trdna in zvesta volilna baza. Ker pa so se ravno takrat začeli odnosi v vladajoči občinski koaliciji krhati, tega niso mogli izvesti, saj so začeli županu tudi (takrat še) koalicijski partnerji iz SLS pri trošenju proračunskega denarja bolj pozorno gledati pod prste. Skratka: računa ni nihče plačal in Cestno podjetje je KS Hinje tožilo. Po pritožbi KS Hinje je sodbo novomeškega Okrožnega sodišča potrdilo Višje sodišče v Ljubljani. Sodba je pravnomočna in skupni dolg na dan 15. maj 2000 znaša 57,3 milijona tolarjev. Od tega je glavnica dobrih 13,7 milijona tolarjev, skoraj 42,6 milijona tolarjev znesejo zakonite zamudne obresti, dobrih 300 tisočakov so izvršilni stroški, dobrih 700.000 tolarjev pa pravdni stroški. Dolg je torej v šestih letih iz 13,7 milijona tolarjev narastel na 57,3 milijona tolarjev. A ga ne bo plačala KS Hinje -stare, ki je delo naročila, ni več, nova, ki je še ni, ne bo njen pravni naslednik. Vse breme pade na občino Žužemberk. Nič kriva, a kljub temu dolžna! “Dober gospodar, ki je na 760 ljudi naredil toliko dolga!” so ogorčeni na občini. Ta dolg namreč predstavlja 60 odst. vsega letošnjega proračunskega denarja, namenjenega za investicije in vzdrževanje v celi občini; celoten letošnji proračun s predvidenim zadolževanjem pa znaša 457 milijonov tolarjev. Seveda lahko tak udarec občino in vse njene načrte (pa ne samo letošnje) krepko pretrese in zamaje. In tožnik, se pravi Cestno podjetje, se kaj lahko usede na občinski proračun. “Upam, da se bomo s Cestnim podjetjem dogovorili za odloženo plačilo, plačilo na obroke ali kaj podobnega,” pravi žužemberški župan Škufca. A. BARTELJ POPRAVEK V prejšnji številki Dolenjskega lista smo pod sliko osem hektarskega Zagraškega loga pomotoma zapisali, da bodo s Stranj prepeljali kozolec, krit s slamo. V resnici bo to hiša, ki jo bodo prepeljali v sodelovanju z zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine. Pomotoma pa smo zapisali tudi ime škocjanskega župana Povšiča, kije Janez in ne Franc. Za napaki se opravičujemo. NOVO DRUŠTVO ZA CELIAKIJO NOVO MESTO - Slovensko društvo za celiakijo iz Maribora bo septembra v Novem mestu ustanovilo svojo dolenjsko podružnico. Celiakija je kronična bolezen tankega črevesja, ki se običajno razvije pri dojenčkih med 6. in 18. mesecem starosti. Bolniki ne smejo jesti pšenice, rži, ovsa in ječmena. Slovensko društvo za celiakijo iz Maribora ima svoje podružnice že v Celju, Ljubljani, Ilirski Bistrici in Slovenj Gradcu. V svojem letnem zborniku svoje člane obvešča o vplivu prehrane na razvoj bolezni, o novih diagnostičnih metodah, poroča o družabnih srečanjih in objavlja recepte. plaz, kar je gradnjo ne samo upočasnilo, ampak zaradi gradnje velike kamnite zložbe, ki bo na tem mestu pod Pangrč Grmom varovala cesto pred nadaljnjimi proženji, tudi podražilo. Cesta Dolž-Pangrč Grm je najzahtevnejši odsek “podgorske magistrale", ceste, ki bo prečno povezala kraje pod Gorjanci od Dolenjskih Toplic, preko Uršnih sel, Podgrada, Dolža, Gabrja, Suhadola, Tolstega Vrha do Orehovice, Vrhpolja, Bana in Kostanjevice. Ta povezava je bila vsaj delno že leta 1991 v programu razvoja demografsko ogroženih območij v takratni novomeški občini. Program, v katerem sta bila na prvem mestu oskrba s pitno vodo in grad- nja cest, se izteka. Tako je s pitno vodo iz javnega vodovoda oskrbljena krajevna skupnost Gabrje (razen Gabrske gore), iz skupnega novomeško-šentjernejskega vodovoda z vodohranom na Tolstem Vrhu se napajajo vasi na obeh straneh te vinorodne gorice. Z nedavno priključitvijo Iglenika so zaključili gradnjo vodovoda v KS Dolž; od tu naprej bo najprej vodovod dobil Veliki Cerovec v KS Podgrad, potem pa iz drugih virov še ostale vasi v tej krajevni skupnosti. Letos naj bi položili cevovod in zgradili črpališče za vodovod La-kovnice-Koroška vas. V gradnji je vodovod Hrušica-Hrib pri Orehku, ki bo služil 211 prebivalcem, vrednost investicije pa je 70 milijonov tolarjev; vodovod bo zgrajen prihodnje leto. Graditi so ga začeli že pred leti, ko so zvrtali vrtino, a so dela zaradi pomanjkanja denarja ustavili. a B GASILSKA OLIMPIADA - Prostovoljno gasilsko društvo Kamence je minuto soboto pripravilo šesto gasilsko tekmovanje za Sitarjev pokal. Devetnajst moških in enajst ženskih ekip seje pomerilo v suhem gašenju in štafetnem teku. Prvo mesto med moškimi je zasedla ekipa PGD Rova pri Domžalah, drugo PGD Štrekljevec in tretje društvo s Keblja pri Oplotnici. Med ženskami so bile najboljše predstavnice iz Hajdoš, drugouvrščena ekipa je bila iz PGD Petrova vas in tretja iz PGD Stranska vas. (Foto: B. A.) NA MORJ U JE LEPO - Veliko otrok se je naučilo plavati, nekateri so premagali strah pred vodo, drugi pa so le raziskovali morsko obalo. Najtežji odsek “podgorske magistrale” NOVA MRLIŠKA VEŽICA - V vasi Žvirče v Suhi krajini so v nedeljo, 20. avgusta, odprli novo mrliško vežico, ki so jo vaščani prizidali k leta 1971 zgrajeni podružnični cerkvi sv. Maksimiljana. Z deli so začeli pred dvema letoma, nato pa je gradnja zastala. Tedanja krajevna skupnost Hinje ni imela sreče z izvajalcem gradbenih del. Občina Žužemberk je skupaj z gradbenim odborom, v katerem se je izkazal Jože Papež z Žvirč, leta 1999 nadaljevala z delom in začeto investicijo z denarno in fizično pomočjo krajanov letos tudi zaključila. Mrliško vežico je blagoslovil župnik Ciril Murn, svojemu namenu pa jo je predal žužemberški župan Franc Škufca, ki se je zahvalil vaščanom in gradbenemu odboru. Celotna investicija je stala okoli 10 milijonov tolarjev, k pocenitvi gradnje pa so prispevali tudi delavci javnih del Za kulturni del programa so poskrbeli pevci moškega pevskega zbora Prima pod vodstvom Aleša Makovca in recilatorka, vaščani pa so pogostili goste, izvajalce det in domačine, ki so v nedeljo v velikem številu prišli na Žvirče. (Foto: Slavko Mirtič) Novomeško območno združenje Rdečega križa zadovoljno* z letovanjem na Debelem rtiču - Prvič ni bil zavrnjen nihče od prijavljenih otrok - Želijo si nazaj dom v Fazanu NOVO MESTO - Letošnje poletne počitnice se je morja in sonca, žal so nekateri imeli tudi malce manj prijazno vreme, naužilo 387 otrok, starih od 7 do 12 let. Organiziralo jih je Območno združenje Rdečega križa Novo mesto. V Mladinskem zdravilišču in okrevališču RK Slovenije na Debelem rtiču seje letovanje zanje začelo 13. juljja, po štirih izmenah po 10 dni pa se je zaključilo v torek, 22. avgusta, ko se je domov vrnila zadnja skupina. “Prijave za letovanje smo zbirali po vseh osnovnih šolah v šestih občinah s širšega dolenjskega območja, prednost pa so imeli otroci z zdravstvenimi težavami in iz socialno ogroženih družin. Letos prvič ni bil zavrnjen nihče od prijavljenih otrok,” je povedala sekretarka novomeškega območnega združenja Barbara Ozimek. V vsaki izmeni je otroke vodilo osem vzgojiteljev in en pedagoški vodja, tako da je skupno sodelovalo kar 32 vzgojiteljev, večinoma študentov pedagoških smeri, in štirje pedagoški vodje, ki so učitelji in vzgojitelji z dolgoletnimi izkušnjami dela na letovanju. “Vzgojitelji in pedagoški vodje so za otroke pri- pravili tudi spremljevalni program, ki je iz leta v leto kakovostnejši. Obsegal je likovne in literarne delavnice ter športne aktivnosti, seveda pa je bil glavni poudarek na kopanju in učenju plavanja,"je program opisala sekretarka. Vse izdelke, ki sojih na letovanju naredili otroci, bodo jeseni razstavili na posebni razstavi in s prodajo tako zbirali sredstva za socialno ogrožene otroke. Da so otroci tudi letos letovali s čim nižjimi prispevki, so pomagali ZZZS, MO Novo mesto, občine Šentjernej, Škocjan, Mirna Peč, Dolenjske Toplice in Žužemberk ter krajevne organizacije Rdečega križa. Šlednje so omogočile, daje 21 otrok letovalo brezplačno, 43 otrok je prispevalo znižan najmanjši prispevek, ki je sicer znašal od 10 000 tolarjev dalje in je bil določen glede na dohodke v družini. “Na Debelem rtiču smo sedaj letovali drugo leto. Sicer je tu zelo lepo, vendar zelo pogrešamo naš dom v Fazanu v Luciji pri Portorožu, ki bi dolgoročno predstavljal tudi ugodnejšo in cenejšo rešitev za naše otroke. Novomeški Rdeči križ ga je uporabljal kar 40 let, danes pa je dom v zelo slabem stanju, delno se že ruši in je potreben temeljite prenove. Njegova usoda je sedaj v rokah piranske občine, naših šest občin, ki so sicer lastnice doma, pa je že dalo vlogo za odkup zemljišča okoli doma, ki pogojuje tudi adaptacijo doma. Obstoj doma je odvisen od urbanističnega načrta, ki ga piranska občina mora še sprejeti," je povedala Barbara Ozimek, m Ž. Morske radosti za 387 otrok VWflH j 2 i\l 1 AŠJ KI O 3 Č J JN KMtafc II Sprehod po Metliki Kaj bo z domačo obrtjo? Na domačiji, ki jo vodi Boris Raztresen v Jankovičih že 7. prireditev Platno, pesem, pisanice - Domača obrt ima premalo podpore - V Evropi bo še slabše JANKOVIČI - Na prireditvi, ki je potekala prejšnji petek in soboto, je domačija Raztresen poleg sejma domače obrti in kulturnega programa pripravila tudi pogovor o domači obrti, v katerem je sodeloval tudi član kabineta ministra za kmetijstvo Boris Grabrijan. Udeleženci pogovora so ugotovili, da je domača obrt v Sloveniji zapostavljena. Pogovora seje udeležilo 13 pred- bi morali registriranje na področ- stavnikov domače obrti iz cele Slovenije. Gostitelj Boris Raztresen je dejal, da ima domača obrt že zdaj premalo podpore in da bo v Evropi še slabše. Udeleženci so se pritoževali zaradi 19-odstotne stopnje davka na dodano vrednost, ki velja za njihove izdelke. Zaradi tega morajo postaviti nižjo osnovno ceno, kot si jo izdelek zasluži, saj potem davek in marže trgovcev precej zvišajo ceno. Grabrijan je udeležencem dejal, da bi se morali organizirati v lobij ali sindikat, s čimer bi postali enakovrednejši partner državi. Sporen je tudi naziv samostojni podjetnik. Država obravnava vse s tem nazivom enako in ne upošteva, da tisti, ki se ukvarja z domačo obrtjo, porabi več časa za izdelek kot tisti, ki dela serijsko. Poleg tega domača obrt ni dobičkonosna. Udeleženci so bili zato mnenja, da ju domače obrti urediti drugače, predvsem pa bi morali poenostaviti birokratske zadeve. Grabrijan je dejal, da bi lahko več odgovorov ponudili predstavniki ministrstva za drobno gospodarstvo in turizem, a ni bilo nobenega na prireditvi. Raztresen je dejal, da se država ne zanima za domačo obrt. Ravno letos se je prijavil na razpis tega ministrstva, ki je ponujalo sofinanciranje turističnih prireditev, a so ga zavrnili, čeprav je izpolnjeval vse pogoje. Kljub takim težavam je prireditev uspela. Obiskovalci so si lahko v petek in soboto ogledali sejem domače obrti, v petek zvečer pa je bilo poskrbljeno tudi za kulturni program z več kot 50 nastopajočimi. Predstavilo seje Kulturno društvo Jevnica pri Litiji in Kulturno društvo Božo Račič iz Adlešič. Za domače dobrote sta poskrbeli PODPIS POGODBE - Metliški osnovnošolci kmalu ne bodo več hodili v šolo v dveh izmenah. (Foto: P. M.) ■w Sola bo dobila prizidek Dela bodo predvidoma končana do leta 2001 - Konec dvoizmenskega pouka METLIKA - Župan občine Metlika, Slavko Dragovan, in direktor Begrada Črnomelj, Franc Panjan, sta prejšnji petek podpisala pogodbo o izgradnji prizidka k osnovni šoli Metlika. Ravnatelj šole, Jože Mozetič, je dejal, da bodo lahko zaradi novih prostorov odpravili dvoizmenski pouk in zagotovili boljše razmere za devetletko, ki so jo začeli izvajati že v šolskem letu 1999/2000. Z deli bodo začeli 1. septembra letos in predvidoma končali 30. junija 2001. Delno bodo posegli tudi v sedanjo šolo, z vsem skupaj pa bodo pridobili osem učilnic, knjižnico, kuhinjo, jedilnico, večnamenski prostor in sanitarije prirejene za razredno stopnjo. S podpisom pogodbe so se tako končala dolgoletna prizadevanja za rešitev prostorske stiske v metliški šoli. Gradnja bo stala približno 258 milijonov tolarjev, od tega bo ministrstvo za šolstvo in šport prispevalo okrog 144 milijonov, ostalo pa občina Metlika, kar je, kot je dejal župan, relativno visok znesek za njihov proračun. V ceno ni všteta oprema, za katero bo razpis v letu 2001. Direktor Begrada je ob podpisu pogodbe dejal, da je postal za Be-grad investicijski delež v Beli krajini pomemben in da se tudi tukaj izboljšuje stanje na področju investicij. Gradnja šole bo sicer prinesla nekaj težav pri izvajanju pouka, a so, kot je dejal ravnatelj, vse pripravljeni sprejeti. P. MOVRIN DRUŠTVO UPOKOJENCEV SEMIČ VABI SMUK PRI SEMIČU - Društvo upokojencev Semič bo v soboto, 26. avgusta, na Smuku slavnostno razvi-ly svoj prapor. Ob tem bodo pripravili kulturni program, v katerem bo nastopil ženski pevski zbor iz Semiča in semiški osnovnošolci, poskrbljeno pa bo tudi za ples. Prireditev se bo začela ob 11. uri. Brezplačni prevozi z avtobusi so zagotovljeni. Vabljeni vsi člani in njihovi prijatelji. UDARNIŠKO DELO - Člani Eko društva Krupa iz vasi Krupa in Moverna vas so pred dnevi z ročnim orodjem čistili razvaline krupskega gradu. Seveda so vsa dela opravili po navodilih Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, pravijo pa, da bodo tudi v prihodnje vzorno skrbeli za ostanke gradu, da jih ne bi znova zaraslo. (Foto: M. B.-J.) društvi kmečkih žena iz Gribelj in Adlešič, program pa je povezoval Toni Gašperič. Slavnostni govornik je bil tudi tokrat državni svetnik, Branko Matkovič. P. MOVRIN Novo staro kopališče ob Lahinji Prvič odprto leta 1935 ČRNOMELJ - Staro kopališče blizu črnomaljske veterinarske postaje je začela lani čistiti skupina 20 Črnomaljcev na pobudo Tončke Geltar, najstarejši udeleženec je bil star 80 let. Pred tem so morali dobiti dovoljenje Rdečega križa, kije lastnik parcele, na kateri je kopališče. Skupina je svoj podvig proslavila prejšnjo nedeljo, ko so odprli kopališče za vse ljudi, čeprav niso še vsega naredili. Vodja skupine Stane Lozar je dejal, da so začeli čistiti zaradi čustvene navezanosti, saj so se nekoč tukaj kopali. Poleg tega praznuje kopališče letos 65. obletnico odprtja. Ker je bil prostor zelo zaraščen, so morali najprej posekati drevje, iz katerega so potem naredili klopi in mize ter stopnice za v vodo. Lahinja je tukaj primerna za kopanje, saj je njen zgornji tok čist. Na kopališču so uredili tudi kurišča. Prostor tako ne bo uporaben le poleti za kopanje, ampak tudi za piknike in sprehode. Lozar je dejal: "Na to kopališče so Črnomaljci pozabili, ko so začeli hoditi na Kolpo.” Še danes so vidni ostanki otroškega bazena in stebri restavracije, ki je zaživela z letom 1935. Če bo skupina zbrala še več denarnih sredstev, bodo kopališče še bolj obnovili. Morda bodo uspeli napeljati tudi elektriko. Vsekakor pa imajo v načrtu postavitev brvi, ki bi prebivalcem z druge strani Lahinje skrajšala pot do kopališča. Brv je bila tam tudi v preteklosti. P MOVRIN “TUČENJE LANU" - Društvo kmečkih žena Adlešiči je v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo Črnomelj prejšnjo nedeljo pripravilo prireditev Od bilke do platna. Obiskovalci so si lahko ogledali in poskusili "tučenje" lanu in izdelavo domačega platna. Na začetku so se predstavila sodelujoča društva, in sicer pevska skupina iz Kresnic, Društvo kmečkih žena Bela krajina, iz Adlešičevpa so nastopili Mladi piskači, tamburaši in turistično društvo. Sodelujoči so ob koncu nastopili še v kulturnem programu. (Foto: P. M.) Belokranjska šola za pse Belokranjski štirinožci se lahko šolajo v Kinološkem društvu Črnomelj - Danes so metode učenja nenasilne ČRNOMELJ - Šolan pes lahko svojemu lastniku prihrani mnogo težav, poleg tega pa še poskrbi za njegovo obrambo. Edina belokranjska šola za pse deluje v Črnomlju v okviru črnomaljskega kinološkega društva, kjer gre pes skozi več stopenj šolanja. V društvu imajo tudi svojo tekmovalno skupino. Lastniki psov oziroma njihovi vodniki se na začetku šolanja najprej s pomočjo predavanj in videa seznanijo, kako naj pristopijo k psu, kaj pes potrebuje in kako bo potekalo šolanje. Temu sledita mala šola za pse in potem šele pravo šolanje. Za učenje poskrbijo štirje inštruktorji, ki so opravili izobraževanje v sklopu Kinološke zveze Slovenije. Kot je povedal vodja šolanja, Janez Stepan, je treba začeti z učenjem psa tisti dan, ko ga pripeljemo domov, v malo šolo pa se lahko pes vključi pri šestih do sedmih mesecih. S pravim šolanjem začne pes pri enem letu starosti. Najprimernejši za učenje IZLET NA ŠTAJERSKO SEMIČ - Društvo vinogradnikov Semič obvešča člane, da organizira izlet na Štajersko 2. septembra. Prijave sprejemajo do 29. avgusta oz. do polne zasedenosti avtobusa. Odbor ODLIČEN UČENEC - Skakanje čez ovire je le ena od veščin, ki se jih naučijo psi v šoli. (Foto: P. M.) so nemški ovčarji, dobermani in rotvajlerji. To so tudi t.i. delovni oziroma službeni psi. Zanimivo pa je, kot je povedal Stepan, da so po raziskavah najpametnejši kodri, ki jih ima večina ljudi le za hišne pse. Pri šolanju je pomembno, da je s psom vedno ista oseba. Danes se za učenje uporablja nenasilne metode. Psa je treba stimulirati z raznimi igračami ali pa ga vodnik nagradi z najljubšo hrano. Najbolje je, če je vodnik mlajši, saj učenje zahteva veliko gibčnosti od psa in vodnika. Tudi otroci, starejši od deset let, so lahko vodniki, a ne za vse pasme. Črnomaljska šola za pse ima od letos novo vadbišče, narejeno po evropskih predpisih, in sicer v prostorih bivšega vojaškega skladišča pri t.i. Vražjem kamnu pri Črnomlju. Sedmega septembra bodo organizirali regijsko prvenstvo Dolenjske in Bele krajine. Na njem pa bo sodelovala tudi tekmovalna skupina Kinološkega društva Črnomelj. P. MOVRIN OBISK SEJMA V GORNJI RADGONI ČRNOMELJ - Kmetijska svetovalna služba Črnomelj in Govedorejsko društvo Črnomelj organizirata ogled živilskega sejma v Gornji Radgoni. Ogled bo v četrtek, 31. avgusta. Odhod bo ob 6. uri izpred grada v Črnomlju. Vse ostale informacije lahko dobite na Kmetijski svetovalni službi na številki 56 210. Razvaline spomin na mogočen grad Člani Eko društva Krupa so ročno očistili razvaline krupskega gradu - O njegovi mogočnosti žal pričajo le še ostanki tlorisa - Kaj se skriva v kleteh? - Zanimiva zgodovina STRANSKA VAS - V semiški občini se še veliko ljudi spominja gradu Krupa, kije stal na ravnici v Stranski vasi pri Semiču. Kako tudi ne, saj je do poletja 1942, ko so ga požgali partizani, veljal za enega pomembnejših in mogočnejših v Beli krajini. Mnogi še vedno z bolečino v srcu pripovedujejo, kako je še dobra dva tedna v gradu tlelo in se kadilo iz ruševin. Ne čudi torej, da so se člani Eko društva Krupa odločili, da očistijo razvaline in predstavijo sedanjim rodovom vsaj delček tistega, kar je ostalo od gradu, ki je močno zaznamoval belokranjsko zgodovino. Zgodovina gradu Krupa, ki je V Valvasorjevem času je bil grad dobil ime po bližnji istoimenski reki, je dolga in pestra. Njegovi začetki sicer niso znani, v zapisih geografa in zgodovinarja Ivana Simoniča z bližnjega Vinjega Vrha pa je mogoče zaslediti, da je bil bržkone zgrajen že ob koncu 12. stol. Po Valvasorju pa so bili njegovi prvi lastniki gospodje Krup-ski, ki so izhajali iz rodbine grofov Blagajev. V dolgih stoletjih je grad zamenjal več lastnikov, med njimi so bili tudi Ortenburžani, grofje Celjski, Burgstalli, Auerspergi. Leta 1904 je baron Artur Apfaltrern prodal grad gradaškemu poštarju Juliju Maceletu in metliškemu hotelirju Danijelu Makarju. Leta 1918 sta ga kupila brata Anton in Ivan Zurc, še istega leta pa ga je prevzel Ivanov sin Josip, trgovec iz Semiča, kije bil zadnji grajski lastnik. še peterokraka stavba, v 18. stol. pa so ga predelali v štiritraktno enonadstropno stavbo z arkadnim notranjim dvoriščem in okroglimi stolpi na vogalih. Po vojni so domačini porabili grajske razvaline za gradnjo hiš in gospodarskih poslopij, na pogorišču pa je bil celo drobilec kamenja, s katerim so pripravljali material za bližnjo cesto. Potem je pičle ostanke gradu začelo zaraščati ne le grmovje, ampak tudi drevesa, saj se jih skoraj pol stoletja ni nihče dotaknil. Prizadevne člane Eko društva Krupa pa je motilo, ker na grad opozarja tudi tablica ob kraški učni poti, ki vodi tod mimo, obiskovalci pa so lahko “občudovali" le goščavo. “Zato smo se že lani dogovorili z Miro Ivanovič z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto in s semiško občinsko upravo, da bomo očistili razvaline. Letošnjo pomlad smo posekali drevesa in odstranili grmovje, Jože Plut pa je po navodilih zavoda z gradbenim strojem previdno postrgal nesnago," je pojasnila predsednica Eko društva Anica Absec. Tako so odkrili tloris gradu in zid, ki pa ga žal ni ostalo veliko. Izmerili so, da so zunanje stene gradu, kije bil kvadratne oblike, merile 45, dvoriščne pa 29 metrov. “Na zavodu bodo ugotovili, v kolikšni meri so ohranjene kleti in ali bi jih bilo mogoče celct očistiti in odpreti za javnost. Tudi o tem, kakšna bo nadaljnja usoda razvalin, se bomo dogovarjali z zavodom, vendar bi v našem društvu radi, da se zaščiti in ohrani vsaj to, kar je ostalo od gradu, ki je bil pomemben del zgodovine Bele krajine," pravi Abščeva. Od nekdaj mogočne grajske posesti je namreč do danes ostalo le malo: ni več ne zidanih grajskih svinjakov, ne iz kamna zgrajenega grajskega kozolca, ne grajske cerkve sv. Ane. Stoji le še veliko, a propadajoče poslopje nekdanje grajske žitnice. M. BEZEK-JAKŠE ZAVIST - Metličani so dobili nov povod za nevoščljivost Črnomaljcem. Ti imajo v vladi finančnega ministra Zvonka Ivanušiča, v poslanskih klopeh sedi njihov župan Andrej Fabjan, pa tudi državni sekretar Martin Jaklič je bil kar nekaj časa Črnomaljec. Zdaj bodo seveda poskušali tudi Metličani zriniti v vlado koga izmed svojih občanov, saj se nočejo od- povedati boju s Črnomaljci. Tako bo nazadnje slovenski vrh morda sestavljen iz samih Belokranjcev. SLOVES - Metličani so prim; ditvi Pridi zvečer na grad posvetili veliko medijsko pozornost. Vabilo na prireditev si lahko ogledamo tudi na nacionalni televiziji tik pred dnevno osrednjo informativno oddajo, in sicer v oglasu, v katerem so naštete razne prireditve. Najbrž so Metličani podrobno preučili gledanost nacionalne televizije in ugotovili, da ima ta največ gledalcev ravno v tem času. ZADNJIČ PRIDI ZVEČER NA GRAD METLIKA - V sklopu prireditve Pridi zvečer na grad bo v soboto, 26. avgusta, ob 20. uri koncert, na katerem bo nastop'1 Big band Krško s solistko Andrejo Zupančič. To bo tudi zadnji večer te poletne prireditve. ČrAomaljskTdrob^] KOLPA - Črnomaljci se očitno zelo radi vozijo v dolgih kolona po vročini. Medtem ko imajo do Kolpe le nekaj kilometrov, se raje vozijo na morje, pa čeprav le za en dan. Tako v Kolpi uživajo ljudje z druge strani Gorjancev in ko pride tujec, lahko hitro pomisli, da spada obkolpski del k Ljubljani, saj mu 'to dokazujejo avtomobi -ske registrske tablice. POLEPŠANJE - V Črnomlju so živahno pobarvali prizidek osnovne šole Loka in novo športno dvorano, na cerkvi imajo bakreno streho, le glavni vir denarja, banko, pa še zmeraj skrivajo za dolgimi cunjami. Morda pa bo izza teh prišlo kakšno presenečenje. LAHINJA - Skupina Črnomaljcev je očistila nekoč priljubljeno kopališče, ki se imenuje Fabjano-va pristava. Za zgled bi si jih lahko postavil marsikdo, ki vztrajno odmeta smeti v bližini Lahinje. Eni tako spreminjajo Lahinjo v kopališče, drugi pa v smetišč®-Upajmo le, da bodo prvi zmagah, drugi pa bili kaznovani. KONEC POLETJA V ČRNOMLJU ČRNOMELJ - Z duom Ala-lake z Dunaja seje prejšnji Pete^ končala prireditev Poletje Črnomlju. Duo sestavljata du najski saksofonist Sigi Finke' i Senegalec Keba Cissikho, ^ igra na afriško harfo ali koro-uro in pol trajajočem nastop sta predstavila kombinacij tradicionalnih afriških Pesrn.^ starega pripovednega 'zroClp0 afriških kraljev in jazz glasbe. ^ je bil prvi nastop dua Alalake Sloveniji. Ob zadnjem koncer se je gostiteljica Ksenija Kba zahvalila sodelavcem in P° . viteljem ter že napovedala P hodnjo sezono Poletja v Črno lju. Semiške tropine ŽUPNIK - Medtem ko Semičani ne slovijo kot dobri P'8'^ to ne velja za njihovega župu'. Ta zelo rad plove z barko P° dranskem morju. Semičani se to bojijo, da se bo nekoč odl° ^ in ne bo več prišel nazaj. kaf bila seveda velika škoda. Vsaj • se Je letos si lahko oddahnejo, saj njihov župnik že vrnil. , Med'" USPEH - Medtem ko se t čani in Črnomaljci že dolgo gajo, pa oboji pozabljajo na jo občino - Semič. Ta se tako ko v miru razvija: Iskra je l°\., invalid ske delavnice, vodovod v nck8^ vasi pa še njihova skupina D®* Fox je postala najuspešnejša kranjska skupina. Torej vs® .er po že dolgo znanem izreku: >J se prepirata dva, tretji dobi ima.” DOLENJSKI LIST Sl. 34 (2661). 24. avgusta 2(H’Ji Drobne iz Kočevja nikoli VSEM PRAV - V teh dneh so asfaltirali pešpot od Ro-e ceste do parkirišča ob blokih J'Tesarski ulici. Takšno ureditev hžnjice do centra mesta sije večina tamkajšnjih stanovalcev želela Ze več let. Makadamska pot ni ntotila le žensk z visokimi petami, ntarveč domala vsakogar, kije sto-P, P° njej v času, ko je deževalo. el|ke luže, ki so se naredile na Poti, so dopuščale le dve možno-stl: ali je človek stopil v lužo, da je Prišel na drugo stran, ali pa jo Je nbšel po razmočeni in blatni rati ob poti. V vsakem primeru se mu ni pisalo nič dobrega! Tisti, ki So pot uporabljali vsakodnevno in Vcasih tudi večkrat na dan, so zato asfaltiranje poti toplo pozdravili -s tem pa samo še bolj razhudili 'ste, ki takšna dela označujejo za Razmetavanje občinskega denarja, Ces da je v občini veliko večjih Ptoblemov, kot so od časa do časa °kri in umazani čevlji. J 2! JXJ A š I rJ OBČI JXJ ttt&t Ribniški zobotrebci SEKSI ŽUPAN - Ko sem ob vojem zadnjem obisku v Ribnici upino domačinov pobarala, kaj V- ^'Enici novega, so mi prej °žno kot jezno odgovorili, da je se po starem. Na moje vztrajanje, a se nekaj že mora dogajati, so 1 zagotovili, da se za navadne entljane ne dogaja nič takega, ar bi bilo vredno omembe. “Žu-Pan bi moral pasti!” je v pojasni-ln potrditev vsega izrečenega ratko zaključila neka občanka, endar pa bi Ribničani ne bili Rib-' ani, če ne bi tudi resnih stvari usali obrniti na šalo. Tako je ne-1 uaš moški sogovornik ob ob-^apkini izjavi pojasnil, češ da ta "Pa nobene veze z županovim c orP ali politiko, marveč da le raža občankino željo, da bi župa-a Podrla”. "Naš župan ji je tako seh° V^e^’ k' Sa rada imela pod °J - v postelji, seveda!” je še rtstavil in s tem dokončno preus-let i t0^ kritičnih pripomb, ki so e na župana in njegovo županovanje v šaljive vode. ZADETEK V POLNO-Social-emoHratom ne gre oporekati iz-ajdljivosti. Dokaz za to je tudi ap, ki so si ga izbrali za začetek °Je predvolilne kampanje v Rib-Cl_- Kdaj le je v Ribnici več lju-i’, ne na dan sejma suhe robe te °knčarstva?! Prva nedelja v sep-Ptbru, ko se bo na stadionu na Barju na nekakšnem festivalu o,eca'a socialdemokratska srenja ^ovenije z Janezom Janšo na če-• Jc zato, pa če gre za uradni ali uradni začetek boja za volivce, s rani sacialdemokratov nedvo-P° zadetek v polno! dan, Prvo skupno taborjenje s Francozi Pred dvema letoma ponovno obujeno taborniško društvo iz Kočevja je letos izpeljalo kar dva tabora - Vedno večje zanimanje otrok zahteva kadrovske okrepitve DOL - V kantpu v Dolu ob Kolpi v kočevski občini so v torek zaključili svoje prvo skupno taborjenje kočevski taborniki in skavti iz francoskega Halluina. Za člane društva tabornikov Rod rjavega medveda iz Kočevja je bilo to že drugo taborjenje v Dolu, vendar pa je bilo za razliko od lani letošnje taborjenje izredno dolgo, saj je trajalo kar dober mesec. Društvo tabornikov Rod rjavega je v času vse večjega vračanja ljudi ^,Cka ’ PRERAŠČA GOZD -še UP'no danes na naših cestah le 'zredno redko videnega, nekoč dobro poznanega fička, ki že a dom uje ” na prostoru le nekaj lia r°V °d glavne ceste med Ljub-km°t 'n ^'bnico v Žlebiču, bo on ° uPrerasel gozd. S ceste ga je ue Zl,‘ sa,no še zato, ker iz narav-bi2° Ze*Xn-la izstopa njegova bela le)j ,a' Ec so se mimoidoči pred ga Se spra^evad, zakaj zapuščene-v°zda ne odstranijo, pa se jim tam*" VsiV“je misel, da je fičak bo 1 sv.0J',n namenomMorda nim a °bčina, ki očitno še ščph- °^°^a 0 ravnanju z zapu-jih >>n‘ Vozdi• v svojih prizadevan-to Za dtristični razvoj tržila tudi st-!!a/avn jutranjih urah, med 2. in 7.30, U radel usnjeno moško motoristično Jakno s ščitniki. Med delom jo je 'rnel obešeno v garderobi diskoteke. ROTACIJSKA LUČ - Med 16. in avgustom je neznanec v Velikih 17. msnicah na parkirnem prostoru elovišča Vodnogospodarskega podjetja Novo mesto vlomil v kabino de-ovnega stroja in ukradel rotacijsko Uc' aEri varovalke za cevi in milo. v h lNlL SKUTER - Policija še ednoišče storilca, kije 16. avgusta Jntraj na Maistrovi ulici v Brežicah Pred stanovanjskim blokom ukradel Z „ enjeno kolo z motorjem “sku-l®r ’ zr>amke Piagio Typhonn, letnik 96, črne barve, številka šasije 258114. Zraven sta izginili tudi dve vozniški dovoljenji lastnikov E. M. in *-• E. Razrezane pnevmatike - ..ed 14- in 15. avgustom je na parkir-s u v bližini pokopališča v Pobrežju a treh osebnih avtomobilih razrezal Se štiri pnevmatike, enemu pa zadnjo. ODTRGANE LETVE VRGEL V OLPO- Na parceli v Pobrežju, kjer '[Pa lastnik J. K. iz okolice Črnom-Ja vgrajeno kopališče, je 14. avgusta cznanec poškodoval okrog 20 met-ov lesene ograje. Odtrgane letve z osilcev je vrgel v Kolpo. Škoda Paša 200 tisoč tolarjev. DOKUMENTI PONAREJENI -va Tunizijca sta se 18. avgusta na eJnem prehodu Dobova izkazala s Pntzijskim potnim listom in franco-0 Psebno izkaznico za tujce. Ker a bili slednji ponarejeni, sta zoper a Podani kazenski ovadbi. STRMOGLAVILO LETALO PRILOZJE - 20. avgusta okrog ure je 46-letni pilot M. V. iz 10 Koči lom Starši in otroci, predvsem prvošolčki, naj se skupaj pripravijo na vstop v šolo - Sprehod do šole pazljivostih - V spremstvu starejšega otroka Opozorila o nevarnostih, Septembrski dnevi so pred vrati in z njimi tudi nova prelomnica v življenju šest- in sedemletnikov. Gre za ogromne spremembe pri otroku oz. celotni družini, a na varno pot v šolo tudi ne gre pozabiti. Otroci ponavadi obiskujejo tisto šolo, kije najbližje njihovemu domu, kije torej v njihovem okolišu. Za takšno načelo se šole vse bolj zavzemajo tudi zaradi upadanja števila otrok v posameznih šolah. Delovni in šolski dan se časovno razlikujeta, zato mnogi starši svojih otrok ne morejo voziti v šolo in domov. Zaupati morajo javnim prevoznim sredstvom (vlakom, avtobusom) in pešpotem, predvsem pa svojim otrokom in njihovi zrelosti. To pa izzove pri starših številne bojazni, pomišljanja, trepetanja. Ali bo prišel varno do šole? Kako bo prečkal cesto? Bo dovolj pazljiv pri vstopanju v avtobus in bo discipliniran ali se bo prerival? Da bo teh in podobnih vprašanj v vaših glavah čim manj, zaupanje v otroka pa čim večje, se na vstop v šolo tudi na tem področju dobro pripravite. Skupaj s svojim otrokom seveda. Zato pojdite že pred prvim šolskim dnem z njim na sprehod do šole, ki jo bo obiskoval. eYJa priletel z ultra lahkim leta-znamke ULN Wallaby iz Zagor-a na letališče v Prilozje. Nekaj po •uri se je s prijateljem V. M. iz ‘nnice dvignil z vzletne steze, ker Pa Je bilo z motorjem nekaj narobe. Je odločil, da se bo vrnil. Z desnim nl°m je udaril v krošnje dreves, ato pa paije| na t[a sreč0 se 11 °t in potnik nista poškodovala, na 7no U pa znaša okrog milijon U° tisoč tolarjev. gojil indijsko KONOPLJO q DOBOVA - Ker naj bi 21-letni D. , ■ lz okolice Dobove gojil indijsko nopljo z namenom proizvodnje in eProdaje snovi, ki je razglašena za airiiio, so zoper njega brežiški poli-. stl podali kazensko ovadbo na kr-0 °krožno državno tožilstvo. OPUSTOŠENI VRTIČEK -Člani TD so razočarani. Le kdo jim kar naprej krade posajene rožice ob smerokazu za Zijalo? (Foto: L. M.) Kum so šle vse rožice1 Tatovi ne odnehajo “Kam so šle vse rožice... "je svoje čase prepevat Tomaž Do-micelj, te verze pa si vse pogosteje ponavljajo tudi nekateri krajani Mirne Peči. Neznanci namreč vztrajno kradejo posajene rožice iz okrasnega vrtička ob glavni cesti Mirna Peč-Trebnje, kjer se zavije levo proti znani turistični točki Zijalu. Ko so člani Tiirističnega društva Mirna Peč pred nekaj meseci ob otvoritvi obnovljenega znamenja v Zijalu uredili Ul kotiček, poskrbeli za smerno tablo, so okrog nje posadili tudi preko sto lepih cvetočih rožic. Niso si mislili, da bodo koga motile ali zamikale. Kmalu zatem so sadike čez noč začele čudežno izginjati. Krajani Jelš so pridno dosajevali nove, toda tatovi so bili še bolj zagnani. Sedaj cveti le še petnajst rožic. Policistom to dogajanje niti nočejo prijaviti. Res, da je dandanes tudi pri nas že veliko hujšega vandalizma in kriminala, kot je kraja rož, pa vendarle se vse začne pri majhnih stvareh. Pa tudi rek, da smo turizem ljudje, dobi v tem primeru znova grenak priokus. L. M. To storite peš; brez kolesa, rolerjev, skiroja... Sprehod naj bo sproščen, a hkrati tudi poučen, svetovalen. Zato se z otrokom med hojo pogovarjajte o varnosti pešca v prometu. Seznanite ga z osnovnimi pravili. Opozorite ga na pločnik, ki je dovolj širok, da ni potrebno po njegovem robniku loviti ravnotežja, o varnem prečkanju ceste in železniških prog (kje, kdaj in kako), o točno določeni poti, po kateri naj gre otrok v šolo (brez nenavadnih in skrivnostnih bližnjic). Prav tako ga opozorite, naj se ne prepusti popolnoma brezbrižnemu klepetu s prijatelji ali se celo zaplete z njimi v prerivanje in pretepanje. Dobro je, da gre v šolo s prijate-ljem(ico), a naj skupina ne bo prevelika, saj je potem pozornost oz. zbranost manjša. Vsaj prvi mesec naj hodi v šolo v spremstvu kakšnega starejšega otroka, ki pot že dobro pozna in ki mu bo lahko zato dober vodič in vzgled. A ne pridigajte mu o tem le doma, pojdite zares z njim do šole in domov in ZGORELO POSLOPJE, SENO, STROJI... VRHJE PRI KAPELAH - 21. avgusta popoldne je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju. Opazili so ga domači, ki so takoj pričeli z reševanjem živine in kmetijskih strojev. Gasilci PGD Kapele, Zupelevec, Rakovec in Globoko so požar hitro lokalizirali in pogasili. Kljub temu je zgorelo okrog 20 ton sena, tri tone žitaric in več kmetijskih strojev, skupaj v vrednosti okrog deset milijonov tolarjev. Domnevajo, da je do požara prišlo zaradi samovžiga. se pogovarjajte. Če se boste dejavno vključili v priprave na šolsko pot svojega otroka, boste storili veliko več, kot če mu boste o tovrstnih nevarnostih pridigali doma. To je namreč vaša naloga in dolžnost, prav gotovo pa bodo o tem s prvošolčki spregovorili tudi pedagoški delavci v šoli. Mali nadebudneži pa bodo voznike in ostale udeležence v prometu na svojo neizkušenost GOLJUFAL PRI PRODAJI MOBIJA NOVO MESTO-45-letni M. S. iz Novega mesta je v Salomonovem oglasniku objavil oglas, da prodaja mobilne telefonske aparate, znamke Samsung SGH 600, ki se jih da naročiti na tel. št. 041-582-514. Oškodovani P. P. iz Celja je res poklical in telefon, ki naj bi ga dobil po pošti in plačal po povzetju, res naročil. V začetku avgusta je dobil paket in poštarju plačal 33 tisoč tolarjev, ko ga je odprl, pa je videl, da v paketu ni novega GSM aparata, ampak stara slušalka telefonskega aparata. M. S. je osumljen kaznivega dejanja goljufije. ruf^NJE CESTNIH OZNAK - Zadnje avgustovske dni so na marsikate-I Cestah manjši zastoji zaradi ponovnega barvanja cestnih oznak, ki so čez ° te zbledele. Ta opravila so nujna, zlasti ko gre za šolske okoliše, saj je •o pred vrati. Prehodi za pešce morajo biti dobro vidni. Za varnost šolarjev ,reba resnično poskrbeti, kot se najbolje da, saj vsako leto na naših cestah n>r* za razred otrok. Na sliki barvanje oznak v Brežicah. (Foto: L. M.) V soboto dve smrtni žrtvi Voznik in pešec V soboto, 19. avgusta, sta se na Dolenjskem zgodili dve prometni nesreči s smrtnim izidom. Okrog ene ure zjutraj seje 38-letni voznik J. P. iz Brežic peljal iz Kostanjevice na Krki proti Čatežu ob Savi. V bližini naselja Cerklje ob Krki je zapeljal na označeni otok za umirjanje prometa, odkoder je vozilo drselo 40 metrov bočno in zadelo cestni robnik, od tam pa je 13 metrov letelo po zraku in izven ceste zadelo korenino odžaganega drevesa. Spet ga je odbilo in po 22 metrih zračne poti je zadel stanovanjsko hišo v bližini ceste. Voznika je vrglo iz avta in je zaradi hudih poškodb na kraju nesreče umrl, sopotnica pa je ostala ukleščena v vozilu. Rešili sojo gasilci in se zdaj zdravi v brežiški bolnišnici. Istega dne ob 3.45 pa je v Petrovi vasi 44-letni voznik avta J. J. iz Črnomlja povozil 33-letnega pešca F. M. iz Črnomlja, ki je ravno takrat prečkal vozišče. Pešec je bil oblečen v temna oblačila in ni imel svetlobnega odsevnika. Pešec je po trčenju padel na pokrov motorja in vetrobransko steklo, nato pa na vozišče, kjer je podlegel poškodbam. Vozniku osebnega avta so pomoč nudili v črnomaljskem zdravstvenem domu. Na PU Novo mesto v zadnjih dveh mesecih beležijo predvsem porast prometnih nesreč, v katerih so udeleženi vozniki koles z motorjem in motornimi kolesi. V teh nesrečah so trije vozniki zaradi hudih poškodb umrli. Policisti ugotavljajo, da ponavadi nimajo pravilno nameščenih varnostnih čelad - kar v sedmih primerih, ali pa jih sploh nimajo, kar povečuje možnost hudih poškodb, tudi glave. Prav to pa je ponavadi usodno. L. M. NAMENOMA ZAKURIL POSLOPJE ZABUKOVJE PRI SEVNICI -65-letni F. B. je osumljen, daje 19. avgusta zvečer namenoma zakuril gospodarsko poslopje, last J. B. v Zabukovju. Gasilci so imeli tam piknik. Ker F. B. niso hoteli postreči s pijačo, naj bi jim grozil, da bodo že še videli, kako bodo še gasili. Kmalu zatem je izbruhnil požar. Gasilci so ga takoj opazili in pogasili. POGIN POSTRVI GORENJA GOMILA - 20. avgusta je v ribogojnici, last D. D. z Gorenje Gomile, prišlo do pogina rib. Zaradi pomanjkanja kisika v vodi je poginilo približno tisoč kilogramov postrvi. in majhnost opozarjali tudi z rumenimi ruticami okoli vratu. In še nekaj! Danes nevarnost na otroka ne preži več le na cesti v smislu prometne varnosti, ampak tudi pri neznancih posebne vrste, zato naj ne seda v tuje avtomobile, pa če so obljube voznika še tako 'lepe in vabeče. Prvi korak k samostojnosti učenja se torej začne že na poti v šolo in ne šele v njej! Pa srečno! IRENA POTOČAR PAPEŽ univ. dip. ped. in prof. slov. j. Francoz v zaporu Ilegalno deset pištol KRŠKO - Čeprav se je na področju Policijske uprave (PU) Krško problematika ilegalnega vnosa orožja čez državno mejo letos v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zmanjšala za 31 odstotkov, pa sta dve julijski odkritji na Mednarodnem mejnem prehodu Obrežje stanje močno spremenili. Eno je že dobilo sodni epilog. Kot smo že poročali, so 22. julija ob 16.55 cariniki mobilne enote med mejno kontrolo pri 49-letnem Francozu Charlesu Patricu Ler-genmullerju našli v notranjosti vozila znamke Citroen AX deset avtomatskih pištol znamke Škorpijon, kal, 7,65 mm. Med prtljago osumljenca, ki je bil s kazensko ovadbo pripeljan k preiskovalnemu sodniku, ta pa mu je odredil pripor, so našli še 18 kapsul Dl -ANTALV1C ADULTES, kije psihotropna substanca in spada med prepovedane droge. Zaradi tega je sledil tudi predlog sodniku za prekrške. Pretekli teden je na Okrožnem sodišču v Krškem potekala glavna obravnava zoper omenjenega 49-letnega Francoza. Senat ga je spoznal za krivega kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelilnih snovi (čl. 310/11 in I KZ RS) in mu dosodil leto in pol zaporne kazni. Sodba še ni pravnomočna. L. M. • NEUTRUDNA 64-LETNI-CA - Kdo bi si mislil, da kaj takega pride na pamet 64 let stari ženski, ampak dandanes je na svetu vse mogoče. Gospa M. S. iz okolice Črnomlja je v noči na 16. avgust na lokalni' cesti Semič- Vavpča vas na drevo navezala vrv, jo napela čez vozišče, nato pa se skrila in čakala, da se je mimo pripeljal voznik kolesa z motorjem, 18-letni B. L. iz okolice Črnomlja. Ko je mladenič pripeljal do vrvi. jo je osumljenka potegnila in jo dvignila, toda vožnik k sreči ni padel. Vrv se mu je ovila okrog nog in ga poškodovala. Gospa, ki je utemeljeno osumljena storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti, je dejanje ponovila, vendar je naslednji voznik kolesa z motorjem pravočasno ustavil. • DOLENJSKI REKORDER - Policisti so 15. avgusta med kontrolo prometa v Žužemberku ustavili 52-letnega voznika kolesa z motorjem D. M. iz okolice Novega mesta. Alkotest je pokazal strašljivo veliko številko - kar 4,21 promila alkohola, toda voznik se je začuda kljub prepovedi vožnje pogumno odpeljal naprej. Ponovno so ga ustavili v bližini Žužemberka in ga pridržali ter predlagali v postopek k sodniku za prekrške. Je pa vzdržljiv, ni kaj, samo ko bi bilo to pri kakšni drugi stvari. ZALILA IN KRIČALA NA POLICISTE ČATEŽ PRI BREŽICAH - Brežiška policista sta 19. avgusta zjutraj opravljala redni obhod območja Term Čatež, ko sta se želela odpeljati, pa je za njun službeni avto pripeljal drug avto. Nista se mogla odpeljati. Voznica se ni hotela umakniti, skupaj s sopotnikom sta se pričela razburjati, kričati na policista in ju žaliti. Postopek se je zaključil na policijski postaji - 43-letni sopotnik G. K. je bil pridržan, skupaj z voznico, 42-letno M. K., oba Hrvata, so odpeljali k sodniku za prekrške. Osumljena sta storitve prekrška Zakona o prekrških zoper javni red in mir. KAZNOVANI VODIČI ILEGALCEV Izkoristili stisko devetih Iračanov V noči na 12. julij je skupina prijateljev s Hrvaške pod vodstvom Z. Kralja čez mejo ilegalno spravila 9 Iračanov - Vzrok: socialna stiska - Za prepeljanega ilegalca 200 nemških mark KRŠKO - Ne mine noč, da ne bi preko državne meje med Slovenijo in Hrvaško srečo pri ilegalnem prestopu preskusil kakšen tujec. V noči zli. na 12. julij je devetim Iračanom pri tem pomagala kar peterica mladih Hrvatov (vsi živijo blizu meje), ki jih je prepeljalaiz Zagreba do meje, nato pa so peš prečkali reko. Na slovenski strani jih je skupinica, ki je prej v Slovenijo prišla po legalni poti, z avtomobili spet odpeljala naprej proti Ljubljani, toda prav kmalu so jih dobili posavski policisti in pot je bila za vse končana. Peterica Hrvatov: vodja akcije 20-letni Zoran Kralj, 19-letni Kristijan Fabijane, 21-letni Dragutin Zebolc, 19-letni Žarko Zebolc in 25-letni Josip Ban so ostali v priporu, prejšnji teden pa so sedli na zatožno klop krškega okrožnega sodišča. Senat s predsednico Albino Krulc jih je spoznal za krive očitanega kaznivega dejanja, da so skupaj iz koristoljubnosti, po predhodnem dogovoru in navodilih Zorana Kralja, spravili čez mejo devet oseb, ki za vstop v Slovenijo niso imele ustreznih dovoljenj. Kralj je dobil sedem mesecev zapora, Fabijanec in Žarko Zebolc po štiri, Ban in Dragutin Zebolc pa vsak po pol leta. Doletela jih je tudi kazen izgona tujca iz države, vse za dobo petih let, odvzeli so jim vse zasežene avtomobile in mobitele, do pravnomočnosti sodbe pa ostajajo v priporu. Vodja akcije Zoran Kraij je v svojem 'zagovoru povedal, da si je s pomočjo oglasnika iskal delo in tako prišel v stik z neznancem, ki mu je ponudil dobro plačan posel spravljanja tujcev čez hrvaško-slo-vensko mejo. Iračane je prišel prevzet v bližino džamije v Zagrebu in jih v dveh prevozih - enkrat mu je pomagal Kristijan Fabjanec - spravil v skedenj v kraju Bobovec. V posel je Kralj pritegnil še tri druge prijatelje in v lokalu so se dva dni prej podrobneje dogovorili o akciji. Tujce so v kritični noči Dragutin Zebolc, Fabijanec in Ban naložili v svoja vozila in jih odpeljali v bližino meje. Tam jih je prevzel Žarko Zebolc in jih nato peš prepeljal preko reke čez mejo do trgovine Škof v Orešju. Tja so jih prišli ponovno iskat ostali trije, ki so medtem sami legalno prestopili državno mejo. Pridružil se jim je tudi Kralj, ki je pred tem krožil z avtom po okolici in preverjal prisotnost policije, ves čas pa je po mobilnem telefonu tudi usklajeval delovanje ostalih. Od Orešja proti Ljubljani, kamor naj bi ilegalce dostavili, je v koloni najprej vozil Kralj. Da bi bil manj sumljiv, si je avto izposodil od svoje sosede Jasmine Lovrič in jo s pretvezo, da gresta v Slovenijo na pijačo, premamil, da ga je spremljala. V primeru policijske kontrole bi mu služila kot kritje. Toda kljub skrbnim pripravam so vsa štiri vozila policisti na poti ustavili in odkrili Iračane, ki so povedali, da so za potovanje plačali od okrog 1660 do štiri tisoč nemških mark. Vsi obtoženi, ki so se menda tovrstnega posla lotili prvič, so v zagovoru poudarjali, da so ilegalce prevažali zgolj zaradi težkih socialnih razmer in finančne stiske, v kateri živijo na Hrvaškem, in da niso vedeli, da gre za kaznivo dejanje, temveč zgolj za prekršek, za katerega na Hrvaškem obstaja le denarna kazen. "S tem denarjem bi vzdrževal družino, oba starša sta bolna. Žal mi je. da sem to naredil in v posel potegnil tudi prijatelje,” je dejal Kralj in zraven jokal. Kralj naj bi od neznanca dobil za akcijo najmanj 3200 nem. mark, od katerih bi Žarku Žebolcu dal 500, Dragutinu Ze-bolcu, Fabijancu in Banu pa vsakemu po 600. Sam bi zadržal najmanj 900 nem. mark. Okrožni državni tožilec Jože Zevnik je v zaključnem govoru poudaril, da obdolženci le niso tako naivni, kot so se prikazali, in so šli v posel zavestno in premišljeno. Zatrjevanje, da so mislili, da gre le za prekršek, pomeni, da jim strah pred kaznijo preprečuje izvrševanje kaznivih dejanj, nimajo pa kritične vrednosti in ocene teh dejanj. “Šlo je za kaznivo dejanje, za izkoriščanje stiske ljudi, zato je zaporna kazen edina možna,” je dejal. Podobno je očitno menil tudi senat, ki ni kaj dosti upošteval olajševalnih okoliščin obdolžencev, ki so jih poudarjali vsi njihovi zagovorniki: mladostno lahkomiselnost in nepredvidljivost, naivnost ter dejanje, storjeno zgolj iz težke finančne stiske. L. MURN l hruma Novo naročniško razmerje Mobitel GSM: *telefon Benefon Tvvin za 24.900 SIT in Mobiplavcek nemogoče je mogoče KOVINOTEHNA vaš četrtkov prijatelj za uspešno rejo in zdrave živali HomeVot je zaščitena blagovna znamka za Krkine proizvode. C7 ki jih brez recepta dobite v lekarnah, kmetijskih zadrugah in drugih specializiranih prodajalnah I^KRKK Poleg dvokilogramske vrečke je na voljo tudi desetkilogramska, v kateri najdete priročno merico. Prodajni cantorv BTC Novo moato in v Intermarket contru Breilce SVOBODEN KOT PTICA od 28. do 31. Super dnevi za im Kovinotehna (pri plačilu z gotovino) do -10°/o motorne in električne ko do -1 5% oprema in kampiranje Mirjana ima razmerje že dalj časa. Zelo je zadovoljna in še na misel ji ne pride, da bi ga prekinila. Zakaj le, saj Ji vedno prinaša kaj novega, zanimivega. Prav zdaj si Je omislila še enega, ki ji omogoča tudi nakup GSM telefona po super ugodni ceni. Z njim bo presenetila sina. In izkoristila še eno ugodnost - družinski bonus. Uroš bo svoj Tvvin uporabljal, kot bo želel: enkrat kot naročnik, drugič kot anonimen Mobiuporabnik, saj je v posebno ponudbo zajet tudi Mobiplavček. Benefon Tvvin / Dvojček Lastnosti: • 2 vložišči za SIM kartico; katera bo aktivna, si izberete ob vklopu telefona • osebni organizator: koledar z opomnikom ura računalo budilka z možnostjo dremanja • modem za prenos podatkovnih in faksimilnih sporočil • do 200 ur delovanja v stanju pripravljenosti • do 9 ur delovanja med pogovorom • slovenski (zbirniki Podrobnejše Informacije dobite v našem centru za pomoč naročnikom: 031 / 041 700 700 in pri svetovalcih v Mobitelovih centrih. ♦Ponudba velja, če sklenete z nami naročniško razmerje vsaj za 18 mesecev. Telefoni Benefon Twin, kupljeni v naši akciji, so zaklenjeni na omrežje Mobitel GSM, naprodaj pa so samo v Mobitelovih centrih in pri posrednikih. ČE BI ZNALE, BI TUDI ŽIVALI ZAPELE... Pravo veselje je imeti zdrave živali. Krkini proizvodi iz novega programa HomeVet omogočajo zdravo in uspešno rejo domačih živali. Izdajajo se brez recepta. Z njimi zadovoljujemo vsakodnevne in povečane potrebe po vitaminih in mineralih, zvišujemo odpornost proti okužbam, odpravljamo prebavne motnje, spodbujamo rast in proizvodnost ter tako povečamo gospodarnost reje domačih živali. Ob upoštevanju strokovnih nasvetov veterinarja in ob rednem dodajanju pravilno izbranih vitaminsko mineralnih dodatkov iz Krkinega programa HomeVet bodo živali bolj zdrave, rejci pa zadovoljnejši. NOVO MESTO PROIZVODNJA PLASTIČNIH OKEN IN VRAT Dl RAL, d.o.o. Celjska cesta 39 2380 Slovenj Gradec Tel.: 02/881-2240 Kax: 02/881-2252 PE Brežice, Trdinova ulica 1, 8250 Brežr Tel.: 07/499-2225, GSM: 041/402-955 LERAN, d.o.o. Če delaš, kolikor hočeš, in dobiš, kolikor narediš, to pomeni, da zaslužiš, kolikor hočeš. In prav tako je pri nas. Kaj vam ponujamo ? • zanimivo delo - svetovanje in trženje osebnih in premoženjskih zavarovanj; • redno zaposlitev; • strokovno usposabljanje; • možnost dobrega zaslužka; • ustvarjalno in prijazno delovno okolje. In kaj od vas pričakujemo ? • vsaj 5.^stopnjo strokovne izobrazbe; • delovne izkušnje v prodaji; • vozniški izpit B-kategorije; • sposobnost dobrega komuniciranja. Zavarovalne zastopnike iščemo na območjih: Trebnjega, Novega mesta, Krškega, Sevnice, Brežic, Črnomlja in Metlike. in jBifS SUHEM JI II EliEMUM 33.0 MHZ lfc. MAN/S1 — tuxiitLčna. tZejendija 068/ 321-115, 325-477 ■■■■n Ljubljanska testa 26 ■«««-. 8000 Novo mesto M 07/33 81000 ^ A • faz: 07/ 33 81 010 hitre povezave s s Novo mesto Lebanova 24 http://www.nepremicnine.net/leran/ e-mail: leran@siol.net telefon: 07/33 79 940 07/33 79 941 faks: 07/33 22 282 mobitel: 0609/633 553 041/633 553 Prodamo: • HIŠE: na Ajdovcu (okolica), v Brezovici pri Šmarjeških Toplicah, na Bučki, v Črnomlju, Doblndolu (Uršna sela), Dol. Ponikvah (pri Trebnjem), Jagodniku, Krškem, na Malem Vrhu pri Brežicah, Malem Slatniku, v Metliki, Mokronogu (in okolici), Novem mestu (in okolici), na Otočcu, v Semiču, Sevnici (okolica), Straži, Šentjerneju (okolica), Škocjanu, Viru pri Domžalah, Žužemberku; • STANOVANJA: v Črnomlju, Kostanjevici, Krškem, Ljubljani, Novem mestu, Smolenji vasi, Straži, Šmarjeških Toplicah in drugod: • VIKENDI: v Brestanici (okolica), na Bučki (okolica), v Dol. Kotu pri Dvoru, Gabrju, Metliki (okolica), Mirni (okolica), Novem mestu (okolica), Podbočju (Šuten-ski Vrh), Straži, Šentjerneju (okolica), Škocjanu (okolica); • GRADBENE PARCELE: v Črnomlju (Tušev Dol), Mirni Peči, Mokronogu, Novem mestu (in okolici), Šentjerneju (Groblje), Šentrupertu (Vrh), Šmarjeških Toplicah; • POSLOVNI PROSTORI: v Črnomlju (picerija, diskoteka), Dolenjskih Toplicah, Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Šolski center), Straži in drugod; • POSLOVNO-STANOVANJSKI OBJEKTI V OBRATOVANJU: v Šentjerneju - Dol. Vrhpolje (bite in stanovanje), Novem mestu (gostilna); • KMETIJE: v Beli krajini, Jagodniku, Šentrupertu (okolica), Trebelnem (okolica). Oddamo: • poslovne prostore, gostilno in stanovanja v Novem mestu, stanovanje v Krškem. Oglasite na na sedežu podjetja ali nas pokličite. Postregli vas bodo s: • picami • hamburgerjem • giricami • pomfritom • sladoledom • ledeno kavo • sadnimi kupami in raznovrstnimi pijačami. ‘0’ 07/ 33 21 878 Vabljeni! DOLENJSKI LIST Ponudba velja od 17. avgusta 0SVEj1LNA brezalkoholna pijača fit, do 30. avgusta za izdelke v Vino Brežice, limonada, oranžada ali zalogi v ŽIVILA Hipermarketu ex°tic'1,5 1 M|| «---- Brežice. . ŽIVILA ŠUNKA - PIZZA, Kraljeve mesnine, vakuumsko pakirana ŠOLSKA PERESNICA. iz uvoza, 29 delna, različni ^ motivi za različne generacije PRALNI PRAŠEK ARIEL, mountain sprin« ali avtomat, 5.4 tel : 068/325-325 faks 068/3917-305 www.pomurski-sejem.si POMURSKI SEJEM DOLENJSKI LIST Poleg kegljišča na Germovi 6 v Novem mestu posluje Podjetje za varovanje premoženja in oseb, d.o.o. Novo mesto, Seidlova 5 Delovni čas sejma: 9. -19. ure SEJEMSKI VLAK NA RELACIJI CELJE - GORNJA RADGONA - CELJE KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM 26. avgust - 3. september 2000 Gornja Radgona 38. mednarodni kinetijsko-živilski sejem o E 00 bi O o .31 ra c h- 5 <2 o « % c •*-* > — ro c/> o — P > tu — CD Cl> TJ O O N .1 TJ 3 Z Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanja pogojev pošljite v 8 dneh od objave na naslov: Adriatic zavarovalna družba d.d. PE Novo mesto Novi trgi 8000 Novo mesto Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 1 leto s 3-mesečnim poskusnim delom in možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. se i V Turčiji prvi test suproligašev Prenovljeno moštvo državnih prvakov se je prvič preizkusilo v Turčiji - Turnir začeli neuigrani in s turškima moštvoma izgubili, za konec premagali Poljake NAD MIRNO SPET SLALOM Z MOTORJI MIRNA - AMD Trebnje in tiskovna agencija Morel bosta v nedeljo, 27. avgusta, na dobra dva kilometra dolgi progi po cesti med Za-pužami in Stanom nad Mirno pripravila že 17. tradicionalno motociklistično gorsko slalomsko dirko z motorji. Do sedaj najuspešnejši tekmovalec je domačin Branko Rokavec, ki je na klancu na Debenec zmagal že 15-krat, s časom 57,68 pa ima tudi rekord proge, ki gaje nazadnje postavil pred dvema letoma. V času tekmovanja bo cesta od 9. do 18. ure zaprta za ves promet. Med 9. in 12. uro bo uradni trening, ob 13. uri pa se bo tekmovanje z uradno otvoritvijo in štartom prvega tekmovalca začelo zares. PLANINCI PO KRAŠKI UČNI POTI NOVO MESTO - Planinsko društvo Novo mesto bo v soboto, 2. septembra, pripravilo izlet po kraški učni poti od Lebiče pri Semiču do izvira Krupe. Prijavite se lahko po telefonu 22 948 (Marica). NOVO MESTO - Nastop na turnirju v Carigradu je bil prvi preizkus novega moštva Krke Telekoma, ki ga letos čaka nastop v evropski suproligi. Ker je moštvo dobilo svojo dokončno podobo šele tik pred odhodom v Turčijo, je bil poraz na prvi tekmi z domačim Istambulsporjcm (65:73), ki je na turnir vskočil šele po odpovedi poljskega Slaska iz Wroclawa, pričakovan, kljub temu pa je trener Aleš Pipan na tekmi dobil nekaj dobrih informacij o pripravljenosti novincev v moštvu. Najboljša strelca prve tekme sta bila novi center Franjo Arapovič (18 točk) in novi organizator igre Vladimir Anzulovič (14), izkazal pa se je tudi junak končnice državnega prvenstva Dragiša Drobnjak (13). Na drugi tekmi turnirja je Krka Telekom z Uelkerjem doživela še drugi poraz, čeprav je bila igra slo- venskih prvakov že precej bolj povezana. Pri domačinih se je kot najboljši strelec s 14 točkami izkazal dosedanji varovanec novomeškega trenerja in bivši košarkar Pivovarne Laško Miljan Goljovič (14 točk), pri Novomeščanih pa je z 19 točkami zablestel Američan Benett Davison pa tudi Simon Petrov je z 12 točka- mi pokazal, da še zna zadevati. Na zadnji tekmi so novomeški košarkarji prepričljivo s 93:63 (50:30) ugnali poljski Slupsk in kljub dvema porazoma osvojili končno drugo mesto. V novomeškem moštvu so se strelsko najbolj izkazali Simon Petrov (21 točk), Benett Davison (19) in Dragiša Drobnjak (17). Pri tem velja omeniti, da Slupsk ni kakšno poprečno moštvo, saj v njegovih vrstah igrajo trije poljski reprezentanti, kot tujci pa Američana Lammont Barnes in bivši igralec Uniona Olimpije John Taylor ter Zdravko Radu- lovič' I. V. S Smodišem bi šli na Final Four V Novem mestu sestavili moštvo za suproligo - Domačim navijačem se bo prvič predstavilo 2. in 3. septembra - Nastopil bo tudi grški Panionis NOVO MESTO - Namesto da bi mislili le na to, kako se bo njihovo moštvo v suproligi in v državnem prvenstvu spopadlo z nasprotniki, si možje v vodstvu novomeškega košarkarskega kluba Krka Telekom belijo glavo z zidarskimi posli, saj se bojijo, da dvorana Leona Štukjja do začetka suprolige ne bo pripravljena. Kljub temu priprave prvega moštva potekajo nemoteno, kar je zelo pomembno, saj je v ekipi ogromno novincev. “Če bi imeli v moštvu še Matjaža Njegov optimizem temelji na igri, Smodiša, bi se uvrstili na Final ki jo je novo moštvo pokazalo na tur- Four,” je pred začetkom sezone optimistično razpoložen športni direktor moštva Krka Telekom in dodaja "a bomo tudi brez njega povsem enakovredni tekmecem.” SVETOVNA ASA NA KRK! - Reka Krka je s svojimi slapovi zelo zanimiva tako za veslače začetnike kot za svetovne ase. V petek so se po njej spustili vsi štirje slovenski olimpijci (Simon Hočevar, Fedja Marušič, Dejan Kralj in Nada Mali) in nosilci medalj z letošnjih mladinskih svetovnih prvenstev (svetovni prvak v spustu Jernej Korenjak, zlata slalomska ekipa v kajaku in srebrna slalomistka Nina Mozetič), njihovi trenerji, v čolne so morali sesti tudi novinarji, med gosti pa je bi! tudi avstralski as Justin Boocock (levo) iz Tasmanije, ki se je s Simonom Hočevarjem (desno), ki Krko že dobro pozna, v soboto na tacenski progi pomeril na tekmi za odprto prvenstvo Slovenije, kjer je biI boljši naš olimpijec. (Foto: i V.) nirju v Turčiji. Čeprav so bili nekateri skeptični ob podpisu pogodbe s • Novo moštvo Krke Telekoma se bo domačim gledalcem prvič predstavilo na turnirju 2. in 3. septembra v športni dvorani Marof, ko bodo novomeški košarkarji svojo pripravljenost preizkusili na tekmah s Pivovarno Laško, grškim Panionisom in skopskim Ra-botničkim, ista moštva pa bodo dva dni kasneje nastopila še na turnirju v Laškem. hrvaškim veteranom Franjom Ara-povičem, je izkušeni internacionalec s svojim odnosom do vadbe in soigralcev ter igro v Turčiji hitro dal vedeti, da se je vodstvo Krke Telekoma odločilo dobro. Tudi ambiciozni voditelj igre Hrvat Vladimir Anzulovič seje v Turčiji izkazal, predvsem pa je Gavranovič zadovoljen z Američanom Benettom Davisonom, v katerem je po odhodu Matjaža Smodiša edini Novomeščan v prvi postavi novomeškega moštva Simon Petrov našel partnerja, s katerim bo lahko sodeloval, kot je v preteklosti sodeloval s Smodišem. Poleg omenjenih treh tujcev in Ljubljančana Saše Dončiča sta v članskem moštvu nova tudi domača Suiiya prva zvezda Šentjerneja Šentjemejska kobila Suriya z Vojom Maletičem po zmagi v Krškem blestela tudi doma - Bukefalos na ciljni ravnini ob 23. zmago - Dirka županov Francu Hudoklinu ŠENTJERNEJ - Kljub hudi vročini ljubitelji konjskega športa tudi tokrat niso razočarali prizadevnih prirediteljev tretje letošpje velike konjeniške prireditve v Šentjerneju, saj se je na tribuni šentjernejskega hipodroma zbralo več kot 1500 gledalcev, vročina pa je blagodejno vplivala tudi na kopje, ki so dosegali izvrstne izide. Najbolj je dlani navijačev tako kot teden dni pred tem na Bregah ogrela Šentjernejčanka Suriya, 5-letna kobila Staneta Krainerja, ki jo je do zrnate v predteku Velike nagrade Mobitela s taktično izvrstno vožnjo popeljal šentjernejski kovač Vojo Maletič. Šentjernejčani so zmago pričakovali tudi v najmočnejši dirki, na kateri je Vojo Maletič zapregel Bukefalosa, 8-letnega žrebca Mete Cedilnik. Bukefalos je odlično začel in vodil vse do ciljne ravnine, kjer pa je na pragu svoje 23. zmage v karieri popustil in s sicer odličnim časom 1:17,9 osvojil drugo mesto. Na že HUDOKLIN ZMAGUJE - Domači župan Franc Hudoklin (na sliki tik pred ciljem) je tako kot lani tudi letos dobil kasaško dirko županov na nedeljskih konjskih dirkah v Šentjerneju. Ko se je zadnji župan po cilju spravil s sulki-ja, se je predsedniku šentjernejskega konjeniškega kluba Ivanu Košaku odvalil kamen od srca. Prvi možje dolenjskih občin so res pogumni, a so bolj vajeni sedeti v udobnih foteljih kol ždeli na neudobnih sedežih sulkijev in držati vajeti v rokah. 17-letnika Igor Ivaškovič (197 cm, branilec) in Andrej Gliha (195 cm, branilec). Klub seje po mladih obetavnih igralcih, s katerimi je podpisal večletno pogodbo, ozrl tudi čez mejo: iz beograjskega Partizana sta prišla krilni center Miloš Mirkovič (17 let, 208 cm) in organizator igre Aleksandar Čapin (18 let, 185 cm), iz Reke pa krilni igralec Martin Mihailovič (18 let, 210 cm), ki naj bi za Krko Telekom nastopal tudi na tekmah suprolige. L V. TURNIR V MALEM NOGOMETU VINICA PRI ŠMARJETI - Nogometni klub in športno društvo Vinica bosta v soboto, 26. avgusta, ob 17. uri pripravila turnir v malem nogometu za pokal trgovine Granit Commerce. Prijave bodo zbirali pred začetkom turnirja. ATLETIKA Mednarodni miting v Ljubljani (14. avgust) - 200 m: 1. Matija Še-stak (ŽAK Ljubljana) 21,11, 2. Jože Vrtačič (Krka Telekom) 21,72, 3. Boštjan Horvat (Olimpija) 21,81: 800 m: I. Jasmin Sali-hovič (BiH) 1:51,45, 2. Gorazd Divjak Zalokar (Brežice) 1:53,84; palica: 1. Jure Rovan (Kladivar) 5,20, 3. Uroš Novak (Brežice) 4,20; ženske, 100 m: 1. Merlene Ottey (ŽAK) 11,00, 2.Mojca Vau-če (ŽAK) 12,20, 3. Kristina Žu-mer(ŽAK) 12,21,4. KatkaJanko-vič (Krka Telekom) 12,27; 400 m: 1. Brigita Langerholc (Triglav) 52,02, slo. rekord, 2. Saša Prokofjev (Olimpija) 54,94, 3. Meta Mačus (Gorica) 55,24, 4. Dijana Kojič (BiH) 55,57, 5. Maja Gorjup (Kro) 55,62, 6. Tanja Klemenčič (Portovald Novo mesto) 55,87; 100 m ovire: 1. Brigita Bukovec (Olimpija) 13,39, 2. Katka Jankovič (Krka Telekom) 13,69, 3. Radmila Vukmirovič (Koper) 14,22. KONJENIŠTVO Kasaške dirke v Šentjerneju: 1. dirka, 2-letni kasači, 1680 m - 1. Hambletonian (Osterc, Ljutomer) 1:26,3; 2. dirka, 3- do 14-tetni kasači z zaslužkom do 70.000 SIT, 1680 m - 1. Raketa (Ortha-ber, Kamnica) 1:25,3; 3. dirka, 3-do 14-letni kasači z zaslužkom do 180.000 SIT, 2080 m - 1. Chilly Billy Vita (Hrovat, Stožice) 1:23,6... 5. Sem (Maletič, Šentjernej) 1:24,3; 4. dirka, 3- do 14-letni kasači z zaslužkom do 320.000 , SIT, 2080 m - 1. Aqua B (Cetin, Posavje Krško) 1:22,6... 10. Pina (Igor Novak, Šentjernej) 1:24,8; 5. dirka, 3- do 14-letni kasači z zaslužkom do 550.000 SIT, 2080 m - 1. Vili Lobell (Bedekovič, Lenart) 1:20,0... 3. Sai Baba (Maletič, Šentjernej) 1:21,2... 6. Leon (Zagorc, Šentjernej) 1:21,6, 7. Fuci Fuc (Kovačič, Posavje Krško) 1:22,3; 6. dirka, 3- do 14-let- ni kasači z zaslužkom do 950.000 SIT, 1680 m - 1. Fortuna C Lee (Makovec, Ljutomer) 1:18,9; 7. dirka, najboljši slovenski 3- do 14-letni kasači, 1680 m - 1. Lepi B (Vidic, Brdo) 1:18,8... 4. Lui B (Ber-nardič, Posavje Krško) 1:20,1, 5. Agil (Judež, Šentjernej) 1:21,2; 8. dirka, 5-letni kasači, 2080 m - 1. Suriya( Maletič, Šentjernej 1:18,7; 9. dirka, najboljši domači in uvoženi 3- do 14-letni kasači, 1680 m -1. Bo STornado (I. Žan, Komenda) 1:17,7, 2. Bukefalos (Maletič, Šentjernej) 1:17,9... 4. Tassel Tina (Milan Žan, Posavje Krško) 1:18,8, 6. Warren Hebright (Antončič, Šentjernej) 1:21,3; dirka županov - 1. Franc Hudoklin (Šentjernej) z Valatom, 2. Franci Vovk (Dolenjske Toplice) z Luijem B, 3. Kristijan Janc (Sevnica) s Fuci Fu-cem, 4. Franc Škufca (Žužemberk) z Agilom, 5. Marjan Somrak (Novo mesto) s Pino, 6. Andrej Vizjak (Brežice) z Leonom. KOŠARKA Mednarodni turnir v Carigradu: ISTAMBULSPOR : KRKA TELEKOM 73:65 (29:39); Arapovič 18, Anzulovič 14, Drobnjak 13, ISTAMBULSPOR: Murat 26. UELKER : KRKA TELEKOM 61:58 (35:22); KRKA TELEKOM : Davison 19, Petrov 12 itd.; UELKER: Goljovič 14 itd. KRKA TELEKOM : SLUPSK (Poljska) 93:63 (50:30): KRKA TELEKOM: Petrov 21, Davison 19, Drobnjak 17 itd.; SLUPSK: Golanski 19, Barnes 19 itd. NOGOMET 2. SNL, 2. krog - ELAN - REN-KOVCI 4:2 (2:1). Strelci: 1:0 -Kefert (22. minuta), 2:0 - Gruden (30.), 2:1 - Bojnec (43.), 2:2 - D. Ritlop (48.), 3:2 - Pavlovič (52.), 4:2 - Kefert (75.). Lestvica: 1. Živila Triglav 6, 2. Ivančna Gorica 6,3. Feroterm Pohorje 6, 4. Elan 4, 5. Šentjur 4, 6. Aluminij 4, 7. Jadran Šepič 3 itd. Nogometaši Elana začeli z zmago Po točki v gosteh v prvem kolu so nogometaši Elana na prvi tekmi doma zmagali - Trener Mladenovič meni, da lahko njegovo moštvo pride v prvo ligo NOVO MESTO - Novinci v drugi nogometni ligi, nogometaši Renkovcev so v Novem mestu dosegli svoj prvi drugoligaški gol, na zmago pa bodo morali, glede na igro, s kakršno so se izkazali, še počakati. Močno prenovljeno moštvo Elana je v nedeljo na tekmi drugega kola Renkovčane premagalo s 4:2. Novomeščani so po vodstvu z 2:0, zadetka sta dosegla Kefert in Gruden, gostom sicer pustili, da so na začetku drugega polčasa izenačili na 2:2, več pa ne. Do konca tekme sta mrežo gostov zatresla Pavlovič in še drugič Kefert in zmagovalec je bil odločen. Vojo Maletič tradicionalni dirki dolenjskih in posavskih županov tokrat ni bilo nobenega Belokranjca, lansko zma- * Teden dni pred šentjernejsko dirko so se slovenski kasači pomerili na Bregah pri Krškem, kjer je Suriya zmagala v dirki uvoženih in domačih konj z izjemnim časom 1:16,3 in s tem postavila državni rekord za kobile. Vodil jo je Vojo Maletič, ki je v Krškem zmagal tudi z Bukefalosom, ki je na dolgi progi dosegel kilometrski čas 1:19,7 in se s tem uvrstil v finale Velike nagrade Mobitela. Najboljšo uvrstitev za domači klub je z drugim mestom z dveletnikom Du-rasom dosegel Janko Šepetavec. go pa je ob bučni podpori sokrajan-ov ponovil domači župan Franc Hudoklin. I. V. Novomeški nogometaši letos nastopajo s precej spremenjenim moštvom, v katerem ni več Gorazda Plevnika in še nekaterih nosilcev igre v prejšnji sezoni, vendar so si v Elanu kljub temu zadali spet zelo optimističen cilj uvrstiti se v prvo ligo, ki pa za zdaj nima trdnih temeljev v učinkovito organizirani upravi, ki bi za tak projekt lahko zbrala dovolj denarja, velike težave pa imajo novomeški nogometaši tudi z vadbenimi površinami, saj so na igrišče štadiona pod Portovalom zaradi obnove lahko stopili šele 4 dni pred prvo tekmo na domačem terenu oziroma tri dni po začetku prvenstva, medtem ko rezervnega igrišča nimajo. V prvih dveh krogih gre nogometašem Elana kljub vsemu po načrtih, saj so s 4 točkami na 4. mestu. Tudi trener Vladan Mladenovič je z doseženim zadovoljen. Od igralcev, ki so zapustili klub, pogreša le Gorazda Plevnika. Svoje moštvo je močno prenovil: iz Grosuplja sta v Novo mesto prišla Saša Fartek in strelec dveh zadetkov na tekmi z Renkovci Dejan Kefert, iz novogoriškega HIT-a je prispel Goran Kovačevič, iz Ljubljane Edin Botonjič, iz ankaran- JURKOVIČ TRETJI V ČAKOVCU STRAŽA - Mladi voznik kart-inga iz Straže Luka Jurkovič je na peti letošnji dirki za državno prvenstvo v razredu A 100 mladinci v Čakovcu na Hrvaškem osvojil 2. mesto, kar je njegova letos najboljša uvrstitev. S tem seje prebil na tretje mesto v skupnem vrstnem redu. v katerem vodi Domen Ker-man (AMD Moste), ki je na zadnji dirki zmagal. V skupnem vrstnem redu mednarodne dirke v Čakovcu je bil Jurkovič tretji. skega Galeba Davor Markovič in iz Avstrije Arafat Haliti. Bojan Žagar se je v Novo mesto vrnil iz črnomaljske Bele krajine, iz Krškega pa Franci Perše, medtem ko sta se prvi ekipi iz mladinskih vrst pridružila obetavna Admir Kršič in Robert Baznik. Trener Vladan Mladenovič meni, da s tem moštvom lahko resno poseže v boj za prvo ligo, vendar le pod pogojem, če bo uprava našla nove pokrovitelje, saj tak projekt nekaj stane. Rad bi pomagal, da bi novomeški nogomet prišel na mesto, ki mu glede na tradicijo in dobro delo z mladimi pripada, vendar le, če se bo za tak projekt našlo dovolj denarja. V nasprotnem primeru bo Mladenovič klub zapustil, saj ne more razumeti, zakaj nogometu, ki je letos po priljubljenosti tudi slovenski šport številka 1, v Novem mestu obračajo hrbet vsa največja podjetja. 1. V. Novomeška nogometna sramota Kljub dolgi tradiciji in zelo dobremu delu z mladimi novomeški nogomet brez denarja životari v drugi ligi Nogomet oziroma nogometni klub Elan ima v Novem mestu več kot tričetrtstoletno tradicijo. V klubu zelo dobro delajo z mladimi, saj tako kadeti kot mladinci v svojih kategorijah nastopajo v prvi ligi, v različnih klubskih selekcijah in v nogometni šoli Portoval pa vadi blizu 200 otrok in mladih športnikov. Kljub temu člansko moštvo že leta životari v drugi ligi. Kje so vzroki, da eno izmed industrijsko najbolj razvitih mest v državi nima nogometnega prvoligaša? Pred osmimi leti se je Elan oziroma Studio D, ko so tedaj preimenovali novomeški nogometni klub, uvrstil v prvo ligo, kjer pa je kljub celo evropskim ambicijam preživel le dve zimi, potem pa zgrmel v tretjo ligo, od koder se je pobral le zaradi dobrega dela z mladimi in vztrajanja peščice zanesenjakov, ki so nogometu in klubu ostali zvesti kljub popolnoma prazni blagajni. Denar je bistveni problem še danes. Izredno prizadevni predsednik kluba Marjan Mihelčič sam in s svojim dimnikarskim podjetjem ne more zbrali toliko denarja, kot biga lahko dobro organizirana uprava. Zal je med morebitnimi pokrovitelji še vedno čutiti močan odpor do novomeškega nogometa, ki je posledica neuspele prvoligaške avanture pred šestimi leti. Kot bi bilo vse, kar je povezano z novomeškim nogometom, kužno. Tudi mestna občina Novo mesto, ki tudi sicer spada med tiste slovenske občine, ki iz občinskega proračuna za šport namenijo najmanjši delež, ne kaže prav veliko posluha za razvoj oziroma vsaj obstoj novomeškega nogometa. Novomeški klub je edini v Sloveniji, ki celo poletje ni mogel vaditi na domačem igrišču, med sezono pa vse ekipe kluba od cicibanov do članov igrajo na glavnem igrišču, saj pomožnega vadbi namenjenega igrišča nimajo. Vendar ljudi, ki so v tedanji zgodbi igrali glavno vlogo, že vse od žalostnega konca prvoligaškega izleta ni niti blizu novomeškega nogometa. V klubu so ostali ljudje, ki imajo res radi ta šport in so bili vsa ta leta pripravljeni delati tudi zastonj. Ti in njihovi prizadevni varovanci si zaslužijo, da bi jim tudi pokrovitelji namenili več pozornosti in da bi končno pozabili na zamere iz preteklosti. I. VIDMAR ljubljanska bank 15* KRKNZDRAVIUŠČN HOTELI OTOČEC TENIŠKI CENTER OTOČEC Martin Strel opravil z Donavo Hodnik tudi svetovni rekorder Novomeški lokostrelec z moštvom Slovenije najboljši na Poljskem - Med posamezniki sedmi ŠTARTNA GNEČA - Ko so zaradi izredne vročine in pralni maloštevilni gledalci v Semiča čakali na zadnji skok velikega zmagovalca v razredu 125 ccm, je Jaka Može ob pokvarjenem motorju preklinjal prah in vročino, ki sta mu uničila motor. Na sliki: Jaka Može se je vštric z domačinom Markom Špeharjem (oba desno spodaj) takole izognil gneči na prvem ovinku po startu prve vožnje. (Foto: I. V.) NOVO MESTO - Novomeški lokostrelec Tomaž Hodnik je na mednarodnem lokostrelskem Grand Prix- turnirju za evropski pokal v Chorzovvu na Poljskem v olimpijski disciplini F1TA 70 s sestavljenim lokom nastopil v ekipi slovenske državne reprezentance, ki si je zmago na turnirju priborila z novim svetovnim rekordom 2049 krogov, kar je za 8 krogov bolje od starega svetovnega rekorda, ki si gaje lastila ekipa Španije. Slovensko moštvo je na Poljskem nastopilo v enaki postavi kot na evropskem prvenstvu v Turčiji, kjer so Tomaž Hodnik, Dejan Sitar in Štefan Ošep osvojili zlato. Slovenska ekipa je dosegla najboljši izid že v kvalifikacijskem delu tekmovanja. Na turnirju za evropski pokal je na Poljskem nastopilo več kot 200 lokostrelcev iz 19 držav. Med posamezniki v disciplini sestavljeni lok FITA 70 se je za zmago borilo 40 tekmovalcev. Vsi trije slovenski tekmovalci so uspešno prestali kvalifikacijski del tekmovanja in so se v bojih na izpadanje V nedeljo je preplaval Donavo od izvira do izliva, sinoči pa naj bi svoj podvig končal z novim daljinskim svetovnim rekordom 3000 km DOLENJSKE TOPLICE - Najboljši tekmovalec Kluba za prosto letenje Kanja iz Dolenjskih Toplic Dušan Gorenc je minuli teden nastopil na svetovnem prvenstvu v točnosti pristajanja z jadralnimi padali v Middle Walobu v Angliji, kljub temu da si je samo 10 dni pred tekmovanjem zlomil zapestje desne roke. Kljub mavcu na roki je nastopil in slovenski reprezentanci pomagal do drugega mesta v ekipnem vrstnem redu. Tekmovanje jadralnih padalcev sta v Angliji spremljala dež in veter, zaradi česar so morali organizatorji tekmo večkrat prekiniti in vsi tekmovalci niso imeli enakih pogojev. Dobro posamično uvrstitev je Gorenc zapravil že prvi dan, ko je pristal kar 212 cm stran od središča pristajalnega kroga. Že drugi dan je z 2 cm in delitvijo drugega mesta dokazal, da je lahko tudi z mavcem na roki povsem enakovreden najboljšim, vendar mu po šestih tekmovalnih dneh oziroma poletih, kolikor sojih v slabem vremenu skupaj spravili organizatorji, ni uspelo prebiti se višje od 21. mesta med 25 finalisti. Med posamezniki je zmagal Američan John Eiff, drugi je bil Slovenec Simeon Klokočovnik in tretji Anglež Dave Fairey. prebili visoko. Tomaž Hodnik je izpadel v četrtfinalu, kjer ga je ugnal tovariš iz ekipe Štefan Ošep, ki je po polfinalnem porazu s Sitarjem osvojil tretje mesto, medtem ko je Sitar v finalu zmagal z novim evropskim rekordom 119 krogov (možno največ 120 krogov), kar je tudi izenačen svetovni rekord. Tomaž Hodnik je med posamezniki osvojil končno sedmo mesto. 1. V. Tomaž Hodnik V Trebnjem živeči 46-letni Mokronožan Martin Strel je prvi človek, ki je Hajdaljšo evropsko reko Donavo preplaval od izvira do izliva. V nedeljo je proti večeru priplaval v romunsko mesto Sulina, s čemer je v 56 dneh naredil enega "ajvečjih podvigov v vztrajnostnih športih, vendar s tem svojega plavanja ni končal. Da bi postavil tudi nov svetovni dolžinski rekord v etapnem vztrajnostnem plavanju, je moral v preteklih treh dneh preplavati še dodatnih 134 km po kanalih Donave. Stari rekord je predUcsetletjem s 2938 km na ameriških rekah Mississippi in Missouri postavil Američan Wync Thompson. Čeprav zelo utrujen je Martin staje in tiskovne agencije poročajo o Strel v nedeljo zvečer zelo zadovo- njegovem podvigu ter obenem že pen razlagal, kako dobro so ga spre- razmišljal o tem, da bo prihodnje le- Jčli Romuni, kako presenetljivo čista to v Ameriki poskusil ponoviti Je Donava in katere televizijske po- Thompsonov podvig Na Mississippi- ju in Missouriju. Romuni so njegovo plavanje dobro izkoristili, saj se je Martinu za nekaj časa v vodi pridružil tudi romunski zunanji minister Petre Roman, ki je na ta način protestiral proti trmoglavljenju jugoslovanskih oblasti, ki po lanskem Natovem napadu Donave nočejo odpreti za ladijski promet. Seveda so se Martinu za njegovo mirovno poslanstvo dobro oddolžili, saj sta vojska in policija s svojimi plovili ves čas skrbeli za njegovo varnost, prav tako pa so mu ponudili brezplačno bivanje in hrano v mestih, kjer je prenočeval. V nedeljo so Romuni zaradi Martinove varnosti za ves promet zaprli prekop med Tulceo in Sulino. Ni vsak kronani osel tabornik Ko so odhajali, je bil prtljažnik avtobusa čisto zabasan, Mladi člani Rodu gorjanskih tabornikov pa so se nestrpno odpeljali novim izkušnjam naproti. Starejši taborniki so v Minulih dneh v Pustem Gradcu, kjer si je rečica Lahinja ‘zbrala presenetljivo vijugasto strugo, že “osvojili"jaso v neposredni bližine vode, obdano s temnim smrekovim gozdom. Postavili so šotore, vhod v tabor, drog za zastavo; skrat-ka vse, kar potrebuje soliden tabor. Najmlajši murenčki, medvedki m ^belice, gozdovniki in gozdov-f*lce. Popotniki in popotnice ter ta-orniške grče so zavzeli svoja me-sta in za teden dni razglasili jaso Za svoj tabor. Šotorom so nadeli kar najbolj prikupna imena in raz-Stnili spalne vreče. Dogajalo se je Teo, letos pa se gaje udeležilo 60 abornikov. Dnevi ob Lahinji so priložnost Za spoznavanje in osvajanje taborniških veščin in spretnosti. Sku-P.,ne tabornikov so vadile in tisti, .1 so veščine osvojili, so dobili na-f>tke. Doma jih bodo našili na tajniško srajco in se razkazovali z njnni na naslednjih taborniških Srečanjih. Pri najmlajših so si po-rnagali z igro. Nekega dne, na pri-rner' je v tabor prišla kamena doba ta taborniki so spoznavali življenje tej dobi, izdelovali preprosta taodja iz kamna in lesa ter zvijali 'oke. s Lahir avil svoj tabor sredi gozda, mlajši pa so se poskusili tudi v kuhanju zelenjavno-mesne juhe, ki so jo morali na svojo grozo nato še sami pojesti. Še sreča, da jim je običajno kuhala taborniška kuharica, starejša gospa, ki je že tudi vrsto let zvesta spremljevalka tabora. Taborovodja Jure je ob našem obisku povedal, da so taborniki letos presenetljivo pridni in mirni. K temu je verjetno prispevalo tudi to, da so bili kar naprej zaposleni in da jim lepo vreme ni privoščilo lenarjenja in dolgočasenja pod šotori. Vstajali so zarana in vodniki so si vsak dan izmišljali nov način bujenja. Dokončno sta jih prebudila jutranja telovadba in zbor z dviganjem zastave ob taborniški himni. Vsak dan so uradno zaključili s spuščanjem zastave, zares pa so ga šejiadaljevali ob tabornem ognju, s kitaro, z večernim programom in s petjem. Za najmlajše so bile posebno razburljive nočne straže. Po dva in dva sta stražarila vso noč, čolni so se prevažali po , ''nji, šli na 18-kilometrski po-■ 0c* do Vinice in nazaj, streljali z °k°m in se kopali v Kolpi. Spo-Zr>uvali so tudi okoliške kraje in Znamenitosti, saj so bivali znotraj talinskega parka Lahinja, si ^ gledali mlin in staro žago, obiska-l?vir Lahinje. Vsak vod si je post- PRIAJANJU SE STOJI - Posebna taborniška veščina je tudi ajanje, spretnost hoje na lesenem A-ju ob pomoči drugih tabornikov in napetih vrvi. bdela nad varnostjo tabora in taborniške zastave in čolnov na Lahinji ter počasi nalagala na ogenj, da ni pogasnil do jutranjih ur. In potem spet novo dbro jutro in nova himna iz utrujenih grl, s hripavimi glasovi: “Dviga plamen se iz ognja...” Vse do nedelje sredi avgusta, ko so v tabor pridrli starši, si ogledali taborniško življenje, se pridružili otrokom pri dejavnostih in jim pomagali odnesti umazane"in preznojene obleke domov. Besedilo in fotografije: B. DUŠIČ GORNIK LETOS V PESTEM GRADCU - Tabor Roda gorjanskih tabornikov iz Novega mesta je letos našel mesto v Pustem Gradcu ob Lahinji v Beli krajini, saj so jim običajno mesto za taborjenje v Želebeju pri Metliki zasedli gradbeni stroji, ki so prenavljali bližnji jez na Kolpi. Neveijetna smola Jake Možeta Na dirki za državno prvenstvo v motokrosu v Semiču je bil v razredu 125 ccm Novomeščan Jaka Može v obeh vožnjah razred zase, a mu je v zadnjem krogu odpovedal motor n A Ja KAŠI Z MINISTROM NA KRKI - V petek so se na kmetiji odprtih vjot, ki jo v vasi Krka vodi nekdanji olimpijec in trener slovenskih kanuistov Borut Javornik, zbrali vsi slovenski kajakaši in kanusti na divjih vodah, ki So ‘et°s na mladinskih svetovnih prvenstvih osvojili medalje, vsi štirje reprezen-iantje za olimpijske igre v Sydneyju in njihovi trenerji. Minister za šolstvo in sPort dr. Lovro Šturm je med drugim stisnil roko tudi Fedji Marušiču (na s“ki desno), od katerega izmed naših kajakašev največ pričakujejo. Mini-sterje olimpijcem zaželel veliko sreče, več denarja za kajakaški šport pa jim ni hotel obljubiti, čeprav je ob njem stal državni sekretar za šport Aleš Vest \‘evo), ki prihaja prav iz kajakaških vrst in je pri zvezi vodja komisije za izobraževanje. (Foto: I. V.) Maraton naj bi Martin predvidoma sklenil včeraj v pristaniškem mestu Konstanca, kjer naj bi ga dočakal tudi romunski predsednik Emil Con-stantinescu, slovesnosti pa naj bi se udeležil tudi slovenski zunanji minister Lojze Peterle, ki je ves čas sodeloval pri organizaciji Strelovega podviga in je veliko pripomogel, da Martin in njegovi spremljevalci niso imeli težav z oblastmi posameznih držav. I. V. OB EVROPSKO PRVENSTVO NOVO MESTO - Jahač novomeškega konjeniškega kluba Krka Jure Grubačevič je s petletno kobilo Jafa Optika Poljšak zmagal v kategoriji A2 na odprtem turnirju v preskakovanju zaprek v Novi Gorici. Jure bi moral od 17. do 20 avgusta v Hortobagavu na Madžarskem nastopiti na evropskem prvenstvu, a zaradi poškodbe devetletnega kastrata Franka, s katerim naj bi tekmoval, ne bo nastopil. SEMIČ - Po neverjetni smoli Novomeščana Jake Možeta je dirko za državno prvenstvo v motokrosu v Stranski vasi pri Semiču v razredu 125 ccm dobil član Marko Jaušovec (Fortuna Trebnje), v razredu 250 je bil najboljši Sašo Kragelj (Orehova vas), v razredu do 85 ccm pa je bil v obeh vožnjah najhitrejši Samo Kurnik (Lenart). Jaka Može je v prvi vožnji, ko tekmovalci še niso imeli večjih težav s prahom, saj so prireditelji pred dirko progo temeljito namočili z vodo, prišel v vodstvo že v prvem krogu in je potem vse do cilja samo še povečeval prednost, za drugo mesto pa se je dolgo boril domačin Marko Špehar, ki je prvo vožnjo končal na petem, drugo pa po padcu na devetem mestu. Može je tudi v drugi vožnji vozil enako dobro kot v prvi in še pol kroga pred koncem dirke vodil za skoraj cel krog. Tedaj pa mu je zaradi prahu in vročine odpovedal motor in ostal je brez uvrstitve, v skupnem vrstnem redu državnega prvenstva pa se je semiški zmagovalec Marko Jaušovec z njim izenačil na prvem mestu. S skupno drugim mestom na semiški dirki je prijetno presenetil član AMD Brežice Primož Jazbar. V kategoriji do 85 ccm se je izkazal tudi domačin Dejan Ogulin, kije še lani vozil med podmladkom. Dejan je bil na domači progi v prvi vožnji tretji, v drugi pa četrti, kar mu je v skupnem vrstnem redu semiške dirke prineslo četrto in v vrstnem redu državnega prvenstva peto mesto. V razredu 250 ccm se je spet dobro odrezal član Krškega Fun športa Andrej Čuden, ki je bil v obeh vožnjah tretji. Izidi: 250 ccm: 1. Sašo Kragelj (Orehova vas) 40, 2. Boštjan Kampuš (Sitar Dunlop) 34, 3. Andrej Svetovno prvenstvo z mavcem Dušan Gorenc z ekipo drugi na svetovnem prvenstvu v točnosti pristajanja z jadralnimi padali Dušan Gorenc si je nastop na svetovnem prvenstvu priboril z dobrimi nastopi na domačih tekmovanjih. Tako je bil na državnem prvenstvu drugi, v pokalnem tekmovanju pa je po sedmih tekmah na 7. mestu. I. V. Obetavni domačin Dejan Ogulin se je pred domačimi navijači izkaza! s tretjim mestom v prvi vožnji. Čuden (Fun šport Krško) 30; DP skupno po 7 dirkah: 1. Kragelj 240... 4. Čuden 187 itd.; 125 ccm: 1. Marko Jaušovec (Fortuna Trebnje) 37, 2. Primož Jazbar (Brežice) 28, 3. Sebastjan Eder 28... 5. Jaka Može (Mel Novo mesto) 20; DP skupno po 7 dirkah: 1. Može 226 in Jaušovec 226, 3. Sebastjan Kern (Petrol) 142... 5. Jazbar 130...; 85 ccm: 1. Samo Kurnik (Lenart) 40, 2. Uroš Pernuš (Fortuna) 30... 4. Dejan Ogulin 26; DP skupno po 7 dirkah: 1. Kurnik 160, 3. Pernuš 130... 5. Ogulin 123. vjak e/tr > SE So fp-BT poPP.A2.fL, J Odgovori, popravki in mnenja Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero sc nanašajo (13. člen). Ko gre otrok prvič v vrtec Priprave pa se morajo začeti že veliko prej Znano je že, da lahko starši nekaj dni pred vstopom otroka v vrtec z njim tja hodijo na t.i. uvajanje. Tako marsikdo vzame dopust in vsak dan krajši čas z otrokom preživi v vrtcu. Seveda z namenom, da bi se malček dobro privadil na novo ustanovo in se vključil v skupino, katere del bo postal. A vse le ni tako preprosto. Zgolj ti obiski niso dovolj. Pa tudi slika v vrtcu v tem uvajalnem obdobju je povsem drugačna, kot bo 1. septembra. Zdaj je vse mirno, manj je otrok in zaposlenih pa še mamica ali očka svojemu otroku stoji ves čas ob strani. Prvega septembra pa bo čutiti napetost med starši in otroki in med nekaterimi vzgojitelji(cami) in pomočni-ki(cami). Otrok bo videl, kako se tu in tam kdo krčevito oklepa star-ševe roke, potiho ihti ali celo kriči... Takrat se lahko ves njegov pogum v hipu razblini. Zato ni dovolj, da vzamete nekaj dni dopusta (nekaterim se žal tudi to ne zdi potrebno in zahtevajo ob takšni spremembi preveč odraslosti od svojega otroka). Ne, prave priprave se morajo začeti že veliko prej. S tem mislim na neskončne pogovore o vrtcu, novih prijateljih, tamkajšnjih "obredih" in veliko veliko potrpežljivosti ob gori manj in bolj zahtevnih vprašanj iz malčkovih ust. A priprave naj bodo vsaj na videz čim bolj spontane. Z otro- kom lahko že med počitnicami odidete kakšno popoldne na igrišče vrtca, ki ga bo obiskoval, in tudi tam ali pa na poti do tja izkoristite čas za pogovor o “skrivnostih " vrtca. Vsaj približno mu opišite, kaj se bo dogajalo v vrtcu in mu pri tem nikar ne obljubljajte nemogočih stvari. Čim bolj privlačno in slikovito, a tudi realno mu narišite bivanje v vrtcu. Ko dobite v vrtcu vprašalnik o navadah svojega otroka, ga skrbno izpolnite, ker s tem olajšate delo vzgojiteljici in pripomorete k boljšemu počutju svojega otroka v vrtcu in odnosu med njim ter zaposlenimi. Opozorite na morebitne specifičnosti otroka in se jih ne sramujte, saj je razumljivo, da je vsak otrok enkraten, neponovljiv, individuum zase. Prvi dan boste verjetno vsi nestrpni kmalu prišli ponj, kasneje pa bo to odvisno od njegovega počutja v vrtcu in vaših časovnih možnosti. Vsekakor pa je pomembno, da ne puščate svojega otroka tam neskončno dolgo. Tolikšne potrpežljivosti in razumnosti od njega ne morete in ne smete pričakovati. Potrudite se, da bo vrtec in vse, kar je z njim povezano, sprejel čim lepše. Prva zamera je namreč lahko zelo dolgotrajna, posledice pa za otroško dušo, ki je ranljiva in občutljiva, zelo velike. IRENA POTOČAR PAPEŽ univ. dipl. ped. in prof. slov. j. PRVI BACHOV KONCERT ŠENTJERNEJ - Ob letošnji 250-letnici smrti največjega orgelskega skladatelja vseh časov Johanna Sebastiana Bacha bo danes, v četrtek, 24. avgusta, prvi od devetih orgelskih koncertov njegove glasbe v župnijski cerkvi sv. Jerneja. Ob 20. uri bo Bachova dela izvajal Dimitrij Rejc. PRIREDBE SLOVENSKE LJUDSKE GLASBE NOVO MESTO - Knjigarna Goga vabi v soboto, 26. avgusta, ob 20. uri na večer stare slovenske ljudske glasbe v etno -jaz/, priredbah Brina&String.si. Nastopili bodo: Brina Vogelnik (vokal, citre), Vlado Batista (violina), Marijan Dovič (violina) in Matjaž Zorko (kontrabas). Bevcev zmaj DL 33, 17. avgusta Časopisi najbrž niso namenjeni dolgoveznim polemikam o književnih delih, zato sem se vključil zgolj zaradi arogance, žalitev in groženj pisca. Na njegove očitke na moj račun odgovarja, da sem končno prebral tudi knjigo. Studiozno pa se nisem poglabljal vanjo, ker me motijo ponavljajoče se zgodbice, ki naj bi bile dokumentarec, a jim manjka osnova; pa tudi zato, ker bi nekaterim težko verjel celo preneseno v najstniška leta ob prebiranju india-naric. Zato se pridružujem oceni novinarja Marklja, ki jo je podal nazadnje v enem stavku. Sicer pa dobro ali slabo oceno si književno delo ustvari na tržišču samo. JANKO MAVER Novo mesto V novi stranki stare zamere pozabljene DL 32, 10. avgusta Na tiskovni konferenci, ki jo je pripravilo vodstvo novomeške SLS+ SKD, je bilo posredovanih nekaj napačnih informacij. Navedno je bilo, da iz stranke SLS+SKD Slovenske ljudske stranke ni še nihče izstopil. Spodaj podpisani sem iz stranke izstopil že 28. julija, torej kar nekaj časa pred tiskovno konferenco, verjamem in vem pa, da nisem edini. Torej, navedba predsednice Martine Vrhovnik je čisto sprenevedanje in ustvarjanje vtisa, da se ni nič zgodilo. Malo smešno je, da enotnost stranke demonstrirajo ljudje, ki so svoje medsebojne znotraj strankarske konflikte reševali preko medijev in sodišč. Neverodostojno, vsekakor pa cinično. SLS je vedno bila interesno združenje, to pa ostaja tudi v sedanjih razmerah. Opazen je le premik od interesov kmetstva k interesom karierizma in povzpetnišva. Čas bo pokazal, kaj bo ostalo od trenutno najmočnejše parlamentarne stranke v Sloveniji, ta nenaravna moč pa posameznikom daje pretirano samozavest, ki za politično preglednost ni dobra. Pregovorno demokratično, širino in odprtost stranke demonstrira tudi s tem, ko je na cesto postavila sekretarko dva dni zatem, ko je njen moč pristopil v stranko premiera Bajuka. In to so storili ljudje, ki so pred leti ob razvpitem primeru glavne tajnice SKD stali na nasprotnih bregovih, nekateri obsojali, drugi pa odkrito podpirali takratno ravnanje Lojzeta Peterleta, ki seje politično razhajal z glavno tajnico. Nad projektom združitve SLS in SKD sem bil globoko razoča- V Glasilu občanov o Komunali Trebnje V Glasilu občanov občine Trebnje, ki izhaja kot mesečnik pod vodstvom glavne in odgovorne urednice Ivanke Višček, je očitno prisotna želja posameznikov prikazati nerealno sliko stanja v Komunali Trebnje. V tretji številki, 16. maja, je uredništvo objavilo na naslovnici in nadaljevalo na drugi strani članek “Nepravilnosti v poslovanju JP Komunala Trebnje”. Sloje za povzetek vsebine tiskovne konference predstavnikov SKD Pavlina in SDS Hribarja, vse z namenom, da se oblati dobro ime javnega podjetja. V članku očitajo neveljavnost statuta, nepripravljene spremembe statuta, nesprejetje plana za leto 1999 in nedelovanje nadzornega odbora. Ker so očitki in navedbe neresnične oziroma potvorjene, smo uredništvu 8. junija letos posredovali v objavo pojasnila z naslovom “Resnica o Komunali Trebnje”. Ta odgovor je bil argumentiran z navedbami ministrstva za lokalno samoupravo Republike Slovenije, vendar ga uredništvo ni hotelo objaviti. Po posredovanju si je glavna urednica Ivanka Višček dovolila naš odgovor celo spremeniti in ga objaviti šele po treh mesecih v tretji, naslednji objavljeni številki Glasila. Naša želja in dolžnost je občane korektno in pravočasno obveščati, a tega v Trebnjem v Glasilu občanov ne moremo storiti, zagotavljamo pa, da bodo občani prišli do korektnega in točnega odgovora s pomočjo so- KOMUNALA TREBNJE, d.o.o. Direktor PAVEL JARC, inž. str. ran, vendar to ni bil razlog za moj izstop. Zapj sem se odločil zaradi katastrofalnega odnosa vodstva ob procesu združevanja podmladkov, ko je vodstvo dopustilo vse nepravilnosti, ki so se ob tem dogajale, dopustilo je tudi, da je o vsem odločala neformalna skupina, kije za svoje ravnanje imela podporo Marjana Podobnika in njegovega kroga. Drugi razlog pa je ta, da v SLS+SKD vlada diktatura poslanske skupine, ki vodi politiko stranke. Pri vodenju stranke ni udeležbe članstva, saj je notranja demokracija v SLS+SKD le pregovorna vrlina. ROBERT KONDA, Gor. Suhadol Portret tedna -Franci Kek DL 31, 3. avgusta Portret tedna, kije nastal po sproščenem, šaljivem razgovoru z novinarjem Igorjem Vidmarjem, je bil na tak način prelit tudi na papir. Portret je sicer korekten, a ker iz njega niso razvidni moji nasmeški pri nekaterih odgovorih, bi bil lahko v določenih delih napačno razumljen. Zato se mi zdi nujno dodati nekaj pojasnil. V zadnjem odstavku je zapisano, da si želim z Rock Otočcem v prihodnosti obogateti, da mi ne bo potrebno več nositi 20 let starih sintetičnih srajc, pa še za lačne otroke bi kaj dal. Trditev je zapisana v istem odstavku, kjer piše tudi o prerani smrti mojega očeta. S tem dobi še dodatno težo in naj bi bila mišljena kot resen odgovor, kar pa seveda ni bil. Do napisanega je novinar najbrž prišel na osnovi odgovora na vprašanje, kakšna je finančna situacija s festivalom Rock Otočec. Odgovoril sem, da lahko mirno potolažim vse, ki so slabe voje ob misli, da se sem stekajo ogromne količine denarja. Količine sicer so, vendar tudi na stroškovni strani. Prireditev zaenkrat ne prinaša toliko, da bi se dalo od nje živeti (z Rock Otočcem se ukvarjam skozi vse leto), vendar se zavedamo, da festival potrebuje tradicijo in zato upamo na boljše čase. Dodal sem še, da denarja ni toliko, da bi ga lahko namenjali za lačne otroke, pač pa lahko z njim nekako nahranimo le lastne. Kaj mi bogastvo resnično pomeni (vsekakor to niso kupčki denarja), ne bom razpredal. Če govorimo o prihodnosti, pa si želim predvsem zdravja, pitne vode in zraka, ki bo primeren za dihanje. Do dodatnih zadovoljstev bom prišel glede na lastni vložek. Za boljše razumevanje FRANCI KEK, Novo mesto L. ZUPANČIČ IN L. KOLENC K NOVI SLOVENIJI NOVO MESTO - Koalicija v novomeškem občinskem svetu, ki jo sestavljajo svetniške skupine LDS, SLS+SKD Slovenska ljudska stranka, DeSUS, ZLSD in SNS, ima po novem 2 svetnika manj. Lojze Zupančič in Leopold Kolenc sta izstopila iz združene SLS+SKD in prestopila k Bajukovi Novi Sloveniji. S tem pa so se spremenila tudi razmerja znotraj novomeške koalicije. Z združitvijo SLS in SKD je imela nova stranka v občinskem svetu 9 svetnikov in je bila najmočnejša svetniška skupina, a je bil njihov primat kratkega veka - le za dve novinarski konferenci in dve seji občinskega sveta. Sedaj ima največ članov spet svetniška skupina LDS - 8. Nujna potrdila o šolanju Dijaki in študenti, stari 18 let, morajo ZZZS dostaviti potrdila o šolanju - V nasprotnem bodo zdravniške usluge plačali sami SREČANJE SUHOKRANJSKIH ANSAMBLOV-Zadovoljni obrazi obiskovalcev in suhokranjskih glasbenikov, ki so se predstavili na prvem srečanju suhokranjskih ansamblov, so pričali, da bo to srečanje postalo tradicionalno. Na odru žužemberškega gradu so se najprej predstavili mladi harmonikarji pod vodstvom-Jožeta Zevnika. Skupina dvajsetih obetavnih mladenk in mladeničev je segrela dlani številnih obiskovalcev, ki spremljajo poletne grajske prireditve. Za njimi so se predstavili Mladi Dolenjci, ki so se pred kratkim preimenovali iz skupine Trio najstniki, potem pa so nastopili ansambli Nasmeh, Fehtarji in Izvir, katerih člani imajo za seboj že pestro glasbeno kariero. Izkazalo se je, da ima Suha krajina veliko nadarjenih glasbenikov, pevcev in pevk, ki so se na koncu predstavili s skupno pesmijo in si zaželeli, da se prihodnje leto ponovno srečajo. Druženje je pripravilo tamkajšnje Turistično društvo Suha krajina. (Foto: Slavko Mirtič) ZDAJ IMA ČAS ZA KOZOLCE - Francu Seničarju iz Markljeve ulice v Novem mestu je ljubezen do lesa vcepil že njegov oče in še danes kot upokojenec rad uživa ob izdelovanju okrasnih kozolcev, vrtnih ut in drobnih lesenih izdelkov. Franc Seničar, tudi dolgoletni naročnik na naš časopis, ob kozolcu, ki krasi zelenico pred njegovo hišo. (Foto: Majda Luzar, EPS) povrnil," je povedala Slavka Bar-bo, vodja oddelka za izdajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja na območni enoti Novo mesto. Začetek novega šolskega oziroma študijskega leta je pred vrati in ker se na zavodu kljub vsakoletnemu obveščanju vedno znova srečujejo s problemom nepravočasnega dostavljanja potrdil o šolanju, želijo ponovno poudariti pomen pravočasne dostave potrdila tistih dijakov in študentov, ki so že dopolnili 18 let oziroma jih bodo v prihajajočem šolskem letu 2000/01, in tako zavarovancem prihraniti možne neprijetnosti. “Pogoj za uspešno potrditev kartice osebi, stari nad 18 let, je vnesen podatek o šolanju v evidenci zavoda za zdravstveno zavarovanje. Podatke o šolanju so zavodu dolžni posredovati zavezanci za prijavo podatkov, npr. podjetja in samostojni podjetniki za otroke svojih delavcev ali osebe same. če imajo pravico do družinske pokojnine oziroma so zavarovane po enem od staršev, ki je samozaposeln, upokojen itd.” je razložila Slavka Barbo. Potrdilo o šolanju lahko dijak ali študent prinese neposredno na izpostavo zavoda, kjer ima urejeno zavarovanje. Ob tem so dolžni dokazilo o šolanju dostaviti tudi zavezancu za prijavo podatkov (podjetju...), le-ta je namreč odgovoren za pravočasno vlaganje prijav, odjav in sprememb med zavarovanjem tudi za družinske člane svojih zaposlenih. M j NOVO MESTO - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je junija letos zaključil zamenjavo zdravstvene izkaznice s kartico zdravstvenega zavarovanja. Z izdajo kartice pa je hkrati zadolžil zavarovance, da sami skrbijo za potrditev njene veljavnosti, in sicer na samopostrežnih terminalih. “Potrditev veljavnosti kartice oziroma vpisanega zdravstvenega zavarovanja na njej je zelo pomembna, saj je možno le tako uveljaviti zdravstvene storitve na račun Zavoda, ki nastopa kot plačnik stroškov. V primeru neveljavne kartice so dolžni stroške zdravstvenih storitev poravnati sami, kasnejšega povračila stroškov Zavod ne bo MLADI ČRNOMALJSKI RIBIČI ČISTIJO REKE-Reke so zaradi suše zelo \ upadle, kar se najbolj vidi pod črnomaljskim tromostovjem. Zaradi smradu, ki ga povzroča nizek vodostaj, se je skupina mladih ribičev v juliju lotila čiščenja izliva Dobličice v Lahinjo pod tromostovjem, pri čemer so jim pomagali tudi starejši ribiči. Ekološke akcije ribičev je začelo denarno podpirati podjetje IMP Livar iz Črnomlja in ribiči upamo, da bo takih podjetij in akcij še več. (Besedilo in slika: predsednik ekološke sekcije Ribiške družine Črnomelj Stane Lozar) TU PA KAR DVA NADSTREŠKA - Veliko postajališč mestnega avtobusnega prometa v Novem mestu je urejenih povsem v neskladju s predpisi, le majhen del teh postajališč ima kakšno klop in smetnjak. Nadstrešek, pod katerim se lahko čakajoči na avtobus skrijejo pred dežjem, snegom, vetrom, v teh mesecih pa še najraje pred soncem, pa je redkost. Le za vzorec jih je, še manj pa je povsem novih. Toda za vse to imamo lahko razumevanje. Začetek pač. Vsemu navkljub pa se lahko v Novem mestu, in najbrž le tu, zgodi, da ugledate med več deset postajališči avtobusnega prometa, ki so brez nadstreška, celo takšno postajališče, ki pa ima kar dva. Ob Ljubljanski cesti, ob Pionirjevi stavbi. Ljudje, ki bi čakali na avtobus, se tu sicer nikoli ne drenjajo-A medlem nekje na drugem koncu mesta po ljudeh kaplja dež, ko deževnega dne čakajo na avtobus. (Foto: Tomaž Levičar) France Reiun 6 V osrčju Balkana ^°ta in razmišljanja Pred Kolašinom obiščemo Nacionalni park z Biograd-m jezerom, naravni biser, ki pa je s človekovim posebni v turistične namene hudo onesnažen. Naslednji cilj je samostan Morača v soteski zgornje Morače. Kompleks s cerkvijo Marijinega vnebovzetja je dal graditi knez Štefan, vnuk Štefana Nemanje, v letih 1251, Ok <-'er*cev je v času turškega osvajanja propadala. bnovljena je bila leta 1574. Od takrat pa do prvih esetletij 18. stoletja je bil samostan oboje: harmonija z aravo in hkrati živ utrip njenega poustvarjanja, to je u,hetnosti in kulture. Soteska Morače je najbolj divja, kar sem jih kdaj °žive|. Veličastna. Sredi poletja se vabilu reke, ki se ob ^■rah peni kot ocean na čereh, ne moremo upirati. stavimo in zaplavamo v enega bolj umirjenih tolmunov, . V Podogorici, ki so jo v slavo sedanjega vladarja presnovah v Titograd, se ne ustavimo, ampak samo upognimo vožnjo. Tu tudi nimamo kaj videti razen modnih gradenj, spet dolgočasnih brezvsebinskih kvadrov, 1 s° v prostoru pravo nasilje. Poleg tega je to moderno n novo še zanemarjeno. Sredi dneva smo že na Cetinju, v črnogorskih Atenah, mesto je najpomembnejši kulturnozgodovinski kraj v . rni gori. Tukaj je leta 1481 Ivan Crnojevič osnoval svo-,° P^stolnico. Od njegovega dvorca, kije bil zgrajen leto as>neje in kamor je bila preseljena tudi prva črnogorska lskarna, ni ostalo ničesar. Leta 1484 sta bila zgrajena arnostan s cerkvijo sv. Marije in rezidenca zetskega jPetropolita. Od cerkve sv. Marije so se ohranili samo aPitlji s stebrov, ki presenečajo s prvimi in edinimi vplivi godnje renesanse na staro srbsko arhitekturo. Prvotni SaPiostan je bil leta 1692 razdejan, novi samostan pa je dal zgraditi vladika Danilo leta 1701. Sedanjo podobo je samostan dobil šele po prvi svetovni vojni. V kulturnozgodovinsko jedro Cetinja so se naravno vključile tudi zgradbe, kot so na primer Njegošev dvorec, Biljarda, dvorec kralja Nikole, s čimer je bil z umirjenimi in nizkimi gradnjami dosežen tudi izjemen estetski vtis. Nove gradnje so prvotno harmonijo odnosov porušile. Na Cetinju me spremlja tudi doživetje izpred nekaj let, ko smo se tu na ekskurziji srečali študentje zgodovine iz Ljubljane s črnogorskimi študenti. Med drugim smo se pogovarjali tudi o programih njihovega in našega študija. Ko smo jim povedali, da je v našem programu poleg splošne in južnoslovanske zgodovine še posebej naša nacionalna slovenska zgodovina, so se zaradi tiste naše slovenske zgodovine zelo začudili. Njihovo utemeljevanje, da smo bili stoletja pod nadvlado Nemcev, da se nikoli nismo bojevali itd. še vedno slišim, čeprav jih zdaj bolj razumem kot takrat. V njihovi zavesti je zgodovina predvsem boj, vojna, spopad, bolj napad kot obramba. Črnogorci imajo nedvomno slavno zgodovino, vendar se sprašujem, iz česa so izvirala njihova dejanja. Je bil to samo patriotizem, želja po svobodi, obramba svetinj dedov in svojega bistva ali tudi boj za ostanek v širšem naravnem smislu? Seveda je vse resnice, ki se prepletajo v nekem zgodovinskem dogajanju, težko odkriti. Največkrat najprej zagledamo tiste, ki s svojo vlogo v d obijanju in posledicami v nas najbolj odmevajo. Vsako zgodovinsko ali katerokoli dogajanje namreč vključuje poleg obče, najbolj opazne resnice tudi vse posamične resnice, ki jo sestavljajo, vendar so velikokrat zastrte. Posamične resnice, ki sestavljajo občo resnico, so kot kamenčki v mozaiku in samo z njimi lahko nastane resnična podoba. In vsako dogajanje je vedno splet okoliščin, danosti in odločitev vseh subjektov, ki so v pojav vključeni. Zgodovinsko dogajanje ni odmev neke abstraktne zavesti, ampak je vedno prepletanje in kopičenje neizmernega števila dejanj in odločitev posameznikov. Vzroki večstoletne vojne črnogorskih plemen s Turki so bili prav gotovo in predvsem obramba rodne zemlje, zvestoba koreninam, svetinjam dedov in sebi, vendar je bila ta vojna zaradi nujnosti fizičnega obstanka tudi ekonomska vojna. Črnogorci niso napadali Turkov v njihovih postojankah samo zato, da bi jih pregnali ali prišli do orožja in streliva, ampak tudi zato, da so jim izpraznili skladišča hrane, kar jim je v revni gorati pokrajini Brd pomagalo preživeti. Med obrambno in osvajalsko vojno je težko postaviti mejo, kajti obe se mnokrat prepletata. Zgodovina ni nikoli samo obramba ali napad, zgodovina so vse oblike boja. To temeljno resnico lahko na vsakem koraku zagledamo v Naravi. Morda je razlika med razvojem narave v širšem pomenu in razvojem človeške vrste v tem, daje v naravi več razvoja in obrambe kot pa napadov in osvajanja. Zgledov iz Narave je mnogo: smo bili hrasti ali travne bilke? Vpraševanje se še posebej ponuja nam Slovencem, tudi zato, ker je za mnoge sosede naša zgodovina tako sporna. Izhajamo iz temeljne resnice, daje osnovni uka/ Narave boj za obstanek in nadaljevanje. Ta ukaz je dan vsem bitjem, toda bitja ga izpolnjujejo različno: nekatera z napadom, druga z obrambo ali begom, nekatera z uporom, druga z modrostjo in zvijačo, hkrati na primer s pokončnostjo, trave z upognjenostjo. Toda morala pokončnosti pri hrastih ne izvira iz klubovanja, ampak iz polnega debla, ki se ne more upogniti, medtem ko travam votlo steblo omogoča oboje: rast k soncu, z upogibom pa obrambo pred najbolj uničujočim neurejem. Ko je to mimo, se spet vzravnajo in izpolnjujejo svoje poslanstvo, dokler ne razdajo semen. Ljudje in narodi nismo izjema, lahko smo hrasti ali travne bilke ali oboje. Odločamo se sami. Seveda pa je od tega, katero od obeh vlog sprejmemo v najhujših ujmah, odvisno tudi naše preživetje. Zdi se, da smo bili Slovenci v tisoč letih boja za obstanek modri in oboje. Po še enem doživetju Cetinja se vzpenjamo na Lovčen. Če so Cetinje črnogorske Atene, je Lovčen črnogorska Akropola. Zaradi slabe vijugaste ceste in strmega vzpona po hudih naporih za nas in diano le prispemo na vrh. Za vztrajnost smo nagrajeni in obogateni s čudovitimi razgledi po Črni gori. Pod nami so ravnice ob Zeti in Morači, za njimi proti severu okamenelo valovito morje kraških planot in še dlje na obzorju mogočne gore Brd. V pre- vladujoči kraški pokrajini so v morju in zmagoslavju kamenja otočki oaze zemlje z njivicami in iz kamna zložena bivališča. Seveda smo na Lovčen prišli tudi zato, da se poklonimo Petru II. Petroviču Njegošu. Bil je cerkveni in posvetni vladar Črne gore, bojeval se je za enotnost črnogorskih plemen in jih usmerjal v skupen boj proti Turkom, bil je graditelj črnogorske države, ambasador kulture in velik pesnik. Tu, na vrhu Lovčena, je bil na mestu kapelice iz leta 1925 zgrajen njegov mavzolej, monumentalno arhitektonsko delo Ivana Meštroviča. Mavzolej je za Črnogorce največja svetinja in Lovčen skoraj božja pot. Tega smo se premalo zavedali, kajti z vprašanjem, kje je Njegošev kip, ki ga je prav tako izdelal Meštrovič in naj bi bil po podatkih, ki jih je imel Tone, že v mavzoleju, smo se varuhu zelo zamerili. Vprašal nas je, ali smo prišli na Lovčen zaradi Meštroviča ali zaradi Njegoša. Proti večeru je kljub visokemu poletju v teh višinah že mraz. Zato pa tudi zaradi strahu, da nas ne prehiti noč, se hitro odpravimo navzdol na piano in proti Njegošem, kjer nameravamo prenočiti. Nekam tihi smo in zdi se, da vsi razmišljamo o neljubem dogodku v mavzoleju. Potem o tem tudi spregovorimo, vendar spoznamo, da doživetje odmeva v nas različno in da nekatere pojave v črnogorski zgodovini vrednotimo različno, še posebej nam težko razumljive medsebojne odnose med plemeni, ki so bili večkrat združujoči in razdirajoči hkrati. Spet mostovi in razda-lje..Zdajle še med nami. Sonce zahaja, sence postajajo daljše in gostejše in se naseljujejo tudi v nas. Že na obalah noči prispemo v Njegoše, pesnikov rojstni kraj. Šotor prvič postavimo kar v naselju, na nekem z grobim kamenjem ograjenem dvorišču v neposredni bližini ovčje staje. Ovce nas ne motijo, bolj nas utesnjuje ujetost v neko drugačno bližino, kije ne dojemamo. Za-spimo brez večerje. Zjutraj v valovanju luči odkrivamo svet okrog nas spet drugače. Tudi ljudje iz naselja nas odkrijejo. Zelo so prijazni, gostoljubni in seveda tudi radovedni. Ob njihovi gostoljubnosti je zajtrk na krpi zelene trate pravo razkošje. Kristijan Janc Bojan Novšak 72-letni Kristijan Janc, ki ga je neozdravljiva bolezen pred kratkim ®tgala iz kroga svojih najdražjih in Studenčanov, je živel bogato in člo-Veka dostojno življenje. Med vojno vihro je tudi družina Jančevih, v tem najbolj prizadetem Posavskem izseljeniškem pasu, morala na trnovo pot izgnanstva v Nem-C1J0. Kristijan je tako že kot mladenič ^Poznal krivice in skusil trpljenje lju-■ Kijih je okupator njegove domovi-ne zapisal med drugorazredne, manjvredne državljane, ltaterih življenje ostikrat ni bilo vredno niti piškavega lešnika. Morda je ravno ta boleča, neizbrisna življenjska izkušnja Kristijanu že zelo zgodaj dala delček prosti izkušenih, da je človek to-.lko velik, kolikor ima v sebi morale 'Htalenta, ne pa minljive oblasti. Od ,°d verjetno izvira Kristijanov spoštl-J>v odnos in posluh do vseh ljudi, ki 1° zahajali in še prihajajo v gostilno ančevih, da kaj prigriznejo in si močijo suho grlo, se poveselijo, za-adi družabnosti in da bi zvedeli kaj ovega. Zato je bil zelo priljubljen ljudmi. Janc ni bil le nasmejani in prijaz-1 gostilničar, ampak sije ob razume-,anju in pomoči družine lahko vzel Vas tudi za gasilce, lovce jn druga ruštva Imel je, kot vodilni mož v ■ raJevni skupnosti, lep čas formalno n tudi dejansko oblast, ki pa mu v e Prirojeni skromnosti ni nikoli za-rtela glave, da bi pozabil na mnenje o voljo ljudi. Tako so v krajevni j trpnosti Studenec, tudi s pomočjo ančevih nasvetov in dobrih zvez, ali Pogosto ob njegovem neposrednem odstvu, gradili ceste, vodovode, kanalizacijo, pa še marsikaj drugega, Pomembnega za boljše življenje lju-'• Sam ali s “Studenški ramplači“ je anc rad raztegnil harmoniko in za-P Ti godci so znali spraviti v do-ro voljo ljudi ob slehernem po-embnejšem dogodku, tudi pri ne-avni ustanovitvi Društva vinogradov Studenec. Pobudo zanj je dal Prav Kristijan Janc, da bi ljudje v teh rajih še bolj organizirano in z več ttanja skrbno obdelovali vinograde n pridelali ob posebnežu cvičku še ruga kakovostna vina, iztržili čim ec od zemlje in skratka imeli ob adovoljstvu še ka>koristi. Društvo tnogradnikov, zadnje njegovo pomembno dejanje in sled, ko se ga je e lotila bolezen in ga ni več izpu-la iz svojih krempljev, tako tudi ostaja brez svojega „očeta“, brez Kri-ljanovega nasmejanega obraza, Pesmi in ..frajtonarice", nekakšnega njegovega prepoznavnega zaščitnega znaka. P. P. POTOK OBRH ONESNAŽEN METLIKA-Občan je 14. avgusta obvestil policiste, da je potok Obrh onesnažen in je v njem opazil dve Poginuli ribi. Res je v dolžini tristo metrov do čistilne naprave v bližini Podjetja Komet obarvan s temnimi lsami, vendar vzrok onesnaženja še ngotavljajo. Gasilcem madežev ni "spelo zajeti in omejiti. Pomoč starejšim na domu ČETRTI SPOMINSKI POHOD VANJE FURLANA - V torek, 15. avgusta je Planinsko društvo iz Novega mesta pripravilo že četrti spominski pohod na Gorjance v spomin na tragično preminulega alpinista Vanjo Furlana. Pri Gospodični se je na komemoraciji zbralo okoli petsto planincev, od tega jih je 32 na pohod odšlo izpred Agroservisa. Spominu velikega alpinista se je poklonil tudi njegov soplezalec Tomaž Humar, s katerim sta za vzpon na Arna Dablam, ki je bi! leta 1996 izbran za najboljši alpinistični dosežek na svetu, prejela zlati cepin. (Foto: Majda Luzar) V letih 1941 - 1945, ko je bila naša domovina okupirana, je moral Bojan, rojen 7. februarja 1930 na Ruperč Vrhu pri Novem mestu, kot četrti otrok mame Marjete in očeta Ivana, podobno kot mnogo boštanjskih in ostalih slovenskih otrok, s svojimi starši v izgnanstvo. Tako je še v rosnih letih dodobra skusil, kaj pomeni biti brez doma, brez domovine in človek brez pravic. Morda ga je ravno to v tolikšni meri zaznamovalo za preostala leta življenja, da je po vrnitvi domov z vso vnemo posvetil mnogo prostega časa obnovi porušene in opustošene domovine. Sodeloval je v delovnih brigadah, ki so po vojni gradile železniško progo Brčko - Banoviči. Ko je služil vojaški rok v Titovi gardi od 1950 do 1953. leta, gaje zajela tudi t.i. vojna za Trst od leta 1951 pa vse do leta 1955. Bojanovi starši so se preselili v Boštanj iz Črnomlja leta 1936, ko je šel oče Ivan v pokoj. Naselili so se v Andoljškovo hišo, kjer je imela mama gostilno. Prvo leto vojne so tako Novšakovi preživeli v Boštanju, kjer je bil oče župan. Januarja 1942 pa so pribežali na Štajersko, od koder so jih Nemci konec leta 1942 izgnali v Nemčijo. Po vrnitvi so sprva živeli v Sevnici, potem pa so se preselili v Papeževo hišo v Dolenjem Boštanju. Leta 1946 je Bojanu umrl oče. Bojan je do leta 1947 delal pri telefonistih v Beli krajini, nato seje v Novem mestu izučil za trgovca in v tem poklicu, naposled kot poslovodja Mercatorjeve železnine v Sevnici leta 1988, tudi dočakal zasluženi pokoj. Takoj po upokojitvi je veliko časa porabil za čebelarjenje, dokler se ga ni polastila zahrbtna bolezen in ga odtrgala od družine in vseh drugih, ki smo ga imeli radi in smo cenili njegovo delo. Bojan je pustil močan pečat pri napredku boštanjske krajevne .skupnosti, sodeloval je pri njenem ustanavljanju in jo je vodil tja do leta 1970. Takrat so pričeli izgrajevati vodovod, kanalizacijo, asfalt... Takoj po vojni je bil zelo aktiven pri delu in vodenju obnove takratnega zadružnega doma. Ko se je ta leta 1954 preimenoval v Partizan, je postal blagajnik, od leta 1960 do 1982 je bil predsednik, nato pa do leta 1990 še blagajnik in gospodar. Bil je zvest idejam gasilstva. V PGD Boštanj je bil med drugim operativni član, referent mladine, dolgoletni predsednik nadzornega odbora... Bilje tudi član Zveze rezervnih vojaških starešin. Bil je velik ljubitelj narave in vnet zagovornik planinstva in je sodeloval pri obnovi Tončkovega doma na Lisci. Za svoje delo je prejel številna gasilska in druga priznanja, Bloudkovo zlato značko, zlato značko Športne zveze Jugoslavije... Povsod ostajajo sledi njegovega dela, ki gaje posvetil svojemu kraju, ki mu je ostal zvest do svoje prerane smrti. JOŽE UDOVČ 90 LET TEREZIJE LUŠTEK - Terezijo Lušlek, ki je 3. avgusta praznovala svoj 90. rojstni dan, odlikujejo dobra volja, izvrsten spomin in iskriv duh. Ob prazniku so jo obiskale novomeška podžupanja Martina Vrhovnik in predstavnice Krajevne organizacije Rdečega križa Bučna vas, ki so jo obdarite s šopkom in priložnostnim darilom ter ji zaželele še na mnoga leta. Terezija Luštek je obujala spomine na mlada leta, ki jih je preživela v Ždinji in Potočni vasi. Jesen življenja preživlja v Domu starejših občanov Novo mesto, kjer se dobro počuti. Vesela je vsakega obiska sorodnikov, prijateljev in znancev. (Foto: M. P.) 90 LET MARIJE GOLOBIČ IN TEREZIJE LUŠTEK - V avgustu sta v skupini za samopomoč Vijolica domovali radost in veselje, saj sta Marija Golobič (po domače Kumpova Mici) in Terezija Luštek v krogu svojih domačih in članic skupine Vijolica praznovali vsaka svojih 90. let. Slavljenkama Mariji in Tereziji, ki z velikim navdušenjem obiskujeta skupino, želimo, da bi bili s trdno voljo in bistrimi očmi še naprej vzgled nam vsem, ki stopamo za njima. (Besedilo: Mateja Jerič, foto: Stanka Majerle) Prispevek h kvalitetnejšemu staranju - Letos pomagali 122 starejšim - Vedno večje zanimanje za tovrstno pomoč V Domu starejših občanov Novo mesto vse bolj razvijajo raznovrstne oblike pomoči na domu in s tem omogočajo starejšim ljudem, da lahko čim dalj časa ostanejo v svojem domačem okolju. Kvalitetno starost se trudijo zagotoviti starostnikom na njihovih domovih tako, da jim poleg ostalih oblik pomoči omogočijo prehrano na domu, tudi dietno. Kuha namreč pogosto terja od starejšega človeka prevelik napor, ki si ga navadno olajša tako, da iz dneva v Igre na Kolpi Ttoristično društvo Zilje jih je letos organiziralo prvič VINICA - Podobne igre je pred leti organiziralo Turistično društ- vo Vinica, ki pa danes ne deluje več. Tako so Ziljani prejšnjo nedeljo obudili stare pastirske igre, ki so jim dodali tudi nekaj novih. Sodelovalo je šest ekip iz okoliških krajev, zmagovalci pa so bili Viničani. Ekipe iz Vinice, Damlja, Drenovca, Maretičev in dve iz Zilj so se pomerile v hoji na hoduljah, pokanju balonov, valjenju pivovskih pločevink iz Kolpe, veslanju na traktorskih zračnicah, žaganju hlodov, skakanju v vrečah in prevažanju vode. V tej igri je dekle sedelo v samokolnici s škafom na glavi, v katerega sta dva fanta zlivala vodo, drugi pa jo je odpeljal do soda, kamor je zlila vodo. Zmagal je tisti, ki je imel v sodu več vode. Igre na Kolpi naj bi postale po besedah predsednika ziljskega turističnega društva Jožeta Čemasa tradicionalne. Upajo pa, da se bodo drugo leto prijavili tudi tekmovalci iz ostalih krajev in tujci. P. M. dan kuhanje, 1, vse bolj poenostavlja in nazadnje hrana postane enolična, kar pogosto pripelje do oslabelosti. Ko pa odpade vsakodnevna skrb za kuho, človek prihranjeno energijo porabi za to, da lažje postori vse potrebno v bivalnem okolju in za vzdrževanje svoje osebne higiene. Kajti to, da se človek čim dalj časa počuti koristnega, da čim dalj ostane v domačem okolju, v katerega je vložil velik del energije, predstavlja kakovost življenja v njegovem starostnem obdobju. V okviru Doma starejših občanov Novo mesto nudijo tudi osebno nego na domu ali le pomoč pri tem, varstvo in družabništvo, svetovanje, čiščenje bivalnih prostorov, pranje in likanje perila, prevoz in spremstvo k zdravniku, na urade..., urejanje finančnih in administrativnih zadev, manjša vzdrževalna dela. Naročite lahko tudi fizikalno terapijo, pedikuro in frizerske storitve. Tako so v letošnjem prvem polletju pomagali 122 osebam in vabljeni ste starostniki, da jih prosite za pomoč. Domsko varstvo, kije po bivanjskem standardu na zelo visokem nivoju, naj bi prišlo v poštev šele, ko bi se izkoristile vse možne oblike pomoči na domu. To je v drugih razvitih evropskih državah že močno uveljavljeno. Pri nas pa le počasi prihaja v zavest ljudi, kar je prav gotovo posledica tega, da se je v naši državi v preteklosti vse premalo govorilo o staranju in starosti. M. S. ZGORELO OSTREŠJE HIŠE BREŽICE - Najverjetneje zaradi kratkega stika na električni napeljavi je 15. avgusta v celoti zgorelo ostrešje stanovanjske hiše na Cesti bratov Milavcev, last 48-letnega B. V. TEKMOVANJE PR! 45 STOPINJAH - Tekmovalci so morali poleg športnega duha pokazati tudi, kako dobro prenašajo vročino. (Foto: P. M.) reportaže • zanimivosti • slike • dopisi • reportaže • zanimivosti • slike • dopisi NAŠE KORENINE Kmet sem bil in kmet bi spet hotel biti Podoba je kot vzeta iz davnih sanj. Deček in dedek na poti v vinski hram. Za njima je rodna vas. Tam na polici onkraj smaragdne reke sanja spokojne sanje sredi pravkar vzkipelega zelenja. Preplavilo je sadno drevje med hišami in strmi breg nad reko. Hiše in gospodarska poslopja, vse je že utonilo v njem in le petelinje petje ter pasji lajež še izdajata človeška bivališča. Dečku je ime Joško, dedku pa Franc. Blažičeva sta iz Žihovega sela, s trdne kmetije, ki je že od nekdaj imela vinograd in zidanico na Trški gori. In tja, preko zelene Krke, se je napotil Franc s svojim vnukom, da bi preveril, koliko zelenja je butnilo v tr-škogorski breg. Pa da bi pokusil, če se je vino v teh pomladnih mesecih dobro naravnalo. Bil je žejen, a ne toliko vina, pač pa pogovora z možaki iz okolice. In nj mu bilo treba dolgo čakati. Čim so v sosednjih zidanicah začutili, da je v Blažičevi življenje, že so pričeli prihajati. Tudi njih je mučila podobna žeja. Casi so bili težki. Po Evropi je divjala prva svetovna vojna in veliko njenih dežel je bilo prepredenih s strelskimi jarki in veliko njenih polj je bilo razbrazdanih od topniških salv. V teh brazdah so krvaveli tudi slovenski fantje. Zato so bili pogovori njihovih očetov v Trški gori polni tesnobe. Radia takrat še ni bilo, pa so šle novice od ust do ust: v to vasje prišel ta in ta na dopust in povedal to in ono, ta je bil ranjen, tega ne bo nikoli več. Pa so včasih uganili tudi kakšno tako, ki je za trenutek pregnala črne misli. Stari mežnar je dejal: “Zdaj bo pa zares pomlad. Kukavica je tu. Moja žena jo je že slišala, jaz jo bom pa ujel.” Vsi so se zasmejali, le Jožek jih je začudeno gledal. Ni mogel razumeti, od kod nenadoma ta preobrat. V resnici pa seje v možakarjevih besedah skrivalo veliko grenke ironije in črnega humorja. Njegova žena je bila namreč gluha, on pa je že pred desetletji postal invalid. Na Laškem, v spopadu med italijanskimi in avstrijskimi vojaki, ga je krogla zadela v nogo. Z invalidnino, ki jo je potem dobival od avstrijskega cesarja, je v zidanici na Trški gori še kar dobro živel. Poletje je, dobrih osem desetletij pozneje. Vihar tiste svetovne vojne, ki je takrat divjal po Evropi, se je že zdavnaj polegel. Še nekaj jih je nastalo za njim in prav tako potonilo v zgodovino. Blažičev Jožek pa je še vedno tu. Seveda ni več tisti deček. Valovi časa človeka pač oblikujejo po svoje in prav je tako. Jože Blažič je prejšnji teden dopolnil devetinosemdeset let. Sediva za krušno pečjo in se pomenkujeva o časih, ki so minili. “Krušna peč zdaj, sredi poletja!” se bo začudil kdo. Pa naj takoj pojasnim, da peč ni zakurjena. Ta čudoviti kmečki magnet, ki je svojčas sredi mrzle zime pritegnil v topli objem vso družino, namreč sredi vročega poletja prostor prijetno hladi. Jožetu Blažiču pa je v visoki starosti, ko človek že z vso pravico ocenjuje svojo življenjsko pot, prijetna tudi ugotovitev, da je z njo lahko zadovoljen. “Vedno sem bil kmet in če bi lahko kdaj ponovno izbiral, bi hotel to spet postati!” Ivan Špolar, njegov dobri prijatelj iz mladih let, je sedaj že prekoračil devetdeseto. Nekdaj je bil partizan, po vojni pa generalni direktor vseh državnih posestev v Sloveniji. Pred kratkim mu je pisal nekako takole: “Občudujem te, da si vztrajal v teh desetletjih in ohranil našo ljubo kmečko zemljo.” On je že vedel, koliko ponižanj je moral v tem času prestati kmečki človek in s kakšno ljubeznijo, včasih celo z neomajno trmo, se je moral oklepati rodne grude, da ga svetovni viharji niso izbrisali z nje. TUdi zdaj, ko je Jože že star, borba še ni končana. Kmečka zem-lja vsa ta stoletja našemu človeku ni dajala le telesne hrane, ampak seje nekako tudi poistovetil z njo. K njej se je lahko vračal tudi po duhovno hrano, kadar mu je tuji svet odvzel moči. Za telo bo tudi v naslednjih letih dobro poskrbljeno. To ne vpraša, kje je zrasel paradižnik: pod grškim, španskim, francoskim soncem ali v nizozemskih, nemških ter danskih rastlinjakih. Toda duši bo marsikdaj tesno. “Pa kaj. kdo se v teh novih časih še briga za dušo!” bo porekel marsikdo. Duša pa je tiho in si mišji svoje. Blažičev Jože iz Ždinje vasi je bil torej tisti deček, kije s svojim dedom Francem večkrat prišel na Trško goro. Njegov oče, prav tako France, je bil takrat avstrijski vojak. Najprej ga je cesar poslal nad Srbe. Prečesal je ves Balkan in preživel. Potem so na tirolski fronti nad njim frfotale italijanske granate. Ziv se je vrnil. Že prej pa je delal v Ameriki. V štirih letih je zaslužil toliko, da je kupil sosednjo kmetijo in jo združil z domačo. Tako je nastal kar lep grunt. Na njem je zgradil novo hišo in vanjo za ženo pripeljal Kastelčevo Viktorijo z Muhabera. Ta mu je povila precej otrok, a le pet jih je preživelo. Jože je bil najstarejši. Prej so na kmetiji vseskozi imeli hlapca. Ko je Jože zrasel, ga niso več potrebovali. Zdaj je bil on za hlapca. A kmečko delo ga je veselilo. Rad je delal na polju, v gozdu in v vinogradu. Tudi živino je imel rad. Pozimi je celo spal v toplem hlevu, poleti pa na dišečem senu. Tako je prišla druga svetovna vojna. Po italijanski kapitulaciji je moral tudi Jože zamenjati plug za puško. Kot po čudežu je preživel nemško ofenzivo in prinesel domov celo glavo. Poslej jo je znal bolje čuvati. Na domači kmetiji je dočakal konec vojne. Oženil seje šele leta 1954. Za ženo si je pripeljal Marijo Ci-mermančič s Potov Vrha. Toda nič ni bilo izgubljenega. Jože je imel prav tako pet otrok kot prej njegov oče in tudi njegov najstarejši sin nosi ime Jože. Ta si je v bližini hiše, ki jo je zgradil ded France, postavil novo. V njej živi s svojo družino. Jože pa vztraja pri stari. Ima že deset vnukov. Žena Marija je pred nekaj desetletji umrla. Ždaj mu v izbi dela družbo stara kmečka peč: poleti hladi, pozimi pa greje. In na postelji leži kup časopisov, kijih Jože zvesto prebira. Različnih naslovov so. Po zdravi kmečki logiki Jože ve. da ni nikoli dobro prisegati le na eno resnico. TONE JAKŠE POGOVOR Z NUSO DERENDA Ko se oglasi Nuša, poje duša Nuša Derenda živi od svojega petja; pravzaprav se vsa njena družina preživlja z glasbo. V zadnjih treh letih je za njo zvedela vsa Slovenija, domačo glasbeno sceno pa osvaja kot zrela pevka s številnimi izkušnjami. Kar 7 let sta namreč z možem Frenkom igrala v ansamblu in vandrala po Nemčiji, nazadnje pa se zaradi družine in otrok vrnila domov. Ustanovila sta ansambel Happv Hour, nakar je Nuša stopila na samostojno pevsko pot, Frenk pa se ukvarja tudi z ozvočevanjem prireditev. V letu 1998 seje uvrstila na slovenski izbor popevke za Evrosong, vendar nastopila ni, ker je ravno v tistih dneh pričakovala drugorojen-ca. Isto pesem je nato odpela na Melodijah morja in sonca, kjer je ostala neopažena. Sledila je lanskoletna Ema, pa oktobrska zmaga na Orionu ter nagrada za najboljšo interpretacijo poznejše uspešnice Vzemi me veter. Avtorica skladbe je Nušina rojakinja iz Brežic Majda Arh, ki je pobrala tudi nagrado za najboljšo skladbo. S skladbo Boginja je Nuša lani osvojila 2. nagrado na festivalu M M S, s pesmijo Čez 20 let spet postala zmagovalka meseca na Orionu in na letošnjih Melodijah morja in sonca s skladbo Ne kliči me osvojila drugo mesto. Lani maja je izdala prvo CD ploščo z naslovom Vzemi me veter, zdaj pa pripravlja novo. • Po Melodijah morja in sonca so te že začeli označevati za večno drugo. Te to kaj moti? “Seveda si vsak želi zmagati, vendar bi bilo čisto v redu, če bi bilo še naprej tako, kot je zdaj. Vsi mi čestitajo, morda celo rečejo, da sem si zaslužila prvo mesto. Raje vidim, da je tako, kot da bi bila prva, pa bi govorili, da si ne zaslužim. Žadovoljna sem z dosedanjimi nagradami. Ko sem bila s prvo pesmijo sprejeta na Emo, je bil zame to velik uspeh. Takrat sem vedela, da nekaj bo iz mojega petja, kajti brez smisla bi bilo izgubljati energijo, če me ljudje ne bi sprejeli." • Kako je, če živiš v Artičah in si zvezda? "Kadar sem v Artičah, sem tista Nuška kot prej - oblečem se, kakor hočem, in počnem, kar si želim. V mestu bi bilo verjetno drugače, za našo hišo pa je samo gozd. Ljudje Priznanja gledalcem Prireditveni odbor mednarodnih poletnih kulturnih prireditev Pridi zvečer na grad resno razmišlja, da bi ob zaključku sezone podelil nekaj zahval oziroma pohval tudi gledalcem. Tako ne bi smeli biti prezrti številni Črnomaljci, ki na posameznih predstavah celo prevladujejo na metliškem grajskem dvorišču. Od domačinov bi si zaslužila posebno priznanje gospa Marica Zupanič in gospod Tone Slobodnik. Oba sta že v častitljivih letih, vendar redkokdaj manjkata na kateri od predstav. Do konca sta celo vzdržala na dokaj hrupnem koncet Inudst Baga. Gospa Marica je ob koncu izjavila: "Pravijo, da je to muzika za mlade. Naj bo. Meni so se jako dopa-II." Mogoče ne bi bilo odveč podeliti tudi kakšno grajo, in sicer tistim Metličanom, ki ne znajo drugega kol tarnati nad krajevnim mrtvilom, nikoli pa jih ni videti tam, kjer se kaj dogaja. Z nečastno listino bi se okitili tudi takšni meščani, ki se imajo za zelo kulturne, a od kulture posegajo le po kulturnih rastlinah - krompirju, zelju in podobnem. Na listi za slednje bi se znašli domala vsi pro-svetarji, menedžerji, občinski svetniki, kopica resničnih in namišljenih izobražencev člani ljubiteljskih skupin in drugi. TONI GASPERIČ tu okrog me poznajo in me sprejemajo. V Sloveniji niti ni pravega zvezdništva, jaz bom vedno pri tleh, vedno stara Nuška." • Z glasbo se preživljaš. Kako to v današnjih časih zgleda in kako najdeš čas za družino? “V Nemčiji sem skupaj z možem 7 let nastopala v ansamblu Kara- Nuša Derenda van’s, veliko smo potovali, a tudi dobro zaslužili. Le redki slovenski glasbeniki hodijo v tujino na koncerte, mnogi pa pojejo po barih ali pa se prebijajo kot “oberkrajnarji“ kot smo se mi, a o tem večinoma nočejo govoriti. Igrali smo vse vrste glasbe. Repertoar sem naštudirala sama, tako da so bili poslušalci zadovoljni. Radi so nas poslušali, a treba se je bilo odločiti. Še nekaj let in zame bi bilo prepozno." • Zate bi lahko rekli, da si ubrala drugačno pot, najprej profesionalno v tujini, potem samostojno pot doma. Bi sploh lahko bilo drugače? Kako se stopi na slovensko glasbeno sceno? “Morda bi se dalo tudi drugače, čeprav bi bilo težje. Ko sem jaz začela peti, ni bilo toliko priložnosti, ni bilo otroških festivalov, zato sem pela s pevskim zborom in nastopila na Veselem toboganu. Imela sem srečo, da sem že zelo zgodaj začela peti v ansamblih. Nisem mogla kar tako vstopiti na slovensko glasbeno sceno, nisem poznala pravih ljudi. Sicer pa bi imela taka pot tudi svoje pasti, saj bi stopila med pevce povsem neizkušena. Ob vstopu na sceno sem imela bogate izkušnje, a pomembnih ljudi nisem poznala in sem delala vse uradno. Tako vsaj vem, da sem bila uvrščena na festival zaradi glasu in petja. Rekla bi, da se je na sceni težje obdržati, vztrajati. Sem samouk. Poskusila sem v šoli Nade Žgur, kjer sem se učila tehnike petja, sam način petja pa ni ustrezal mojemu temperamentu. Želim se Za domačo hišo v Artičah z Matevžem (levo) in Gašperjem (desno). V Novem mestu od decembra lani deluje enota Ozare, nacionalnega združenja za kakovost življenja - Temeljno je delo na terenu - Osamljenost in nezaposlenost ena večjih težav NOVO MESTO t “Nacionalno združenje za kakovost življenja Ozare skrbi za ljudi z dolgotrajnimi psihosocialnimi težavami po njihovem zdravljenju v psihiatričnih ustanovah in ljudi v duševni stiski. Je neprofitno, nevladno in socialno-humanitarno društvo, ki uporabnikom nudi pomoč in oporo v življenjskem okolju, prizadeva si za preprečevanje psihičnih ovir in socialnega izključevanja ter jim skuša zagotoviti čim hitrejšo vključitev v družbo,” je povedal vodja novomeške enote Boštjan Matjašič. Med njihove nosilne programe sodijo: dnevni center, skupina za samopomoč, prostočasne dejavnosti, stanovanjska skupina, delovno usposabljanje in pomoč pri zaposlovanju težje zaposljivih brezposelnih in invalidnih oseb, pisarna za informiranje in svetovanje, klub prostovoljcev in svojcev ter zago-vorništvo. Naštete programe spremljajo tudi številne spremljevalne dejavnosti, pri svojem delu pa se Ozara povezuje z domačimi in tujimi strokovnimi službami, nevladnimi organizacijami, ustanovami in posamezniki. Novomeška pisarna za informiranje in svetovanje, ki pokriva območje Dolenjske in Bele Krajine, je ena izmed devetih Ozarinih enot v Sloveniji, sedež društva pa je v Mariboru. Poleg socialnega delavca Boštjana Matjašiča v njej srečate še Vesno Alapovič, absolventko Visoke šole za socialno delo, ki vodi skupino za samopomoč, dva vojaka na civilnem služenju vojaškega roka in pet prostovoljcev, med drugim pa sodelujejo s Centrom za socialno delo, z zavodom za zaposlovanje in psihiatrom dr. Petrom Kapšem. “Pisarno danes Boštjan Matjašič uporablja 25 oseb. Naše delo je predvsem terensko, tako da uporabnike obiskujemo na njihovem domu, jih spremljamo na zavod za zaposlovanje ali k osebnemu zdravniku in jim pomagamo pri urejanju različnih zadev, seveda pa se oglasijo tudi v pisarni. Ker je obiskovanje prostovoljno, se število nenehno spreminjanje povedal Boštjan. Kaj se ti, fantič, v nevarnost podajaš, čez Savco v vas hodiš, pa plavat ne znaš? Mene poslušaj in več ne poskušaj čez Savco v vas hodit, ker plavat ne znaš! Savice sila bo tebe umorila, deklici v kamri bo počlo srce. (Ljudska) približati ljudem in sem prepriča-na, daje bolje, če poješ z dušo, Pa čeprav petje morda ni tehnično dovršeno, kot če je obratno. Zame so bili nastopi v tujini velika šola. • Ali jc kaj na tem, kar pogosto slišimo, da na slovenskih festivalih uspehe prinesejo druge stvari in ne toliko dobro petje? Na primer, mini malni kosi obleke, ki po možnosti še malo lezejo z nekaterih občutljivih mest? “Mojemu glasu in petju nimajo kaj oporekati, čeprav bi se dalo še marsikaj izboljšati, zato se kritiki spravijo na drugo. Pri nas veliko dajo na izgled in obleko, mem Pa je najpomembnejše petje. Saj ne sem manekenka in se nisem nikoli prijavila za lepotno tekmovanje-Sprejemam pa tudi kritike, ker tako dobim jnformacijo o tem, kje sem ga polomila. Lahko bi si najel3 najdražjega človeka v Ljubljani, de bi me uredil, a se vprašujem, če se to splača. Dosedanje izkušnje Pa mi govorijo, da bom morala nekaj narediti na tem področju." • Kako zgleda tvoje sedanje delo. verjetno ne delaš od sedmih do treh? “Med tednom smo z družino v glavnem skupaj, čeprav skočim kdaj na radio, opravim intervju za časopis ali kak nastop. Kadar delam, sta otroka, dveinpolletn' Gašper in štiriinpolletni Matevž, pri mamah. Precej manj pa se vidimo za konec tedna." • Uspehe na festivalih je potrebno čim bolj izkoristiti. Kako ti to uspeva? “Pojem za vse in vedno se kdo najde, ki te pokliče. Če živiš od tega, ne moreš nastopati samo na festivalih in koncertih. Res pa je. da bi morala imeti agenta." • Kakšni so tvoji načrti, želje? “Pripravljam novo CD ploščo. novembra grem na HIT festival, naslednje leto bo spet izbor za popevko Evrovizije. V bližnji Pr'" hodnosti pa si zelo želim, da bi lahko imela svoj lastni koncert, za kar pa bi morala imeti svoj bend, ki bi me spremljal, in menedžerja-Mislim, da še niti ni čas za to. P^ trebujem več pesmi, več uspešnic-Upam, da bo uspelo, saj zelo zaupam Matjažu Vlašiču, ki mi P'^e komade in zna najti pevcu ustrezno pesem." BREDA DUŠIČ GORNIK Skupaj za boljše življenje Med najpogostejšimi problem', s katerimi se srečujejo njihovi uporabniki. je vodja pisarne ornem' osamljenost, težave pri shajanju z boleznijo in nezaposlenost. “V p0; hodnosti si želimo oblikovati tud' stanovanjsko enoto, organizirat' različne dejavnosti za naše uporabnike, pridobiti več prostovoljcev m članov... Za vse to pa je potreben denar. Zato nameravamo konec oktobra ali v začetku decembra organizirati dobrodelni koncert m tako dopolniti naše običajne vire financiranja,” je še o načrtih povedal Boštjan Matjašič. . M- Z reportaže • zanimivosti • slike • dopisi • reportaže • zanimivosti • slike • dopisi Roman Zupančič, leta 1964 rojeni Novomeščan, se je v rosnih letih, tako kot večina vrstnikov, podil za usnjeno žogo, brenkal na kitaro in se “skrivnostno" učil za obrtnika. Novi list v življenjski knjigi je obrnil pred leti, ko se je povsem posvetil restavratorskem poklicu Kot kratkohlačnik je največ časa preživel na atletski stezi tamkajšnjega stadiona Portovald. Že zgodaj je potrkal na vrata članske ekipe domačega kluba in se kot obetaven tekmovalec v deseteroboju kmalu zavihtel med najboljše v Sloveniji in takratni skupni državi. Kot študent v Ljubljani je srečal svojo družico Milko, ki ji šport ni bil “španska' vas”, saj je branila barve kočevske odbojkarske ekipe, in se leta 1987 preselil v Kočevje. Cveto Arko, izjemen športni delavec in pedagog, je bil nepopisno vesel okrepitve. Roman je istega leta uspešno branil barve kluba na državnem prvenstvu v Beogradu. Cveto se je kmalu poslovil od Kočevja, z njegovim odhodom pa je šla kočevska kraljica športov v zaton. Po desetih letih, in sicer na nagovor sina, ki prav tako stopa po očetovih stopinjah, se je Roman udeležil državnega prvenstva v atletiki za veterane. “Grem med nekdanje prijatelje, o uvrstitvah sploh nočem razmišljati. Pomembno je, da se družimo in obujamo spomine," si je rekel pred potjo. Poleg zlate kolajne v skoku v višino, je domov prinesel še kolajno istega sijaja v metanju diska in nekoliko manj žlahtnejšo, srebrno v skoku v daljavo. Da se od športa, vsaj v Kočevju, ne da živeti, je spoznal v gospodarsko manj krutih časih. Roman je sicer kmetijski tehnik, a je dve leti delal v podjetju LIK, torej v lesni industriji. Na kmetijstvo je čisto pozabil. Ustvarjalna žilica mu ni dala miru, povrh ga je motilo duhamorno osemurno delo za dotrajanimi stroji, kjer je človek (delavec) nekako nepomemben in odrinjen. “Ta posel ni zame. Grem na novo pot, upajoč, da ne bo trnova in negotova,” je rekel soprogi. Njeno kimanje mu je bila močna opora, čeprav je vedel, da bo moral za vse skrbeti sam. Bilo je to pred desetimi leti. “Oče je imel mizarsko delavnico. Delal je opremo za cerkve. Z veseljem sem mu kratil delavnik, ga spraševal to in ono, večkrat stroj vzel v roke in vrtal, žagal, rezal. Kmalu sem se lotil popravil glasbil (violine, kitare). K meni so hodili ljudje s kipci in drugimi božjimi znamenji. “Mladec, se boš potrudil, da jih spucaš.” “Ja, dober mojster boš,” mi je njega dni rekel starejši gospod, ko sem se res potrudil in za nikakršni denar lepo obnovil cerkveni inventar." Otroška ljubezen torej mu je na široko odprla vrata, polna ustvarjalnosti, saj je v zadnjih desetih letih izpilil obrt zelo iskanega restavratorja. Sprva je kot mizar v lični delavnici, v Dolgi vasi pri Kočevju, kjer tudi danes obratuje, delal opremo za gostinske lokale in trgovine. V sleherni izdelek je vgradil veliko oblikovalske miselnosti. Naročila je sprejemal kot po tekočem traku (dosti jih je moral tudi odkloniti), saj je bila družinska denarnica prej prazna kot polna. Vsak začetek je pač težak! Pisalo seje leto 1999, ko seje na križišču komercialne in strokovne poti odločil za slednjo. Navezal je tesne stike z umetnostnimi zgodovinarji in se začel samostojno izobraževati. “To je proces, ki se nikoli ne pretrga,” pravi. “Nočem, da bi se egoistično obnašal, češ da znam vse sam. Pa najsi gre za preprost poseg v nabožni predmet ali za zahtevno delo v notranjosti cerkve. Najprej se bom posvetoval. Tudi stranke pri kaki občutljivi zadevi raje napotim, da se obrnejo še na drugega strokovnjaka, kajti več ljudi več ve.” Pri obnovi oltarjev, pri nas jih je okrog dva tisoč, in cerkvenih kipov gre za zelo občutljiva dela. Oltarji so pozlačeni, kipi prepereni, golazen pa jim ne da miru. Zato je po- stopek revstracije dolg, včasih daljši kot pri izdelovanju novih. To je velik strošek tudi za cerkev, ki nima proračunskega denarja, ampak ga zgolj zbira s prispevki vernikov in občanov. “Največ cerkva, v Sloveniji jih je okoli 3000, je bilo zgrajenih v 17. stoletju, torej v času polnega razmaha baroka. Sodim, da je cerkev pri Novi Štifti v ribniški dolini nenavadna po baročni arhitekturi, božja stavba na Trati pri Kočevju ponuja zgodnji baročni slog zidave, v Ponikvah na Dolenjskem pa so vrhunski oltarji, ki so žal v klavr- Roman Zupančič nem stanju.” Roman priznava, da ga vrhunska konkurenca v restavratorstvu še posebej spodbuja, da se loti zahtevnih izzivov, kar oltarji in cerkveno pohištvo zagotovo so. Če bi bil zanje zagotovljen denar vsaj za delno vzdrževanje, bi imel dela čez glavo. Zase pravi, da je obrtnik, ki mu ni zaslužek vse, sicer ne bi imel v delavnici (njegov telefon je zaradi tega malone že pregret) nekakšno svetovalno pisarno. Veliko ljudi ga namreč sprašuje, s kakšnim rezilom ali konzervansom naj olepša določeno starino. Pri bolj zahtevnih posegih jim svetuje, naj enako vprašajo tudi druge, a najraje sam priskočim na pomoč oz. pove, kako je prav. Letos bo vpregel konja, ki ga bo s križišča uspešne poslovne poti odpeljal v zakladnico njegove mladosti. V celoti se bo posvetil glasbi. Na strune kitarine brenka že od malega. Otroška ljubezen ga je spremljala tudi v Kočevju, kjer je ustanovil skupino “Grofovo polje”, ki goji rock glasbo. Leta 1997 so posneli prvi nosilec zvoka, zdaj se z glasbo vneto pripravljajo za sode- lovanje v celovečernem filmu o slovenski osamosvojitveni vojni. “Glasba v filmu je kot začimba v hrani. Če je dobra, je lahko tudi kratka, prepoznavna in uspešna. Dali bomo vse od sebe, da bo film zadovoljil vse okuse," pravi. Na samostojni glasbeni poti se je Roman močno prikupil kart-kohlačnikom, saj je v dveh letih na kasetah posnel uspešnici “Te nore mravljice” in “Na kmetiji, hamlari-ji”. Pri delu mu pomaga dvajsetčlanski šolski zborček in mentorici osnovnih šol Ob Rinži in Zbora odposlancev iz Kočevja. Z "mravljicami” je potolkel rekord, saj je brez kakršne koli reklame kaseto prodal v rekordni, zlati, nakladi, poleg tega pa si je mravljice ogledalo kar dvanajst tisoč otrok in šolarjev. "Mravlje so mi potešile notranji mir. Zaradi tega sem neskončno srečen. Sicer pa sploh ne vem, kaj je v njih dobro. A pomembno je, da to vedo otroci, in tako je prav.” V pripravi je tretja kaseta z malce nenavadnim, a za “mulce” čisto razumljivim naslovom: Otroški strahovi, duhci, strahci in bav-bavi. Z lastnimi izkušnjami bo na zabaven in satiričen način skušal staršem in skrbnikom pomagati pregnati nalezljivo otroško bojazen pred nočjo, sanjami, močnejšimi, živalmi. Po kaseti bo luč ugledala tudi prva Romanova knjiga z naslovom Zgodbe iz moje mladosti. V njej bo nešteto jedrnatih in sočnih črtic, ki bodo zanesljivo potešile otroško nepotrpežljivost oziroma neučakanost. “Kaj naj rečem? Predvsem sem zadovoljen človek. Potem sem glasbenik, obrtnik in športnik. Prvi dve poti bom vzporedno peljal, saj se umetniška poklica dopolnjujeta. Povezave med njima so preproste. Imeti moraš natančno roko in domišljijo. Slednja je naravni dar vsem živim bitjem. Samo razviti jo je treba.” MILAN GLAVONJIČ MODNI KOTIČEK Nohti za vsak dan Urejeni nohti niso le zrcalo urejene poslovne ženske, ampak vseh žensk, moških in otrok. Nekateri nohtom pripisujejo celo izraz “zrcalo osebnosti". Govorica dlani je očarljiva in psihologom pove veliko. Nekateri gibi zapeljujejo, drugi izdajajo zamišljenost, napadalnost, eni pa strah. In ker so nohti nepogrešljiv del dlani, so prav tako pomembni za razumevanje osebnosti. Deško kratki ali čarovniško dolgi, barvasti, rezcepljeni ali pogrizeni. Poskrbimo zanje. Pa ne le z enkrat na leto kupljeno kremo za roke in nohte, tem- več z vsakodnevno in tedensko nego. Roke namakajte v toplem (olivnem) olju, potisnite nazaj obnohtno kožico, učvrstite nohte z masažo z naravnimi olji (jojobno, mandljevo), pristrizite konice nohtov, oblikujte jih s pilico (izberite obliko med ovalno in štirioglato; tako oblikovani nohti so tudi odpornejši in trši), površino nohtnih pološčic pa mehko spolirajte s posebno polirno pilo in nikar ne pozabite na nohte nožnih prstov predvsem sedaj v sezoni sandal. Tukaj se osnovna nega nadaljuje v estetsko oblikovanje. Naj domišljija ne pozna meja (barve, vzorci), posebno v poletnih mesecih. JERCA LEGAN Moja zgodba Kresna noč brez nje Razprl sem dlan in zasvetila seje nežno zelena lučka v temi. Kakor sem jo ujel, sem jo tudi izpustil, od-jetela je preko vrta in izginila v temno noč. Kresnica ■n zdaj zdaj bo kresna noč. Nekje zadaj pa kljuje bolečima, tisto, kar hočem pozabiti, odgnati od sebe, a prihaja vedno znova. Res je, kot sem nekje bral, da če hočeš biti sam, ne išči samote, kajti v samoti so spojini vse bolj sveži, bolečina hujša. Boli in boli, to, kar Je za vedno odšlo, moja sreča in mir, moje zavetje in oltar. Prvič sem jo opazil nekega zimskega dne. Iz sosednje vasi se je z Mileno pripeljala na sankah po docela opuščeni cesti, naravnost pred menoj je ustavila, kaj- tudi jaz sem iskal zabavo na gladki snežni površini ceste. Poglej, poglej, kako lep obrazek, prelepe oči in zvonek smeh brez zadrege. V hipu meje zbodlo nekaj novega, polastil se me je čuden nemir in mi vzel tisto noč spanec. Doslej sem jo poznal bežno, pravzaprav kot šolarko, zdaj pa je ljubko mlado dekle, vredno pogleda. Od tistega popoldneva zame ni bilo več miru, tisti pogled temnih oči mi je vzel fantovski mir, nenehno sem mislil na to, kako bi našel pot do nje, ampak hil sem mlad, sramežljiv fant, mati mi je umrla zelo zgodaj in nihče mi ni znal vcepiti samozavesti in poguma. Potem je neke nedelje prišlo... v sosednji vasi je bil gostinski lokal s trgovino, pravili smo mu zadružni dom in tam seje vedno kaj dogajalo, če se leje v našem od boga zapuščenem kotu. Preko edinega TV sprejemnika so prenašali koncert ansambla Borisa Kovačiča in v dvorani se je trlo ljudi vseh starosti. Pevka z izjemno toplim glasom, Stanka, je privabljala poglede, tudi ntojega, dokler med množico nisem zagledal nje. Tudi °na meje iskala s pogledom in takrat je preskočila tista usodna iskrica. Po koncertu, ki ga ni in ni hotelo biti konec in je zame postal le še okvir za tisti nasmejani obrazek v množici, sem se opogumil in jo povabil na kozarec kokte, pristala je in nenadoma sva pozabila, da je v lokalu še kdo, bila sva le midva, iskala sva se z očmi, klepetala in moja najdražja je imela tako pristen, topel smeh, usedla se mi je v srce, kjer ni bilo več prostora za kaj drugega. Vozila sva se na delo v bližnje mesto z vlakom in kmalu sva spoznala, da ne moreva drug brez drugega. Dahnila sva DA za vedno in preselil sem se k njej, v majceno hišico ob cesti in kaj kmalu sva si pričela graditi nov dom čisto blizu, le čez dvorišče. Potem je v najino, doslej neskaljeno srečo kapnila prva grenka kaplja. Moja draga je povila mrtvo dete in trpel sem kot oče kot mož in kot moja nesrečna deklica. Pa se življenje vrti in spreminja, obrne s slabega na dobro m obratno. Dobila sva prvega sinka, hiša je rasla, preselila sva se v nov dom, toplo družinsko ognjišče, kjer Je kot sonce sijala moja ženka in tu smo zdaj pozlatili svojo družinsko srečo ona, jaz, sin in hčerka, preživljali smo čudovite trenutke povezanosti in ljubezni. Materialno se nam je obrnilo na bolje, .služili smo trUe, nato štirje, ko je sin pripeljal svojo ljubezen z Gorenjske v hišo. Zgradili smo si še lepo zidanico ob domačem vinogradu in vse je teklo, kot si človek le 'ahko želi in sanja, dokler... Tistega dne se mi je podrl svet. Moja najdražja je Pričela bolehati, diagnoze ni in ni bilo, po več bivanjih v bolnišnici pa mi je zdravnik povedal tisto najhujše. Odtaval sem ven, zame svet ni več obstajal, enostavno nisem mogel dojeti, da bom kmalu izgubil svojo tako ljubljeno ženo. Tisto sonce, kije venomer sija-*o okoli sebe radost, veselje in svetlobo? Kako? To ni mogoče. Ampak... boril se bom, borila se bova, zmagala bova! Saj ne more kar tako umreti bitje, polno življenja, volje, poguma; bitje, ki mi je dajalo korajžo, kadar sem bil na tleh. Kaj je tako močnega, da bi uničilo našo lepo družinsko ognjišče? Bilo je toliko truda, poskusov, prizadevanj, potovanj in toliko, tudi njenega, optimizma. Pa je prišlo najhujše, nenadoma in z vso svojo grozo. Trajalo je komaj teden dni, ko sem moral gledati njene prej vedno nasmejane oči, zdaj polne vprašanj, presenečenja in prihajajočega spoznanja, njena prej vedno glasno nasmejana usta, zdaj zverižena v obupu in joku. Še vedno sem igral brezbrižnega in skrbnega moža, ki prav nič ne obupuje ter ji samozavestno in prepričljivo daje pogum, v sebi pa sem se lomil do dna. Alije vedela za resnico, kruto in neizprosno? Ali je bil zadnji jok, ko ni mogla govoriti z najbližjo prijateljico, trenutek spoznanja in obupa, je slutila in si lagala ali... vse odgovore je odnesla s seboj, ko je tiho, brez slovesa slabotno stisnila ponujeno roko ter odšla na drugo stran svetlobe. Ko sem potem prvi stopil v vežico in pogledal na odru njeno sliko, kjer je bil tisti njen večni nasmešek iskrenih oči, sem potem, ko sem v mislih prehodil vse najine stezice in poti, polne sanj in sreče, prvi napisal 'v knjigo žalosti, da je leto, ki teče, prerokovano za konec sveta in daje ta zame res prišel. So me razumeli vsi za menoj? Kako velika je bila njena vloga v najinem domu, kako je bila posebno meni velika opora in zavetje, spoznavam šele zdaj. Kot da še vedno slišim pogovor na najinih zadnjih sprehodih proti radoški hosti. Sedla sva na hlode ob poti, razgrnil sem prtič s toliko ljubezni pripravljene malice, pa je zaradi hudih terapij komaj kaj užila. “Naredim ti klopico tukaj, da boš lažje in bolje sedela,” sem dejal. “Ne bodi smešen," se je tiho zasmejala, “kmalu mi bo bolje in tako delo je brez pomena, da le greva malo ven, da se razgibljem, pa bo šlo.." Utihnil sem, bal sem se sebe in praznih upov. Kako grenke so bile solze, ki sem jih točil notri, v duši. “Ali še veš,” je nadaljevala, ko se je nehote ozrla v noge, “kako smo si kot otroci greli bose prezeble noge na paši, v kravjekih?" In spet tistih smeh. “In pasti sem morala živino še predno sem šla v šolo, na sosednji njivi smo pobrali nekaj repe in jo pekli v žerjavici, da smo se nekako nasitili, doma je bilo za številna lačna usta premalo kruha." Stežka je končala pripoved, čeprav je bilo očitno, da bi še govorila in vedel sem, da moram nadaljevati to njeno in svojo misel. “Ja,” sem stežka prepričevalno dejal, “najinima otrokoma ni in ne bo tako težko, lepo jima je, drugače kot nama.” Vzdihnila je, pomagal sem ji, da seje dvignila in odšla sva nazaj, proti domu, kjer je bilo vse drugače kot prej, vse drugače... Kot da njen zvonki smeh še vedno odzvanja tu, na terasi. Tam doli na travniku sva nekoč, kako daleč in blizu je ta čas, lovila kresnice. Nabrala sva jih celo pest in jih potem naenkrat spuščala na svobodo. V temo noči so se razpršile kot majcen ognjemet, ki je nenadoma potonil v noč. Zdaj sem sam tu, s svojo bolečino in ta kresnica, ki je priletela mimo ter sem jo zlahka ujel v pest in tudi izpustil, je bila kot svetel spomin nanjo, na mojo ljubezen in na moje vse, bila je tako svež spomin, da sem zajokal v prazne, hladne dlani. Prvi kresni čas brez nje... “Kako te pogrešam...” FRANCI ŠOBAR ZADOVOLJEN ČLOVEK Obrtnik, glasbenik in športnik KATJA JE V FINALU - Miss Dolenjske Katja Gačnik, 18-letna gimnazijka iz Novega mesta, seje na sobotnem polfinalu v Mariboru prepričljivo uvrstila v veliki finale Miss Slovenije za Miss sveta, ki bo v Ljubljani 23. septembra. Skupaj s Katjo se je uspeha veselil tudi Novomeščan Rudolf Lo-patec, direktor podjetja Modno čevljarstvo Lopatec, ki je vse pol-finalistke obulo v elegantne modne čevlje. (Foto: M. Klinc) DOLENJSKI LIST St. 34 (2661), 24. avgusta 200« TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 24.Vlil. SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; 8.20 Mostovi; 8.50 Pod klobukom; 9.40 Zgodbe iz školjke; 10.10 Otroška oddaja; 10.40 Šola preživetja, serija; 11.30 Naravni parki Slovenije; 12.05 Naokoli poNemčiji-13.00 Poročila-13.45 Družinske vezi ■ 14.35 Titanik, am. nad. -16.00 Slovenski utrinki -16.30 Poročila • 16.45 Enajsta šola -17.15 Robin in Rozi, ris. nad. -17.45 Neukročeni planet, dok. oddaja -18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik, vreme, šport ■ 20.05 Tednik - 21.05 Turistična oddaja - 21.25 Gospod Bean, nan. - 22.00 Odmevi, kultura, šport- 22.40 Dosje J.K. - 23.30 Poletni osmi dan - 0.20 Nacistično zlato, dok. oddaja SLOVENIJA 2 7.30 Vremenska panorama -8.25 Videospotnice • 9.00 Iz dobrega gnezda, nad. - 9.50 Prostost, nad. -10.30 Grace na udaru, nan. -10.55 Mur-phy Brown, nan. -11.55 Euronews ■ 14.30 Toti Big Band -15.20 Svet poroča -15.50 Alfi Nipič in muzikantje Evrope -16.55 Nogomet -18.50 Nenadoma Susan, nan. -19.30 Videospotnice - 19.55 Nogomet - 21.50 Poseben pogled, film -0.00 Družinska razmerja, nad. - 0.50 Wycliffe, nan. KANAL A 8.15 Dogodivščine Rokca in Binča, ris. - 9.15 Angela, nad. - 10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah show -12.00 Adrenalina -13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 V Bronxu, nan. -15.00 Ricki Lake -15.55 Oprah show -16.50 Angela, nad. - 17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Mamice, nan. - 19.00 Jenny, nan. -19.30 Zmenkarije - 20.00 Lepi časi, nad. - 20.50 Otroci ne povedo, film - 22.40 Seinfeld, nan. - 23.10 Izgnanec, nan. - 0.00 Ricki Lake -1.00 Dannyjcve zvezde POP TV 6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9,30 Tri ženske, nad. -10.30 Divji angel, nad. - 11.30 Labirint strasti, nad. -12.30 Policist s srcem, nan. -14.00 Domače kraljestvo, nan. -14.30 Življenje teče dalje, nan. -15.30 Zakon v L.A., nan. -16.25 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad. -18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Nesreča ne počiva, film - 21.45 Raztresena Ally, nan. - 22.30 Doc Hollywood, film - 0.15 MASH, nan. - 0.45 Taksi, nan. GAJBA TV 9.30 Borzni monitor-15.00 Živa-magazin-16.00 Moške skrivnosti, nan. -16.30 Pasji policist, nan. -17.00 Nove dogodivščine Robina Hooda, nan. -18.00 Sinbadove pustolovščine, nan. -19.00 Živa-novice -19.15 Ljubica, otroci so se skrčili, nan. - 20.00 Korak iz teme, film - 22.00 Živa-magazin - 23.00 Milenium, nan. - 23.50 Družina za umret, nan.-0.20 Pri Addamsovih, nan, -1.00 Pop bazar VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.30 Risanka -18.45 Nas poznate? - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Tedenski kulturni pregled - 21.30 iz združenja lokalnih TV HTV 1 8!00 Dobro jutro, Hrvaška -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.35 Labirint strasti, nad. -13.25 Velikani 20. stol., nad. -14.10 Poročila -14.20 lmidž, film • 16.00 Poročila za gluhe in gluhoneme - 16.05 Deček spoznava svet -17.00 Alpe-Donava-Jadran -17.30 Hrvaška danes-18.20 Kolo sreče-19.05 Risanka • 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Jadranska magistrala - 21.30 Dubrovniški letni festival - 23.05 Poročila - 23.25 Nova v Gavelli _ 0.20 Poročila-0.30 Dr. Who, film-1.55 Gospod z morja, film HTV 2 8.00 Turistične panorame -12.50 Kulturno poletje- 13.50Trideset vrstic za zločin, serija-15.30 Newyorška policija, nad. -16.15 Ljubezen v obdobju cesarstva, nad. -17.20 Guldenburgovi, nad. -18.05 Stoletje naroda, dok. serija -19.00 Hugo -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Kviz-20.30 Čarovnija II, nad. - 21.20 Urgenca, nad. - 22.15 Brit. film • 23.45 Umetnine svetovnih muzejev PETEK, 25.Vlil. SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; 8.20 Prisluhnimo tišini; 8.45 Risanke; 9.30 Enajsta šola; 10.00 Neukročeni planet, dok. oddaja; 10.50 Slovenski magazin -11.20 Beli hram, drama - 13.00 Poročila -13.20 Nacistično zlato -14.35 Nanizanka -15.05 Vsakdanjik in praznik -16.00 Mostovi -16.30 Poročila -16.45 Rdeči grafit -17.45 Skrivna Rusija, dok. oddaja-18.45 Risanka- 19.00 Kronika-19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Naj ti rečem ljubica, am. film - 21.25 Deteljica - 21.35 Polž v solati - 22.15 Odmevi, šport - 23.00 Dosje J.K. - 0.00 Polnočni klub - 1.00 Brane Rončel izza odra SLOVENIJA 2 7.30 Vremenska panorama - 8.55 Videospotnice • 9.30 Nenadoma Susan, nan. - 9.50 Prigode Barrieja Mackenieja, film - 11.35 Nogomet - 13.20 Euronevvs -16,10 Koncert -17.10 Gore in ljudje - 18.00 Najmanjši kino na svetu, film • 19.20 Atletika - 22.540 Tom Jones, nad. - 23.430 Film tedna - 1.050 J.A.G., am. nad. -1.55 Taksi, nad. KANAL A 8.15 Risanka - 9.15 Angela, pon. - 10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah show -12.00 Atlantis -13.30 Princ z Bel Aira, nan. - 14.0W Bronxu, nan. ■ 15.00 Ricki Lake - 15.55 Oprah show - 16.50 Angela, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Mamice, nan. -19.00 Jenny, nan. -19.30 Stilski izziv - 20.00 Simpatije, nad. - 21.00 Rosvvell, film - 22.00 Mimo vseh pravil, film - 0.00 Izgnanec, nan. -1.00 Ricki Lake -1.50 Dannyjeve zvezde POP TV 6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Tri ženske, nad. - 10.30 Divji angel, nad. -11.30 Labirint strasti, nad. - 12.30 Policist s srcem - 14.00 Domače kraljestvo, nan. -14.30 Življenje teče dalje, nan. -15.30 Zakon v L.A., nan. -16.25 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad. -18.15 Labirint strasti, nad. -19.15 24 ur-20.00 Despera-do, film - 21.50 Teksaškijnož postave, nan. - 22.50 Milenium, nan. - 23.50 Najdaljši dan, film GAJBA TV 9.30 Borzni monitor -15.00 Živa-magazin -16.00 Moške skrivnosti, nan. -16.30 Pasji policist, nan. -17.00 Nove dogodivščine Robina Hooda, nan. - 18.00 Sinbadove pustolovščine, nan. -19.00 Živa-novice -19.15 Ljubica, otroci so se skrčili, nan. - 20.10 Pokliči za umor, nan. - 22.00 Živa-magazin - 23.00 Milenium, nan. - 23.50 Družina za umret, nan. - 0.20 Pri Addamsovih, nan. -1.00 Pop bazar VAŠ KANAL 13.40 Videostrani-18.00 Kulturni pregled-18.20 Kmetijski razgledi -19.00 Novice - 19,15 24 ur- 20.50 Predstavitve - 21.00 Novice - 21.20 Motosport mundial - 21.50 Vesele tačke HTV 1 8.00 Dobro jutro • 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.35 Labirint strasti, nad. -13.20 Dok. nad. -14.10 Poročila -14.20 Am. film -15.40 Risanka-16.00 Arabella, nad. -16.25 Briljnteen -17.00 Dok. nan. -17.30 Hrvaška danes -18.20 Kolo sreče -18.55 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Ljubezen v obdobju cesarstva, nad. - 21.00 Trgi - 22.40 Poročila- 23.00 Trgi - 0.00 Poročila - 0.20 Filmski maraton HTV 2 8.00 Vremenska panorama ■ 14.20 Nadaljevanka -15.50 Omerta I, nad. -16.35 Urgenca, nad. -17.20 Guldenburgovi, nad. -18.05 Stoletje naroda, dok. nad. -19.00 Hugo -19.30 Dnevnik ■ 20.10 Kviz - 20.25 Velikani 20. stol. - 21.30 Več od umora, film'- 23.00 Čas je za jazz - 0.10 Umetnine svetovnih muzejev SOBOTA, 26.Vlil. SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; 8.20 Zgodbe iz školjke; 8.50 Radovedni Taček; 9.05 Enajsta šola - 9.40 Ptice, ki ne vzletijo, film -U.30 Srebrnogrivi konjič, nan. -12.00 Tednik - 13.00 Poročila -13.10 Naj ti rečem ljubica, film -14.45 Film -16.30 Poročila -16.45 Fračji dol, nan. -17.10 Fliper in Lopatka, ris. -17.50 Na vrtu ■ 18.20 Letališče, dok. oddaja -18.50 Risanka ■ 19.00 Danes - 19.05 Utrip - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Ljubezen nam je vsem v pogubo, film - 21.55 Velika imena malega ekrana- 22.40 Poročila, šport- 23.05 Dosje J.K. -0.10 V New Orleansu, nan. - 0.55 Vran, nan. -1,30 Hipnotiziranci, film SLOVENIJA 2 7.30 Vremenska panorama - 8.50 Videospotnice ■ 9.25 V telovadnici, nad. - 9.50 Med nebom in zemljo, nan. -10.45 Svetnik, nan. -11.35 Jasno in glasno -13.00 Euronevvs -15.55 Atletika -19.30 Videospotnice - 20.05 Ptuj 2000 - 21.05 Z zemlje na luno, nan. - 22.00 Sobotna noč - 0.00 Svetnik, nan. KANAL A 8.00 Risanka - 9.30 Nora hiša, nan. • 10.00 Srečna družina, nan. -10.30 Prijatelja v krilu, nan. - 11.00 Brooklynski most, nan. - 11.30 Mladoporočenci- 12.00 Misija nemogoče, nan. ■ 13.00 Kung Fu, nan. • 14.00 Dotik sreče, film -15.40 Posebna enota, nan. -16.10 Dianini spomini, dok. oddaja - 17.00 Drzna reševanja, dok. oddaja - 18.00 Najbolj nori vozniki, nan. • 19.00 Plen, nan. • 20.00 Maščevalec iz teme, film - 21.40 Smrtne misli, film - 23.30 Vezi, film • 1.10 Atlantis PO P.TV 8.10 24 ur - 8.50 Risanke - 9.30 Hroščeborgi • 9.50 Knjižni molj Wishbone -10.20 Naš dedek, nan. -10.50 Košarkarji, nan, - II.10 Ameriška gimnazija,nan.- 11.30 Sabrina, nan,-12.00 Pop'n'Roll -13.00 Formula 1 -14.00 Zbogom Charlie, film -16.00 Pod gladino, film - 17.30 Ravnatelj na počitnicah, film - 19.15 24 ur - 20.00 Poročni zaplet, film - 21.50 Lepe vasi lepo gorijo, film -0.10 Formula 1, pon. GAJBA TV 16.00 Življenje na svobodi, film -18.00 Višave, nan. -19.00 Pica, ti in jaz, nan. -19.30 Jesse, nan. - 20.00 Stražar, nad. - 21.00 Dosjeji X, nan. - 22.00 Zapornika na begu, film - 23.30 Pop bazar VAŠ KANAL 13.40 Videostrani-17.55 Kako biti zdrav?-18.25 Motosport Mundial-18.45 Nas poznate?-19.00 Novice -19.15 24 ur ■ 20.00 Iz združenja - 20.30 Dolenjski obzornik - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 22.20 Naravne znamenitosti HTV 1 8.30 Poročila - 8.35 National Geographhic - 9.25 Festival Šibenik -10.10 Risanka -12.00 Poročila -12.35 Trgi -15.25 Konj za Danny, film -17.05 Bev-erly Hills, nad. -18.05 Melrose Plače, nad. • 18.55 Risanka-19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Koncert - 21.15 Ujeti ribo, film • 23.10 Poročila - 23.30 Mini serija - 2.30 Nočni filmski maraton HTV 2 12.10 Labirint strasti, nad. -15.10 Potovanja, nad. -16,30 Črno-belo v barvi -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Zlata krila, nad. - 20.55 Damon, nad. - 21.20 Svet zabave - 23.20 Umetnine svetovnih muzejev NEDELJA, 27.VIII. SLOVENIJA 1 8.00 Živ žav: Risanke; 10.10 Ozare; I0.15 Na Lentu - ll.10 Neizprosna divjina, nad. -12.00 Ljudje in zemlja -13.00 Poročila -13.10 4x4- 13.40 Polž v solati -14.10 Ljubezen nam je vsem v pogubo, slo. film -16.05 Prvi in drugi -16.30 Poročila ■ 16.45 Vsakdanjik in praznik -17.45 Alpe-Donava-Jadran- 18.10Naravni parki-18.45 Risanka -18.50 Žrebanje lota -19.00 Danes -19.05 Zrcalo tedna-19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Guliverjeva potovanja, nad. - 21.40 Portret - 22.30 Poročila, šport - 23.00 Balet SLOVENIJA 2 8.25 Videospotnice - 9.00 Noro zaljubljena, nan. ■ 9.10 Iz dobrega gnezda, nad. -10.15 Minty, nan. -10.40 Princ Charles-11.30 Policija na naši strani-11.55 Vduhi izročila 13.00 Euronevvs-19.30 Videospotnice - 20.05 Nove pustolovščine Nicholasa Hulta, nad. - 20.50 Murphy Brovvn, nan. - 21.15 Trend - 21.50 Šport v nedeljo - 22.50 Les zozos, film KANAL A 8.00 Risanka - 9.30 Nora hiša, nan. -10.00 Srečna družina, nan. -10.30 Prijatelja v krilu, nan. - 11.00 Brooklynski most, nan. -11.30 Zmenkarije- 12.00 Misija nemogoče, nan. -13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Brovvnov svet, film -16.00 Klik: Pri zlati opici; Kupid; Ruby Wax -19.00 Izbrani, nan. - 20.00 Jeklene magnolije, film - 22.10 Stilski izziv • 22.50 George B, film POP TV 7.20 24ur-8.00 Risanke- 8.30 Hroščeborgi, nan. - 8.50 Knjižni molj Wishbone, nan. -10.00 Naš dedek, nan. - 10.30 Košarkarji, nan. - 11.00 Ameriška gimnazija, nan. -11.30 Rock’n'Roll -12.30 Lepa prinseska, nad, -13.40 Formula I - 16.00 Otroci ne lažejo -16.30 Dvojčici, nan. - 17.00 Miss Slovenije -17.30 Havajske počitnice, film -19.15 24 ur- 20.00 Hišni pripor, film - 22.00 Podzemlje, film GAJBA TV 16.00 Čudež v gozdu, film -18.00 Višave, nad. - 19.00 Pica, ti in jaz, nan. - 19.30 Jesse, nan. - 20.00 Posebna enota, nan. -21.00 Dosjeji X, nad. - 22.00 Skrivnost v roki, film - 23.30 Pop blazar VAŠ KANAL 13.40 Videostrani - 17.00 Posnetek dogodka - 18.25 Dolenjski obzornik -19.00 Novice -19.15 24 ur - 20.00 Moj kraj - 20.30 Smo dobri gospodarji? - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote -21.20 Kmetijski razgledi -21.35 Kako biti zdrav? PONEDELJEK, 28.VIII. SLOVENIJA 1 8.00 Tedenski izbor: Utrip; 8.20 Zrcalo tedna; 8.40 4 x 4; 9.10 Risanka; 10.00 Rdeči grafit; 10.25 Klapa zahodnega dela, nad.; 10.50 Skrivna Rusija,dok. nad.; 11.35 Navrtu; 12.00 Letališče, dok. nad.; 12.30 Prvi in drugi -13.00 Poročila -14.00 Ljudje in zemlja -14.50 Polnočni klub -16.00 Dober dan, Koroška - 16.30 Poročila - 16.45 Radovedni taček -17.00 Pleme, nan. -17.45 Zadnja meja: Andi, dok. oddaja, 3/3 -18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 -18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Hotel ob Vrbskem jezeru, nan. • 21.00 Modrooki, dok. oddaja - 22.00 Odmevi - 22.40 onec velikih počitnic-0.10 Igra solz, ang. film SLOVENIJA 2 7.30 Vremenska panorama - 8.25 Videospotnice - 9.00 J.A.G., nad. - 9.50 Tom Jones, nad. -10.40 Euronevvs -14.30 Trend • 15.05 Sobotna noč ■ 17.05 Policija na naši strani -17.30 Po sledeh ritma -18.05 Snežna reka, nad. -19.00 Lingo - NAGRADE V STARI TRG, ČRNOMELJ IN NOVO MESTO Žreb je izmed reševalcev 32. nagradne križanke izbral Anico Bukovec iz Starega trga, Ano Pezdirc iz Črnomlja in Toneta Vovkota iz Novega mesta. Bukovčevi je pripadla denarna nagrada, Pezdirčeva in Vovko pa bosta za nagrado prejala knjigo. Nagrajencem čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 4. septembra na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 34". Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 32. KRIŽANKE Pravilna rešitev 32. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: POSLADA, ANKARAN, TIRNICA, CIKLAMA, ANSA, APO, ITAL1, GNOM, ZAVIRALO, AM1, ATENTAT, ITA, NLP, L1V, JANČJE, LADO, AMORET, IKAR. 19.30 Videospotnice - 20.05 Jasno in glasno - 21.00 Studio City- 22.00 Celina, ki je zaspala, dok. oddaja - 23.00 Brane Rončel izza odra KANAL A 8.15 Risanka - 9.15 Angela, pon. - 10.10 Luz Maria, film -11.00 Oprah show-12.00 Dannyjeve zvezde - 13.30 Princ z Bel Aira, nan. • 14.00 Matlock, nan. -15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja -15.55 Oprah show -16.50 Angela, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Tretji kamen od sonca, nan. -19.00 Vsi županovi možje, nan, - 19.30 Dvojčici, nan. -20.00 Rosvvell, nad. - 21.00 Mirovnik, film - 23.00 Seinfeld, nan. • 23.30 Izgnanac, nan. - 0.20 Dannyjeve zvezde POP TV 6.00 Dobro jutro - 9.30 Tri ženske, pon. -10.30 Divji angel, nad. -11.30 Labirint strasti, nad. - 12.30 Policisti s srcem, nan. -14.00 Domače kraljestvo, nan. • 14.30 Življenje teče dalje, nan. -15.30 Zakon v L.A., nan. -16.25 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad. -18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur- 20.00 Lov za zelenim diamantom, film - 22.00 V kraljestvu delfinov, film - 22.30 Dharma in Greg, nan. - 23.00 Stražar, nan. - 23.50 M.A.S.H., nan. - 0.20 Taksi, nan. GAJBA TV 9.30 Borzni monitor-15.00 Živa-magazin -16.00 Moške skrivnosti, nan. ■ 16.30 Pasji policist, nan. -17.00 Nove dogodivščine Robina Hooda, nan. - 18.00 Sinbadove pustolovščine, nan. - 19.00 Živa-novice -19.15 Ljubica, otroci so se skrčili, nan. - 20.10 Filofaks- 22.00 Živa-magazin - 23.00 Milenium, nan. - 23.50 Družina za umret, nan. -0.20 Pri Addamsovih, nan. -1.00 Pop bazar VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka - 18.00 Rezerviran čas -19.00 Novice -19.15 24 ur - 20.00 Pokličite župana - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Moj kraj, ponov. - 21.45 Športni pregled TOREK, 29.VIII. SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; 8.20 Mostovi; 8.50 Risanka; 9.15 Radovedni Taček - 9.30 Štirideset zelenih slonov -10.20 Zadnja meja -11.10 Velika imena malega ekrana -12.00 Hotel ob Vrbskem jezeru, nem. nan. -13.00 Poročila -13.35 Modrooki, dok. oddaja-14.25 Baročni trio • 15.00 Koncert-16.00 Prisluhnimo tišini-16.30 Poročila ■ 16.45 Srce igrač, mlad. igra -17.05 Moje mestece, nan. -17.45 Gradovi v vojni, dok. oddaja -18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Na morje, nan. - 21.00 Aktualne teme - 22.00 Odmevi, šport -22.40 Konec velikih počitnic - 23.40 Charlot in Charlolte, drama SLOVENIJA 2 8.25 Videospotnice - 9.00 Z zemlje na luno, nan. - 9.45 Snežna reka, nad. -10.30 Jasno in glasno - 11.25 Euronews ■ 13.35 Nove pustolovščine Nicolasa Hulota, nan. -14.20 Celina, kije zaspala, dok. oddaja -15.20 Grbavec z našega planeta, film -17.00 Studio City -18.05 Sestre, nad. - 19.00 Noro zaljubljena, nan. -19.30 Videospotnice - 20.05 Dok. oddaja - 20.50 Krvniki v Rigi, Šved. film - 22.30 Odhajanje, film - 23.55 Usodne ljubezni, nad. - 0.45 Svet poroča KANAL A 8.15 Risanka - 9.15 Angela, nad. -10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah show -12.00 Atlantis -13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 Matlock, nan,-15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja-15.55 Oprah show -16.50 Angela, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Tretji kamen od sonca, nan. • 19.00 Vsi županovi možje, nan. -19.30 Dvojči- ci, nan. - 20.00 Kviz - 20.30 Ameriška ninja, film - 22.15 Tretja izmena, nad. - 23.10 Seinfeld, nan. ■ 23.45 Izgnanec, nan. -0.40 Dannyjeve zvezde POP TV 6.00 Dobro jutro - 9.30 Tri ženske -10.30 Divji angel, nad. • 11.30 Labirint strasti, nad.- 12.30 Policisti s srcem, nan. -14.00 Domače kraljestvo, nan. -14.30 Življenje teče dalje, nan. -15.30 Zakon v L.A., nan. • 16.25 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad. -18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Ime mi je Kate, film - 21.45 Bolnišnica upanja, nan. - 22.30 Dharma in Greg, nan. - 23.00 Stražar, nan. - 23.50 M.A.S.H., nan. - 0.20 Taksi, nan. GAJBA TV 9.30Borzni monitor-15.00Živa-magazin-16.00 Moške skrivnosti, nan. -16.30 Pasji policist, nan. -17.00 Nove dogodivščine Robina Hooda, nan. -18.00 Sinbadove pustolovščine - 19.00 Živa-novice -19.15 Ljubica, otroci so se skrčili, nan. - 20.10 Zmaj prihaja, film - 22.00 Živa-magazin - 23.00 Milenium, nan. - 23.50 Družina za umret, nan. - 0.20 Pri Addamsovih, nan. -1.00 Pop bazar VAŠ KANAL 13.40 Videostrani - ltl5 Risanka -18.30 Športni pregled -18.45 Nas poznate? -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Sosed, film - 21.35 Novice - 22.00 Pokličite župana, pon. SREDA, 29.VIII. SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor: Kultura, odmevi; 8.20 Dober dan Koroška; 8.50 Risanke; 9.35 Srce igrač, mlad. igra; 10.00 Moje mestece, nan.; 10.20 Neizprosna divjina, nad.; 11.10 Gradovi v vojni, dok. nad.; 12.05 Na morje, nad. -13.00 Poročila -13.20 Ptice, ki ne vzletijo, film -15.05 Aktualne teme -16.00 Mostovi -16.30 Poročila -16.45 Pod klobukom -17.45 Šola preživetja, nad. -18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Sedmi pečat, film - 22.00 Odmevi, kultura, šport - 22.40 Konec velikih počitnic -23.40 Koncert SLOVENIJA 2 7.30 Vremenska panorama - 8.25 Videospotnice - 9.00 Med zemljo in morjem, nad. - 9.50 Sestre, nan. -10.35 Odhajanje, film -12.00 Dok. oddaja - 13.15 Euronews - 15.10 Druga godba • 16.20 Spotswood, am. film -18.05 Prostost, nad. -19.00 Kakšnega me hočeš, nan. -19.30 Videospotnice -20.05 Koncert - 20.55 Dok. oddaja - 21.50 Berlinske ulice, nan. - 23.40 Najmlajši kino na svetu, film KANAL A 8.15 Risanka - 9.15 Angela, nad. -10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah show • 12.00 Danny-jeve zvezde -13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 Matlock, nan. - 15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja -15.55 Oprah show -16.50 Angela, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Tretji kamen od sonca, nan. -19.00 Vsi županovi možje, nan. - 19.30 Dvojčici, nan. ■ 20.00 Kviz-20.30 Komedija zmešnjav- 21.00 Providence - 22.00 Družinsko pravo, nad. - 22.50 Seinfeld, nan. - 23.30 Izgnanec, nan. - 0.20 Da’nnyjeve zvezde POP TV 6.00 Dobro jutro ■ 9.30 Tri ženske, nad. • 10.30 Divji angel, nad. -11.30 Labirint strasti, nad. - 12.30 Bolnišnica upanja, nan. -14.00 Domače kraljestvo, nan. -14.30 Življenje teče dalje, nan. -15.30 Zakon v L.A„ nan. -16.25 Tri ženske, nan. • 17.15 Divji angel, nad. -18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur-20.00 Varuška z napako, film - 21.45 Newyorška policija, nan. - 22.30 Dharma in Greg, nan. - 23.00 Stražar - 23.50 M.A.S.H., nan. - 0.20 Taksi, nan. GAJBA TV 9.30 Borzni monitor-15.00 Živa-magazin - 16-W Moške skrivnosti -16.30 Pasji policist, nan. • 17.00 Nove dogodivščine Robina Hooda, nan-' 18.00 Sinbadove pustolovščine, nan.-19.00Živa novice -19.15 Ljubica, otroci so se skrčili, nan-- 20.10 Gola pištola, am. film - 22.00 Živa-magazin - 23.00 Milenium, nan. - 23.50 Družinaza umret, nan. • 0.20 Pri Addamsovih, nan. - L® Pop bazar VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Sosed, pon. filma' 18.30 Smo dobri gospodarji? -19.00 Novice • 19.15 24 ur - 20.00 Doma v divjini, pon. - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Brez panik* ■21.50 Vesele tačke WTELEVIZIJA NOVO MESTO 1 Hal Svetnik na dvorišču Na metliškem grajskem dvorišču se je na koncertu Nevi Swing Quarteta prikazal svetnik. Res le občinski in res iz združene desnice, toda svetnik je bil. Gledalci, ki so ga spoznali, so na široko odprli usta, kajti v Meltiki ni navada, da bi kulturne prireditve obiskovali gospodje občinski svetniki. Oni le razpravljajo o denarju, ki naj bi šel za kulturo, na predstave pa ne hodijo, saj jih ne zanimajo. Metliški kulturni delavec je zadevo skušat takole razložiti: 'j. Svetnik je slučajno zašel , na grajsko dvorišče, ker je slišal, da tam točijo pivo. 2. Svetnik potrebuje glasove, ker se je prijavil za direktorsko mesto v katerem od zavodov. 3. Svetnik je morda mislil, da fantje pojejo črnske duhovniške in ne črnske duhovne pesmi. " Čeprav ena lastovka še ne pomeni pomladi, pripravljalcl mednarodnih poletnih prireditev Pridi zvečer na grad poti-hem upajo, da bodo pričeli tega svetnika posnemati tudi drugi občinski svetniki. Če bo usoda mila, se bo morda pričel prikazovati publiki celo gospod župan in drugi občinski pomembneži (ravnatelji, direktorji, profesorji itd.), ki jih doslej med gledalci ni bilo videti, četudi je bilo na sporedu nekaj predstav, ki bi po zahtevnosti in kakovosti gotovo zadostile njihovim visokim kriterijem in potrebam. TONI GAŠPERIČ NAGRADNA KRIŽANKA 34 DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST VRSTA OBLIČA STRANIŠČE NA PLANEM LETALEC SKRILAVEC ZMEŠANE SANJE PRIPRAVA ZA OTIRANJE STARA LEKARNIŠKA MERA NATRIJU PODOBNA ALKALIJSKA KOVINA DOMAČE ŽENSKO IME flavti PODOBNO PIHALO MADŽAR- IZVORA AVTOR: JOŽE UDIR TIP STAREJŠIH KLAVIRJEV PETI DEL VISOKA OKRASNA RASTLINA IME PEVCA PLESTENJAKA RUDNINA Co, Al IN Fe SILIKAT ZADNJA NOGA PRI ŽIVALI ŽENSKO IME INDONEZ. OTOŠKA SKUPINA PODPORNIK, DOBROTNIK PRIZORIŠČE OPTIČNA PRIPRAVA MIRKO STREHOVEC SEDANJI LJUBU. nadškof PRIPADNICA NEKDANJIH RODOV V ITALIJI PREBIVALEC IRSKE IME ŠVED. PESNIKA HANSSONA REKA (V DR, Ml NAS GERAIS) KAR TVORI, PREDSTAVUA FUNKCIONALNO CELOTO SUKNO ZA LOVSKE OBLEKE VRSTA IGRE S KARTAMI GRŠKA BOGINJA MODROSTI ZAHVALA V 82. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga mama, babica in prababica . AMALIJA BOŽIČ Stopiče 44 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, Prijateljem in vsem ostalim za ustne in pisne izraze sožalja, za Podarjeno cvetje, sveče, svete maše in drugo izkazano pomoč. Iskrena hvala gasilsko-reševalnemu centru Novo mesto, Varnosti Novo mesto, d.d., Cestnemu podjetju, d.d., in nekdanjim sodelavcem skladišča in kontrole Laboda. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen obred in Društvu upokojencev za poslovilne besede. Zahvalili bi se še pogrebni službi Oklešen in pevcem iz Šmihela za zapete pesmi. Vsem >n vsakomur posebej še enkrat hvala! Vsi njeni ZAHVALA V 75. letu starosti nas je nenadoma zapustil dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek JANKO ŽUPAN iz Ravnega 5, Raka Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za pomoč v težkih trenutkih. Posebna zahvala urgentni službi ZD Krško, prim. dr. Jošku Vučkoviču, gospodoma Hasanu in Mehmedu Čatič, Hasibu Begiču in Husu Sendiču za pomoč pri reanimaciji. Iskrena hvala Raškima župnikoma za slovo in pogrebno mašo, pogrebni službi Oklešen in šmihelskim pevcem. Hvala vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu, mu izkazali spoštovanje in ga pospremili na zadnji poti. Vsi njegovi PROMETNI ZAMAŠEK PRED RIBNICO RIBNICA - Pred dnevi so delavci SCT pričeli obnovo občinske ceste(.100 metrov) od Hrovače do stare policijske postaje. Nujna naložba bo občino stala okrog 45 milijonov tolarjev, dela naj bi končali v dveh mesecih. Poleg asfaltiranja bodo uredili kanalizacijo, vodovod, javno razsvetljavo in enostranski pločnik. Zaradi omenjenih del so uredili obvoz po začasni krožni poti. Ob začetku novega šolskega leta naj bodo zato vozniki pri vožnji po ribniški obvoznici bolj pozorni. ZAHVALA Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih, dragi Peter, boš ostal. V 23. letu starosti nas je tragično zapustil naš ljubljeni sin in brat PETER ISKRA z Vinkovega Vrha 8 pri Dvoru Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega Petra se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in našega Petra pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti do preranega groba. Posebna hvala Petrovim sodelavcem in podjetju Avtotransporti Kastelec iz rosuplja, dekanu Francu Povirku za opravljen obred, pevcem, sošolcem Petrovega osmega razreda. Gasilskemu društvu Dvor in Pogrebnemu zavodu Komunala iz Novega mesta. Vsem še enkrat ala za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Žalujoči: mami Magda, sestra Alenka, brat Uroš ZAHVALA Vse do zadnjega si se borila, da bi boj z boleznijo dobila, a na koncu pošle so ti moči in za vedno zaprla si oči. Po hudi bolezni nas je v 62. letu starosti zapustila draga žena, mama in babica ALOJZIJA TURK roj. Rukše iz Hrušice 31 Zahvaljujemo se vsem, ki ste kakorkoli polepšali njeno življenje in z nami v najtežjih trenutkih sočustvovali, nam izrekli sožalje, pokojni darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala osebju Infekcijskega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, gospodu župniku za lepo opravljen obred in vsem, ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili na njeni poti k večnemu počitku. Žalujoči: vsi gjeni ZAHVALA V 52. letu starosti je zatisnil oči in sklenil svoje trpljenje dragi mož, oče, sin, dedi, brat in stric LOJZE POTOČAR ml. iz Dol. Kamene 37 V teh težkih trenutkih, ki jih še ne dojemamo, se s hvaležnostjo spominjamo vseh, ki ste nam ob prerani izgubi našega Lojzeta stali ob strani, ki ste se od njega tako množično poslovili, darovali cvetje, sveče, sv. maše in nam izrazili pisno ali ustno sožalje. Hvala vsem in vsakemu posebej. Posebna zahvala Nevrološkemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto, Interevropi, gasilcem, pevcem in gospodu župniku. Žaluji loci: vsi njegovi Pred resničnostjo lahko ,zapremo oči, pred spominom pa ne... V 23. letu je mnogo prezgodaj tragično končal svojo življenjsko pot naš voznik in sodelavec PETER ISKRA z Vinkovega Vrha 8, Dvor pri Žužemberku Od njega smo se poslovili v ponedeljek, 14.8.2000, na pokopališču pri sv. Antonu, Dvor pri Žužemberku. Zvestega sodelavca in dobrega prijatelja bomo ohranili v trajnem spominu. AVTOTRANSPORTI KASTELEC, GROSUPLJE Grosuplje, 12.8.2000 3T So OGNJIŠČE ZAHVALA Bolečina ne izgine, spomin v srcu ne zbledi, vse je žalostno in tiho, odkar te, mama, več med nami ni. V 66. letu starosti nas je za vedno zapustila draga hčerka, mama, stara mama, sestra, teta in tašča ANTONIJA FRANKO rojena Rabzelj iz Zameškega 8, Šentjernej Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala Kliničnemu centru iz Ljubljane, pevcem, govorniku, pogrebni službi Novak in g. župniku za lepo opravljen obred. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste našo mamo spoštovali, jo imeli radi in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni OSMRTNICA Mnogo prezgodaj se je pretrgala nit življenja našega dragega sodelavca iz Sektorja za tehnično oskrbo in energetiko BRANKA PEKO L JA Ul. Slavka Gruma 18, Novo mesto Od njega smo se poslovili v četrtek, 17. avgusta 2000, na pokopališču v Dol. Globodolu. S hvaležnostjo ga bomo ohranili v trajnem spominu. Delavci Krke, tovarne zdravil, d.d., Novo mesto ZAHVALA Ugasnilo je naše sonce. Bolečina nam razjeda srce ob kruti resnici, da nas je zapustila naša najdražja TAJDA POVŠE 29.8.1991 - 6.8.2000 Naša skupna zahvala velja vsakemu posebej: sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, znancem, sosedom in vaščanom za izrečena številna osebna in pisna sožalja, za prisotnost ob zadnjem spremstvu, za prekrasno cvetje in sveče. Iskrena hvala njeni učiteljici ge. Marinki Bajec in sošolcem za prinesene bele vrtnice, s katerimi ste ji želeli povedati, kako zelo ste jo imeli radi. Ne najdemo dovolj hvaležnih besed za naše drage sosede Ovničkove in Pucljeve za vso pomoč in podporo ob tej hudi nesreči. Lepa hvala osebju Intenzivnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, Komunali Novo mesto za organizacijo pogreba, moškemu pevskemu zboru iz Šmihela in izvajalcu Tišine. In, tisočera hvala tudi Tebi, naša ljubljena Tajda, za vse srečne trenutke, ki smo jih preživeli skupaj v Tvojem kratkem otroštvu. Neizmerno Te pogrešamo: mami Jožica, oči Žarko, babi Kristina, dedi Domine, mama Jožica in stric Tine z družino ZAHVALA Življenje celo si garala, vse za dom, družino dala. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. V 71. letu starosti nas je po težki bolezni za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, tašča MARIJA HUDOKLIN iz Velikih Brusnic 39, nazadnje stanujoča v Leskovcu 15 *skreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v času bolezni obiskovali in ji lajšali bolečine. Hvala vsem sorodnikom, sedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče in izraze sožalja. Posebno zahvalo izrekamo osebju h le[nc bolnišnice Novo mesto, kolektivu Železnice TVD, kolektivu Krke, kolektivu Revoza Novo mesto, O.^mu križu, govornikoma Jožetu Banu in Slavku Lenarčiču, g. župniku za opravljen obred, pogrebni službi *lešen, pevcem in trobentaču za odigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: France, sin Marjan, sinova 1'one in Milan z družino ter ostalo sorodstvo m m ZAHVALA Nekje v njem je bo! bila, a zamahnil je z roko, češ zmogel bom - močnejši sem, pa vendar ni bih tako. Življenje celo si garal, vse za hišo in otroke dal, le sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. V 61. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric KAREL JARKOVIČ Gorenje Vrhpolje 55, Šentjernej V trenutku globoke bolečine ob nenadni izgubi našega očeta Karla smo spoznali, da delijo bolečino z nami mnogi drugi. Zahvaljujemo se vsem svojcem, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam ustno in pisno izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče in sv. maše in vsem, ki so našega očeta Karla v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Iskrena hvala vaščanom, PGD Gor. Vrhpolje, Mlinarstu Rangus, Komercialni direkciji Revoza, d.d., ZLSD Šentjernej, pogrebni službi Oklešen, trobentaču za odigrano Tišino ter g. kaplanu za opravljen obred. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: žena Vida, sin Boštjan in sin Aleš z družino m abot ms zmim TEDENSKI KOLEDAR • KINO • BELA TEHNIKA • ČESTITKE • ELEKTRONIKA • KMETIJSKI STROJI • KUPIM • MOTORNA VOZILA • POHIŠTVO POSEST • PREKLICI • PRODAM • RAZNO • SLUŽBO DOBI • SLUŽBO IŠČE • STANOVANJA • ZAHVALE • ŽENITNE PONUDBE • ŽIVALI tedenski koledar Četrtek, 24. avgusta - Jernej Petek, 25. avgusta - Ludvik Sobota, 26. avgusta - Viktor Nedelja, 27. avgusta - Monika Ponedeljek, 28. avgusta - Avguštin Torek, 29. avgusta - Janez Sreda, 30. avgusta - Rozalija LUNINE MENE 29. avgusta ob 12.21 - mlaj kino BREŽICE: 24.8. (ob 19.uri), 25. in 26.8. (ob 19., 21. in 23. uri), 27.8. (ob 19., 21. uri), ter 28. in 29.8. (ob 21. uri) komedija Moški žigalo. 24.8. (ob 21. uri) komedija Tihi glas. 30.8. (ob 19.*n 21. uri) komedija Zvestoba do groba. DOBREPOLJE: 27.8. (ob 15. uri in 20.30) komedija Ameriška pita. ČRNOMELJ: 25. in 26.8. (ob 20.30) drama Med življenjem in smrtjo. 27.8. (ob 18.30 in 20.30) kriminalni film Kolesa. GROSUPLJE: 25.8. (ob 20. uri) komedija Ameriška pita. IVANČNA GORICA: 24.8. (ob 20. uri) komedija Ameriška pita. KOČEVJE: 28.8. (ob 20. uri) komedija Ameriška pita. KRŠKO: Od 25.8. do 27.8 (ob 20. uri) drama Med življenjem in smrtjo. METLIKA: 25.8. (ob 20.30) kriminalni film Kolesa. 27.8. (ob 20.30) drama Med življenjem in smrtjo. NOVO MESTO: Od 24.8. do 30.8. (ob 19. uri) akcijska komedija Romeo mora umreti. Od 24. do 30.8. (ob 21. uri) akcijska komedija 28 dni. RIBNICA: 26.8. (ob 21. uri) komedija Ameriška pita. VELIKE LAŠČE: 26.8. (ob 19. uri) komedija Ameriška pita. MALE OGLASE sprejemamo tudi na telefonsko številko 07/39 30 512 Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik. OSMRTNICE in ZAHVALE sprejemamo tudi po pošti in na faks številko 07/39 30 540 Male oglase, osmrtnice in zahvale sprejemamo tudi po elektronski pošti na naslov: info@dol-list.si Male oglase objavljamo na internetni strani Dolenjskega lista na naslovu: http://www.dol-list.si KMETIJSKI STROJI TRAKTOR DEUTZ,'28 KM, s koso, dobro ohranjen, prodani. B O (041)560-731 ali (•7)309 10 30. 2192 SILOKOMBAJN Sip Sk 80, in molzni stroj Westfal(ja prodam. B (068)45-537. 2217 TRAKTORSKI obračalnik Sip Šempeter prodam. B (068)82-226. 2223 TRAKTOR SAME 32 prodam. B (068)76-440 ali (041)392-510. 2232 TRIREDNI ADAPTER za koruzo prodam. B (068)325-786. 2244 MOTORNA VOZILA PEUGEOT 206 1.4 XS, rdeč, osnovna oprema, 40.000 km, servisiran, nikoli karamboli-ran, prodam. Cena: eurotax. B (041 >253-008, med tednom. 2195 OPEL ASTRA 1.6 karavan, avtomatik, letnik 1999, moder, klima, električni paket, kot nov, prodam. Možen kredit ali leasing. B (041) 720038. 2258 OPEL VECTRA 1.6 karavan, letnik 1998, srebrn, avtomatska klima, les, alu..„ prodam. B (041 >720038. 2260 CITROEN XSARA 1.4 i, rdeč, 40.000 km, zadnji spojler, registriran za celo leto, prodam. B (040)268-394. 2263 KEBOR, d.o.o. Novi trg, Novo mesto PREPIS VOZIL 068/33-26-888 041/546-159 JUGO KORAL 55, registriran do 4/0I, letnik 1989, in skuter Italyet formula 50, letnik 1997, prodam. B (041)235-746. 2256 ROVER 214 Si, letnik 1999, klima, 5V, in rover 620 Si, letnik 1997, vsa oprema, kot nov, prodam. B (041 >7204)38. 2259 POSEST V BREŽICAH prodam visokopritlično hišo, 12 x 12 m, na parceli 1200 m1. Hiša se nahaja 10 minut od bolnišnice. B (063)412-431. OB CESTI Jugorje-Metlika prodam vikend na parceli 1350 m2 B (061 )1325 250 ali (031)802110. 2222 V ŠMARJEŠKIH TOPLICAH, na urejeni lokaciji, prodamo takoj vseljivo hišo, 267 m2 površine. Mrvar, B (041 >235-746. 2255 PRODAM 1 iSM Izdajatelj: Dolenjski lisi Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rastja Uredništvo: Jožica Dornii (odgovorna urednica), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušič Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Marn, Pavel Perc in Igor Vidmar Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda 220 tolarjev,- naročnina :a 26 izvodov v 2. polletju 5.460 tolarjev, za upokojence 4.914 tolarjev, za pravne osebe 10.920 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV. Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 2.900 tolarjev (v barvi L100 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.800 tolarjev (v barvi 6.200 tolarjev); za razpis 5.500 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevali 19-odsl. DDV. Mali oglas do deset besed 1.900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 190 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV. Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet v Novem mestu: 52100-601-59881. Transakcijski račun pri Dolenjski banki, d.d., Novo mesto,- 970-7100-4405/9. Naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212. Telefoni: uprava 07/39 30 500, odgovorna urednica 39 30 528, propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510, mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506. Telefaks: 07/ 39 30 540. Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5. CVlCEK prodam. B (068)71-028. 2261 KORUZO za silažo ali v zrnju prodam. B (041)692-637. 2197 SMREKOVO OBLOGO, ladijski pod, širine 5,7,9 in II cm, debeline 13,16 in 20 mm, od 550 SIT, bruna, okrasne zaključne letve prodam. Možna dostava. Mizarstvo Blažič, Družinska vas, B (068)73-587. 2033 GROZDJE žametne črnine, frankinje in laškega rizlinga na Trški gori pri Novem mestu prodam. B (041 >707-906. 2194 BUKOVA DRVA, klana, po 5.500 SIT, žagana po 6.500 SIT, z dostavo, prodam. B (07 )30 87 694 ali (041 >958-261. 2196 KORUZO v zrnju, 1000 kg. prodam po 30 SIT/kg.B (0608)67-404. 2201 HIDRAVLIČNO STISKALNICO, 150-litr-sko (dela samodejno na enofazni tok), skoraj novo, ugodno prodam. B (07)81-40-972. ZEL1ŠČAR, moč narave. Milin, naravno zdravilo za protin, putiko in hemeroide trajno pozdravi simptome. B (041 )886 345. 2211 UČBENIKE za ekonomsko šolo in za prvi letnik elektrošole prodam. B (068) 60466. KVALITETNO VINO šmarnico in domače žganje sadjevec prodam. B (041)372-744. KOTEL za žganjekuho, 100-litrski, prodam. B (064)736-647. 2224 PREŠO, 150-litrsko, malo rabljeno, in krušno peč, še zapakirano, prodam. B (068)73-297. 2700 KOM. nove betonske strešne opeke ugodno prodam. B (068)89 240. 2233 MLIN za grozdje - pecljalnik, lesen, malo rabljen, prodam. B (07)3321 691. 2239 GROZDJE malvazije, rebule, vipavski vinorodni okoliš, prodam. Dostava na dom. B (041 >875-934 ali (031 >540421. 2242 DRVA in hišo v Koprivniku pri Kočevju prodam. B (065)66-751. 2245 400 LITROV cvička prodam po 150 SIT, tudi v manjših količinah. B (068)30 71634. 2253 ZA SIMBOLIČNO CENO prodamo šupo (drvarnico). B 3324 637. 2235 PREKLICI JOŽE PRHNE, Orehovica 15, opozarjam Antona Jožefa iz Šmarjeških Toplic I, naj preneha z neresničnimi obtožbami zoper mene, sicer ga bom sodno preganjal. 2212 RAZNO OPAŽ in ladijski pod, smrekov, z dostavo, prodam. Tt (063)451-082. 2064 v FITNESS - SOLARIJ - MASAŽA Vorančeva ulica 1 (Regrške košenice) Novo mesto Tel.: 068/322-827 ROLETARSTVO BAYER Bayer Aleksander, s.p.. Stopite 37 a 068/ 80 210 040/ 202 868 VSE LASTNIKE likovnih del slikarja Vladimirja Lamuta prosim, da se mi javijo zaradi priprave kataloga. B 041/563 402, VAS ZANIMA USODA? Potrebujete pogovor ali nasvet? Pokličite! B (090)46-52.156 SIT/ min. 1729 PRIZNANI JASNOVIDEC vam pomaga rešiti vaše težave, napoved prihodnosti. B (031)557-314 ali (064)624-339. 1838 ODKUPUJEMO sekundarne surovine (železo, aluminij, baker, svinec, medenina) ter ostale kovine in kable. Plačilo takoj! B (041)612-861, Novo mesto. 2132 PROSIM GOSPO iz Bršljina, s katero smo se srečali v Dolenjskih Toplicah leta 1992, se tam nekaj časa pogovarjali, medtem ko je bil njen mož na kopanju, naj se javi na B (068 )78-352. Gospa govori francosko in italijansko. Kasneje sem se z njima odpeljal na avtobusno postajo v Novem mestu. 2134 DELNICE VIZIJE, Krke, vseh ostalih skladov ter podjetij lahko prodate v Mercator cen-truNovomesto,B(07)39 30262. 2156 SOSTANOVALKO, študentko za bivanje v Ljubljani (Šiška), iščem. B (068)83-026 ali (041)729-820. 2202 ODER za fasado, bled plošče in kovinske punte posodim. B 33 46 106. 2204 POSLOVNI PROSTOR, 73 m2, na dobri lokaciji, z urejenim parkiriščem, primeren za pisarne, oddamo v najem. Nemocom. d.o.o., Resslova 7, Novo mesto, B (07)371-95-60. UREJENA, 63-letna ženska nudim pomoč v gospodinjstvu starejši, bolni ženski ali zakoncema 8 ur dnevno po dogovoru v Sevnici do Radeč. B (061)89 71 501, Marija. 2209 APARTMA na Krku oddam. B (064)411-808 ali (041 )390-422. 2220 POSLOVNI PROSTOR, 26.6 m2, v novem poslovnem objektu na Resslovi ul. v Novem mestu oddajamo. B (07)373 05 11. 2226 6-ČLANSKA UREJENA DRUZlNA z manjšo kmetijo išče pošteno, urejeno gospodinjo do 40 let. Status in bivanje urejeno. B (066)6420-391. 2227 ŽELITE VAŠEMU svojcu omogočiti spoštovanje vredno starost in strokovno oskrbo lete v zelenem, mirnem okolju, stran od mestnega vrveža na obali? Pošljite svojo zahtevo z opisom na naslov: Suzana Toth, Šared 46 b, p.p. 96, Izola. 2228 VALILNICA IZ SENOVEGA obvešča, da zbira naročila za bele kilogramske piščance, rjave in grahaste nesnice ter bele težke kokoši. B (07)49 71 375. 2236 GOSTINSKO POMOČNICO do 30 let, ki bi se preselila k nam in pomagala na domu. iščemo. Šifra: Dobro plačilo. 2265 SLUŽBO DOBI NATAKARICO zaposlimo. B (031 )73 66 44. ZNANA slovenska založba sprejme v redno delovno razmerje 2 telefonistki. Redno in stimulativno plačilo ter možnost opravljanja pripravništva. B 337 89 10. 2203 3 KV DELAVCE elektroinštalacije elektronike takoj zaposlim. B (041 >654-322. 2207 PRODAJALCA za delo na sejmih zaposlimo. B (041 >696-370. 2216 FANTA za pomoč pri reji konj zaposlim. Hrana in stanovanje v hiši. Hotel Kan, Valburga 7,1216 Smlednik, B (01 )362 70 11. 2229 HONORARNO zaposlimo dekle za delo v strežbi v okolici Novega mesta. B (041)752-816. 2240 PRIPRAVNICO(-KA) gostinske smeri zaposlim. B (041)643-707. 2243 ZA DELO v tapetniško-mizarski proizvodnji zaposlimo delavca. Zaželjena srednješolska izobrazba katerekoli smeri. Možnost pri-učitve. Provel, d.o.o., p.p. 105, Novo mesto. NATAKARJA in kuharja zaposlimo. B (041)671-335. 2254 SPON ATRGOVINA zaposli zaradi razširitve dejavnosti prodajalca kuhinj in bele tehnike ter šoferja B kategorije. Možnost redne zaposlitve. B (041 )646-242. 2262 SLUŽBO IŠČE EKONOMSKI TEHNIK, študent podjetništva, išče službo v podjetništvu. B (068)325-840. 2199 STANOVANJA V NOVEM MESTU najameva dvo- ali trisobno kompletno opremljeno stanovanje za daljše obdobje s sprotnim plačilom. B (031)894-630. 2213 ENOSOBNO STANOVANJE na Seidlovi prodam, B (041 >807-997. 2238 ENOINPOLSOBNO STANOVANJE, cca 40 m2, z vsemi priključki, v bližini hrvaške meje (Karlovac), kupim. B (0601)27-172. 2241 PAR išče stanovanje. B (040)50 45 14. 2247 V NAJEM oddam etažno stanovanje, 70 m2. Predplačilo! B (07) 30 28 250. 2251 ŽENITNE PONUDBE FANT, star 33 let, zaposlen, doma iz podeželja, s svojo hišo, išče dekle za resno zvezo. Šifra: Pridi na moj dom. 2214 ŽIVALI $ SUZUKI Avtomehanika Jurij Murn, s.p. Resslova 4, Novo mesto V 068/24-791 • prodaja vozil • mehanika • kleparstvo • ličarstvo • Krediti T + 4,5%. • Kredit na položnice. 50% zdaj, 50% čez dve leti! KRAVO SIVKO za zakol prodam. B (068)45-036. . 2198 BELE PIŠČANCE za dopitanje ter rjave in grahaste jarkice prodajamo. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, B (068)82-424. 2205 3 PRAŠIČE po 140 kg, krmljene z domačo krmo. in mešano grozdje prodam. B (07)30 82 390 ali (041)274107. 2210 10 DNI starega bikca sivca prodam B (041)253-996. 2218 ČB TELICE s pedigreji prodam. B (061 )803-602. 2225 KRAVO za zakol ali nadaljnjo rejo in teličko, staro 9 tednov, prodam. B (068)26-059. TELICO, sivorjavo, brejo 8 mesecev, prodam. B (068)75-553, 2234 2 KRAVI SIVKI, breji 9 mesecev, in telico simentalko, 6 mesecev, prodam. B (031 )580-939. 2252 RJAVE JARKICE pred nesnostjo prodajamo in zbiramo naročila za enomesečne bele piščance. Ramovš, Šentrupert, B (068)40-189 ali (041)542-756. 2246 BIKCE, 250 kg, za nadaljnjo rejo, prodam, ® (07) 30 770 44. 2249 KRAVO pred telitvijo prodam. B (041)807-997. 2237 BIKCA SIVČKA, starega 9 tednov, prodam-FTanc Svetlin, Vrhovo 9, Mirna Peč. 2264 Zo/> (o _ • G H Ve vi'2' S 068/324-377 co c a, "o MLADE NESNICE, hisex, rjave in grahaste, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodni ceni. Naročila zbirajo: Jože Zupančič, Otovec, Črnomelj, B (068) 52-806, Gostilna Krulc, Mostec, Dobova, S (0608)67-587 in Dušan Sajevec, Vavta vas 9, B (068)84-111. 1711 TELICO SIMENTALKO, brejo v devetem mesecu, prodam. B (07)30 71 519 ali (041)859 091. 2248 TELICO, brejo 8 mesecev, prodam. B (068) 78-348. 2191 MESNINE DEŽELE KRANJSKE, d.o.o. Ljubljana, Mesarska c. 1 vabi k sodelovanju MESARJE - PRODAJALCE • eno prosto delovno mesto za delo v PE v Novem mestu Pogoji: • poklicna šola za mesarje, izpit za prodajalca, izpit iz hig. min., • komunikativnost in samostojnost pri delu. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas z 2-rnesečnim poskunim delom. Nastop dela po dogovoru. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: Mesnine dežele Kranjske, d.o.o., Mesarska c. 1, Ljubljana. Prijavi priložite pisna dokazila o izpolnjevanju pogojev. O izbiri vas bomo pisno obvestili. m mr TESNILA TIT, d.o.o. Velika Loka 70 8212 VELKA LOKA Za nedoločen čas zaposlimo STRUGARJA za: • izdelavo kovinskih elementov ter elementov iz plastike. Pogoji: KV strugar (obdelovalec kovin), - zaželena paksa Prijave sprejemamo 15 dni po objavi oglasa na gornji naslov. RADIO'f BREŽICE na 88,9 in 95,9 MHz 107.5 MHz e-rnail: infoiifunIVO*9' ZAHVALA V 64. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, prastari oče, brat, stric in svak IVAN BUNDERŠEK z Gradca Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in svete maše, pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti-Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Oklešen za vse storitve, Lovski družini Podkum in ostalim lovskim družinam, govornikoma za poslovilne besede in rogistu. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi 0 nUTOCOMM€RC€, d.d. fiVTO TRIGLAV, Ekskluzivni uvoznik vozil Fiat, Lancia in Alfa Romeo Dunajska 122,1000 Ljubljana Objavljamo povpraševanje za pooblaščenega trgovca in serviserja vozil Fiat, Lancia in Alfa Romeo za območje Novega mesta z okolico Vaše pisne ponudbe s predstavitvijo vaše sedanje dejavnosti, lokacije in prostorov pričakujemo do 15.9.2000 na naslovu: Avto Triglav, d.o.o., Dunajska 122, 1000 Ljubljana, z opombo: Novo mesto LICITACIJA 27.8.2000 J® KRKA z.o.o. PE AGROSERVIS - PRODAJA VOZIL - LEASING, Knafelčeva 2, Novo mesto, v okviru tradicionalnega sejma, ki bo v nedeljo, 27.8.2000, objavlja javno licitacijo rabljenih in poškodovanih vozil. 1- DAEVVOO LANOS 1,5 2- FIAT PUNTO 55 S 3- R-19 LIMITED 4- VOLVO 440 TURBO 5- peugeot 306 xr 6- PEUGEOT 106 1.0 7 ALFA 156 2.0 TAM 130 T 11 B keson 6,2 cerada 9- ZASTAVA 630 N hladilnik 10. AUDI 80 2.0 H R-MASTER 2,8 12. BALIRKA HUSTON Licitacija bo v nedeljo, 27.8.2000, ob 9. uri v prostorih PE Agroservis Knafelčeva 2, Novo mesto. Ogled vozil bo v petek, 25.8.2000 od 8- do 12. ure, ter eno uro pred začetkom licitacije. 10 % vplačila sprejemamo eno uro pred začetkom licitacije. Vozila pod zap. št. 7 do 10 so nepoškodovana v voznem stanju. Letnik Izklicna cena v SIT 2000 650.000 1995 250.000 1995 300.000 1992 400.000 1996 250.000 1999 1.000.000 1998 3.000.000 1989 300.000 1984 200.000 1990 700.000 1999 700.000 1995 400.000 KZ Krka z.o.o., Novo mesto SPONA,,-:. NOVO MESTO Resslova 1 tel.:07/337-96-71 TRGOV! NA mrm mm vasica iai/panja VEČ KOT 25 MODELOV KUHINJSKIH NAP V ZALOGI KUHINJSKE DELOVNE PLOŠČE, POMIVALNA KORITA ^ARISTON 23 ntdffevflrifviakgj pomivatt »troj DG6100 velja pri Dokupu alt ploife 4,2 m NAJBOU UGODNE CENE ZA (HARISTON IN I 4indesit BELO TEHNIKO V SLOVENIJI ygrqdpf vratikrtorike prfte AM« J FM 51 R inoks FM54D PR 58 RG 2250 praU WG 622 Postanite imetnik kartice Spona in izkoristite 4% popust. Dve leti garancije, brezplačna dostava, cene veljajo za gotovinska plačilo OBUTVENI CENTER JELLO išče VODJO POSLOVALNICE Delovne izkušnje na področju vodenja poslovalnice niso tako pomembne. Pomembnejše je, da znate prevzeti odgovornost za našo novo poslovalnico v Brežicah (Slovenska vas). Zaželeno je znanje nemškega jezika, ni pa pogoj. Obsežno prošnjo pošljite na naslov: Jello Titova c. 62 2000 Maribor (Petra Bračič) ZRNO D.O.O. GMAJNA 6 8274 RAKA ^ trgovini Zrno na Ranču poteka Posebna akcija kmetijskega in Vadbenega materiala: * CEMENT 789,90 SIT ’ APNO 415,93 SIT mOD. BLOK (CEL KAMION) „ 86,00 SIT ARM. MREŽA 9*6 4.990,00 SIT aiugodnejše fasade avstrijskega ^izvajalca OUARZOUTH J ®t'ropor fasada debeline 5 cm *pl 1.637,00 SIT ' tpplotni omet supertherm -reca 1.050,79 SIT Trgovsko podjetje Zrno zbira Pfročila in pripravlja ponudbe za I e vrste fasad, izdelavo notranjih Vnanjih strojnih ometov, večje "Parske storitve. in? *a na^in 8oste v ZRNU dobili ormacijo in pomoč pri gradnji ISe °d temeljev do strehe. ^METIJSKI REPROMATERIAL osebno ugodna ponudba "ROJILA PETROKEMIJA KUTINA | OREA 46 % 1.790,00 SIT | NPK 15-15-15 1.889,00 SIT * MRK 7-20-30 2.154,00 SIT jA zalogi imamo krmni tCMEN PO 39,90 SIT/KG IN ^RMNO KORUZO PO CENI ? 0 SIT/KG ZALOGI JE TUDI ŽE "^DKOR PO CENI 6.999,00 Srr/VREČA ZRNU VSAKI STRANKI ^MOGOČIMO DOSTAVO NA DOM pf■ GRADBIŠČE Z LASTNIM NEVOZNIM SREDSTVOM. TELEFON: 0608/75 410, 75 086 Prodajni center podov PCP PUREBER; PARKETARSTVO TRGOVSKO PODJETJE ZRNO D.O.O. GMAJNA 6, 8275 RAKA ZAPOSLI ZA POTREBE SVOJE TRGOVINE: • TRGOVCA (IZKUŠNJE NA PODROČJU PRODAJE GRADBENEGA IN KMETIJSKEGA MATERIALA) • ŠOFERJA ZA VOŽNJO POLPRIKLOPNIKA Z C IN E KATEGORIJO • SKLADIŠČNIKA ZA SPREJEM IN IZDAJO BLAGA (POTREBNO OBVLADATI LOGISTIKO Z VILIČARJEM) INFORMACIJE NA TELEFON 0608/757-080 ric Razvojno-izobraževalni O center Novo mesto objavlja RAZPIS za šolsko leto 2000/2001 OSNOVNA ŠOU ZA ODRASLE • vpis v 6., 7. ali 8. razred Program je prirejen za odrasle. Šolanje traja pol leta za vsak razred. Program je brezplačen. Število vpisnih mest: 15 POKLICNE IN STROKOVNE SREDNJE ŠOLE • TRGOVEC za poklic PRODAJALEC • POSLOVNI TAJNIK za poklic POSLOVNI TAJNIK Programa priporočamo tistim, ki imate dokončano osnovno šolo ali ste obiskovali 2 ali 3-letno srednjo šolo, pa je niste dokončali. Število vpisnih mest v posamezen program: 30 • EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK za poklic EKONOMSKI TEHNIK Programa priporočamo tistim, ki imate dokončano 3-letno srednjo šolo in želite pridobiti V. stopnjo izobrazbe. Število vpisnih mest v posamezen program: 30 • POSLOVNI TEHNIK za poklic POSLOVNI TEHNIK Program je namenjen vsem, ki ste po poklicu poslovni tajniki. Šolanje nadaljujete v 4. in 5. letniku. Število vpisnih mest: 30 • EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK (pti) za poklic EKONOMSKI TEHNIK (komercialno področje) Program je namenjen vsem, ki ste po poklicu prodajalaci. Šolanje nadaljujete v 4. in 5. letniku. Število vpisnih mest: 30 PROGRAMI PREKVALIFIKACIJ • Prekvalifikacija za poklic PRODAJALEC Če imate končano 3-letno srednjo šolo in želite postati prodajalec, pripravimo za vas izobraževalni načrt za program prekvalifikacije. • Prekvalifikacija za poklic EKONOMSKI TEHNIK Če imate končano 4-letno srednjo šolo in želite postati ekonomski tehnik za komercialno področje, pripravimo za vas izobraževalni načrt za progranj prekvalifikacije. Prijave sprejemamo do 20. septembra. Prijavne obrazce dobite v RIC Novo mesto. Vse publikacije s predstavitvami posameznih programov so na voljo v naši informacijski pisarni. RIC NOVO MESTO, Novi trg 5 8000 Novo mesto, p.p. 25 Delovni čas: ponedeljek - petek: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 16.00 Telefon: 07/332 63 19, 332 63 41 Faks: 07/332 59 61 http://www.ric-nm.si e-mail: ric@ric-nm.si ROLETARSTVO n •ROLETE ALU IN PVC •ŽALUZIJE •VERTIKALNE ŽALUZIJE •PLISEJI •ROLOJI •TENDE •KOHARNIKI •MONTAŽA IN SERVIS Šentjernejska cesta 13, 8000 Novo mesto tel.: 07/39 30 930, fax: 07/39 30 947 PE Ljubljana, Čargova 4 tel./fox: 01/568 48 33 PVC STAVBNO POHIŠTVO NAJVECII IZBOR SENCU NA ENEM MESTU n I Deutscher I AKkreditierungs ISO 9002 ■1 1 'UA/UOO2/VO0 TENDE - MARKIZE ZA VAŠ DOM, POSLOVNI OBJEKT m Izkoristite 7% nižje posezonske cene! BRAMAC, d.o.o. Dobruška vas 45 8275 ŠKOCJAN objavlja pošto delovno mesto VODJE VZDRŽEVANJA Od kandidatov pričakujemo: • V. oziroma VI. stopnjo strokovne izobrazbe strojne smeri. • Znanje nemškega jezika. • Večletne delovne izkušnje na področju vzdrževanja. • Poznavanje VVidovvs okolja. Delovno razmerje bomo z izbranim kandidatom sklenili za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: BRAMAC, d.o.o. Dobruška vas 45 8275 Škocjan, v 8 dneh po objavi. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni po opravljeni izbiri. V skladu z določbami Statuta Občine Škocjan (Ur. list RS št. 37/99), Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave (Ur. list RS št. 21/00) ter Pravilnika o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi, Občina Škocjan razpisuje prosto delovno mesto TAJNIKA OBČINE ŠKOCJAN za nedoločen čas s poskusno dobo 6 (šest) mesecev. Kandidati za zasedbo razpisanega delovnega mesta morajo izpolnjevati naslednje pogoje: • da imajo univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo pravne, ekonomske, upravne ali druge ustrezne smeri; • da imajo najmanj 5 (pet) let delovnih izkušenj na delih podobne stopnje zahtevnosti; • da imajo ustrezne organizacijsko-vodstvene sposobnosti, da obvladajo delo z računalniškimi programi; • da prijavi na razpis predložijo izdelane smernice za organizacijo in vodenje občinske uprave ter vizijo razvoja občine kot celote; • da imajo opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka. Kandidati naj svoje ponudbe s kratkim življenjepisom, predstavitvijo dosedanjih del, potrdilom o nekaznovanju ter ustreznimi dokazili pošljejo priporočeno v roku 15 (petnajst) dni od dneva objave javnega razpisa na naslov: Občina Škocjan, 8275 Škocjan 67, s pripisom: razpis del. tajnika. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 8 (osmih) dneh po izboru. SMC Industrijska avtomatika d.o.o. Grajski trg 15 8360 ŽUŽEMBERK Vodilni svetovni proizvajalec elementov in sistemov s področja industrijske pnevmatike objavlja prosto delovno mesto tehničnega svetovalca - prodajalca Pogoji: • strojni tehnik oz. inž. strojništva • večletne izkušnje na področju industrijske pnevmatike • aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika • starost do 35 let Delo bo sklenjeno za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom. Ponujamo stimulativno plačo, možnost izobraževanja in pridobivanja novih izkušenj. Če vas ponujeno delo zanima, napišite pisno prijavo s svojim življenjepisom (v slovenskem in nemškem oz. angleškem jeziku) ter jo v 8 dneh po objavi pošljite na gornji naslov. DOLENJSKI LIST 23 PORTRET TECjA TE