DRŽAVNA TRGOVSKA AKADEMIJA V LJUBLJANI IZVESTJE ZA ŠOLSKA LETA 1920/21-1931/32 V LJUBLJANI 1932 IZDALO IN ZALOŽILO RAVNATELJSTVO DRŽAVNA TRGOVSKA AKADEMIJA V LJUBLJANI IZVESTJE ZA ŠOLSKA LETA 1920/21-1931/32 V LJUBLJANI 1932 IZDALO IN ZALOŽILO RAVNATELJSTVO TISKARNA »SLOVENIJA« V LJUBLJANI (PREDSTAVNIK A. KOLMAN) Naravna lega slovenskega ozemlja sili njega prebivalstvo v trgovino. Ob Jadranskem morju, ki sega globoko v celino, tvorijo naši kraji prehodno ozemlje med jugom in severom ter nudijo vse pogoje za uspešno trgovanje. Kljub temu je bila še v minulem stoletju po večini vsa trgovina v tujih rokah ter so posredovali v trgovini skoraj sami Nemci in Italijani. Šele v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja smo se emancipirali od tujcev in je prešla trgovina v domače roke. Najprej so si osvojili Slovenci malo trgovino. nato polagoma še veletrgovino, kolikor je prišla na lastni zemlji v poštev. Čimbolj so se Slovenci uveljavljali v trgovini, tembolj živa je postajala potreba po strokovni izobrazbi. In vedno bolj so trgovski krogi spoznavali, da je treba trgovskemu naraščaju poleg temeljitega strokovnega znanja še narodne vzgoje. Večina trgovskih sinov je obiskovala Mahrovo šolo v Ljubljani, ki je bila kvalitativno sicer dobra šola, a je vzgajala v nemškem duhu. Deloma so obiskovali nemške trgovske akademije v Gradcu in na Dunaju, oziroma italijansko akademijo v Trstu. V takih razmerah se je pojavila iz nacijonalnih in gospodarskih potreb želja po slovenskih trgovskih šolah. Nujne potrebe po trgovski šoli v Ljubljani se je zavedala trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko, ki je prevzela inicijativo za ustanovitev srednje trgovske šole, t. j. trgovske akademije. Ob 50 letnici trgovske in obrtniške zbornice za Kranjsko je utemeljeval na slavnostni seji dne 12. januarja 1901 zbornični tajnik dr. Murnik nujno potrebo trgovske akademije za slovenski narod in predlagal v imenu združenih odsekov zbornice izvolitev odseka, ki naj se posvetuje o vsem, kar treba ukreniti, da se čimprej ustanovi v Ljubljani trgovska akademija. ter naj o tem poroča zbornici. Predlagal je še, naj se votira za ustanovni zaklad te akademije 20.000 kron ter 5000 kron takoj plodonosno naloži. Nemška manjšina je sicer ugovarjala temu predlogu, bil pa je sprejet z 12 glasovi proti 2. Še v istem letu je postavila zbornica v svoj redni proračun postavko 5000 kron za ustanovni zaklad, kar je bilo sprejeto proti glasovom manjšine, ki je smatrala zahtevo po višji trgovski šoli za nacijonalni šovinizem. Združeni odseki so si zagotovili predvsem prispevke dežele in mesta Ljubljane. Deželni zbor je v seji dne 17. julija 1901 soglasno sklenil, naj se deželnemu odboru naroči, da stopi glede ustanovitve trgovske akademije v dogovor s trgovsko in obrtniško zbornico ter naj stavi predloge glede prispevkov v višini do 10.000 kron letno. Tudi občinski svet mesta Ljubljane je priznal potrebo take šole; zato je mestni magistrat ljubljanski z dopisom štev. 10.825 z dne 24. marca 1902 dal zbornici principijelno zagotovilo, da bo občinski svet dovolil šoli primerno podporo. Občinski svet se je bavil tudi z vprašanjem šolskih prostorov ter razmišljal o event. združitvi višje trgovske šole in drž. obrtne šole v enem šolskem poslopju, ki je bilo že projektirano za obrtno šolo na zelo široki podlagi. Nadalje so se bavili združeni odseki z organizacijskim statutom višje trgovske šole ter ga predložili v odobritev trgovski in obrtniški zbornici na seji dne 23. februarja 1904. Na podlagi tega Statuta je zavod last trgovske in obrtniške zbornice za Kranjsko. Učni jezik je slovenski: da se pa učenci obligatnega nemškega in srbohrvaškega jezika tem temeljiteje nauče, se morata poučevati v teh jezikih razen jezikov samih še dva druga predmeta. Statut določa za srednjo trgovsko šolo tri razrede in po potrebi še večerne tečaje za trgovske učne predmete, tečaje za dekleta, večerne tečaje za državno knjigovodstvo in enoletni tečaj za abiturijente. Organizacijski Statut je bil sprejet. Končno so sklenili združeni odseki, predlagali zbornici, naj bi se štatut trgovske šole najprej predložil v odobrenje c. kr. ministrstvu za uk in bogočastje, da ne bi takratne nenormalne razmere v deželnem zboru zavlačevale otvoritve šole. Na seji zbornice dne 4. avgusta 1904 so predložili združeni odseki pro račun stroškov za višjo trgovsko šolo, ki pa je bil po daljši debati vrnjen odsekom v ponovno posvetovanje in poročanje. Na seji dne 16. nov. 1904 so združeni odseki predlagali spremembo organizacijskega Statuta. Višja trgovska šola naj bi imela ne treh razredov, temveč štiri, ker so se morale tudi druge višje trgovske šole v Avstriji reorganizirati po predpisih na-učnega ministrstva v štirirazredne šole. Na novo so predložili proračun za prva štiri leta. t. j. za ustanovno dobo višje trgovske šole. Vsi stroški bi znašali 121.420 kron. kritje pa 37.500 kron. primanjkljaj bi znašal torej 83.920 kron. Za kritje tega primanjkljaja so postavili prispevke države v skupnem znesku 25.000 kron. prispevke mesta za prostore v znesku 8800 kron in prispevke za učila (državne, deželne in mestne), v znesku 7500 kron. Tako bi ostala nekrita še svota 42.620 kron, ki bi jo morala kriti zbornica za prva štiri leta. Na isti seji je bil sprejet tudi predlog, da se od južne železnice vplačane zaostale doklade v zaokroženem znesku 23.000 kron pridenejo ustanovnemu zakladu višje trgovske šole. Nadalje se je sklenilo, da se ustanovni zaklad ne porabi takoj za kritje rednih izdatkov, temveč za nabavo učnih knjig iu za kritje raznih poznejših večjih izdatkov. Zbornica je predložila deželnemu odboru štatut in proračun dne 22. novembra 1904 pod štev. 1146 ter zaprosila, naj odobri štatut in naj priporoča deželnemu zboru dovolitev v proračun postavljene svote. ki bi odpadla na deželo. Deželni odbor je vobče pritrdil organizacijskemu Statutu z dopisom štev. 14.837 04 z dne 3. novembra 1906. izrazil pa pomisleke glede velikega števila tedenskih ur, glede nekaterih teoretičnih predmetov, sprejemnih pogojev in sprejemnega izpita za absolvente meščanskih šol. Glede prispevkov je odbor sklenil ugoditi v polni meri želji zbornice in plačati enkratni prispevek za učila 2500 kron in za popolno šolo letno 10.000 kron. V smislu sklepa v seji stalnega odseka dne 21. septembra 1906 je poslala zbornica ta odgovor deželnega zbora c. kr. deželni vladi s pripombo, da smatra določila prvotnega organizacijskega Statuta za primernejše od onih. ki jih je nasvetoval dež. odbor; obenem je prosila, naj predloži celo zadevo c. kr. ministrstvu za uk iu bogočastje v ugodno rešitev. Deželna vlada je na la dopis odgovorila dne 9. januarja 1907 pod štev. 295, da se po dopisu deželnega odbora kranjskega z dne 7. novembra 1906 štev. 15.13304 deželni zbor še ni znova bavil s to zadevo, da še ni zavzel stališča k predlogom deželnega odbora glede višine subvencije, da tudi mestna občina ni še sklepala o višini prispevkov ter ne more radi tega predložiti ministrstvu nobenih konkretnih preti logov glede otlobrenja Statuta in finančne podpore z ozirom na razpis naučnega ministrstva z dne 23. februarja 1904 štev. 1821. Zaradi tega se je sklenilo na seji dne 21. februarja 1907 na predlog stalnega odseka, da se takoj zaprosi občinski svet ljubljanski, da bi že tedaj določil prispevke za višjo trgovsko šolo v višini od zbornice sprejetega proračuna. Že na seji dne S. maja 1907 je prečital zbornični predsednik dopis mestnega magistrata, v katerem sporoča, da je ustregel prošnji trgovske in obrtniške zbornice v popolni meri. Tako je mestna občina zagotovila za bodočo višjo trgovsko šolo enkratni prispevek 2500 kron ter za najemščino v prvem letu 1200 kron, v drugem 1600 kron, v tretjem 2000 kron in od četrtega leta naprej po 4000 kron. Za ustanovitev je bil torej potreben še pristanek deželnega zbora glede Statuta in višine subvencije ter dovoljenje in finančna podpora učnega ministrstva. Na prvem vseslovenskem shodu v Ljubljani dne 20. oktobra 1907 so zopet razpravljali o nujni potrebi višje trgovske šole ne samo v Ljubljani, temveč tudi v Trstu ter se je sprejela resolucija, naj ukrenejo odločilni faktorji, zlasti deželni zbor kranjski vse potrebno za takojšnjo ustanovitev višje trgovske šole v Ljubljani in naj se sporedno stori vse potrebno, da se enaka šola čimprej ustanovi tudi v l istu. Na seji trgovske in obrtniške zbornice dne 30. novembra 1907 je zbornični predsednik poudarjal važnost ravno te resolucije, podal kratko zgodovino o dosedanjem delovanju za otvoritev višje trgovske šole ter opozoril na akcijo, ki se je pričela od druge strani, da se ustanovi v Ljubljani trgovska šola. da bo moral tudi v tem slučaju sklepati deželni zbor o značaju nove šole, ali bode štiri razred na ali dvorazredna. Omenil je, da je naučna uprava zagotovila, da ni ovire zn dosego izdatne državne podpore za dvorazredno trgovsko šolo, da bo pa večja težkoča pri odobren ju višje trgovske šole, in izrazil je bojazen, da bo z ustanovitvijo nižje trgovske šole v najugodnejšem slučaju otvoritev trgovske akademije odložena na nedoločen čas, ako že ne popolnoma onemogočena, ker je učni načrt obeh šol tako različen, da ne more tvoriti dvorazredna trgovska šola podlage za štirirazredno akademijo. Medtem je kranjski deželni zbor v seji dne 28. marca 1908 sklenil ustanoviti dvorazredno slovensko trgovsko šolo v Ljubljani s pripravljalnim razredom in špecijalnimi teča ji ter se je obrnil tudi na zbornico zaradi eventualnega sodelovanja in denarne podpore. Na predlog stalnega odseka je sklenila zbornica na seji dne 19. maja 1908 sodelovati pri ustanovitvi dvorazredne trgovske šole ter prispevati letno do 1000 kron, opozoriti pa obenem deželni zbor, sklicujoč, se na resolucije prvega vseslovenskega shoda, da je višja trgovska šola v Ljubljani nu jno potrebna in da zbornica ne odneha od svoje Zahteve po višji trgovski šoli. Dvorazredna trgovska šola se je v resnici ustanovila že jeseni leta 1908 ter se je 16. novembra otvoril pripravljalni razred, v katerega so se sprejemali učenci, ki so dovršili najmanj ljudsko šolo in bili stari 13 let. Naslednje leto se je šola izpopolnila v dvorazredno trgovsko šolo deželnega odbora. Tako je postala otvoritev višje trgovske šole v doglednem času zelo dvomljiva zaradi neprijaznega stališča, ki ga je zavzela šolska uprava zoper ta načrt. Zbornica, ki je že za leto 1909 znižala proračun za zaklad višje trgovske šole na 2000 kron. ga je v proračunu za leto 1910 popolnoma črtala, ker so bili združeni odseki mnenja, da ustanovitve ni pričakovati v bližnjem času in ker je narastel zaklad že na znatno svoto 79.000 kron. Na slovanskem narodno-gospodarskem kongresu v Ljubljani dne 14. in 15. avgusta 1910 se je zopet poudarjalo, kako potrebna je višja trgovska šola za Slovence ter se je ugotovilo, da je bil ves trud trgovske in obrtniške zbornice zn Kranjsko, ki se je na vse načine trudila za ustanovitev te šole, brezuspešen zaradi nenaklonjenosti vlade, ki noče glede trgovskega šolstva ničesar storiti v prid Slovencem. Izbruhnila je svetovna vojna. V tem času se ni mogel nihče pečati s to zadevo, pač pa je naraslla glavnica zaklada za višjo trgovsko šolo med tem na približno 115.000 kron. Preobrat v zadevi višje trgovske šole je nastal šele po končani svetovni vojni in združitvi Slovencev. Hrvatov in Srbov v samostojno državo. Že v letu 1918 se je v strokovnih listih obravnavalo vprašanje trgovskega naraščaja ter se je izrazila bojazen, da bo pomanjkanje praktično in teoretično dobro izučenega naraščaja mnogo škodovalo trgovskemu stanu. Apelirali so na starše, naj napotijo svoje sinove v trgovski stan. naj jih izučijo na višjih trgovskih šolah, posebno v Pragi, v drugi vrsti šele na nemških akademijah, naj se otresejo predsodka, da je za nadarjene mladeniče edino duhovniški, odvetniški ali uradniški stan. Prišel je novi čas ter postavil trgovstvo pred popolnoma nove razmere in naloge. Ustanovitev novih gospodarskih enot, prehod v prosto trgovino, potreba po osamosvojitvi, razvoj trgovine in industrije po svetovni vojni zahtevajo trgovsko izobražene moči. Na slovenskem ozemlju sta delovali samo dve trgovski šoli. deželna dvorazredna trgovska šola v Ljubljani in privatna dvorazredna šola v Trstu. Zaradi tega je bila najnujnejša potreba ustanoviti v Sloveniji trgovsko akademijo. Na predlog poverjeništva za uk in bogočastje so se vršile tri ankete, pri katerih so sodelovali trgovci, indu-strijci. šolniki in zastopniki trgovskih organizacij, zastopnik trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, ki je vodila boj za slovensko višjo šolo že od leta 1901. zastopnik gremija trgovcev itd. Na podlagi sklepov teh anket, odseka za sestavo učnega načrta in mnenja trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, ki je zagovarjala ustanovitev trirazredne trgovske akademije s pripravljalnim tečajem, je poverjeništvo za uk in bogočastje dne 1. maja 1919 pod štev. 730/19 vložilo vsestransko utemeljeno prošnjo na ministrstvo prosvete v Beogradu, naj blagovoli ministrstvo trgovine in industrije v sporazumu z ministrstvom za prosveto ustanoviti v Ljubljani trirazredno trgovsko akademijo s pripravljalnim razredom in abiturijentskim tečajem. Prošnji je bil priložen organizacijski statut, učni načrt in detajliran proračun za vzdrževalne in ustanovne stroške za prva štiri leta. Ministrstvo prosvete je z odlokom dne 23. julija 1919 štev. 12.557 naznanilo poverjeništvu za uk in bogočastje, da je celo zadevo odstopilo ministrstvu trgovine in industrije v pristojno rešitev, nakar je oddelek ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani pozivno na poročilo dne 18. julija 1919 štev. 4681 vnovič naprosil ministrstvo za hitro rešitev tega za gospodarske razmere tako važnega vprašanja. Z razpisom dne 28. oktobra 1919 štev. 1850 je ministrstvo trgovine in industrije sicer sprejelo predlog, da se ustanovi trgovska akademija v Ljubljani, a zahtevalo važne spremembe štatuta, naj se opusti pripravljalni tečaj, na j se ne sprejemajo v akademijo absolventi meščanskih šol. naj bo akademija mešan zavod, naj bo štirirazredna ter na j se otvoritev abituri jentskega tečaja odloži na poznejši čas, ko se bo učiteljsko osobje izpopolnilo. Oddelek ministrstva trgovine in industrije je spremenil organizacijski Statut po zahtevi ministrstva ter ga ponovno predložil dne 23. marca 1920 pod štev. 1013 v odobritev. V poročilu poudarja, da so meščanske šole v Sloveniji na tako visoki stopnji, da ni nobene ovire za sprejem absolventov teh šol na trgovsko akademi jo. Prestop nezadosti pripravljenih ali nenadarjenih učencev iz meščanskih šol na trgovsko akademijo naj se pa tako prepreči, da se sprejemajo samo učenci, ki imajo iz učnega jezika in realnih predmetov najmanj red povoljno. ter naj imajo tisli prednost, ki se izkažejo ■/. vsaj zadostnim redom iz kakšnega modernega jezika. Glede abiturijent-skega tečaja ugotavlja nujno potrebo takojšnje otvoritve tega tečaja, ker primanjkuje v trgovinski stroki izučenega naraščaja, prvi absolventi akademije pa bodo izšli iz zavoda šele leta 1924. Učiteljsko osobje bo tudi za abiturijentski tečaj na razpolago, ker bo v šolskem letu 192021 otvorjen samo en razred. Proračun za trgovsko akademijo se je sprejel v splošni proračun za šolstvo Slovenije ter predložil ministrstvu prosvete. Tudi vseslovenski trgovski shod dne II. aprila 1920 je obravnaval trgovsko šolstvo in je zahteval v svoji resoluciji, naj vlada posveti vso pozornost vprašanju trgovskega šolstva in skrbi za to, da zgradi v najkrajšem času nižje, srednje in visoko trgovsko šolstvo. Novi načrt je ministrstvo trgovine in industrije odobrilo dne 14. septembra 1920 111. broj 622 s pripombo, da je ta odobritev začasna, ker se bo načrt še obravnaval v zvezi z vprašanjem o izenačenju strokovnega pouka v gospodarskem svetu ozir. v odboru za strokovni pouk. Na podlagi tega razpisa so se vršile vse priprave za otvoritev prve slovenske trgovske akademije in 4. decembra 1920 se je vršila v avli prve drž. gimnazije slovesna otvoritev trgovske akademije, kateri so prisostvovali predsednik deželne vlade dr. Brejc, general Doki c s svojim adjutantom in drugi zastopniki raznih zavodov in korporacij. Poverjenik dr. Vrstovšek je pokazal na velike pridobitve na šolskem polju od ujedinjenja dalje, v imenu ministrstva trgovine in industrije je pozdravil zborovalce šef oddelka dr. Marn in navajal, da je treba za novo šolo poskrbeti čimprej lastno zgradbo; predlagal je vdanostni pozdrav regentu in zahvalni pozdrav ministru za trgovino in industrijo, v imenu občine je obljubil podžupan dr. Triller vsestransko podporo, v imenu trgovske in obrtniške zbornice je izrazil dr. Murnik zadovoljstvo, da se je končno uresničila ideja, ki jo je dala zbornica ob 30 letnici svojega obstoja, v imenu zveze trgovskih gremijev je govoril g. Ivan Jelačin, v imenu i ncl ust rij cev g. Dragotin Hribar. Na to je govoril prvi ravnatelj zavoda dr. Böhm o pomenu in važnosti trgovine, profesor Sič pa je imel predavanje o važnosti merkantilnih ved. Trgovska akademija v Ljubljani je bila po skora j 20 letnem boju ustanovljena. Manjkalo pa je za reden razvoj še vsega. Izredni žilavosti prvega ravnatelja dr ja Boli m a se je posrečilo postaviti zavod na realna tla. K temu so pripomogli vsi krogi z velikimi žrtvami. 1. državna gimnazija je v prvem šolskem letu odstopila potrebne prostore, že v drugem šolskem letu se je akademija preselila v poslopje obrtne šole, kjer uživa še danes gostoljubnost tega zavoda. Trgovske organizacije, v prvi vrsti trgovska in obrtniška zbornica, bančni zavodi in industrijska podjetja, posamezni trgovci in drugi so darovali znatne vsote za opremo, učila, ekskurzije itd. Država je pomagala z večjimi krediti, tovarne so blagohotno dovoljevale ogled ter darovale lastne proizvode za blagoznanstveno zbirko, profesorji tujih zavodov. inženirji, odvetniki, sodnijski in carinski uradniki so prevzeli pouk iz znanstvenih in strokovnih predmetov. Ustanovilo se je društvo »T rgov-ska akademija«, ki je pod predsedstvom g. Ivana Jelačina ml. z neumorno energijo skušalo priboriti akademiji lastno stavbo, kupilo stav-bišče, izdelalo potrebne načrte, ter povzelo vse potrebno, da se prične čimprej z zidavo šolskega poslopja za novi zavod. Društvo »Merkur« je založilo več učnih knjig za trgovsko akademijo. Vsem, ki so 11 a katerikoli način pripomogli s k i akademiji do razvoja, izreka ravnatelj st p r i s r č n e j š o z a hvalo i n j i li prosi, tl a o h r a n i j o d a I j e s v o j o n a k 1 o 11 j c nosi z a v o d n . k e r bo t i m 11 o go t r n d a i 11 m nogo žrtev, da se bo m o g e I razviti d o t i s t e višine, ki jo mora doseči, a li ustrezati vsem potre b a m d a n a š n j e g a čas a. trgov-v o n a j -š e n a -■ e b a š e zavod l o li o č e Dr. KaroI Pirjevec I. Učili načrti. A. Učni načrti v šolskih lotili IIÜ0 2I—l!0i/27 Od leta 1920,21 — 1922/23 Oc 1923/24 leta 1926/27 -4-i PREDMET Razred ro D. >ü 2 6 3 14 Knjigovodstvo — 2 3 4' 9 5 -- 4 4' 4 12 ) , 15 Vzorni kontor ( menično o — — 6= 1 6L> 1 } 2 — — 62 2 — 6- 2 1 1 16 ra ! trgovsko in obrtno . . . a stečajno 2 2 i 2 2 1 2 / 2 17 Narodno gospodarstvo . . . — — — 2 2 2 — — — 3 3 3 18 Carinstvo — 2 2 — 19 Lepopisje 2 2 — — 4 — - — - — - — 20 Stenogiafija 2 2 — - 4 — 2 2 — — 4 - 21 Državoznanstvo - 1 SKUPAJ . . 1 Samo v I. sem. - Samo v II. sem. 37 34 30 33 134 28 33 31 32 35 131 30 B. Učni načrti v šolskih letih 1927/28—1930/31. Q. ID rsi PREDMET Za leti 1927 28 in 1928/29 Za leti 1929/30 in 1930/31 Razred Skupaj Razred 10 Cl l 11. III IV. 1. II. III. IV. 3 in 1 Slovenski jezik 3 2 3 2 10 3 3 3 3 12 2 Srbohrvaški jezik 2 2 2 2 8 2 2 2 2 8 3 Nemški jezik 4 4 3 3 14 4 4 4 4 16 4 Francoski jezik ... 4 4 3 3 14 4 4 3 3 14 5 Ekonom, geogr, z nacionalno geografijo 2 2 2 2 8 2 2 2 2 8 6 Zgodovina trgovine z občo zgodovino. 2 2 2 2 8 2 2 2 2 8 7 Matematika 2 2 — 4 3 2 - — 5 8 Politično računstvo — — 2 2 4 — - 2 2 4 9 Trgovsko računstvo 3 3 3 2 11 3 3 3 3 12 10 Trgovinstvo 3 — — — 3 2 2 - — 4 11 Korespondenca . . - 2 2 2 6 - 2 2 2 6 12 Knjigovodstvo s konlor. posli .... — 3 3 5 11 — 4 3 4 11 13 Trgovsko in menično pravo .... — — 2 2 4 — — — - — 13a Menično trgovsko in stečajno pravo . 3 2 5 14 Narodna ekonomija s finančno vedo . — — — 3 3 J _ 2 3 5 15 Carinstvo — — — 2 2 1 16 Fizika 3 — — — 3 3 - - — 3 17 Kemija s kem. tehnologijo 2 2 2 — 6 2 2 2 - 6 18 Blagoznanstvo — - 2 2 4 — - 2 3 5 19 Stenografija 2 2 1 5 2 1 1 1 5 20 Lepopisje 2 - - -- | 2 2 1 - — 3 21 Prirodne znanosti - 2 2 4 — — — — — SKUPAJ . . 32 32 35 35 134 34 34 36 36 140 C. Spremembe učnega načrta. Šolsko leto 1920 21: Ker se je vršil pouk samo popoldne, se ni moglo poučevati po načrtu tedensko 37 ur. V francoščini, prirodopisu, liziki, trgovinstvu in lepopisju se je znižalo število ur za eno, v nemščini za dve uri. Šolsko leto 1921 22: iNa predlog ravnatelja je ministrstvo trgovine in industrije z razpisom štev. 5388/21 z dne 14. avgusta 1921 dovolilo zvišanje števila ur na abituri-jentskem tečaju za pravne predmete in narodno gospodarstvo na 3 ure in znižanje iz trgovinstva na 2 uri. Šolsko leto 1922 2?: Ministrstvo trgovine in industrije — oddelek Ljubljana je dovolilo z razpisom štev. 4490 z dne 12. septembra 1922 sledeče spremembe prvotnega učnega načrta: Slovenščina se poučuje v II. in lil. razredu po 2 uri na teden, nemščina v vseh štirih razredih po 3 ure. odpade pa italijanščina kot fakultativno obligatni predmet ter se poučuje samo kot neobvezni predmet, knjigovodstvo v II. razredu se poučuje 4 ure na teden in vzorni kontor se prenese iz II. semestra IV. razreda v II. semester III. razreda, menično pravo se prenese vlil. razred. Z istim razpisom se uvede v abiturijentskem tečaju nauk o ustavi in upravi eno uro na teden, z razpisom štev. 6511/22 z dne 9. oktobra še konkurz.no pravo, z razpisom št. 7105 z dne 8. novembra 1922 italijanščina v treh tedenskih urah kot obligatni predmet. Šolsko leto 1923 24: Od šolskega leta 1923 24 dalje je veljal z odobrenjem ministrstva trgovine in industrije br. 2632 od 29. avgusta 1923 učni načrt, ki je bil predlagan na konferenci dne 7. maja 1923, ki se je vršila pod predsedstvom vladnega svetnika Ivana Šubica. (Gl. načrt Ä od leta 1923 24—1926 27.) Šolsko leto 1926 27: Z razpisom velikega župana ljubljanske oblasti O. br. 2702 z dne 27. septembra 1926 se uvede lepopisje v vse štiri razrede kot obligatni predmet. Šolsko leto 1927/28: Razpis ministrstva trgovine in industrije K. br. 16.217/VII z dne 15. avgusta 1927 je predpisal enoten učni načrt, ki je bil objavljen v Pravilniku o delovanju, redu in pouku na državnih trgovskih akademijah. (Gl. razpredelnico B od leta 1927 28 in 1928 29.) V smislu razpisa ministrstva trgovine in industrije VII. br. 18.773 VIJ z dne 28. oktobra 1927 se je predavala v III. in IV. razredu po 1 uro na teden higijena. Šolsko leto 1929 30: Z rešenjem ministrstva trgovine in industrije I. br. Ib.949 N z dne 3. julija 1929 je bil v pravilniku leta 1927 objavljeni učni načrt bistveno izpremenjen. (Gl. razpredelnico B od leta 1929 30 in 1930/31.) Razen obveznih predmetov so se poučevali na akademiji in abiturijentskem tečaju še sledeči neobvezni predmeti: a) na akademiji; Šol. 1. 1921 22: angleški in italijanski oz. nemški jezik. Šol. I. 1922 23: italijanski jezik. Šol. I. 1923 24: italijanski jezik in lepopisje. Sol. I. 1924 25: italijanski jezik, lepopisje, strojepisje in nemška stenografija. Šol. I. 1925 26: italijanski jezik, angleški jezik, strojepisje in nemška stenografija. Šol. I. 1926/27: isti predmeti. Šol. I. 1927 28: strojepisje. Šol. I. 1928'29: italijanski jezik, blagoznanske vaje in strojepisje. šol. I. 1929 30: italijanski jezik, nemška konverzacija, blagoznanske vaje, nemška stenografija in strojepisje. Šol. I. 1930 31: isti predmeti. b) na abiturijentskem tečaju: Šol. 1. 1920 21: francoski jezik, italijanski jezik in slovenska steno- grafija. Šol. 1. 1921 22: nemški jezik, italijanski jezik, francoski jezik, angleški jezik in slovenska stenografija. Šol. I. 1922 23: slovenska stenografija in lepopisje. II. Učno osebje v šolskih letih 1920/21—1930/31. Trgovska akademija se je razvijala postopno. Prvo leto je bil otvorjen samo I. razred, vsako nadaljnje leto naslednji višji razred, dokler ni bil zavod popoln. Zaradi velikega števila predmetov in razmeroma malega števila ur v poedinih predmetih je ministrstvo le polagoma imenovalo stalne učne moči za posamezne stroke. Ravnateljstvo je zaradi tega moralo poklicati na šolo profesorje drugih zavodov in strokovnjake, ki so prevzeli pouk na akademiji. Šolsko leto 1920/21: Z odlokom ministrstva trgovine in industrije od 9. nov. 1920 br. 2375 je bil imenovan dr. B ö h ra Ludovik za ravnatelja državne trgovske akademije v Ljubljani. Prvi učiteljski zbor trgovske akademije je sestavil direktor na sledeči način: Dr. Ambrož Rudolf, univerzitetni docent, bi. Bučar Josip, profesor 11. drž. r. gimn.. zg. z. Dr. Eržen Robert, finančni tajnik in pogodbeni učitelj na trg. šoli, n, it. Grošelj Rudolf, profesor I. drž. gimn., f. Gruden Ivan, predmetni učitelj trg. šole. sl, fr. Dr. Kobal Alojzij, odvetnik, tp, op. Lokovšek Pavel, profesor II. r. gimn., sli. Marn Josip, profesor II. r. gimn., st. Marolt Nande, profesor, inoš. učit., al, g, por. Modic Peter, predmetni učitelj trg. šole, trg, mp. Ing. Pahor Bogomir, pr. Sič Franjo, predmetni učitelj trgovske šole, tr, ko, kn. Smerdelj Anton, strokovni učitelj meščanske šole v šiški, 1. Kratice: slovenski jezik — sl; srbo-hrvaški jezik — sh; nemški jezik — n: francoski jezik — fr; italijanski jezik — it: angleški jezik — an: zemljepis — z: zgodovina — zg: algebra — al: geometrija — g; matematika — m; politično računstvo — por; trgovsko računstvo — tr; trgovinstvo — trg: korespondenca — ko; knjigovodstvo — kn: pravo — p: menično pravo — mp; trgovsko pravo — tp: obrtno pravo — op: stečajno pravo — sp: narodna ekonomija — nek: carinstvo - c: fizika — f; kemija — ko: blagoznanstvo — bi: prirodopis — pr; higijena — h: stenografija — st: lepopisje — 1: strojepisje — str; blagoznanske vaje — blv. A. Spremembe med šolskim letom. Ing'. Pahor Bogomir je izstopil 4. februarja 1921 iz učiteljskega zbora, njegove ure je prevzel Brodar Srečko, gimn. profesor, z dovoljenjem pover- jeništva za uk in bogočastje od 22. februarja 1921 štev. 719. Gruden Ivan je radi bolezni dobil dopust ter je namesto njega vstopil v učiteljski zbor Fabinc Franc, glavni učitelj, z dovoljenjem poverjeništva za uk in bogočastje od 1. aprila 1921 štev. 1615. Z odlokom poverjeništva za uk in bogočastje od 4. apr. 1921 štev. 6213/20 je bil imenovan Sič Franjo za suplenta. B. Učiteljski zbor na koncu šolskega leta. Direktor: Dr. Böhm Ludovik, Vil. č. r. Suplent: Sič Franjo. Eksterni nastavniki: Dr. Ambrož Rudolf, Brodar Srečko, Bučar Josip, dr. Eržen Robert. Fabinc Franc. Grošelj Rudolf, dr. Kobal Alojzij, Lokovšek Pavel, Marn Josip. Marolt Nande, Modic Peter, Smerdelj Anton. Šolsko leto 1921/22: A. Spremembe med šolskim letom. Iz učiteljskega zbora so izstopili: Brodar Srečko, Fabinc Franc, Grošelj Rudolf, Modic Peter, vstopili pa so kot eksterni učitelji: Kremenšek Josip, profesor na srednji tehnični šoli, pr, ke. Dr. Mole Rudolf, profesor na ženski r. gimn., sl. Ing. Novak Leo, profesor na srednji tehnični šoli. f. Dr. Podgornik Milan, bančni uradnik, an. Dr. Pretnar Janko, profesor na ž. real. gimn., fr. V smislu razpisa oddelka min. trg. in ind. v Ljubljani od 7. sept. 1921 štev. 503 21 je nastopil Svetel Drago 14. sept. 1921 službo na akademiji ter je bil imenovan za suplenta z odlokom min. trg. in ind. od 22. maja 1922 II. br. 802. Z razpisom odd. min. trg. in ind. od 8. avgusta 1921 štev. 509, p r. je bil prideljen dr. Eržen Robert kot pogodbeni učitelj. Ambrož Rudolf je izstopil koncem I. semestra iz učiteljskega zbora, njegovo mesto je prevzel ing. Bartel Ivan, asistent drž. kmet. kem. zavoda, z dovoljenjem odd. min. trg. in ind. od 2. marca 1922 štev. 157/pr. Ing. Novak Leo je radi težke bolezni dne 13. februarja 1922 odstopil, njegovo mesto je prevzel Presl Mihajlo, profesor na tehn. sred. šoli, z dovoljenjem odd. min. trg. in ind. od 7. februarja 1922 štev. 142. Dr. Pretnar Janko je izstopil iz učiteljskega zbora 15. marca 1922 in na njegovo mesto je bil dodeljen z razpisom odd. min. trg. in ind. od 18. marca 1922 štev. 40 pr. in od 22. marca 1922 štev. 270 pr. Juvančič Friderik, bivši upravnik narodnega gledališča v Ljubljani. B. Učiteljski zbor na koncu šolskega leta. Direktor: Dr. Böhm Ludovik. Profesor: Juvančič Friderik. Suplenta: Sič Franjo, Svetel Drago. Pogodbeni nastavnik: Dr. Eržen Robert. Eksterni nastavniki: Ing. Bartel Ivan, Bučar Josip. dr. Kobal Alojzij, Kreinenšek Josip, Lokovšek Pavel, Marn Josip, Marolt Nande, dr. Mole Rudolf, dr. Podgornik Milan, Presl Mihajlo, Smerdel j Anton. Šolsko leto 1922 23: A. Spremembe med šolskim letom. Iz učiteljskega zbora so izstopili: Bučar Josip, Marn Josip, dr. Mole Rudolf, dr. Podgornik Milan in Presl Mihajlo: vstopil pa je kot eksterni na-stavnik Sterle Rudolf, višji sodni svetnik, mp. Dr. Svetelj Blaž je nastopil 15. septembra 1922 službo kot suplent. V smislu razpisa odd. min. trg. in ind. od 13. oktobra 1922 štev. 818/pr. je bil dodeljen zavodu Gruden Ivan. predmetni učitelj na trgovski šoli, kot stalni nameščenec trg. akademije. Z ukazom Nj. Vel. kralja od 23. avgusta 1922 je bil imenovan za profesorja Sič Franjo (min. trg. in ind. II. br. 1956 od 23. novembra 1922). Z odlokom min. trg. in ind. od 15. septembra 1922 štev. 4833 je bil imenovan za profesorja trg. akademije Juvančič Friderik, bivši profesor na drž. r. gimnaziji v Ljubljani. B. Učiteljski zbor na koncu šolskega leta. Direktor: Dr. Böhm Ludovik. Profesorja: Dr. Juvančič Friderik, Sič Franjo. Predmetni učitelj: Gruden Ivan. Suplenta: Svetel Drago, dr. Svetelj Blaž. Pogodbeni nastavnik: Dr. Eržen Robert. Eksterni nastavniki: Bartel Ivan. dr. Kobal Alojzij. Kreinenšek Josip, Lokovšek Pavel, Marolt Nande, Smerdelj Anton. Sterle Rudolf. Šolsko leto 1923/24: A. Spremembe med šolskim letom. Iz učiteljskega zbora so izstopili: Gruden Ivan. Kremenšek Josip in Lokovšek Pavel. Vstopili pa so kot eksterni nastavniki: Dr. Fettich Oton, odvetnik, tp. op. Ing. Kostič Dušan, carinski uradnik, bi. Dr. Krejči Vilko, odvetnik, tp. Modic Peter, predmetni učitelj trg. šole. za kom. predmete. Ing. Pahor Bogdan, drž. uradnik, bi. V smislu razpisa odd. min. trg. in ind. od 9. septembra 1923 štev. 572 pr. je nastopil dr. Pirjevec Karol, bivši profesor na realki v Idriji, 15. septembra 1923 službo na trg. akademiji v Ljubljani ter je bil postavljen z ukazom Nj. Vel. kralja od 5. julija 1924 br. 7820 II za profesorja 1/6. V smislu istega razpisa je nastopil dr. Rupel Mirko službo kot suplent, poučeval do 15. januarja 1924; njegova ostavka na službo je bila sprejeta m z rešenjem min. trg. in ind. od 26. decembra 1925 br. 9654 II. Njegove lire je prevzel deloma kot eksterni nastavnik dr. Pirjevec Avgust, bibliotekar drž. knjižnice, z dovoljenjem oddelka min. trg. in ind. od 23. januarja 1924 štev. 71 pr., deloma Kostič Dušan, od 8. aprila 1924 pa Seunik Mirko, profesor na realki, z dovoljenjem odd. min. trg. in ind. od 8. aprila 1924 štev. 316 pr. Ing. Pahor Bogdan je radi bolezni odstopil 13. okt. 1923, njegovo mesto je prevzel ing. Kostič Dušan, carinski uradnik, z dovoljenjem odd. min. trg. in ind. od 15. nov. 1923 štev. 6765. Z istim odlokom je oddelek odobril poučevanje carinstva po šefu kontrole na carinarnici Miladinoviču Panti. Z rešenjem min. trg. in ind. od 2. maja 1924 No. 4885 II je bil preveden Sič Franjo kot suplent v I 9. Z rešenjem min. trg. in ind. od 28. februarja 1925 štev. 1878/11 je bil imenovan dr. Svetelj Blaž za profesorja v 1/8 s pravno veljavnostjo od I. septembra 1923. B. Učiteljski zbor na koncu šolskega leta. Direktor: Dr. Böhm Ludovik, 1/3. Profesorji: Juvančič Friderik 15. dr. Pirjevec Karol, 16, dr. Svetelj Blaž, 1/8. Suplenta: Sič Franjo. I 9. Svetel Drago, I 9. Pogodbeni nastavnik: Dr. Eržen Robert. 16. Eksterni nastavniki: Bartel Ivan. dr. Fettich Oton. Kostič Dušan, dr. Krejči Vilko. Marolt Nande, Miladinovič Panta, Modic Peter, dr. Pirje- vec Avgust, Seunik Mirko, Smerdelj Anton, Sterle Rudolf. Šolsko leto 1924/25: A. Spremembe meti šolskim letom. Iz učiteljskega zbora so izstopili Bartel Ivan. ing. Kostič Dušan, Miladinovič Panta, dr. Pirjevec Avgust, Seunik Mirko; vstopili pa so: Golob Franjo, dipl. com., nek. trg. Ing. Kramaršič Vinko, univ. asistent, hi. Dr. Lubec Milko, vladni svetnik, str. Di'. Pretnar Janko, prof. na žen. real. gimn., fr. Popovič. Tomo, carinski revizor, c. Dr. Rupel Mirko, sl., sli. Svetel Drago je podal 9. septembra 1924 ostavko na državno službo, g. min. trg. in ind. je ostavko sprejel z rešenjem od 25. septembra 1924 štev. 11.014/11. Z rešenjem min. trg. in ind. od 15. julija 1924 br. 7622/11 je dobil Juvančič Friderik za prvi semester študijski dopust, od 25. januarja 1925 br. 540/11 tudi za II. semester, od 3 julija 1925 br. 494 1 je bil imenovan za vršilca dolžnosti generalnega komisarja pri mednarodni dekorativni razstavi v Parizu. Z razpisom odd. min. trg. in ind. od 12. novembra 1924 štev. 7218/24 je bilo vodstvo strojepisnega pouka poverjeno dr. Lubcu Milku, vladnemu svetniku. Z rešenjem min. trg. in ind. od 1. januarja 1925 br. 5051/11 je bil postavljen Sič Franjo za profesorja v I 8. B. Učiteljski zbor na koncu šolskega leta. Direktor: Dr. Böhm Ludovik, 13. Profesorji: Juvančič Friderik, I 5, dr. Pirjevec Karol, 1 6, Sič Franjo, 1/8, dr. Svetelj Blaž, 1 8. Pogodbeni nastavnik: Dr. Eržen Robert, I 6. Honorarni nastavnik: Dr. Rupel Mirko. Eksterni nastavniki: Dr. Fettich Oton, Golob Franc, ing. Kramaršič Vinko. dr. Krejči Vilko, dr. Lubec Milko, Marolt Nande, Modic Peter, Popovič Tomo, dr. Pretnar Janko, Smerdelj Anton, Sterle Rudolf. Šolsko leto 1925 26: A. Spreineinbe ined šolskim letom. Iz učiteljskega zbora so izstopili: Golob Franc, ing. Kramaršič Vinko, dr. Krejči Vilko; vstopila sta ing. Kavčič Janko, univ. asistent, in Klinc Stanislav, dipl. mere. Veliki župan ljubljanske oblasti je odobril z rešenjem od 26. oktobra 1925 O. br. 2042 zaposlitev vseh eksternih nastavnikov. Dne 26. oklobra 1925 je izstopil iz učiteljskega zbora Popovič Tomo. njegove ure je prevzel Rupel Jakob, carinski inšpektor, z dovoljenjem Velikega župana ljubljanske oblasti od 18. nov. 1925 O. br. 2257. Ob binkoštnih počitnicah je napravil vladni svetnik dr. Lubec Milko izlet v Julijske Alpe ter se je tam smrtno ponesrečil. B. Učiteljski zbor na koncu šolskega leta. Direktor: Dr. Böhin Ludovik, 1/3. Profesorji: Juvančič Friderik. I 5. dr. Pirjevec Karol, 16, Sič Franjo, 1/8, dr. Svetelj Blaž. 18. Pogodbeni nastavnik: Dr. Eržen Robert, I 6. Honorarni nastavnik: Dr. Rupel Mirko. Eksterni nastavniki: Dr. Fettich Oton. ing. Kavčič Janko, Klinc Stanislav, Marolt Nande, Modic Peter, dr. Pretnar Janko, Rupel Jakob, Smerdeli Anton, Sterle Rudolf. Šolsko leto 1926/27: A. Spremembe med šolskim letom. Iz učiteljskega zbora so izstopili: Dr. Fettich Oton, Modic Peter, dr. Pretnar Janko, Rupel Jakob; vstopil pa je Prezelj Joško, fr. Vel. župan ljubljanske oblasti je odobril zaposlitev eksternih nastav-nikov z rešenjem od 9. okt. 1926 O. br. 2771, nastavitev Bajca Franja za honorarnega učitelja strojepisja pa z rešenjem od 14. oktobra 1926 O. br. 2667/III. Z ukazom Nj. Vel. kralja od 9. okt. 1926 br. 16.110 11 je bil upokojen Juvančič Friderik, profesor v 1/6. Veliki župan ljubljanske oblasti je odobril namestitev gosp. Sodje Josipa, magistra artium univerze v Washingtonu, kot honorarnega učitelja za angleščino. Z rešenjem min. trg. in ind. od 6. januarja 1927 br. 21.094 Vil je bil premeščen na drž. trg. akademijo v Ljubljani Modic Peter, profesor v 1/8 na trg. šoli v Ljubljani. Z ukazom Nj. Vel. kralja od 25. januarja 1927 br. 2108 II je bil postavljen dr. Eržen Robert za profesorja v 1/6. Koncem 1. semestra sta izstopila iz učiteljskega zbora Klinc Stanislav in Marolt Nande. Z rešenjem min. trg. in ind. od 10. marca 1927 br. 3576 II je bil imenovan Prezelj Joško za prov. predmetnega učitelja II. kat. 5. skupine na drž. trg. akademiji v Ljubljani. B. Učiteljski zbor na koncu šolskega leta. Direktor: Dr. Böhm Ludovik, 1/3. Profesorji: Dr. Eržen Robert, I 6. Modic Peter, 1 8, dr. Pirjevec Karol, I 5, Sič Franjo, i 8, dr. Svetel j Blaž. 1 8. Predmetni učitelj: Prezelj Joško, II 5. Honorarni nastavilik: Bajec Franjo. Eksterni učitelji: Ing. Kavčič Janko, dr. Rupel Mirko, Smerdel j Anton, Sodja Josip. Sterle Rudolf. Šolsko leto 1927/28: A. Spremembe med šolskim letom. Iz učiteljskega zbora so izstopili: Bajec Franjo, dr. Rupel Mirko, Smer-delj Anton, Sodja Josip in Sterle Rudolf. 28. oktobra 1927 je nastopil službo dr. Slodnjak Anton ter je bil postavljen z rešenjem min. trg. in ind. od 27. decembra 1927 br. 22.683 II za su-plenta na drž. trg. akademiji v I 9. Higijenski zavod je določil v smislu rešenja min. trg. in ind. od 28. okt. 1927 VH. br. 18.773 VII za predavatelja higijene dr. Tavčarja, ki je začel predavati 15. decembra 1927, v II. semestru pa dr. E. Bassina. Z rešenjem min. trg. in ind. od 23. aprila 1928 br. 6073 VII je bil imenovan za suplenta v I 9 Prezelj Joško, predmetni učitelj na trgovski akademiji v Ljubljani. B. Učiteljski zbor na koncu šolskega leta. Direktor: Dr. Böhm Ludovik, I 3. Profesorji: Dr. Eržen Robert. 1 6, Modic Peter, 1/8, dr. Pirjevec Karol, 1 5, Sič Franjo. 1 8. dr. Svetel j Blaž. I 7. Suplenta: Prezelj Joško, I 9. dr. Slodnjak Anton, I 9. Eksterna nastavnika: Dr. Kavčič Janko, dr. Bassin Egon. Šolsko leto 1928/29: A. Spremembe med šolskim letom. Iz učiteljskega zbora je izstopil dr. Bassin Egon. Min. trg. in ind. je premestilo z rešenjem od 17. julija 1928 br. 14.854/11 Grudna Ivana, profesorja na dvorazredni trg. šoli, na trg. akademijo v Ljubljani in od 17. julija 1928 br. 14.850 11 Prezlja Joška, suplenta drž. trg. akademije v Ljubljani, na drž. trg. akad. v Mariboru. Dr. Kavčič Janko je izstopil iz učiteljskega zbora 23. oktobra 1928, njegove ure je prevzel ing. Gombač Bruno, ki je bil imenovan z rešenjem min. trg. in ind. od 25. okt. 1928 br. 22.756 II za suplenta v 1/9. B. Učiteljski zbor na koncu šolskega leta. Direktor: Dr. Bolim Ludovik, 1/3. Profesorji: Dr. Eržen Robert, 1/6. Gruden Ivan. 1/8, dr. Pirjevec Karol. I 5, Modic Peter, 1 8, Sič Franjo, I 8, dr. Svetelj Blaž, 1/7. Suplenta: Dr. Slodnjak Anton. I 9 in Gombač Bruno, I 9. Šolsko leto 1929 30: A. Spremembe ined šolskim letom. Z rešenjem min. trg. in ind. od 13. avgusta 1929 T. br. 21.941/N je bil premeščen Prezelj Joško, suplent na drž. trg. akad. v Mariboru, na drž. trg. akad. v Ljubljano. Gruden Ivan, profesor na trg. akad. v Ljubljani, na dvo-razredno trg. šolo v Ljubljani. Z ukazom Nj. Vel. kralja od 7. marca 1930 I. br. 6577 0 je bil upokojen direktor dr. Bolim Ludovik v I 3-a. Z ukazom Nj. Vel. kralja od 14. aprila 1930 I. br. 10.7720 je bil imenovan dr. Pirjevec Karol, profesor v I 4-a. za direktorja drž. trg. akademije v Ljubljani. B. Učiteljski zbor na koncu šolskega leta. Direktor: Dr. Pirjevec Karol, 1 4-a. Profesorji: Dr. Eržen Robert, I 4. Modic Peter, 1/5, Sič Franjo, 1/7, dr. Svetelj Blaž. 16. Suplenti: Prezelj Joško, 19, dr. Slodnjak Anton, 19, ing. Gombač Bruno, 1/9. Šolsko leto 1950 51: A. Spremembe med šolskim letom. Z rešenjem min. trg. in ind. od 18. sept. 1930 I. br. 28.485 0 je bil imenovan dr. Mihelak Josip. dipl. pravnik, za suplenta v 1 9 na drž. trg. akademiji v Ljubljani. Z rešenjem min. trg. in ind. od 24. julija 1931 I. br. 2487/0 je bil imenovan Prezelj Joško za profesorja Vlil. položajne skupine. Z rešenjem min. trg in ind. od 24. julija 1931 1. br. 24.717/0 je bil imenovan dr. Slodnjak Anton za profesorja VIII. položajne skupine. B. Učiteljski zbor na koncu šolskega leta. Direktor: Dr. Pirjevec Karol, IV 2. Profesorji: Dr. Eržen Robert, IV 1, Modic Peter V, Prezelj Joško Vlil. Sie Franjo, VI, dr. Slodnjak Anton, \ 111. dr. Svetelj Blaž. VI. Suplenta-pripravnika: Ing. Gombač Bruno, dr. Mihelak Josip. Pregled nastavnikov v šolskih letih 1920/21—1930/31. V šolskih letih SO bili nastavljeni: Direktor Profesorji Suplenti j Predmetni učitelji Pogodbeni nastavniki Honorarni nastavniki Eksterni nastavniki SKUPAJ 1920/21 1 — i — — 12 14 1921/22 1 1 2 — 1 — 11 16 1922/23 1 2 2 1 1 -- 9 16 1923/24 1 3 2 — 1 — 11 18 1924/25 1 4 — 1 I U 18 1925/26 1 4 — 1 1 9 16 1926/27 1 5 — i — 1 5 13 1927/28 1 5 2 — — — 2 10 1928/29 1 6 2 — — — — 9 1929 30 1 4 3 — — — — 8 1930/31 1 6 2 — — — - 9 ID. Letopis za šolska leta 1920/21—1930/31. Šolsko leto 1920/21: Višji šolski svet je naročil ravnateljstvu I. drž. gimnazije z dopisom dne 17. novembra 1920 štev. 14.001 prepustitev dveh učilnic in enega prostora za pisarno trgovske akademije. Vpisovanje se je vršilo koncem novembra. Reden pouk se je pričel v T. razredu in v abiturijentskem tečaju 6. decembra. Narodni prazniki so se praznovali kakor na drugih srednjih šolah, božične in velikonočne počitnice so trajale po odredbah za srednje šole. Poverjeništvo za uk in bogočastje je javilo z razpisom od 2. junija 1921 štev. 74/preds., da je od 1. junija 1921 naprej prešla pristojnost za trgovsko šolstvo od poverjeništva za uk in bogočastje na oddelek ministrstva za trgovino in industrijo. Zaključek šolskega leta se je vršil po predpisih poverjeništva za uk in bogočastje od 21. maja 1921 štev. 2770. Šolsko leto 1921/22: Oddelek min. trg. in ind. v Ljubljani je določil z razpisom od 8. avgusta 1921 štev. 5727/21, da se prične vpisovanje učencev 12. septembra, da se otvori šolsko leto 14. septembra in da se redni pouk prične 15. septembra; z razpisom od 14. avgusta 1921 štev. 5495/21, da se sklene prvo polletje dne 31. januarja, drugo polletje pa prične z dnem 3. februarja; z razpisom z dne 16. maja 1922 štev. 3372, da se konča šolsko leto dne 28. junija. Dne 13. septembra se je zavod v smislu razpisa odd. min. trg. in ind. od 24. junija 1921 štev. 4524 preselil v nove prostore na tehniški srednji šoli. Zaradi selitve in pomanjkanja stalnih učnih moči se je moral odložiti pričetek pouka do 7. oktobra. Kral jeva visoka šola za trgovino iu promet v Zagrebu je javila z razpisom od 2. oktobra 1921 br. 457/21, da je sklenil učiteljski zbor vis. šole, sprejemati absolvente abiturijentskega tečaja v Ljubljani kot redne slušatelje v ITI. semester. Isto ugodnost je dovolila Hochschule für Welthandel na Dunaju z dopisom od 5. novembra 1921 No. 165/Präs, na podlagi odločbe zveznega min. za trg., industrijo in stavbe štev. 58.075-13-1921. Dne 5. oktobra je sklical sekcijski svetnik dr. Marn anketo zaradi pre-osnove učnega načrta za knjigovodstvo. Sprejel se je predlog prof. Siča glede števila ur v posameznih razredih in podrobnega učnega načrta. Dne 29. oktobra 1921 se je proslavil spomin blagopok. kralja Petra T. Osvoboditelja po navodilih odd. min. trg;, in ind. od 16. oktobra 1921 štev. 7328/21. Z razpisom odd. min. trg. in ind. od 29. maja 1922 štev. 462 pr. so bili 7., 8., 9. in 10. junij prosti pouka ter se je proslavil dne 8. junija 1922 dan poroke Njeg. Vel. Kralja Aleksandra I. Dne 24. junija 1922 se je udeležil zavod pogreba pisatelja Maslja Pod-limbarskega. Oddelek min. trg. in ind. je odobril z razpisom od 30. junija 1921 štev. 4588 21 sklep konference učiteljskega zbora od 16. marca 1921. da se hospitanti principijelno ne sprejemajo na akademijo in na abiturijentski tečaj. Šolsko leto 1922 2?: V tem šolskem letu se je vršil pouk redno po dosedanjih predpisih. Oddelek min. trg. in ind. je določil z razpisom od 12. septembra 1922 štev. 5923. da se smejo vpisati v abiturijentski tečaj samo absolventi srednjih šol z maturo. Z istim razpisom je oddelek dovolil trg. akademiji, da prirevdi po potrebi večerne tečaje za trgovske uslužbence s primerno pred-izobrazbo. Taki večerni tečaji so se vršili v zimskih mesecih šolskih let 1922 23 do 1926 27. Glavni predmeti so bili knjigovodstvo, korespondenca, nemščina, računstvo, pravo in stenografija. Oddelek ministrstva trg. in ind. je poveril z razpisom od 16. septembra 1922 štev. 745 pr. ravnatelju srednje teh n. šole v Ljubljani vladnemu svetniku Šubicu Ivanu posle višjega šolskega nadzornika za trgovsko in obrtno šolstvo v Sloveniji, gosp. minister za trg. in ind. ga je postavil z razpisom z dne 2. febr. 1923 V. štev. 1558 za inšpektorja strokovnih trgovskih in obrtnih šol. Kr. visoka šola za trgovino in promet v Zagrebu je priobčila z razpisom od 21. sept. br. 798/22, da se smejo vpisati absolventi trgovskih akademij z zaključnim izpitom po S 19 zak. uredbe na visoko šolo za trgovino in promet v III. semester. Ministrstvo trg. in industrije je z razpisom od 6. decembra 1922 III. štev. 5605 poslalo od min. prosvete izdelan učni načrt za štiriletne akademije v izjavo. Dne 7. marca 1923 se je vršila na akademiji pod predsedstvom vlad. svetnika Šubica Ivana konferenca učiteljskega zbora, ki se je bavila s predloženim učnim načrtom ter stavila svoje protipredloge. Dne 22. februarja 1923 se je zavod udeležil pogreba pisatelja in politika dr. Ivana Tavčarja. Dne 2. junija 1923 se je zavod udeležil pogrebnih svečanosti juden-burških žrtev. Šolsko leto 1923/24: Šolsko leto se je pričelo pravilno, pouk se je vršil po dosedanjih odredbah. Abiturijentski tečaj je dobil učilnico v poslopju Glasbene matice. Dne 29. novembra 1923 se je udeležil zavod pogreba pesnika Josipa Stritarja. Oddelek ministrstva trgovine in industrije je dovolil z razpisom od 22. januarja 1924 štev. 6971 spremembo 9 in II učnega načrta za abitu-rijentski tečaj glede predpisov o izpitih. Dne 13. marca se je vršila žalna seja učiteljskega zbora za pok. nadzornikom trgov, in obrtnih šol in ravnateljem tehn. srednje šole, vladnim svetnikom Ivanom Šubicem; pogreba se je udeležil ves zavod. Glasom odloka ministrstva za trgovino in industrijo od 1. julija 1924 štev. 7117/111. je gosp. minister trg. in ind. odobril pravilnik za polaganje zaključnega izpita na drž. trg. akademiji v Ljubljani. Pod predsedstvom dvornega svetnika dr. Marna Rudolfa, delegata ministrstva trgovine in industrije, se je vršil pismeni zaključni izpit od 19. do 23. maja 1924, ustni 16. in 17. junija. Ob priliki prvega zaključnega izpita je naklonil Kreditni zavod za trg. in ind. petim kandidatom, ki so položili zaključni izpit z najboljšim uspehom, nagrade po Din 500. V jesenskem terminu se je vršil pod predsedstvom vlad. svetnika dr. Lubca pismeni izpit od 26. septembra do 1. oktobra, ustni 1. oktobra. V smislu naredbe oddelka ministrstva prosvete v Zagrebu od 11. junija 1924 br. 20.665 morajo vsi absolventi trg. akademij narediti pred vpisom v III. semester kr. vis. šole za trg. in promet v Zagrebu prvi drž. izpit iz predmetov I. in II. semestra, ki se jim štejeta šele po dovršenem izpitu. Šolsko leto 1924/25: Pričetek šolskega leta in pouk se je vršil kakor v minulem šolskem letu. Oddelek ministrstva trg. in ind. v Ljubljani je odobril z razpisom od 24. oktobra 1924 štev. 6685/24 spremembo § II učnega in disciplinarnega reda za abiturijentski tečaj glede ponavljalnih izpitov v jesenskem roku. Z ukazom Nj. Vel. Kralja od 17. januarja 1924 No. 607/11 je bil odlikovan direktor zavoda dr. Böhm Ludovik z redom sv. Save IV. stopnje. Pod predsedstvom dvornega svetnika dr. Marna Rudolfa se je vršil v poletnem terminu pismeni zaključni izpit od 3. do 8. junija 1925, ustni izpit od 17. do 20. junija; v jesenskem terminu pod predsedstvom vladnega svetnika dr. Lubca Milka pismeni dne 26. septembra, ustni dne 28. septembra. Šolsko leto 1925/26: Pričetek šolskega leta in pouk se je vršil kakor v minulih šolskih letih. Dne 15. decembra 1925 se je preselil abiturijentski tečaj na Turjaški trg v prostore Osrednjega zavoda za žensko domačo obrt. Z odločbami čl. 11 zakona o dvanajstinah od 30. novembra 1925 je bila reorganizirana visoka šola za trgovino in promet v Zagrebu v ekonomsko-komercijalno visoko šolo kot univerzitetno lakulteto. Zaradi tega je dovoljen vstop na fakulteto na podlagi osnovne odredbe od 23. decembra 1925 čl. 16 samo absolventom srednjih šol z višjim tečajnim izpitom. Na podlagi prehodnih določil čl. 32 je izjemoma dovoljen absolventom abiturijent-skega tečaja vstop v III. semester samo še za šolsko leto 1926/27. Hochschule für Welthandel na Dunaju javlja z dopisom od 13. aprila 1926 No. 545, da sprejema zaradi sprememb statuta absolvente trgovskih akademij in abiturijentskih tečajev samo v 1. semester. Dne 17. maja 1926 je nadziral zavod načelnik oddelka za strok, šolstvo v min. trg. in ind. Korenic David. Pod predsedstvom ministrskega odposlanca Lukasa Filipa, profesorja ekonomsko-komercijalne visoke šole v Zagrebu, se je vršil pismeni zaključni izpit od 31. maja do 5. junija 1925. ustni izpit pa od 14. do 17. junija. V jesenskem terminu se je vršil pismeni zaključni izpit od 21. do 25. septembra. ustni 29. septembra 1926 pod predsedstvom direktorja dr. Böhma Ludovika. Z rešenjem ministrstva trg. in ind. od 17. avgusta 1926 br. 10.707/VII. se je ukinil abiturijentski tečaj na drž. trgovski akademiji v Ljubljani z določbo, da se morajo vršiti v šolskem letu 1926 27 naknadni izpiti za one kandidate, ki so bili učenci v šolskem letu 1925 26 in imajo pravico na izpite v jesenskem roku 1926. Šolsko leto 1926/27: Pričetek šolskega leta in pouk se je vršil kakor dosedaj. Ministrstvo trg. in ind. je dostavilo z dopisom od 7. februarja 1927 br. 1893/VII pravilnik od 11. januarja 1927 P. br. 230 o polaganju diferencijalne mature za absolvente trg. akademij, ki želijo vstopiti na ekonomsko-komercijalno visoko šolo v Zagrebu. Z ukazom Nj. Vel. Kralja od 6. aprila 1927 br. 7781 II je bil postavljen za šolskega inšpektorja pri Vel. županu ljubljanske oblasti Presl Mihajlo, profesor tehniške srednje šole. V smislu razpisa Ministrstva trg. in ind. od 9. aprila 1927 br. 7557 VII. je stopil v veljavo novi pravilnik za zaključni izpit, ki je bil objavljen v Služb, novinah 31. marca 1927 br. 72. Pod predsedstvom ministrskega odposlanca Prešla Mihajla, inšpektorja za strokovni pouk. se je vršil pismeni zaključni izpit od 9. do 15. junija, ustni izpit od 20. do 25. junija 1927. V septembrskem terminu se je vršil pismeni izpit od 19. do 24. septembra, ustni 29. septembra 1927 pod predsedstvom šolskega inšpektorja Prešla Mihajla. V januarskem terminu se je vršil izpit 4. januarja 1927 pod predsedstvom direktorja dr. Böhma. Šolsko leto 1927/28: Z razpisom ministrstva trg. in ind. od 15. avgusta 1927 K. br. 16.217/VII je obveljal za šolsko leto 1927 28 novi pravilnik o delovanju, redu in pouku na drž. trg. akademijah od 27. junija 1927 br. 15.371/VII. Pričetek šolskega leta in pouk se je vršil po predpisih novega pravilnika. Ministrstvo trg. in ind. je z razpisom od 7. dec. 1927 br. 24.598 VII odobrilo predlog, da se čl. 58 pravilnika tolmači za akademiji v Ljubljani in Mariboru v tem smislu, da smejo absolventi meščanskih šol polagati dopolnilni izpit za vstop na trgovsko akademijo namesto iz francoščine iz nemščine. Z ukazom Nj. Vel. Kralja od 2. aprila 1928 štev. 8374 11 je bil odlikovan direktor dr. Böhm Lmlovik z redom sv. Save 111. stopnje; odlikovanje mu je slavnostno izročil dne 22. septembra 1928 Veliki župan v prisotnosti profesorjev in dijakov zavoda. Načelnik ministrstva Korenič David je nadzoroval zavod dne 24. maja 1928. Pod predsedstvom ministrskega odposlanca inšpektorja Prešla Mihajla se je vršil pismeni zaključni izpit od 8. do 14. junija, ustni od 18. do 25. junija 1928. V septembrskem terminu se je vršil pismeni izpit II. septembra. uslni pa 14. septembra 1928 pod predsedstvom direktorja dr. Böhma. Šolsko leto 1928/29: Pričetek šole in pouk se je vršil po pravilniku. Dne 24. septembra 1928 se ji- vršila konferenca učiteljskega zbora zaradi izprememb in dopolnitve posameznih členov pravilnika za trg. akademije. Ministrstvo za trgovino in industrijo je pozvalo dr. Böhma z razpisom od 17. avgusta 1928 br. 18.366 VII na konferenco direktorjev trg. akademij v Beograd, kjer se je razpravljalo na podlagi referatov učiteljskih zborov o spremembi pravilnika. Dne 8. in 9. oktobra 1928 se je proslavil proboj solunske fronte. Ministrstvo trgovine in industrije je izdalo z razpisom od 29. januarja 1929 br. 1664/VII nov pravilnik za polaganje izpitov za profesorje trgovskih akademij. Pod predsedstvom ministrskega odposlanca Prešla Mihajla, šolskega inšpektorja, se je vršil pismeni zaključni izpit od 7. do 13. junija, ustni od 17. do 21. junija 1929. V jesenskem terminu pismeni od 2. do 7. septembra, ustni od 11. do 13. septembra 1929. V januarskem terminu pismeni 16. ja-januarja in ustni 17. januarja 1930. Z ukazom Nj. Vel. Kralja od 15. avgusta 1929 P. M. No. 893 je bil odlikovan dr. Pirjevec Karol z redom sv. Save IV. stopnje. Šolsko leto 1929/30: Pričetek šole in pouk se je vršil po pravilniku. Dne 13. oktobra je zavod prisostvoval odkritju ilirskega spomenika. V smislu razpisa kr. banske uprave dravske banovine od 17. januarja 1930 IV. štev. 5106 ex 1930 sta se proslavila 27. januarja dan sv. Save in 4. februarja Strossmayer-jev dan. Z ukazom Nj. Vel. Kralja od 27. januarja 1930 1. No. 2276/0 je bil odlikovan prof. Svetelj Blaž z redom sv. Save V. stopnje. Na konferenci dne 27. marca 1930 je učiteljski zbor obravnaval načrt zakona za srednje trgovske šole in trg. tečaje. Sklepe te konference je prevzel direktor dr. Bolim Ludovik. ki je bil postavljen z rešenjem min. trg. in industrije od 24. marca 1930 I. No. 8908 za člana komisije za pretres načrta zakona za srednje trgovske šole in trgovske tečaje. Dne 7. marca se je vršila na šoli Masarykova proslava. Z ukazom Nj. Vel. Kralja od 8. aprila 1930 I. br. 10.661 0 je bil odlikovan direktor dr. Böhm Ludovik z redom Belega orla V. stopnje. Po upokojitvi direktorja dr. Böhma Ludovika je prevzel 30. aprila 1930 posle direktorja trgovske akademije dr. Pirjevec Karol. Pod predsedstvom ministrskega odposlanca Prešla Mihajla, šolskega inšpektorja kr. banske uprave v Ljubljani, se je vršil pismeni zaključni izpit od 7. do 14. junija, ustni od 18. do 23. junija 1930. V septembrskem terminu se je vršil pismeni od 10. do 16. septembra, ustni 20. septembra 1930, v januarskem terminu pismeni 20. januarja, ustni 21. januarja 1931 pod predsedstvom direktorja dr. Pirjevca Karola. Šolsko leto 1930 31: Ministrstvo trg. in ind. je z rešenjem od 25. julija 1930 1. br. 22.704 N spremenilo člen 22 pravilnika: v I. razred drž. trg. akademije se sprejemajo oni učenci, ki so dovršili 4 razrede gimnazije (realne gimnazije, realke) z nižjim tečajnim izpitom ali 4 razrede meščanske šole z završnim izpitom. Učenci meščanskih šol, ki so opravili završni izpit z odličnim ali s prav dobrim uspehom, opravljajo dopolnilni izpit samo iz nemškega (francoskega) jezika, oni z dobrim uspehom pa ves dopolnilni izpit po čl. 58, 59 in 60 pravilnika. Učenci, ki so dovršili četrti razred gimnazije (realke, realne gimnazije) pred šolskim letom 1929 30. se sprejmejo brez nižjega tečajnega izpita. Pričetek šole in pouk se je vršil po pravilniku. Pod predsedstvom ministrskega odposlanca, šolskega inšpektorja Prešla Mihajla, se je vršil pismeni zaključni izpit od II. do 16. junija, ustni od 20. do 25. junija 1930. V septembrskem terminu se je vršil pismeni izpit 9. in 10. septembra, ustni 12. septembra 1930 pod predsedstvom direktorja dr. Pirjevca Karola. IV. Dijaštvo v šolskih letih 1920/21—1930/31. 1. Ustanove in podpore. Trgovska in obrtniška zbornica je razpisala 7. maja 1921 s štev. 4101 pet ustanov po 500 kron za učence in učenke drž. trgovske akademije v Ljubljani; v šol. I. je znašala ustanova po Din 125'—: v šol. I. 1922 23 je zvišala zbornica z razpisom od 30. maja 1923 štev. 2026 štipendije na Din 500’—. Min. trg. in ind. je podelilo v šol. I. 1927/28, 1928 29 in 1929/30 dve ustanovi po Din 4000—, v šol. 1. 1930/31 pa eno po Din 4000'— in eno po 2000-—. Odsek za upravo fonda za trgovsko in obrtno šolstvo je nakazal vsako leto večjo svoto za podporo revnim in vrednim dijakom: v šol. 1. 1922/23 kron 25.000'—, štirim slušateljem abiturijentskega tečaja po kron 5000'—, v šol. 1. 1923/24 Din 10.000—, 1924/25 Din 6250—, 1925/26 Din 5000-—, 1926/27 Din 5000— in 1927/28 Din 4000—, Oddelek za socijalno politiko je z razpisom od 23. maja 1923 Opr. štev. VI. 8728/23 nakazal Din J500’— za dijake begunce, v isto svrho z razpisom od 7. julija 1923 Opr. št. 9430/23 Din 750'—, z razpisom od 2. maja 1924 Opr. štev. I. 8550/24 Din 1500'—. 2. Ekskurzije. V dobi od 1920 21 do 1930/31 so napravili dijaki trgovske akademije vsako leto manjše in večje ekskurzije ter si ogledali trgovska in industrijska podjetja v Ljubljani in v bližnji in daljni okolici. Vsako leto so se vršile tudi daljše ekskurzije po domovini in v tujino. V šol 1. 1922/23 je vodil Svetel Drago učence v München, Frankfurt, Mannheim, Nürnberg in Berlin, Sič Franjo pa učenke v München, Berlin, Hamburg in Altono. V šol. 1. 1924 25 sta vodila dr. Svetelj in dr. Rupel ekskurzijo v Trst, Benetke in Padovo. V šol. 1. 1925/26 je vodil ing. Kavčič dijaštvo v Beograd, Subotico, dr. Rupel na Sušak in Rab. V šol. 1. 1926/27 prof. Prezelj in ing. Kavčič na Dunaj in v Salzburg, prof. Sič na Sušak in Rah. V šol. 1. 1927/28 profesor Prezelj v Trst. Benetke, Milan, Torino, Nizza. Marseille, Lyon, Paris, Strasbourg in München, prof. Sič v Šibenik in Split. V šol. 1. 1928 29 dr. Slodnjak v Split, vsa pristanišča na progi Split-Patras, Pirej, Atene, Solun, Carigrad. Sofija in Beograd, ing. Gombač v Zenico, Vareš, Sarajevo. Dubrovnik in Split. V šol. 1. 1929/30 ing. Gombač na Dunaj, v Prago, Nürnberg in München. prof. Sič in Prezelj v Split. Solin, Trogir. V šol. I. 1930/31 prof. Modic v Bi 'ograd, čačak, Sarajevo, Dubrovnik in Split. dr. Slodnjak v Beograd na proslavo sv. Save, dr. Svetelj v Zagreb na proslavo Zrinskega in Frankopana, prof. Sič na Sušak in Gornji Jadran. Poleg tega so imeli naši dijaki priliko seznaniti se z dijaki drugih trgovskih šol, ki so prihajali v Ljubljano, med njimi visoka trgovska šola iz Warszawe, ekonomsko-komercijalna visoka šola iz Zagreba: trgovske akademije iz Bratislave, iz Hofic, Hradca Krälovega, Banske Bystrice in Bukarešte, iz Beograda, Niša, Sarajeva, Skoplja, Splita, Sombora in Zagreba: trgovske šole iz Orlova, Daruvara in Commercium iz Beograda. Vsem izletnikom je šel zavod po možnosti na roko. dijaštvo pa je razkazovalo gostom znamenitosti Ljubljane in važna trgovska in industrijska podjetja. Dijaška društva. V šol. 1. 1921/22 se je dijaštvo trgovske akademije organiziralo v Klubu trgovskih akademikov v Ljubljani ter je predložilo oddelku min. in industrije pravila, ki jih je odobril z razpisom od 28. decembra 1921, št. 8870 21. Klub je prirejal strokovna predavanja, sprejemal strokovne tovariše, ki so posetili Ljubljano, si uredil knjižnico in čitalnico ter imel več javnih prireditev. Oddelek min. trg. in ind. je z razpisom od 20. novembra 1923 štev. 6970 izpopolnil disciplinarni red ter uredil vprašanje združitve učencev na strokovnih zavodih. S to naredbo je bilo dijakom trg. akademije in slušateljem abilurijentskega tečaja prepovedano članstvo pri klubu trgovskih akademikov. Zaradi tega se je razpustil klub trgovskih akademikov na občnem zboru dne 22. januarja 1924. Prvi absolventi so predložili policijskemu ravnateljstvu izpremenjena pravila, ki jih je potrdil Veliki župan ljubljanske oblasti z razpisom od 28. julija 1924 štev. 17.808 in so na ta način ustanovili društvo »Klub trgovskih akademikov v Ljubljani«, v katerem so organizirani absolventi trgovske akademije. V naslednjih letih so delovali na zavodu različni odseki in krožki: znanstveno-literarni krožek, odsek Ferijalnega saveza, treznostni odsek, športni krožek in odsek Jadranske straže: priredili so več proslav, predavanj in javnih nastopov. 4. Statistika dijakov: v šolskih letih 1920 21—192)24. 1 razred II. razred III. razred IV. razred Skupaj flbit tečaj Število učencev v šolskem letu Moški Ženske Skupaj Moški Ženske Skupaj Moški Ženske Skupaj 12 X/) O s: Ženske j Skupaj Moški Ženske Skupaj Moški Ženske 10 CL 3 JC 1920 21 Vpisanih .... 29 14 43 29 14 43 36 6 42 Izstop, med letom 4 2 6 4 2 6 11 6 17 Koncem šol. leta 25 12 37 25 12 37 25 — 25 Od teh je izdelalo razred 19 8 27 19 8 27 21 21 Od teh ni izdelalo razreda 6 4 10 6 4 10 4 — 4 1921 22 Vpisanih .... 28 12 40 23 8 31 51 20 71 47 47 Izstop, med letom 4 — 4 2 — 2 — — — — — 6 — 6 3 — 3 Koncem šol. leta 24 12 36 21 8 29 45 20 65 44 — 44 Od teh je izdelalo razred 24 12 36 21 8 29 45 20 65 28 28 Od teh ni izdelalo razreda 16 — 16 1922/23 Vpisanih .... 29 16 45 22 12 34 21 7 28 72 35 107 59 1 60 Izstop, med letom 6 1 7 2 — 2 8 1 9 6 — 6 Koncem šol. leta 23 15 38 20 12 32 21 7 28 — — — 64 34 98 53 1 54 Od teh je izdelalo razred 19 13 32 18 9 [ 27 21 6 27 58 28 86 42 1 43 Od teh ni izdelalo razreda 4 2 6 2 3 5 — 1 1 — — — 6 6 12 11 — 11 1923/24 Vpisanih .... 26 11 37 26 15 41 19 8 27 23 5 28 94 39 133 40 6 46 Izstop, med letom 2 — 2 1 — 1 — 1 1 1 — 1 4 1 5 2 1 3 Koncem šol. leta 24 11 35 25 15 40 19 7 26 22 5 27 90 38 128 38 5 43 Od teh je izdelalo razred 20 10 30 20 13 33 19 6 25 19 5 24 78 34 j 112 26 4 30 Od teh ni izdelalo razreda 4 1 5 5 2 7 — 1 1 3 - 3 12 4 16 12 1 13 v šolskih letih 1924 25—1927 28. 1. razred II. razred III. razred IV. razred Skupaj ftbit. tečaj Število učencev Ženske ' Ženske Ženske Ženske Ženske v šolskem letu Moški Ženske Skupaj Moški Skupaj Moški Skupaj Moški Skupaj Moški Skupaj Moški Skupaj 1924 25 Vpisanih .... 29 15 44 26 11 37 18 13 31 18 7 25 91 46 137 19 5 24 Izstop, med letom — 1 1 1 1 2 2 4 Koncem šol. leta 29 14 43 26 11 37 18 13 31 18 7 25 91 45 136 17 3 20 Od teh je izdelalo razred 23 14 37 22 10 32 18 13 31 18 7 25 81 44 125 16 3 19 Od teh ni izdelalo razreda 6 — 6 4 'i 5 10 1 11 1 — 1 1925 26 Vpisanih .... 29 11 40 30 15 45 19 10 29 16 13 29 94 49 143 14 2 16 Izstop, med letom 1 — 1 3 1 4 — 4 1 5 2 — 2 Koncem šol. leta 28 11 39 27 14 41 19 10 29 16 13 29 90 48 138 12 2 14 Od teh je izdelalo razred 20 11 31 18 14 32 19 10 29 16 13 29 73 48 121 4 2 6 Od teh ni izdelalo razreda 8 — 8 9 — 9 - — 17 — 17 8 - 8 1926 27 Vpisanih .... 23 14 37 28 11 39 17 11 28 19 8 27 87 44 131 — — — Izstop, med letom 2 4 6 1 1 — 1 1 — — — 3 5 8 — — — Koncem šol. leta 21 10 31 27 11 38 17 10 27 19 8 27 84 39 123 — — j — Od teh je izdelalo razred 19 10 29 23 10 33 17 10 27 19 8 27 78 38 116 — — Od teh ni izdelalo razreda 2 - 2 4 1 5 — — — — — — 6 1 7 — — - 1927/28 Vpisanih .... 27 19 46 20 11 31 21 12 33 17 10 27 85 52 137 — — — Izstop, med letom 1 — 1 — — — 1 — 1 — — — 2 — 2 — Koncem šol. leta 26 19 45 20 11 31 20 12 32 17 10 27 83 52 135 — — — Od teh je izdelalo razred 18 15 33 15 8 23 19 11 30 17 10 27 69 44 113 — — Od teh ni izdelalo razreda 8 4 12 5 3 8 1 1 2 — — — 14 8 22 — — — v šolskih leiili 1928 29—19*50/31. ■ ________________________________ Število učencev v šolskem letu 1. razred II. razred III. razred IV. razred Skupaj flbit. tečaj Moški Ženske Skupaj Moški Ženske Skupaj Moški Ženske Skupaj Moški Ženske Skupaj Moški Ženske Skupaj ji */) O s Ženske (O Cl D j C/) 1928/29 Vpisanih .... 21 23 44 21 16 37 17 9 26 19 11 30 78 59 137 — — Izstop, med letom 2 ! — i 2 3 1 4 1 — 1 — — !— 6 1 7 — — Koncem šol. leta 19 23 42 18 15 33 16 9 25 19 11 30 72 58 130 — Od teh je izdelalo razred 9 13 20 33 13 14 27 15 8 23 19 11 30 60 53 113 Od teh ni izdelalo razreda 6 3 9 5 1 6 1 1 2 — — — 12 5 17 1 — __ 1929 30 Vpisanih .... 23 23 46 19 20 39 13 14 27 14 9 23 69 66 135 — — Izstop, med letom — — — 1 — 1 — — j — — 1 — 1 — — Koncem šol. leta 23 23 46 18 20 38 13 14 27 14 9 23 68 66 134 — — Od teh je izdelalo razred 18 15 33 12 19 31 13 12 25 14 9 23 57 55 112 Od teh ni izdelalo razreda 5 8 13 6 1 7 — 2 2 - - 11 11 22 — — — 1930 31 Vpisanih .... 16 27 43 22 17 39 14 19 33 i 3 12 25 65 75 140 — — — Izstop, med letom 1 1 — 1 1 — 1 1 — — 1 2 3 — — — Koncem šol. leta 15 27 42 22 16 38 14 18 32 13 12 25 64 73 137 — — — Od teh je izdelalo razred 13 25 38 21 14 35 13 18 31 13 12 25 60 69 129 _ _ Od teh ni izdelalo razreda 2 2 4 1 2 3 1 — 1 — t| — 4 4 8 — — — 1920 21-1930 31 | I Vpisanih .... 280 1851465 237 136 373 159 103 262 139 75 214 815 499 1314 215 20 235 Izstop, med letom 23 8 31 13 3 16 2 3 5 1 —! 1 39 14 53 26 9 35 Koncem šol. leta 257 177 434 224 133 357 157 1001257 138 75 213 776 485 1261 189 11 200 Od teh je izdelalo razred 206 153 359 183 119302 154 94;:248 135 75 210 678 441 1119 137 10 147 Od teh ni izdelalo razreda 51 24 75 41 14 55 3 6 9 3 — 3 98 44 142 52 1 53 5. Uspehi pri zaključnih izpitih v šolskih letih 1925 24—IQIO?!. o 3 Od teh je izpit napravilo Reprobirani V šolskem letu Se je prijavil zaključnei izpitu z odliko1 odlično- soglasno1 prav dobro2 dobro2 vi OJ ti D > N '| N ' O E ; o T3 to N Skupaj na 3 mesece | na celo leto M Ž M ž: M Ž M Ž M Ž M Ž Sk. M Ž Sk. M Sk. 1923 24 Junijski^ rok . . 19 4 2 2 16 2 — — — — 18 4 22 1 — 1 — — Septembrski rok . 2 1 1 ♦ 1 1 1 1924/25 Junijski rok . . 19 7 1 1 11 4 — — 5 1 17 6 23 1 1 2 1 1 Septembrski rok . 1 1 1 1 1 1 2 1925 2B Junijski rok . . 15 13 3 — 6 10 — — 5 2 14 12 26 1 1 2 — — Septembrski rok 1926/27 2 1 2 1 2 1 3 Junijski rok . . 19 7 1 1 3 1 8 1 1 2 13 5 18 6 2 8 — — Septembrski rok . 4 3 — - — 1 1 3 2 4 3 7 — — — — — Januarski rok . . 1927/28 2 - _ 2 2 2 Junijski rok . . 17 10 -• 1 3 3 6 5 3 1 12 10 22 4 — 4 1 1 Septembrski rok . 4 — 4 — 4 — 4 — — — — — 1928 29 Junijski rok . . 11 9 — — 2 — 7 5 1 2 1 11 6 17 — 3 3 — — Septembrski rok . 8 5 - — — 1 — : 1 4 2 4 6 6 1 7 — — Januarski rok . . 1929 30 5 1 I 1 4 1 5 1 6 Junijski rok . . 11 9 — 1 — 1 1 3 5 3 2 6 9 15 4 — 4 1 1 Septembrski rok . 7 — — — — 2 — 4 — 6 — 6 1 — 1 — — Januarski rok . . 1 — — — — — — 1 — 1 — 1 — — — “ — 1930 31 Junijski rok . . 14 12 — 2 1 3 7 5 4 2 12 12 24 2 — 2 — — Septembrski rok . 3 — — — — - — — ! 3 — 3 — 3 - — — — — SKUPAJ . . 1 Do šolskega I 2 Od šolskega 1 164 eta eta 82 192 192 7 | 8 5/26. 5/27. 43 24 136 22 48 20 134 74 208| 26 1 8 34 4 4 6. Seznam absolventov, ki so položili zaključni izpit v šolskih letih 1923 24—1930 31.* Šolsko leto 1923/24: Junijski termin: 1. Bizjak Venčeslav iz Klavž (Italija): Združene papirnice Vevče. Goričane in Medvode d. d. v Zagrebu. 2. Bajec Franjo iz Ljubljane; umrl. 3. Brence Armin iz Sv. Andraža pri Velenju: Ljubljanska kreditna banka. |iodr. Maribor. 4. Cizel Vekoslav iz Polzele pri Velenju: Privilegirana agrarna banka v Beogradu. 5. Colner Josipina iz Vidma, privatna uradnica v Zagrebu 6. Glavač Ivan iz Maribora, železniški uradnik v Krškem. 7. Golob Roman iz Ljubljane, trgovec v Ljubljani. 8. Jan Jakob iz Gorij pri Bledu, uradnik ministrstva trg. in ind. 9. Kajfež Miroslav iz Novega Sela-Kočevje, privatni uradnik v Kočevju. 10. Lajovic Janko iz Celja, ravnatelj tvornice keksov Bizjak in drug v Zagrebu. It. Polajnar Karol iz Kranja: Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani. 12. Potočnik Milan iz Maribora, absolvent visoke trgovske šole v Nancy-u. v Mariboru. 13. Rihar Iva iz Polhovega Gradca: Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani. 14. Rojina Ivan iz Ljubljane, banovinski uradnik v Rog. Slatini. 15. Schweiger Marjan iz Črnomlja, privatni uradnik v Karlovcu. 16. Senčar Milica iz Ptuja, poročena Mrevlje v Litiji. 17. Skerlep Feliks iz Male vasi pri Ježici, trgovec in družabnik firme Vitamina na Ježici. 18. Šenk Vladimir iz Ljubljane, poštni uradnik v Ljubljani. 19. šumi Anton iz Kranja, lesni trgovec v Ljubljani. 20. Toš Franc iz Brengove-Maribor. peš. poročnik v Celju. 21. Vencajz Milena iz Trbiža (Italija), poročena v Zagrebu. 22. Verbič Andrej iz Ljubljane, novinar v Beogradu. Septembrski t er m i n: 23. Košak Dragotin iz Ljubljane, uradnik poštne hranilnice, podr. v Ljubljani. Šolsko leto 1924 25: Junijski te r m i n: 1. Bahovec Anton iz Ljubljane: Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d. 2. Bezenšek Nada iz Ljubljane, poročena dr. Škulj v Višnji gori. 3. Bogadv Ivo iz Barkovelj (Italija); Kästner & öliler v Zagrebu. * Po možnosti smo navedli pri vsakem absolventu sedanji poklic in bivališče. 4. Delkin Oskar iz Gorice (Italija); Kranjske deželne elektrarne v Ljubljani. 5. Dorčič Lada iz Gorice (Italija), poročena na Krku. 6. Franz Alojzij iz Metlike, absolvent konz. vis. šole v Lausanni, trgovec v Metliki. 7. Götzl Martina iz Ljubljane, uradnica drž. osrednjega zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani. 8. Hočevar Olga iz Novega mesta, poročena Pregelj v Beogradu. 9. Hofman Rudolf iz Jaromera (ČSR). 10. Kmet Milan iz Ljubljane; Trboveljska premogokopna družba v Ljubljani. 11. Komel Miroslav iz Tolmina (Italija); Anglo-čehoslovačka i praška kred. banka, podr. v Beogradu. 12. Kovač Milan iz Starega trga pri Ložu, umrl. 13. Kuret Boris iz Dekanov (Italija), intendantski poročnik. 14. Lapajne Zoran iz Cerkelj pri Kranju; Jugoslov. zavarovalna banka »Slavija« v Ljubljani. 15. Mächtig Karel iz Gornjega grada, uradnik davčne uprave Šmarje pri Jelšah. 16. Potočnik Silvestra iz Reteč pri Škofji Loki: Uprava »Jutra« v Ljubljani. 17. Pregelj Viktor iz Gorice (Italija); Jugoslovenska banka v Beogradu. 18. Thaler Frančišek iz Škofje Loke, trgovec v Škofji Loki. 19. Trinker Otmar iz Zagorja ob Savi: Trboveljska premogokopna družba v Ljubljani. 20. Verbič Frančiška iz Ljubljane, poročena Lajovic v Zagrebu. 21. Volkar Alojzij iz Ljubljane, poštni uradnik v Celju. 22. Wudler Branko iz Griž pri Celju, uradnik drž. bolnice v Slovenjem Gradcu. 23. Zalar Franc iz Brezovice pri Ljubljani; Češka industrijalna banka, podr. v Ljubljani. Septembrski termin: 24. Miki Vladimir iz Placarovcev-Ptuj. trgovec pri Sv. Marjeti pri Moškanj-cih. 25. Quaiser Hedvika od Studenca pri Dev. Mar. v Polju; Stock Cognac Medicinal v Slav. Požegi. Šolsko leto 1925/26: Junijski termin: 1. Brandstetter Vilma iz Ljubljane: Zadružna gospodarska banka v Ljubljani. 2. Debevec Kristina iz Ljubljane; tvrdka Čeferin v Ljubljani. 3. Gelze Ana iz Ribnice, poročena Arko v Ljubljani. 4. Golob Alojzij iz Police p. Naklu. lesni industrijalec v Gorjah-Vintgarju. 5. Hudnik Stanislav iz Ljubljane: Kmetska posojilnica v Ljubljani. 6. Jandejsek Marija iz Ljubljane, zasebnica v Ljubljani. 7. Ježovnik Pavla iz Ljubljane; Narodna banka, podružnica v Ljubljani. 8. Kodrič Marij iz Trsta (Italija): Angleška zavarovalnica, podr. v Ljubljani. 9. Kompare Miloš iz Škoeijana pri Dobu: Import juž. sadja Glavnik & Ko. v Ljubljani. 10. Lichteneker Radovan iz Gradca (Avstrija); Drogerija Gregorič v Ljubljani. 11. Lupine Stanislav iz Šempolaja (Italija); Libreria nazionale v Gorici. 12. Mahkovec Anton iz Trbovelj, trgovec v Trbovljah. 13. Mihelčič Bogdana s Pragerskega; trgovina z barvami Stane Derganc d. z o. z. v Ljubljani. 14. Peternel Ana iz Idrije (Italija), uradnica banske uprave v Ljubljani. (5. Puh Otilija iz Ljubljane; špedicija R. Ranzinger v Ljubljani. 16. Remic Srečko iz Ljubljane, uradnik banovinske bolnice v Murski Soboti. 17. Rupnik Andrej s Črnega Vrha (Italija), poštni uradnik v Novem Sadu. 18. Strašek Josip od Sv. Petra pri Medvedjem selu, uradnik banovinske bolnice v Celju. 19. Škerk Gabrijel iz Šempolaja (Italija); Jugoslov. udružena banka, potlr. v Mariboru. 20. Šmid Andrej iz Jurkloštra-Laško: manufakturna veletrgovina R. Miklauc v Ljubljani. 21. Tavčar Iva iz Ljubljane; Hamag v Ljubljani. 22. Trtnik Metod iz Ljubljane, uradnik drž. bolnice za ženske bolezni v Ljubljani. 23. Urbančič Vera iz Ljubljane, poštna uradnica v Ljubljani. 24. Valenčič Marta s Kojskega (Italija), umrla. 25. Zwölf Mira iz Postojne (Italija); Coton d. z o. z. v Ljubljani. 26. Žigon Josip iz Zagrajca (Italija): Libreria nazionale v Gorici. Septembrski termin: 27. Mlakar Ana iz Ptuja, umrla. 28. Petrič Bogomir iz Ljubljane, ravnatelj Park-hotela na Bledu. 29. Koch Ciril iz Ljubljane: drž. rudnik Velenje. Šolsko leto 1926/27: Junijski termin: 1. Božič Božidar iz Sv. Lucije (Italija), stenograf narodne skupščine v Beogradu. 2. Bregar Ivan iz Ribnice, žandarmerijski podporočnik v Novem Sadu. 3. Bretl Špela iz Ljubljane, poročena ing. Pirkmajer v Ljubljani. 4. Čebohin Dušan iz Kozine (Italija); Jugoslov. zav. banka »Slavija« d. d. v Ljubljani. 5. Jošt Ivan iz Zg. Ložnice; Privilegirana agrarna banka v Beogradu. 6. Kavčič Anica iz Ljubljane, poročena Koželj na Jesenicah. 7. Klasinc Viktor s Pragerskega; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Zagrebu. 8. Krevel Boris iz Ljubljane: Zavarovalnica in pozavarovalnica Triglav, podr. v Ljubljani. 9. Mahorčič Evgen iz Divače (Italija); Cosulich Line v Trstu. 10. Oklobdžija Mileva iz Nebljusev. 11. Perhavc Alojzij iz Vipave (Italija); Elektrofonska družba v Zagrebu. 12. Pesek Stanko iz Narapelj: Splošna zav. dr. Jugoslavija v Beogradu. 13. Svetina Melita iz Trsta (Italija); stavbno in umetno mizarstvo Rojina A. & Komp. v Ljubljani. 14. Šega Franc iz Dolenjih Laz: Zadružna gospodarska banka, podružnica v Splitu. 15. Špeletič Avgust iz Ljubljane, uradnik kraj. drž. kontrole v Ljubljani. 16. Šturm Zvonimir iz Herpelj (Italija): Jugoslovanska zav. banka Slavija. d. d. v Ljubljani. 17. Velepič Maksa iz Ljubljane, poročena ing. Kandare v Splitu. 18. Zalar Stanko iz Borovnice, železniški uradnik v Mariboru. S e p t e m b r s k i termin: 19. Grošelj Alojzij iz Tupalič; tvornica čevljev Prešern Ivan v Kranju. 20. Kačič Karol iz Ljubljane, uradnik banske uprave v Ljubljani. 21. Kušar Ivan iz Ljubljane; Mestna hranilnica ljubljanska v Ljubljani. 22. Lesjak Emil z Dunaja (Avstrija); Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani. 23. Nosan Neža iz Goriče vasi, poročena Kranjc v Ljubljani. 24. Pečnik Pavla iz Trsta (Italija), privatna uradnica v Zagrebu. 25. Zobec Iva iz Goriče vasi: Peko d. z o. z. v Ljubljani. Januarski termin: 26. Berger Ladislav iz Trbovelj; Brača Drnovšek v Zagrebu. 27. Dular Robert iz Gradca (Avstrija): Hranilnica Dravski' banovine v Ljubljani. Šolsko leto 1927 28: Junijski te r m i n: 1. Brejc Majda iz Celovca (Avstrija), poročena dr. Hafner v Ljubljani. 2. Breščak Frida iz Trsta (Italija): Ljubljanska komercialna d. z o. z. v L j ubljani. 3. Ermenc Davorin iz Ljubnega ob Savinji, uradnik krajevne drž. kontrole v Ljubljani. 4. Hodnik Kristjan iz II. Bistrice (Italija), lesni trgovec v II. Bistrici. 5. Jordan Danica iz Ihana-Kamnik: Splošna zav. dr. Jugoslavija, podr. v Ljubljani. 6. Kavčič Rudolf iz Ljubljane; Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani. 7. Kordelič Srečko iz Ljubljane, slušatelj na Hochschule für Welthandel na Dunaju. 8. Mašera Vida iz Gorice (Italija); Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani. 9. Matjan Milena iz Ljubljane, uradnica poštne hranilnice v Ljubljani. 10. Merhar Radoslav iz Trsta (Italija), uradnik krajevne drž. kontrole v Nišu. 11. Premrov Milivoj iz Sarajeva; Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani. 12. Rant Jelko z Dunaja (Avstrija); Peko d. z o. z. v Tržiču. 1-3. Romih Josip iz Buschhausena (Nemčija); Rafinerija miner, olja G. Goli v Brodu pri Dravogradu. 14. Savnik Tvan iz Kranja, trgovec v Kranju. 15. Schumi Dagmar iz Brzezinke (Poljska), zasebnica v Ljubljani. 16. Stroj Rudolf iz Zapuž pri Lescah, slušatelj visoke trgov, šole v Nancy-u. 17. Šmid Mirko iz Podgorja pri Slovenjem Gradcu: Jugosl. udružena banka, podr. v Mariboru. 18. Traun Vanda iz Ljubljane; Slovenia-Transporl v Ljubljani. 19. Turina Lado iz Tržiča (Italija), slušatelj Revoltelle v Trst^. 20. Vivod Mica iz Ljubljane, poročena v Zagrebu. 21. Windischer Jelka iz Ljubljane, zasebnica v Ljubljani. 22. Zupančič Erna iz Ljubljane; Drž. hipotekarna banka kralj. Jugoslavije, filijala v Ljubljani. Septembrski termin: 23. Bezjak Bogomir iz Frama, trgovec v Framu pri Mariboru. 24. Kreč Miroslav iz Ljubljane; Desa d. z o. z. v Ljubljani. 25. Pollak Peter iz Ljubljane; Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani. 26. Rode Branko iz Ljubljane; Jugoslov. zav. banka »Slavija« d. d. v Ljubljani. Šolsko leto 1928/29: Junijski termin: 1. Antončič Ljubomir iz Trsta (Italija); Borza dela v Ljubljani. 2. Czurda Hugon iz Trsta (Italija), poštni uradnik v Ljubljani. 3. Heller Ivan z Brega pri Ptuju; špedicija R. Ranzinger v Ljubljani. 4. Jančar Rudolf iz Ljubljane, trgovec v Ljubljani. 5. Javornik Ivan iz Pulja (Italija); Jara, tovarna za čevlje v Tržiču. 6. Jeglič Miroslav iz Ljubljane; Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani. 7. Kanale Danica iz Prestranka (Italija); Mihelčič, apnenice v Zagorju. 8. Kuharič Ludovik iz Ormoža, slušatelj na Hochschule für Welthandel na Dunaju. 9. Ogrizek Gustav iz Pulja (Italija). (0. Orel Vera iz Nomenja; Slovenia-Transport v Ljubljani. 11. Peterlin Marija iz Ljubljane; Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. 12. Privšek Jože iz Ljubljane, intendantski podporočnik v Nišu. 13. Senica Jožef iz Domžal, slušatelj na Hochschule für Welthandel na Dunaju. 14. Skaberne Meta iz Ljubljane, uradnica poštne hranilnice v Ljubljani. 15. Šramel Bogomir iz Trsta (Italija), uradnik pri higijenskem zavodu v Ljubljani. 16. Šulgaj Helena od Sv. Jurija ob j. žel.; Hranilnica Dravske banovine v L j ubljani. 17. Vidmar Vanda iz Weiza (Avstrija), zasebnica v Ljubljani. Septembrski termin: 18. Geyer Jelisava iz Ljubljane, v očetovem podjetju Geyer v Ljubljani. 19. Kraigher Oroslav iz Ljubljane; Mestna hraniln. ljubljanska v Ljubljani. 20. Pekolj Vekoslava iz Ljubljane. 21. Premelč Vlasta iz Ljubljane, zaščitna sestra. 22. Vehar Venčeslava iz Ljubljane; B. Žilič, trgovina z železnino v Ljubljani. 23. Vrhovnik Vladimir z Dunaja (Avstrija), uradnik banske upr. v Ljubljani. Januarski termin: 24. Banovec Rajko iz Ljubljane; Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani. 25. Fajdiga Milan iz Sodražice, trgovec v Sodražici. 2b. Goli Gpstav iz Broda pri Dravogradu, slušatelj na univerzi na Dunaju. 27. Stergar Vladislav iz Škal pri Velenju, trgovec v Kamniku. 28. Vogelnik Ivan iz Ljubljane, odslužil vojaški rok. 29. Živič Leopoldina iz Ambrusa: Splošna zavarovalna družba Jugoslavija, podr. v Ljubljani. Šolsko leto 1929 >0: Junijski termin: 1. Anžlovar Dragotin iz Trsta (Italija), uradnik bolnice za duševne bolezni v Ljubljani. 2. Bvdlo Herta iz Prage (ČSR); Jugoslovanske Stevr tovarne, d. z o. z. v Ljubljani. 3. Dobnik Vlasta iz Trsta (Italija), uradnica banske uprave v Ljubljani. 4. Fritsch Herma iz Ljubljane, v očetovi trgovini z železnino Fritsch v Ljubljani. 5. Keržan Edvard iz Podgrada (Italija): Jugoslovanska zav. banka Slavija. d. d. v Ljubljani. 6. Krek Helena iz Gorice (Italija), v domačem podjetju v Kranju. 7. Marinko Vinko iz Ljubljane; Jugoslovanska zav. banka Slavija, d. d. v Ljubljani. 8. Moljk Marija iz Trsta (Italija): Jadranska straža. 9. Piki Franjo iz Žalca, v očetovem podjetju v Žalcu. 10. Rupnik Magdalena iz Ljubljane: Kansky. kemična tvornica v Ljubljani. 11. Schumi Viktor iz Ljubljane, absolvent tekstilne šole na Dunaju. 12. Tončič Nada iz Zagreba, slušateljica na ekon. kom. visoki šoli v Zagrebu. 13. Verdir Ana iz Ljubljane, uradnica poštne hranilnice v Ljubljani. 14. Veselič Boris iz Ormoža, v očetovem podjetju v Ormožu. 15. Žigon Darinka iz Škofje Loke: Pipan & Co.. kem. komerc. družba z o. z. v Ljubljani. Septembrski termin: 16. Avbelj Pavel iz Prevoj, služi vojaški rok. 17. Gerbec Anton iz Trsta (Italija), uradnik kraj. drž. kontrole v Ljubljani. 18. Guzelj Ignacij iz Škofje Loke. odslužil vojaški rok: v domačem podjetju v .Škofji Loki. 19. Jelinek Božo iz Nove vasi, odslužil vojaški rok. 20. Perko Andrej iz Rakeka, odslužil vojaški rok. 21. Pristov Franc iz Zg. Gorij pri Bledu, služi vojaški rok. Januarski termin: 22. Tominec Anton iz Črnomlja, služi vojaški rok. Šolsko leto 1930/51: Junijski termin: 1. Bajc Pavel iz Ljubljane; Vzajemna posojilnica v Ljubljani. 2. Brezigar Milena iz Trsta (Italija); Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani. 3. Breznik Groztlana iz Ljubljane, zasebnica v Ljubljani. 4. Dekleva Nada iz Trsta (Italija); Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani. 5. Dobrin Eta iz Tržiča; I. Naglas, tovarna pohištva v Ljubljani. 6. Dolenc Josip iz Železnikov, slušatelj konzularne akademije na Dunaju. 7. Dolničar Joško iz Šmartnega ob Savi; Pekatete, tovarna testenin, d. z o. z. na Viču. 8. Gagel Herbert iz Ljubljane, v očetovi trgovini v Ljubljani. 9. Hafner Anica iz Ljubljane; Češka industrijalna banka, podr. v Ljubljani. 10. Hamburger Elza iz Soljanov, zasebnica v Vinkovcih. 11. Irt Anton iz Stepanje vasi, služi vojaški rok. 12. Koprol Stanislav iz Ljubljane; Jugoslovanska zav. banka Slavija. d. d. v Ljubljani. 13. Lah Lea iz Volč pri Tolminu (Italija). 14. Lahajner Ivan iz Ljubljane, doslužil vojaški rok. 15. Marcon Ivan iz Novega mesta, služi vojaški rok. 16. Marinšek Pavla iz Gorenjega (Ttalija). 17. Mrežar Frančiška iz Ljubljane; Grilc, elektroteh. podjetje v Ljubljani. 18. Pečenko Mileva iz Podgorja (Ttalija); Coton. d. z o. z. v Ljubljani. 19. Pirc Vekoslava iz Leskovca pri Krškem. 20. Rapotec Stanko iz Herpelj (Ttalija). doslužil vojaški rok. 21. Semič Janko iz Zapuž (Italija), železniški uradnik v Kraljevu. 22. Tekavc Marija iz Ljubljane; pisarna dr. Knaflič v Ljubljani. 23. Toni Jakob iz Lanišča, slušatelj na Hochschule für Welthandel na Dunaju. 24. Trontelj Alojzij iz Sapa. doslužil vojaški rok. Septembrski termin: 25. Gregorig Pavel iz Trsta (Italija), slušatelj na strokovni šoli za fotografijo v Zürichu. 26. Urbančič Rado iz Bilj pri Gorici (Ttalija), služi vojaški rok. 27. Može Tvan iz Vipave (Italija); valjčni mlin Škerjanec v Radomljah pri Kamniku. Ravnateljstvo trgovske akademije prosi vse absolvente in absolven-tinje, da mu javijo vsako spremembo v službi in omogočijo na ta način evidenco o zaposlitvi bivših dijakov in dijakinj. V. Seznam absolv. abiturijentekega tečaja. Šolsko leto 1920/21: 1. Bahovec Ivan iz Ljubljane 2. Bratina llij iz Bovca (Italija) 3. Brezigar Zorin iz Doberdoba (Italija) 4. Czerny Josip iz Ljubljane 5. Geiger Baldomir iz Ljubljane 6. Gregorič Miron iz Ljubljane 7. Jalen Vinko iz Rateč 8. Kacin Dominik iz Jageršč (Italija) 9. Kranjec Evgen iz Gössa pri Leobnu (Avstrija) 10. Kröpfl Janko iz Drašč 11. Lapajne Dimitrij iz Idrije (Italija) 12. Müller Janko iz Stoba-Domžale Šolsko leto 1921/22: 1. Božič Ivan iz Trbovelj 2. Bradarič-Slujo Ante iz Splita 3. Bučar Josip iz Ljubljane 4. Češnovar Zmagoslav iz Ljubljane 5. Dacar Robert iz Ljubljane 6. Debeljak Franc iz Škofje Loke 7. Galzigna Vladimir iz Zadra 8. Kandare Ladislav iz Črnomlja 9. Kavčič Miljutin iz Gorice 10. Kožman Viktor iz Malega polja pri Colu (Italija) 11. Kraut Igor iz Kamnika 12. Kraut Vlado iz Celovca (Avstrija) 13. Kunav Vladimir iz Brna (ČSR) 14. Legat Ciril od Sv. Gregorja pri Vel. Laščah Šolsko leto 1922 /23: 1. Arko Karel iz Ribnice 2. Banič Josip iz Donjega Dolca 3. Benčina Martin iz Trsta 4. Čatar Alojzij iz Viča pri Ljubljani 13. Obran Adolf iz Dolene 14. Ostapowicz Josip iz Laskowec (Poljska) 15. Pertot Avgust iz Nabrežine (Italija) 16. Piber Anton iz Ljubljane 17. Prinčič Ivan iz Kozane pri Gorici (Italija) 18. Stiene Herbert iz Ljubljane 19. Štuhec Franjo iz Bolehnecev 20. Šepetavec Boris iz Idrije (Italija) 21. Stefanovič Ljubomir iz Novega mesta 15. Levec Franjo iz Zagorja ob Savi 16. Likovič Joža iz Rakeka 17. Prinčič Ivan iz Kozane pri Gorici (Avstrija) 18. Mrak Ivan iz Gorenje vasi 19. Pogačnik Frido iz Ljubljane 20. Poljanec Mirko iz Ptuja 21. Stiasnv Ludovik iz Splita 22. Škarič Antun iz Postire 23. Tominšek Teodor iz Kranja 24. Ton ja Ivan iz Ljubljane 25. Törnar Štefan iz Gomilice 26. Trost Feliks iz Kormina (Italija) 27. Vogrič Ernest iz števerjana pri Gorici (Italija) 28. Milavec Franc iz Ljubljane 5. Čeplak Ferdo iz Gornjega grada 6. Ferjančič Jožef iz Mavč pri Vipavi (Italija) 7. Gentilizza Anton iz Splita 8. Glušič Edo iz Ljubljane 9. Golja Josip iz Trsta (Italija) 10. Gomol Franc iz Zg. Ležeč (Italija) 11. Grošelj Leopold iz Ljubljane 12. Inglič Franc iz Ljubljane 13. Jarc Miran iz Črnomlja 14. Kavčič Cvetko z Vojskega pri Idriji (Italija) 15. Kosmač Janez iz Spodnjih Gamelj 16. Kranjc Molislav iz Borovnice 17. Lojk Jože iz Ljubljane 18. Lovrič Ante iz Splita 19. Magister Jožef iz Vižmarij pri Št. Vidu 20. Matul Anton iz Ljubljane 21. Medved Ivo iz Novega mesta 22. Nemec Josip iz Bilj pri Gorici (Italija) 23. Nemec Josip iz Podgore pri Gorici (Ttalija) 24. Orel Boris iz Brnice pri Beljaku (Avstrija) Šolsko leto 1923/24: 1. Ažman Janez iz Kranja 2. Benedičič Valentin iz Globokega pri Radovljici 3. Berdajs Vilko od Zidanega mosta 4. Čebulj Danimir iz Radovljice 5. Homen Anton iz Kotora 6. Jeglič Anton iz Ljubljane 7. Kavčič Janko iz Škofje Loke 8. Vitek Vera s Pragerskega 9. Koharič Anton iz Viškovcev pri Vi rovi tiči 10. Kovač Joško iz Posavca pri Podnartu 11. Kramarič Alojzij iz Novega mesta 12. Krašovec Stanislav iz Begunj pri Lescah 13. Kutin Ciril iz Gorice (Italija) 14. Ljubic Stjepan z Visa 15. Marčan Ida iz Ljubljane 16. Marinič Gracija iz Mua pri Kotom Šolsko leto 1924 25: 1. Brezigar Metod iz Doberdoba (Italija) 2. Budkovič Viktor iz Bohinjske Bistrice 25. Patik Leon z Dunaja (Avstrija) 26. Plankl Franc iz Konjic 27. Plečko Franc iz Ljubljane 28. Potočnik Franc iz Ljubljane 29. Premeri Ivan iz Trsta (Italija) 30. Dr. Pretnar Mirko iz Kranja 31. Prodan Albert iz Trsta (Italija) 32. Radiča Dušan iz Korčule 33. Raktelj Teodor iz Ljubljane 34. Rozman Karel iz Planine pri Rakeku 35. Saksida Josip iz Gorice (Italija) 36. Sterle Marijan iz Črnomlja 37. Sterle \ lasta iz Buzeta (Italija) 38. Šturm Otmar iz Metlike 39. Šporn Milan iz Loke pri Trbovljah 40. Urbanija Anton iz Žič 41. Vedral Bogomil iz Ljubljane 42. Vindišar Anton iz Sp. Bitenj 43. Zupan Anton iz Kranja 17. Mrak Draga iz Ljubljane 18. Naranča Draga iz Jesenic (Dalmacija) 19. Nemec Anton iz Bilj pri Gorici (Italija) 20. Peterlin Stanko iz Pod boršta pri Komendi 21. Potočnik Drago iz Zagreba 22. Pristovšek Stanko iz Skal pri Ve len j ii 23. Rathmann Srdje iz Supetra (Brač) 24 Repič Drago iz Trsta (Italija) 25. Šavnik Ana iz Ljubljane 26. Šircelj Ivan iz Železnikov 27. Vospernik Ivan iz Zgornjih Jezerc nad Vrbo 28. Wistinghausen Rihard iz Lvova (Poljska) 29. Žigon Avgust iz Ljubljane 30. Machiedo Tvan iz Splita 3. Ciko Anton iz Kotora 4. Cvirn Otmar iz Ljubljane 5. Debeljak Alojz iz Loškega potoka 6. Erker julij iz Bohinjske Bistrice 7. Grm Mira iz Ljubljane 8. Jakaše Stjepan iz Splita 9. Keršmanc Draga iz Rakeka 10. Kocmur Draga iz Rakeka 11. Košir Ivo iz Škofje Loke 12. Mastrovic- Josip iz Makarske 13. Pesek Vladimir iz Narapelj pri Ptuju Šolsko leto 1925 26: 1. Galle Ivan iz Logatca 2. Mazi Rado iz Ljubljane 3. Pirnat Venčeslav iz Št. Jerneja (Dolenjsko) 14. Pipuš Zdenko iz Maribora 15. Radonič Jovan iz Ercegnovega 16. Regally Ljudmila iz Kamnika 17. Slokan Karol iz Trbovelj 18. Tiplič Ljubo od Sv. Lenarta v Slov. Goricah 19. Widmar Heribert iz Fehringa (Avstrija) 4. Regally Vera iz Metlike 5. Vehovar Zdenka iz Ljubljane 6. Vidic Oskar iz Novega mesta SOLSKO LETO 1931/32 I. Učni načrt za državne trgovske akademije. Zap. Predmet Kratice Razred id a. štev. 1 II III IV 3 to 1 Slovenski jezik sl 3 3 3 3 ; i2 2 Srbohrvaški jezik sh 2 2 2 2 8 3 Francoski jezik fr 4 4 3 3 14 4 Nemški jezik n 4 4 4 4 16 5 Ekonomska in nacionalna geografija z 2 2 2 2 8 6 Zgodovina trgovine in obča zgodovina zg 2 2 2 2 8 7 Matematika m 3 2 — — 5 8 Politično računstvo por — — 2 2 4 9 Trgovsko računstvo . tr 3 3 3 3 12 10 Nauk o trgovini tr9 2 2 — — 4 1 11 Korespondenca ko — 2 2 2 6 1 12 Knjigovodstvo s kont. posli ... kn — 4 3 4 11 13 Menično, trgovsko in stečajno pravo P — — 3 2 5 14 Narodna ekonomija s finančno vedo in carinstvom nek _ _ 2 3 5 15 Fizika f 3 — — — 3 16 Kemija in tehnologija j ke 2 2 2 — 6 17 Blagoznanstvo . bi — — 2 3 5 18 Lepopisje 1 2 1 — — 3 19 Stenografija st 2 1 1 1 5 SKÜPRJ. . . II 34 34 36 36 140 V šolskem letu 1931 32 so se poučevali na zavodu sledeči neobvezni predmeti: 1. Italijanski jezik (it) v dveh oddelkih po 3 ure na teden. V prvem oddelku je poučeval prof. Prezelj 20 dijakov (-inj), v drugem oddeku dr. Eržen 16 dijakov (-inj). 2. Nemška konverzacija (uk), ki jo je vodil dr. Eržen v dveh oddelkih po 1 uro na teden za III. in IV. razred. 3. Nemška stenografija (nst) po 2 uri na teden za III. in IV. razred. Poučeval je dr. Svetelj 22 dijakov (-inj). 4. Blagoznanske vaje (blv) po 2 uri na teden za IV. razred. Vaje je vodil ing. Gombač. 5. Strojepisje (str) v štirih oddelkih po 2 uri na teden za IV. razred. Dva oddelka je vodil prof. Prezelj, dva prof. Sič. V vsakem oddelku je bilo po 7 do 8 dijakov (-inj). II. Profesorski zbor. A. Spremembe med šolskim letom 1931/32. 1. Z ukazom Nj. Vel. kralja od 12. septembra 1931 I. br. 30.002 Ü je bil imenovan za profesorja V. skupine in vršilca dolžnosti direktorja na drž. trgovski akademiji v Bitolju Modic Peter, profesor drž. trgovske akademije v Ljubljani. Službene dolžnosti na tukajšnjem zavodu je bil razrešen dne 12. decembra 1931 v smislu razpisa ministrstva trgovine in industrije od 7. novembra 1931 I. br. 36.830 0. 2. Z rešenjem ministrstva trgovine in industrije od 27. februarja 1932 I. br. 2359/0 je bil imenovan na zavod Černe Vladimir, diplomiran absolvent ekonomsko-komercijalne visoke šole v Zagrebu. B. Stanje profesorskega zbora na koncu šol. leta 1931 ;32. Zap. štev. J Ime in priimek Čin Izprašan iz Je poučeval Ur na teden Razrednik v Drugi posli i. Dr. Pirjevec Karol direktor IV/2 M, F m 11/2 por 111/2, IV/2 6 — 2. Černe Vladimir suplent — dipl. com. tr 1/3,11/3,111/3, IV/3 ko 11/2 14 — 3. Dr. Eržen Robert profesor IV/1 N s ko; splošne trg. vede n 1/4,11/4,111/4, IV/4 (n ko 111/1, IV/1) (it II. odd/3) 16 (5) - 4. Ing. Gombač Bruno suplent — ing. kem. m 1/3 f 1/3 ke 1/2. 11/2, 111/2 bi 111/2, IV/3 (blv IV/2) 17 (2) 1 Poslovodja. Varuh zbirke za fiziko, kemijo. blago-znanstvo in tehnologijo. 5. Dr. Mihelak Josip suplent — dipl. pravnik trg 1/2, 11/2 P Hl/3, IV/2 nek 111/2, IV/3 1 1/2, 11/1 17 — Varuh učiteljske knjižnice. 6. Prezelj Joško profesor VIII Fr s književnostjo; zg nar književnosti fr 1/4,11/4,111/3, IV/3 sh 1/2 (str IV/4) (it I. odd/3) 16 (7) IV Varuh dijaške knjižnice. Vodja udruž. dijaštva trg. akademije. 7. Sič Franjo profesor VI komerci- jalne skupine ko 111/2. IV/2 kn 11/4, ll 1/3, IV/4 (str IV/4) 15 (4) 41 Vodjadijaške hranilnice in ekonomata 8. Dr. Slodnjak flnton profesor VIII Sl z zg nar. književnosti; n s književnostjo sl 1/3,11/3,111/3 IV/3 sh 11/2, 111/2, IV/2 18 — 9. Dr. Svetelj Blaž profesor VI Z, Zg. St slov. in nem. z 1/2,11/2,111/2, IV/2 zg 1/2,11/2,111/2, IV/2 st 1/2,11/1,111/1, IV/1 (nst III. in IV/2) 21 (2) lil Varuh zemljepisne in zgodovinske zbirke. Šolski sluga: Košak Josip, služitelj v 11/2. V oklepajih so neobvezni predmeti in število tedenskih ur. III. Letopis za šolsko leto 1931/32. Popravni izpiti so se vršili od 26. <1^ 31. avgusta, zaključni izpit v septembrskem roku otl 9. do 12. septembra. Ministrstvo trgovine in industrije je odredilo z rešenjem od 18. avgusta 1931 I. br. 27.612 N, v zvezi z rešenjem od 25. julija 1930 I. br. 22.704 N. da se ne smejo sprejemati v prvi razred učenci gimnazije (realne gimna- zije, realke), ki nimajo nižjega tečajnega izpita, ali ki so izgubili pravico do rednega šolanja na srednji šoli. Vpis dijakov se je vršil 1. do 3. septembra, redni pouk je pričel 7. sep- tembra. Otvoritvena konferenca se je vršila 4. septembra, naslednje konference 18. septembra. 5. novembra. 2. decembra 1931, 15. januarja, 16. marca, 9. aprila, 6. maja in 23. junija 1932. Prve dni vsakega meseca so se vršile redne seje razrednega učiteljskega zbora o mesečnem uspehu dijakov (-inj). Dne 3. novembra je razložil dr. Slodnjak zbranemu dijaštvu pomen pisatelja, pesnika in kritika Frana Levstika. Dne 4. novembra dies directorialis. Dne 7. novembra se je zavod udeležil slavnostnega odkritja spominske plošče ministra in bivšega župana mesta Ljubljane, Ivana Hribarja, v avli srednje tehniške šole. Na državni praznik 1. decembra je razložil dr. Svetelj dijaštvu pomen dneva in predzgodovino zedinjenja. 17. decembra smo praznovali rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Božične počitnice so trajale od 24. decembra do 10. januarja, velikonočne pa od 24. marca do 3. aprila. Dne 15. januarja se je zaključil prvi semester. Dne 18. januarja so poslušali dijaki (-inje) na vabilo direktorja tehni- ške srednje šole po radiju govor Nj. Vel. kralja Aleksandra 1. ob otvoritvi 1. jugoslovanskega narodnega predstavništva. Dne 27. januarja je dijaštvo prisostvovalo svetosavski proslavi na Taboru: 16 dijakov se je udeležilo pod vodstvom prof. Prezlja svetosavske proslave beograjske trgovske akademije. Na Strossmaverjev dan. 2. februarja, je poslušalo dijaštvo predavanje prof. Tominca na srednji tehniški šoli. Pevski zbor akademije se je udeležil pod vodstvom prof. Siča proslave trgovske akademije na Sušaku in je na- stopil pri večerni prireditvi. Zdravniški pregled dijakov (-inj) prvega razreda se je vršil v poslopju poliklinike dne 4. marca, dijakov (-inj) četrtega razreda dne 7. marca. Z ukazom Nj. Vel. kralja od 18. marca I. br. 8261/0 je bil proglašen zakon o srednjih trgovskih šolah in objavljen v Službenih novinah kralje- vine Jugoslavije z dne 25. marca 1932 štev. 69/XXX VI11/188 in v Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 20. aprila 1932 kos 31. Ministrstvo trgovine in industrije je z rešenjem od 30. marca 1932 1. br. 9086/N odredilo, da stopijo takoj v veljavo odredbe I. dela § 1—14, izvzemši § 12 odstavek 3, odredbe II. dela § 15—18, izvzemši § 16 in 18 odstavek 4, lil. dela § 21 in § 36, IV. dela § 49—69, izvzemši § 57 točka 6 stavek 3, § 58 točka 3 o vzornem predavanju in točka 14. § 57 točka 14 v zvezi s § 62 točka 2, § 63 odstavek 1, V. dela § 70—86. VI. dela § 87—89 in VII. dela § 90—93. Ministrstvo trgovine in industrije bo zakon še izpopolnilo s pravilniki, učnimi načrti in navodili ter tako uredilo enotno delovanje, red in pouk na srednjih trgovskih šolah. Dne 19. aprila je nadzoroval zavod načelnik Korenič David, med letom pa ga je večkrat pregledal inšpektor Presl Mihajlo. Dne 30. aprila se je udeležilo odposlanstvo 14 dijakov pod vodstvom dr. Mihelaka krstne slave trgovske akademije v Zagrebu v spomin Zrin-skega in Frankopana. Dne 25. maja je prenehal pouk v IV. razredu, v ostalih razredih pa 10. junija. Dne 28. junija so razdelili razredniki po primernem nagovoru spričevala. IV. Knjižnice in zbirke učil. A. Učiteljska knjižnica. Varuh dr. Mihela k Josip. Ob koncu šolskega leta 1930 31 je bilo 1008 del. Prirastek v tekočem šolskem letu: 51 (in 12 perijodik). od teh je bilo kupljenih 44 (b perijodik), darovanih 7 ((> perijodik). V teku leta se je zmanjšalo število za 22 del. ki so bila uvrščena v dijaško knjižnico. Ostalo je na koncu leta: 1037 del (12 perijodik). Darovali so: Ministrstvo trgovine i n i n d ust r i j e : Spomenica Petra Kočiča, Beograd 1928: Jožef Du j e. Razgoličena Moskva, Beograd 1929: Viktor Novak. Antologija jugoslovenske misli i narodnog jedinstva. Beograd 1930: Protič Stanoje, Uredbe o naknadi putnog troška. Beograd 1932: D. M. Bogunovič, Sokolstvo i škola. Zagreb 1931: Glasnik zavoda za unapredjivanje spoljne trgovine, letnik III.. (dvomesečnik). K r a 1 j e v s k a banska uprava : Poslovnik za obča upravna oblastva, Ljubljana 1931: Zbornica za trgovino, obrt in i n d n s t r i j o v Ljubljani: Mohorič Ivan. Pregled naše spoljne trgovine. Beograd 1931: La Jugoslavia economica. Beograd 1932: Bilimovič A.. Nauk o konjunkturah (3 izvode za najboljše dijake). Ljubljana 1931: Zapisnike sej. Trgovsko društvo Merkur« v Ljubljani: Trgovski tovariš, mesečnik (v 4 izvodih) letnik 29. Trgovsko društvo »Merkur« v Zagrebu: Merku rov vjesnik, mesečnik (v 1 izvodu) letnik 28. Narodna banka kraljevine Ju g o slavi je: Narodna privreda (4 zvezki letno). 2 izvoda, Beograd 1932: Bulletin trimestrial (4 zvezki letno) Beograd 1932: Poštanska šted ioni ca kraljevine Jugoslavije: Poslovni tečaj za 1931. g. (4 izvodi). Direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani: Statistika za leto 1931. Uprava državnih m o n o p o lov: Catalogue cigarettes et tabacs a fumer d’exportation 1931. B. Dijaška knjižnica. Varuh prof. Prezelj Joško. Na koncu šolskega leta 1930 31 je imela dijaška knjižnica 414 del. in sicer 264 slovenskih. 71 srbo-hrvaških, 42 nemških in 37 romanskih. V tekočem šolskem letu znaša prirastek 102 deli: kupljenih je bilo 74 del. darovanih 3. prevzetih iz učiteljske knjižnice 22. Knjižnica ima na koncu leta 414 del. Čitateljev je bilo 104. ki so si izposodili skupno 832 knjig, torej povprečno 8 knjig na enega čitatelja. Največ čitateljev, namreč 29. so imeli Iv. Tavčarja Zbrani spisi, samo III. zvezek se je čital devetkrat. Darovali so Ministrstvo tr g o v i n e in industrije: Niko Bartulovič, Spomen knjiga 10 godina vladanja N j. Vel. Kralja Aleksandra L Beograd 1931; Spomenica Petra Kočica, Beograd 1928. Prof. J. Prezelj. Naša emigracija u Neinačkoj. Zagreb 1932. C. Podporna knjižnica. Varuh prof. Prezelj Joško. Podporna knjižnica je imela na koncu šolskega leta 1930/31 116 učnih knjig. Med letom se je dokupilo 21 knjig. Stanje na koncu leta: 137 knjig. Č. Zemljepisno-zgodovinska zbirka. Varuh dr. Svetel j Blaž. Zemljepisna zbirka: 39 stenskih slik. 1 globus, 1 relief Jugoslavije, 161 nazoriI in 89 zemljevidov. Zgodovinska zbirka: 11 zemljevidov. V letošnjem letu so se kupili 4 zemljevidi. D. Zbirka za fiziko, kemijo in blagoznanstvo. Varuh ing. Gombač Bruno. Fizikalna zbirka: I stenska slika, 89 aparatov in nazoril in 30 filmov Rothschloss. Kemična zbirka: 6 stenskih slik. 144 sestavnih delov aparatov in nazoril in 90 kemikalij. Blagoznanska zbirka: 46 stenskih slik, 563 nazoril in 61 mikroskopskih preparatov. V letošnjem letn se je kupila zbirka 40 imitacij dragih kamnov. Firma Proja je darovala 24 fotografij pridobivanja čaja in 73 različnih vzorcev kave v steklenih posodah. V. Šolske (Pomožne knjige Predmet 1. razred II. razred Slovenski jezik Ivan Grafenauer, Slovenska čitanka za višje razrede srednjih šol. 1. del. A. Breznik, Slovenska slovnica za srednje šole. Ivan Grafenauer, Slovenska čitanka za višje razrede srednjih šol. II.del. Ivan Grafenauer, Kratka zgodovina slovenskega slovstva. Slovnica: kakor v 1. razredu. Srbohrvaški jezik Slavko Raič, Srbsko-hrvatska čitanka za nižje razrede srednjih šol. Maretič, Hrvatska ili srpska grama-matika za srednje škole. Čitanka : kakor v 1. razredu. Slovnica: kakor v 1. razredu. Francoski jezik Fran Sturm, Francoska vadnica 1. Fran Sturm, Francoska vadnica 11. Dr. J. Pretnar, Francosko-slovenski slovar. Nemški jezik M. Trivunac i T. Kangrga, Nemačka čitanka za srednje škole. 1. in 11. del. M Trivunac i T. Kangrga, Nemačka čitanka za sred škole, 11. in III. del. Geografija Milorad Derič, Osnovi opšte ekonom. saobr. geograf, za 1. r. drž. trg. akad. Dr. M. Šenoa, Geografijski fltlas. Filip Lukas, Ekonomska geoqrafija 1. in II. del. Atlas: kakor v 1. razredu. Zgodovina Milorad Derič, Opšta istorija trgovine (stari i srednji vek). Schubert-Schmidt-Dobrilovič, Histo-rijsko-geografski školski atlas. (Jos. Bučar, Obča zgodovina za 5. razred srednjih šol.) Milorad Derič: kakor v 1. razredu. Atlas: kakor v 1. razredu. (Jos. Bučar, Zgodovina srednjega veka za višje razrede srednjih šol.) Matematika in politično računstvo Matek, Aritmetika in algebra za IV. in V. gimn. razred. Matek-Mazi-Jeran, Geometrija za IV. in V. gimn. razred. Matek - Zupančič, Aritmetika in algebra za VI., VII. In VIII. gimn. razr. Geometrija: kakor v 1. razredu. Sodnik, Logaritmi. Trgovsko računstvo Albert Sič, Trgovsko računstvo. (David Karlovič, Praktične vježbe trgo-vačke aritmetike 1. dio.) Kakor v 1. razredu. Korespon- denca A. in F. Sič, Trg. korespondenca Knjigovodstvo s kon-torsk. posli F. Sič, Sploš. knjigovod. 1. in II del za trg. akad., dvor. trg. šole in ab. teč. (F. Sič, Knjigovod. za šolo in samouke) Carinstvo Fizika Kunc Karel, Fizika za nižje razr. sr. šol Kemija s tehnologijo Ing. M. Vladen, Anorganska kemija i kemijska tehnologija. Ing. M. Vladen, Organska kemija i org. kemijska tehnologija, P. Arandjelovič, Tehnologija 1. deo. Blagoznan. Stenografija Fr. Novak, Slovenska stenogr. 1. del. Kakor v I. razredu. učne knjige. so v oklepajih.) III. razred IV. razred Predmet Ivan Grafenauer, Slovenska čitanka za višje razrede srednjih šol. III. del. Zgodovina slov. slovstva: kakor v II. razredu. Slovnica: kakor v 1. razredu. Ivan Grafenauer, Slovenska čitanka za višje razrede srednjih šol. IV. del. Zgodovina slov. slovstva : kakor v II. razredu. Slovnica: kakor v 1. razredu. Slovenski jezik D. Prohaska, Pregled srpske i hrvat-ske književnosti za trg. akademije. (D. Šulentič, Trgov, dopisovanje.) Slovnica: kakor v 1. razredu. Kakor v 111. razredu. Srbohrvaški jezik Fran Sturm, Francoska vadnica III. Slovar: kakor v II. razredu. Fran Sturm, Francoska vadnica IV. Dimitrijevič, Francuska trg. koresp. Slovar: kakor v II. razredu. Francoski jezik B. Tkalčič, Nemačka čit. za trg akad. Bradač, Nemško-slovenski slovar. Svetozar Jovanovič, Nemačka korespondenčna 1. B. Tkalčič, Nemačka čitanka za trg. ak. Bradač, Nemško-slovenski slovar. Svetozar Jovanovič, Nemačka korespondenčna 11. Nemški jezik Kakor v II. razredu. T. Radivojevič, Ekonomska geografija Jugoslavije za trgov. akad. i škole. Atlas: kakor v 1. razredu Geografija Milorad Derič, Opšta istorija trgovine 11. Novi vek. Atlas: kakor v 1. razredu. (Fr. Komatar-Dr. K. Capuder, Zgodovina nov. veka za viš. razr. sr. šol.) Milorad Derič, Opšta istorija trgovine lil. Najnoviji vek. Atlas: kakor v 1. razredu. (Pomožna knjiga: kakor v III. razr.) Zgodovina (B. Todorovič, Politička računica.) Logaritmi: kakor v 11. razredu. (Sretenovič i Veselinovič, Osiguranje na život.) Logaritmi: kakor v II. razredu. Matematika in politično računstvo Agathon Marsič, Trgovačka aritmetika za trg. akademije. B, 1. Dio. (David Karlovič, Praktične vježbe iz trgovačke aritmetike II. Dio.) Agathon Marsič, Trgovačka aritmetika za trg. akademije B, II. Dio. (David Karlovič, kakor v III. razredu.) Trgovsko računstvo Kakor v 11. razredu. Kakor v II. razredu. Korespon- denca Kakor v II. razredu. Kakor v II. razredu. F. Sič, Princip in teorija bančnega knjigovodstva. Knjigovodstvo s kon-torsk. posli Nikolič, Cariništvo. Carinstvo Fizika P. Arandjelovič, Tehnol. 1. in 11. deo. Kemija s tehnologijo P. Arandjelovič, Poznavanje robe 1. d. P. Arandjelovič, Poznavanje robe 11. d. Blagoznan Fr. Novak, Slovenska stenogr. 11. del. Kakor v III. razredu. Stenografija VI. Dijaštvo. A. Ustanove. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je podelila z rešenjem od 9. decembra 1931 štev. 21.555 dve izpraznjeni ustanovi po Din 500'—. Ministrstvo trgovine in industrije je podelilo z rešenjem od 7. okt. 1931 I. br. 33.412/N eno mesečno štipendijo po Din 400'— in eno po Din 200'—. B. Udruženje dijakov trgovske akademije v Ljubljani. Vodja prof. Joško Prežel j. Ob začetku šolskega leta 1931/32 se je ustanovilo v skladu s pravilnikom o poslovanju trgovskih akademij Udruženje dijakov trgovske akademije v Ljubljani, kateremu so se vtelesili doslej neodvisni krožki in odseki, tako da je vse društveno udejstvovanje sedaj združeno v rokah odbora, ki ga volijo vsi gojenci zavoda. Ustanovni občni zbor Udruženja dijakov trgovske akademije v Ljubljani se je vršil dne 8. oktobra 1931. Izvoljen je bil naslednji odbor: Predsednik: Karba Drago; podpredsednik: Andolšek Danijel; odborniki: Pogačnik Anton, Žagar Karel. Kristan Dušan, Škrbec Franjo: revizorja: Sušnik Alojzij, Hreščak Milan. Cilj te preureditve je, da bodi sleherni gojenec trgovske akademije član tega udruženja in obenem te ali one sekcije, da se nadalje sleherni gojenec privajaj društvenemu življenju in da se pod okriljem Udruženja vzgajaj v nacionalno-kulturnem duhu. Ta vzgoja bodi v prvi vrsti rezultat lastnega stremljenja gojencev po večji popolnosti, po spoznavanju domovine in po njeni lepši bodočnosti. Tem ciljem so se doslej člani udruženja skušali bližati z udejstvovanjem v podružnici Pomladka Jadranske straže in v podružnici Ferijalnega saveza. Podružnica Pomladka Jadranske straže obstoja na akademiji že peto leto. Njeno delovanje se izraža v naslednjih geslih: 1. širiti med dijaštvom ideje Jadranske straže; 2. spoznavati naše morje na skupnih izletih med šolskim letom in na počitniških izletih v manjših skupinah ali posamično; 3. prirejati predavanja, ki naj v prvi vrsti osvetljujejo jadranska, a tudi splošna nacionalno-kulturna vprašanja; 4. nabirati med dijaštvom čim večje število članov. Poleg tega je imela podružnica tudi zabavne pododseke, ki so gojili petje, šahovsko igro in drugo. Pevski zbor je zastopal trgovsko akademijo na Sušaku v dneh od 4. do 6. februarja 1932 in sodeloval na koncertu Jadranske straže v Ljubljani dne 2. aprila 1932 ob priliki 10-lefnice njenega obstoja. Predavanja v šol. letu 1931/32: Prof. Marjanovič: Prehistorični človek na naši obali. Od jadrnice do parnika. Prof. Osip Šest : Teater in mladina. Dr. Branko Alujevič: O našem zadružništvu. Podružnico Pomladka Jadranske straže na akademiji je vodil v šol. letu 1931/32 naslednji odbor: Predsednik: Žagar Karel: podpredsednica: Jarc Ivica: tajnika: Verbič Nada. Kristan Dušan. Število članov v šol. letu 1931/32: 112. Denarni promet v šol. letu 1931/32: Din 2616'50. Stanje 1. junija 1932: Din 2552'50. Podružnica Ferijalnega saveza na trgovski akademiji v Ljubljani ima št. 61. Njen namen je širiti zmisel za spoznavanje vseh predelov domovine ter nuditi dijakom vozne olajšave in jim priskrbeti prenočišča. Podružnico Ferijalnega saveza na akademiji je v šol. letu 1931/32 vodil naslednji odbor: Predsednik: Škrabar Stanislav: tajnik: Lali Miroslav: blagajnik: Žiberna Viktor. Članstvo v šol. letu 1931/32 je naraslo od 68 na 104. Denarni promet: Din 4673’—. Stanje 28. junija 1932: Din 403'50. C. Dijaška hranilnica in ekonoma! Vodja prof. Sie Franjo. Do šolskega leta 1931/32 niso imeli dijaki nikakega denarnega ali blagovnega podjetja, ker jim je dal vzorni kontor vso možnost, izkoriščati teoretično znanje in vaditi se v praktičnem poslovanju. Pač pa je zavod vedno navajal dijake trgovske akademije k štednji in pravilni cenitvi denarja. Tako je v posameznih razredih zbiralo dijaštvo pod vodstvom razrednikov prispevke za ekskurzijski fond in nalagalo v isti fond popuste, ki so jih dobili pri skupnem nakupu šolskih potrebščin. Dne 24. oktobra 1931 je bila ustanovljena šolska hranilnica z ekono-matom pod imenom »Merkur«. Od omenjenega dne posluje hranilnica po enkrat na teden v popoldanskih urah, ekonomat pa po potrebi tudi izven uradnih ur. Prvi denarni prispevek v znesku Din 600'— je dalo ravnateljstvo na razpolago. Upravo vodi odbor, ki je sestavljen iz delegatov posameznih letnikov. Delovanje odbora nadzoruje šolsko vodstvo in od njega določeni profesor. Hranilnica izdaja hranilne knjižice, sprejema hranilne vloge, jih obrestuje. dobavlja šolske potrebščine, podpira ekskurzije in revne dijake. Že v prvem početku hranilnice in ekonomata so pokazali dijaki zanimanje za štednjo in disciplino, ki je za tako dijaško denarno institucijo potrebna. V prvi odbor so bili izvoljeni: Za predsednika Kristan Dušan, za I. kn jigovodjo Andolšek Danijel, za II. knjigovodjo Žiberna Viktor, za blagajnika Verovšek Jožef, za likvidatorja Krajc Anton in za delegata I. razreda Škrbec Franc. Letošnji prvi poslovni zaključek izkazuje sledečo sliko: Knjigovodski promet je znašal Din 94.294’30. Skupne vloge so znašale Din 33.631-25, skupni dvigi pa Din 2815'—. V ostalem je izkazal »Merkur« sledečo bilanco: Račun bilance z dne 1. junija 1932. AKTIVA ' * PASIVA 1 Gotovina . . . Din 681 50 1 Ustanovni fond . . Din 600 — 2 Denarni zavodi . . 31 218 51 2 Hranilne vloge . . „ 31.243 79 3 Blago 280 3 Prirastek k fondu za 1. 1932/33 . . .. 544 22 4 Prehodne postavke „ 207 — 5 ftmortizir. inventar „ 1 — 32.388 01 32.388 01 | Predsednik: Za nadzorstvo: I. knjigovodja: Dušan Kristan L r. Prof. Franjo Sie I. r. Danijel Andolšek l. r. Račun dobička in zgube z dne 1. junija 1932. ZGUBA DOBIČEK 1 Poslovni stroški . . Din • 512 25 1 Kontokorentne obr. Din 693 09 2 Obresti hranil, vlog „ 428 54 2 Dobiček na blagu . „ 580 r 3 Čisti dobiček kot pri- „ rastek k fondu za 1. 1932/33 544 22 3 Razni dobički in darila 211 92 1.485 01 1.485 01 Predsednik: Za nadzorstvo: I. knjigovodja: Dušan Kristan l. r. Prof. Franjo Sie l. r. Danijel Andolšek l. r Č. Ekskurzije. V šolskem letu 1931/32 so si ogledali dijaki razna podjetja, razstave in filme. Dne 13. in 14. oktobra si je ogledal IV. razred pod vodstvom prof. Prezlja sadno razstavo v Ptuju in tovarno Tekstilijo v Mariboru. Dne 21. oktobra so vsi razredi obiskali pod vodstvom razrednikov razstavo slikarja Bož. Jakca. Dne 23. oktobra si je III. razred ogledal pod vodstvom ing. Gombača steklarno v Hrastniku. Dne 19. novembra so sprejeli dijaki (-inje) IV. razreda izletnike trgovske akademije v Mariboru, jim razkazali predpoldne mesto, popoldne pa si ogledali papirnico v Vevčah. Dne 10. dec. je vodil dr. Mihelak IV. razred na sodnijo, kjer jim je razložil pod vodstvom sodn. uradnikov trgovski register in zemljiško knjigo. Dne 10. februarja so vsi razredi prisostvovali predvajanju lilma centralnega presbiroja o življenju in delu Nj. Vel. kralja. Dne 9. maja je vodil prof. Prezelj III. razr. na vinarsko razstavo v Ptu j. Dne 18. maja je vodil prof. Prezelj IV. razred na Vrhniko, v Borovnico in Pekel. Dne 19. maja sta napravila prva dva razreda pod vodstvom ing. Gombača in dr. Mihelaka izlet v Kranj, na Št. Jošt in v Stražišče, kjer jim je razkazal g. Knific Josip svojo tovarno za žimo. Dne 27. maja so sprejeli di jaki (-inje) izletnike trg. akademije iz Osijeka, jim razkazali predpoldne mesto, popoldne pa so si ogledali tobačno tovarno in muzej. Dne 27. maja je peljal ing. Gombač II. razred v plinarno. Dne 31. maja so obiskali prvi trije razredi pod vodstvom razrednikov glasbeno razstavo. Dne 2. junija je vodil ing. Gombač III. razred v svečarno Kopač & C o. kjer so dobili dijaki vpogled v administracijo in knjigovodstvo tovarne. Dne 8. in 10. junija so si ogledali posamezni razredi ljubljanski velesejem. D. Zdravstveno stanje dijakov (-inj). Poročilo drž. šolske poliklinike v Ljubljani o posetu dijakov (-inj) državne trgovske akademije v splošnem ainbulatoriju. Bolezni 1. razr. II. razr. III. razr. IV. razr. Sku- paj Skupaj 1 M Ž M Ž M Ž M Ž M Ž Infekcijske bolezni 2 1 2 1 3 Tuberkuloza v 1. Stadiju 3 2 3 2 5 Kirurgične bolezni 9 - 3 - 3 2 1 1 16 3 19 Krvne bolezni 1 — 1 — 1 Očesne bolezni . . 5 1 2 - 2 1 — 5 9 7 16 Ušesne bolezni 2 - — — — 1 1 - 3 1 4 Živčne bolezni — _ — — — — 1 — 1 — 1 Bolezni srca in krvnega obtoka .... Bolezni dihalnih organov . . ... 2 — 1 - 1 1 1 2 5 3 8 Bolezni prebavnih organov ...... 2 — — — 2 2 1 — 5 2 7 Žlezne bolezni — - 1 — — — - 1 - 1 Kožne bolezni 2 — - — i - — — 3 — 3 Bolezni kosti in mišic . . — - — — 3 — — 3 — 3 Konstitucijonalne bolezni Bolezni zob 2 — 1 — 1 — 1 — 5 - 5 Ostale bolezni 2 — — 1 — 1 2 3 3 6 SKUPAJ. . . 31 1 8 1 13 7 8 13 60 22 82 E. Statistika Razred Skupaj 1. II. III. IV. M Ž Sk M Ž Sk M Ž Sk M Ž Sk M Ž Sk 1. Število dijakov (-inj): V začetku šol. leta .... Naknadno vpisanih. . . . 18 4 15 6 33 10 14 26 40 20 2 10 30 2 12 - 17 29 64 6 68 6 132 12 Vseh vpisanih 22 21 43 14 26 40 22 10 32 12 17 29 70 74 144 Od vpisanih je bilo novincev ponavljalcev 21 1 20 1 41 2 13 1 24 2 37 3 21 1 10 31 1 12 17 29 67 3 71 3 138 6 Solo so zapustili radi opustitve šolanja . . radi prestopa na drugo šolo 1 1 1 1 2 1 1 1 1 2 Zavod je torej zapustilo . . 1 2 3 1 2 3 Štev. dijakov(-inj) na koncu 1. 21 19 40 14 26 40 22 10 32 12 17 29 69 72 141 2. Starost dijakov (-inj): Rojeni(e) leta 1917 . . . . „ 1916 .... 1915 .... „ 1914 .... „ 1913 .... „ 1912 .... „ 1911 .... „ 1910 .... „ 1909 .... 1 4 4 8 2 2 1 7 5 5 1 2 11 9 13 3 2 2 6 5 1 1 8 14 3 3 14 19 4 2 4 6 6 3 1 1 5 2 1 1 3 9 8 7 4 1 1 1 2 4 2 2 8 1 7 1 1 9 3 11 3 2 1 6 12 18 10 10 7 3 2 1 8 14 24 14 2 8 1 2 14 26 42 24 12 15 4 2 SKUPAJ . . 21 19 40 14 26 40 22 10 32 12 17 29 69 72 141 3. Narodnost dijakov (-in j): Jugoslovani Nemci Italijani 20 1 19 39 1 14 26 40 22 10 32 12 16 1 28 1 68 1 71 1 139 1 1 SKUPAJ . . 21 19 40 14 26 40 22 10 32 12 17 29 69 72 141 4. Vera dijakov (-inj): Rim. katoliška ... . . Pravoslavna Evangelijska Brez konfesije 20 1 19 39 1 14 25 1 39 1 21 1 10 31 1 12 17 29 67 1 1 71 1 138 1 1 1 SKUPAJ . . 21 19 «j 14 26 40 22 10 32 12 17 29 69 72 141 dijakov (-inj) Razred Skupaj 1. II. „1. IV. M Ž Sk M Ž Sk M Ž Sk M Ž Sk M Ž Sk 5. Starši dijakov (-inj): Uradniki (drž., ban., obč.) . Služitelji (drž., ban., obč.). . Upokojenci Privatni uslužbenci .... Zasebniki | a) posestniki . . Kmetje ! b) najemniki . . 1 c) dninarji . . . ,lndr,T! m obrtniki | c) delavci . . ( a) samostojni trg. Trgovci b) nadzor, in pot. 1 c) trg. pomočniki. Svobodni ( £) izvrševal, poki. ooklici b) plsarn' osebje P ( c) delavci . . . 4 1 1 3 6 1 4 1 8 1 1 2 1 3 1 2 12 1 2 3 4 9 1 5 3 1 1 2 1 9 13 1 4 1 2 2 2 1 14 1 4 1 1 2 2 1 11 2 1 2 1 3 16 3 1 1 5 5 2 4' 21 2 2 2 1 1 3 1 5 6 4 1 1 8 8 6 1 1 1 4 1 9 3 6 1 1 3 3 1 1 34 1 5 1 29 9 10 1 2 3 1 11 2 2 2 38 12 16 2 1 5 6 2 1 45 3 7 3 SKUPAJ . . 21 19 40 14 26 40 1 22 10 32 12 17 29 69 72 141 K. Starši dijakov (-inj) stanujejo: v Ljubljani 14 9 23 4 17 21 13 8 21 8 15 23 39 49 88 v ljubljanskem srezu . . . 2 — 2 — 2 2 3 — 3 — 1 1 5 3 8 v drugih krajih Drav. banov. 5 9 14 / 6 13 4 2 6 3 1 4 19 18 H v Savski banovini .... — — — 1 — 1 — — — — — — 1 — 1 v tujih državah 1 1 2 1 3 2 2 1 ~ 1 5 2 7 SKUPAJ . . 21 19 40 14 26 40 22 10 32 12 17 29 69 72 141 7. Uspeh dijakov (-inj): Odličen 1 1 — 1 1 — — — — — — — 2 2 Prav dober 2 3 5 1 1 2 3 1 4 1 4 5 7 9 16 Dober . . 9 3 12 3 12 15 11 5 16 8 7 15 31 27 58 Zadosten 4 4 8 8 6 14 2 1 3 3 6 9 17 17 34 Izdelali so . . 15 11 26 12 20 32 16 7 23 12 17 29 55 55 110 Niso izdelali 2 2 4 1 1 2 3 3 — 6 3 9 Izgube pravico šolanja . . — — — — — — — — — — — — — — — Popravne izpite imajo . . 3 b y 1 4 b 3 3 b — — — 1 13 2U Razredne izpite imajo . . 1 i 1 1 1 1 2 SKUPAJ . . 21 19 40 14 26 40 22 10 32 12 17 29 69 72 141 F. Seznani dijakov (-inj) na koncu šolskega leta 1931/32. f. razred. Razrednik ing. Gombač Bruno. 1. Battelino Branislav z Gline pri L. j ubljani 2. Bergant Marija s Prevoj 3. Bervar Helena iz Kamnika 4. Božič Cirila iz Moravč 5. Breskvar Rajko' iz Ljubljane 6. Dolenec Simona iz Ljubljane 7. Franetič Ivanka iz Dolenje vasi (Italija) 8. Heller Ivan iz Ljubljane 9. Hitti Marijan iz Ljubljane 10. Jeras Ivan iz Celovca (Avstrija) 11. Jeruc Martina iz Ljubljane 12. Jež Ivanka z Dobračeve pri Žireh 13. Klepec Danica iz Ljubljane 14. Koritnik Anton iz Ljubljane 15. Kovač Avrelij iz Bratislave (ČSR) 16. Kovačič Marta iz Mokronoga 17. Kremžar Marija iz Ljubljane 18. Krese Amalija iz Gorenjih Sušic 19. Krsnič Alojzij iz Hrovače 20. Lappaiu Adelinda iz Medvod 21. Magdič Jelka iz Ljubljane 22. Majdič Marija iz Kranja 23. Mrzlikar Stanko iz Ljubljane 24. Oblat Milan iz Ljubljane 25. Osterman Franc iz Ljubljane 26. Petelin Pavel iz Trsta (Italija) 27. Petrič Anton iz Borovnice 28. Pilih Viktor iz Žalca 29. Podgornik Bojan iz Ljubljane 30. Puc Vladimir iz Ljubljane 31. Pungerčič Zorislava iz škocijana 32. Reven Oskar iz Ljubljane 33. Suhadolnik Kamila iz Ljubljane 34. Supan Cita z Verda 35. Šavs Štefan iz Ljubljane 36. Škrbec Franc iz Starega trga 37. Tičar Martina iz Litije 38. Urbas Marijan -iz Ljubljane 39. Vidmar Evelina iz Trsta (Italija) 40. Vrbič Miloš z Dol. Karteljevega II. razred. Razrednik prof. Sič Franjo. 1. Ažman Franc iz Trsta (Italija) 2. Bizjak Terezija iz Ljubljane 3. Čajic Rudolf iz Zagreba 4. Dečman Mihaela iz Ljubljane 5. Dežman Majda iz Ljubljane 6. Dolžan Miroslav z Dovjega 7. Drovenik Karla iz Ljubljane 8. Golia Marija iz Ljubljane 9. Grom Mira iz Maribora 10. Jager Filipina iz Postojne (Italija) 11. Jecelj Franc iz Hrovače 12. Jelšnik Vlastimila iz Kostanjevice 13. Klavora Danica iz Št. Vida nad Ljubljano 14. Koch Zora iz Loga pod Mangartom (Italija) 15. Korpar Ljudmila iz Waid brucka (Ttalija) 16. Kostevc Peter iz Ljubljane 17. Kozina Tatjana iz Metlike 18. Krajc Anton iz Grahovega 19. Kresnik Marija iz Wiener Neu-stadta (Avstrija) 20. Križnar Miroslav iz Stražišča 21. Lah Mirko iz Rogaške Slatine 22. Ložar Viktorija iz Ljubljane 23. Majdič Radivoj iz Kranja 24. Miklavec Frančiška iz Zidanega mosta 25. Otič Slava iz Ljubljane 26. Papež Darinka iz Vipave (Italija) 27. Pogačnik Dušan iz Ljubljane 28. Pretnar Božena iz Bovca (Italija) 29. Rožanc Majda iz Trsta (Italija) 30. Skok Marija iz Gorice (Italija) 31. Strnad Vida iz Kranja 32. Šter Eva iz Wiener Neustadta (Avstrija) 33. šusteršič Peter iz Ljubljane 34. Tavčar Jelk a iz Selc »ati Škofjo Loko 35. Valenčič Ivan iz Trnovega (Italija) 36. Verbič Nada iz Ljubljane 37. Verovšek Josip iz Ljubljane 38. Widra Mania iz Vasilovke (SSSR) 39. Zorko Eva iz Ljubljane 40. Žagar Karol iz Borovnice. III. razred. Razrednik dr. 1. Andolšek Danijel z Rašice pri Vel. Laščah 2. Berjak Lucijan iz Kranja 3. Cerovac Ciril iz Štanjela (Italija) 4. Dolničar Darinka iz Divače (Italija-) 5. Fritsch Oskar iz Ljubljane 6. Glavnik Ludvik iz Ljubljane 7. Grebenc Melita iz Ljubljane 8. Hieng Janez iz Ljubljane 9. Hreščak Milan iz Lokve (Italija) 10. Jarc Ivica iz Ljubljane 11. Kačič Ljudmila iz Ljubljane 12. Kerč Dragica iz Kranja 13. Kristan Dušan iz Ljubljane 14. Lasan Mate iz Zatona pri Šibeniku 15. Lukas Franc iz Celja 16. Majcen Zora iz Šempasa pri Gorici (Italija) Svetelj Blaž. 17. Michler Marijan iz Ljubljane 18. Palme Franc iz Gradca (Avstrija) 19. Pečenko Rihard iz Rihemberka (Italija) 20. Pintar Mara iz Ljubljane 21. Pirnat Vlasta iz Samobora 22. Primožič Nikita iz Idrije (Italija) 23. Simončič Ivan iz Ljubljane 24. Smole Erna iz Ljubljane 25. Soklič Alojzij iz Ljubljane 26. Sušnik Alojzij iz Ljubljane 27. Skrabar Stanislav iz Kranjske gore 28. Švigelj Stane iz Borovnice 29. Vitek Gvido iz Tržiča (Italija) 30. Zelinka Einerik iz Ljubljane 31. Žiberna Viktor iz Divače (Italija) 32. Žnidarič Elza iz Trsta (Italija) IV. razred. Razrednik prof 1. Boljka Štefanija iz Trsta (Italija) 2. Cerovac Karmela iz Trsta (Italija) 3. Demonte Odorika iz Zagraja (Italija) 4. Erker Helena iz Ljubljane 5. Gagel Oton iz Ljubljane 6. Guštin Anica iz Devina (Italija) 7. Jug Franc iz Ljubljane 8. Karba Drago iz Hrastja (Italija) 9. Klemenčič Franc iz Idrije (Italija) 10. Kranjc Avgusta iz Divače (Italija) 11. Krašovec Albina iz Loškega potoka (2. Kunc Melanija iz Brna (ČSR) 13. Lampič Ida iz Ljubljane 14. Magdič Pavel iz Ljubljane . Prezelj Joško. 15. Metelko Alojzija iz Merbecka (Nemčija) 16. Mihelak Vincencij iz Ljubljane 17. Ogrinc Milan iz Ljubljane 18. Osterman Draga iz Ljubljane 19. Peternel Bogomila iz Ljubljane 20. Petrič Dora iz Kopra (Italija) 21. Petrovčič Olga iz Trsta (Italija) 22. Piki Zoran iz Žalca 2-3. Pogačnik Anton iz Podnarta 24. Pogačnik Leopold iz Velikega Širja 25. Primožič Maks iz Železne Kaple 26. Repovš Franc iz Ljubljane 27. Rus Anica iz Ljubljane 28. Setnikar Štefanija iz Ljubljane 29. Zemljak Milena iz Osilnice VII. Zaključni izpit v junijskem roku l!)31/32. A. Ministrski razpisi: Ministrstvo trgovine in industrije je odobrilo z rešenjem od 21. maja 1923 I. br. 12934 N od ravnateljstva predlagani razpored zaključnega izpita v junijskem roku. Ministrstvo trgovine in industrije je imenovalo z rešenjem od 21. maja 1932 I. br. 12934 N za ministrskega odposlanca inšpektorja Prešla Mihajla. B. Izpitni odbor: Predsednik: Presl Mihajlo, šolski inšpektor kraljevske banske uprave Dravske banovine. Podpredsednik: dr. Pirjevec Karol, direktor. Člani izpitnega odbora: za slovenski jezik prof. dr. Slodnjak Anton: za nemški jezik prof. dr. Eržen Robert: za francoski jezik prof. Prezelj Joško: za korespondenco in knjigovodstvo prof. Sič Franjo: za trgovsko računstvo supl. Černe Vladimir; za politično računstvo direktor dr. Pirjevec Karol: za pravne predmete in narodno ekonomijo supl. dr. Mihelak Josip; za blagoznanstvo supl. ing. Gombač Bruno: za zemljepis prof. dr. Svetelj Blaž. C. Pismeni izpit. Pismeni izpit se je vršil 7.. 8.. 9.. 10.. 11. in 13. junija. Kandidati so dobili sledeče naloge: 1. Iz slovenščine: Od naturalnega gospodarstva do državnega solidarizma. 2. Iz nemščine: a) Prevod iz Neue Freie Presse, Sondernummer »Königreich Jugosla-vien« vom 5. Dezember 1930, stran 4: Jugoslaviens Holz- und Bergbauprodukte von Ing. Dušan Sernec. b) Prevod iz A. in F. Sič, Trgovska korespondenca, str. 112 pismo 1 in str. 113 pismo 5. >. Iz francoščine: a) Prevod iz Henri Bornecque, Les chefs doeuvre de la langue fran^aise des origines ä nos jours, str 82: Voltaire, Moyen que Zadig imagina pour trouver un tresorier honnete. b) Aecuse de reception de 10 sacs de cafe Santos et de la facture respec-tive se montant ä fr. 5424'—. Paiement |)ar mandat-poste. Reponse ä la lettre annon<,ant le paiement. 4. Iz korespondence: Bančni osebni akreditiv: 1. Dne 15. V. si da izdati Ima 1. Končan, Ljubljana, pri Slovenski banki. Ljubljana, osebni akreditiv do višine Kč 20.000'—. 2. Dne 17. V. odgovori Slovenska banka klijentu, da je otvorila akreditiv pri Češki agrarni banki, Praha, veljaven 30 dni. Obenem obremeni klijenta za 3°/0o provizijo. 3. Dne 17. V. obvešča Slovenska banka, Ljubljana, prijateljski zavod v Prahi, izda akreditiv ter prosi za event. obremenitev v primeru izplačila. 4. Isti dan izda tudi akreditirancu akreditiv s štev. 46. 5. Praha odgovarja banki v Ljubljano 21. V., da je akreditiv otvorjen s štev. 487. 6. Dne 26. V. je izvršen popolni dvig. Praha obremenjuje kto »Loro Kč« in stornira postavko na akreditivih. Obenem računa lu/00 provizije. 7. Ljubljana knjiži soglasno. 8. Slovenska banka obremeni naknadno svojega klijenta za l°/on provizijo. (Tečaj: 160.) 5. Iz knjigovodstva: V tovarni A. & Co je napraviti bilanco s 1. V. radi reorganiziranja podjetja. S tem dnem se izpremeni javna družba v družbo z o. z. z matico (temeljno glavnico) Din 1.000.000'—. Zaključna, otvoritvena bilanca ter prehod v novo družbo morajo podati na amerikanski poli popolnoma jasen pregled kontacije in gospodarsko-socijalne reorganizacije. — Podatki so sledeči: 1. Per 30. IV. 1931 so izkazale knjige sledečo sklepno sliko: Debet: . Kredit: a) blagajna....................Din 196.200'— Din 115.400-- b) debitorji.................„ 836.200'— „ 312.500'— c) žiro (banke) .... „ 1.240.000'— „ 385.200'— d) kreditorji....................... 407.000— „ 1,822.820'— e) režija.......................„ 732.600'— „ — f) sirovine....................... 152.300'— „ — g) fabrikacija......................... 3.500'— „ — h) izdelki............................... — „ 960.300'— i) stroji......................... 135.700'— „ — j) modeli.......................„ 25.200'— „ — k) omot (embalaža) ... ,. 8.000'— „ — a I) premičnine...................„ 20.000'— „ m) nepremičnine.................. 200.000'— „ — n) zastopstva....................... 90.000'— „ 612'— kolektivno Debet: o) zasebni račun družabnika A........................Din 200.000 — p) zasebni račun družabnika B....................„ 145.000 — r) kapital družabnika A. . „ — s) kapital družabnika B. . „ — Kredit: Din 390.430- 404.438' 2. Zaloge so: na kurivu Din 2000'—; v sirovinah Din 12.500'—; v polizdelkih Din 3200'— in v izdelkih Din 62.500'—. 3. Odpisi: na premičninah 10%; na nepremičninah 2%; na strojih in modelih 10%; na omotnem materijalu 30%. Obračunati je odpise z režijo. 4. Izmed dubioznih debitorjev (ki jih je smatrati za aktivno sestavino), najbrže ne bo kritih za Din 11.200'—. (Konto delcredere.) 5. Pri generalnih računih (zaseb. in kap.) je računati 4% obresti pro & contra za vse leto (korekturo je vzeti na dinarje, navzgor!). 6. Za Din 10.000'— je ustvariti strojno rezervo v obliki računa »Obnove«. Ta postavka mora izkazati v bilanci pasivum. Rač. obnove je zaključiti z izgubo. 7. Naprej plačanih davkov je za Din 6000'— (»Transito!«) 8. Izvršiti je vso industr. operacijo (industrijski pas) ter vso družbeno operacijo (družbeni pas) v svrho dosege rentabilitete A in razdelitev čistega dobička. Participacija je 50%. Obresti je obračunati z režijami. 9. Dne 1. V. nastopi izprememba v D. z o. z., torej takoj po otvoritveni bilanci. Družabnik A bo participiral na skupni matici s kapitalom Din 300.000'—, B z Din 400.000'— in novi družabnik nove D. z o. z.. C pa z Din 300.000'— (skupno Din 1.000.000'—). Diferenco do pogodbenih kapitalov (vlog) vložita stara družabnika takoj v banko, istotako vloži tudi C svoj delež v banko, kjer ima družba svoj račun. 10. Čisti dobiček stare družbe in prehodi iz bilance v bilanco, iz družbe v družbo morajo biti jasni. Bilance je napraviti po volji t. j. po katerikoli metodi, ali proces ne sme presegati ene pagine. 6. Iz trgovskega računstva: 1. Izračunaj sledeči kontokorent po francoski metodi z r a n j e m nedosp. postavk: diskonti- Debet: Kredit: 14. I. 7. II. 1350 — 1. I. Saldo 31. XII. 1050 — 29. I. 29. I. 327050 7. TTT. 7. III. 2059 — 14. TIT. 28. TIT. 276545 5. IV. 21. V. 706340 17. TV. 7. VIT. 3890 — 7. IV. 11. VII. 2000 — 22. IV. fco 18. V. 1573'— 16. VI. 30. VI. 2155 — 19. VI. 29. VI. 294850 Obresti Od 1. I. do 1. IV. 6 i°/ 1 /00 provizije „ 2. IV. „ 30. VI. 7 = 5% stroški Din 18'—; mesec po ko- ledarju 2. Kje bo Hamburg kupil in kje prodal kavo, ako notira kava Hamburg v Hamburgu 51'50 v Londonu 53/6 devizo London 20'35, 3 mes, 3% v Amsterdamu 28'50 Amsterdam 16525. 3 „ 3i/2% v Paris-u 66'50 Paris 80'25. 3 4% in koliko bo zaslužil v procentih, ne oziraje se na stroške? 3. Ruska pšenica ima kvaliteto 9'82: izračunaj pariteto za Berlin! 4. Palica zlata telita 145 tr oz W 2„2: koliko ruskih funtov čistega zlata vsebuje? 5. Wien kupi banka 6. VIII. Hf 3750’— ček Amsterdam I „ „ 4374- dosp. 26. VIII. ) P° 258'~ a v’ 7. Iz političnega računstva: 1. I. I. zamenja 8 let odloženo, 10 let trajajočo letno rento v znesku 18.000 Din za takoj plačljivo kvartalno, 12 let trajajočo rento: kolika je nova renta, če se računajo obresti po 8% p. a. pri kvartalni kapitalizaciji? 2. Neka 35 let stara oseba se zavaruje na dosmrtno rento, ki je odložena za 20 let, v znesku letnih Din 24.000'— in se zaveže plačevati prvih 10 let stalno letno premijo, ki se po tem roku zmanjšuje letno za 3%. Določi 1. in 15. premijo in premijsko rezervo čez 25 let, ako znaša režijska doklada 8%! 3. Posestniku dovoli posojilnica posojilo na hipoteko v znesku Din 200.000'— po 4% anticipativno proti temu, da plačuje letne anuitete Din 10.000'— koncem vsakega leta. Določi postavke amortizacijskega načrta koncem 8. leta in zadnji obrok! 4. Neka. 1. julija 1902 rojena oseba, sklene 1. julija 1932 z zavarovalno družbo sledečo pogodbo: Zavarovalnica se zaveže, da bo plačala dne 1. julija 1962 Din 200.000-— zavarovancu, če pa zavarovanec umre med 1. julijem 1942 in 30. junijem 1962, dedičem isto svoto v celoti, če pa umre med I. julijem 1932 in 30. junijem 1942, bo vrnila vse do smrti vplačane premije. Določi letno premijo z 10% doklado! 5. Občina se pogaja za posojilo, ki bi ga vračala z letnimi postnume-randnimi anuitetami 25 let. V poštev pridejo tri finančne skupine, od katerih ponuja skupina A posojilo po 4% dek. pri emisijskem tečaju 93, skupina B po 414 % pri tečaju 96 in skupina C po 4>x/i% Pr' tečaju 99. Katera ponudba je najugodnejša? Č. Ustni izpit. Ustni izpit se je vršil 17., 18., 20., 21. in 22. junija. K zaključnemu izpitu se je javilo 29 kandidatov (-inj); od teh je izpit napravilo 21, reprobiranih je bilo 11a tri mesece 8, 11a eno leto 0. I). Seznam kandidatov (-inj), ki so položili zaključni izpit v junijskem roku 1932. Tek. št. Ime Čas in kraj rojstva Ime, poklic in bivališče očeta (matere) Uspeh pri zaključnem izpitu 1 Erker Helena 5. april 1913, Ljubljana Anton, trgovec, Ljubljana, Resljeva 20. prav dober 2 Gagel Oton 4. julij 1913, Ljubljana Josip, trgovec, Ljubljana, Poljanska 15. zadosten 3 Guštin Anica 4. januar 1913, Devin (Italija) Ivan, žand. narednik v p., Fužine 14. dober 4 Jug Franc 27. avgust 1910, Ljubljana Ulrik, nadsprevodnik, Ljubljana, Dimičeva 10. dober 5 Karba Drago 31. okt. 1911, Šl. Peter na Krasu (Italija) Franc, poštni zvaničnik, Ljubljana, Dunajska 66. dober 6 Klemenčič Franc 29. dec. 1911, Idrija (Italija) Matija, rudar, Idrija. dober 7 Kranjc Avgusta 16. oktober 1912, Divača (Italija) Karel, drž. uradnik, Ljubljana, Frankopanska 27. dober 8 Krašovec Albina 29. marc 1913, Loški potok Franjo, narednik, Ljubljana, Slomškova 5. dober 9 Lampič Ida 2. april 1911, Ljubljana Ignacij, faktor, Ljubljana, Smoletova 13. zadosten 10 Metelko Alojzija 13. julij 1913, Merbeck (Nemčija) Ivan, poštni služitelj, Ljubljana, Vidovdanska 8. zadosten 11 Mihelak Vincenc 29. dec. 1909, Ljubljana Ludvik, sprevodnik v p., Ljubljana, Knezova 39. prav dober 12 Ogrinc Milan 2. marc 1911, Ljubljana Anton, strojevodja, Ljubljana, Celovška 81. dober 13 Osterman Draga 26. oktober 1913, Ljubljana Jakob, vlakovodja, Ljubljana, Resljeva 27. dober 14 Peternel Bogumila 14. junij 1913, Ljubljana Marija, vdova po viš. rač. sv., Ljubljana, Rimska 12. dober 15 Petrič Dora 25. sept. 1911, Koper (Italija) Alojzij, jetniSki paznik, Ljubljana, Suvoborska 14. dober 16 Piki Zoran 4. januar 1914, Žalec Franjo, gostilničar, Žalec. dober 17 Primožič Maks 23. maj 1912, Železna Kaplja (Avstrija) Franc, drž. gozdar, Škofja Loka. zadosten 18 Pogačnik Leopold 6. maj 1912, Veliko Širje Franc, sluga, Ljubljana. Beethovnova 10. dober 19 Repovš Franc 18. junij 1911, Ljubljana Edvard, revident drž. žel. v p., Ljubljana, Idrijska 16. dober 20 Setnikar Štefanija 26. februar 1913, Ljubljana Anton, železostrugar, Ljubljana, Frankopanska 23. prav dober 21 Zemljak Milena 4. sept. 1913, Osilnica Josip, preglednik fin. kontrole, Krško. dober VIII. Naznanilo o začetku šolskega 1.1932/33. A. Popravni in razredni izpiti. Popravni in razredni izpiti se bodo vršili od 24. avgusta