YU ISSN 0040-1978 LETO XXXIII., ŠT. 30 Ptuj, 31. julij 1980 CENA 5 DINARJEV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA V prizadevanjih za razumnejše gospodarjenje (str. 2) Med krampom in lopato (stran 6) Mladi odhajajo s kmetij (stran 8) Spomini na prve dni v JLA (stran 12) SKUPŠČINA OBČINE PTUJ Za delegate ni počitnic Delovni načrt zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupšči- ne občine Ptuj za tretje trimesečje letošnjega leta, to je v obdobju let- nih dopustov, je letos enako obse- žen kot ob drugih četrtletjih. Predvsem delaven je bil mesec julij, saj so skupno z današnjo sejo družbenopolitičnega zbora, zaseda- li delegati kar na dveh sejah in obravnavali čez 30 točk dnevnega reda. Vzporedno s tem tečejo tudi priprave na praznik občine Ptuj, ko bo 8. avgusta 1980 poleg ostalih prireditev tudi skupna seja zborov občinske skupščine in vodstev druž- benopolitičnih organizacij. Po delovnem načrtu, ki so ga potrdili zbori na zadnji seji pa bo naslednje zasedanje zborov kon- cem septembra. Ze prej v delegaci- jah in na samih sejah zborov bo v obravnavi vrsta pomembnih doku- mentov. Naj navedemo le naj- pomembnejše: Spremembe in dopolnitve statuta občine Ptuj. Osnutek dogovora o temeljih družbenega plana za obdobje 1980—85. Osnutek pvora o temeljih skupnega I 1 podravskih občin za razdobje 85. Analiza davčne politike v občini Ptuj. Odlok o organizira- nju in delovanju štabov in enot civilne zaščite v občini Ptuj. Osnu- tek odloka o urbanističnih redih v občini Ptuj. Osnutek dogovora o varovanju in prenovi zgodovinske- ga jedra mesta Ptuj. Osnutek odloka o sprejetju zazidalnega načrta Ptujske toplice in še osnutki odlokov o zazidalnih načrtih na drugih območjih (Ob Levstikovi poti, Cirkovce, Lovrenc, Dorna- va). Nadalje osnutek, družbenega načrta Jugoslavije in načrtov Slovenije za obdobje 1981—85 in še o več drugih dokumentih, ki zahtevajo delegatsko odločitev. O vseh teh dokumentih bo treba podrobneje razpravljati v delegat- ski bazi in po temeljitem premisle- ku sprejeti stališče delegacije, ki ga bo delegat prenesel na zasedanje ustreznega zbora občinske skupšči- ne. FF France Popit, Ljubo Jasnič in Boris Bavdek med brigadirji Predsednik centralnega komiteja ZKS France Popit je skupaj s predsednikom republiške konfe- rence ZSMS Borisom Bavdkom in izvršnim sekretarjem predsedstva CK ZKS Ljubom Jasničem v sredo 23. julija obiskal več republiških in zveznih mladinskih delovnih akcij, ki potekajo v Sloveniji. Dopoldne so najprej obiskali brigadirje zvezne MDA Kozjansko '80 in se z njimi pogovarjali o delu in izkoriščanju prostega časa. Za tem so obiskali brigadirje republi- ške mladinske delovne akcije Bela Krajina '80 ter brigadirje MDA Su- ha Krajina '80. Nekaj pred 14. uro pa so gostje prispeli v Dornavo pri Ptuju, kjer so jih toplo sprejeli brigadirji tretje izmene republiške MDA Slovenske gorice '80. Več o obisku v Dornavi preberite na 2. strani. M. Ozmec France Popit si je takoj po prihodu v Doraavo ogkdai delovišče tretje izmene na trasi od Pacinja proti Velovlaku. ZASEDANJE ZBOROV so PTUJ Angažirana razprava v ponedeljek, 28. julija sta se na ločenih sejah sestala zbor krajevnih skupnosti (dopoldne) in zDor združenega dela (popoldne) skupščine občine Ptuj. Dnevni red obeh sej je bil v glavnem enak. Druž- benopolitični zbor pa se bo sestal danes. V zboru krajevnih skupnosti je bila nekoliko slabša udeležba "kot smo je vajeni v tem zboruje pač lepo vreme, kije našemu kmetijstvu tako potrebno, delno pa ima svoj vpliv tudi sezona dopustov. V zboru združenega dela pa je bila glede na dopus- tniški čas zelo d^obra udeležba. Tudi razprava na sejah v obeh zborih je bila živahna, vsebinsTco dobra in angažirana. To velja zlasti za razprave o poročihh o izvajanju družbenega plana v republiki in v občini ter za predlog izvajanja stabilizacijskih ukrepov v orgariizacijah zdruzenega dela. V obeh zborih so sklenili, da je treba pripraviti temeljito oceno po stanju na dan 30. junija 1980 in gradivo predložti zborom občinske skupščine za sejo, ki bo koncem septembra. Podrobneje o seji poročamo na 2. strani. LETOS ZDRAV IN LEP KROMPIR Krompirje kot poljščina tradi- cionalen za Ptujsko in Dravsko polje. V tržni predelavi doživlja zaradi neurejenega tržišča svoje redne vzpone in padce. V prete- klem letu je bilo od planiranih 3800 ton odkupljenih le 1147 ton ali 30,2 %. Vzroki: visoki pride- lovalni stroški, nizki pridelki, ne- usklajene cene. Značilna pa je tudi, se vedno, zastarela agroteh- nika za pridelovanje krompirja. N Kotar S SEJE SVETA SKUPNOSTI PODRAVSKIH OBCIN ,,Kabinetsko'' pripravljen plan Najbrž bo ta ugotovitev enega od delegatov "a seji sveta skupnosti podravskih občin, ki je v Slovenski Bistrici v petek, 25. julija, drža- Sejo je vodil Mihael Spindler, predsednik ^•^upščine občine Slovenska Bistrica, ki je v ''ovem mandatu — do junija 1981 — prevzel ■^esto predsedujočega v svetu od dosedanjega Predsednika dr. Cveta Dopliharja. Poleg *^elegatov so se seje udeležili tudi predstavniki •iiedobčinske gospodarske zbornice za podrav- sko regijo in dali razpravi svoj pečat. Delegati so se strinjali z ugotovitvijo, da Osnutek dogovora o temeljih družbenega plana Slovenije za obdobje 1981 — 1985 ne daje Popolne garancije za nadaljnji razvoj predvsem dveh ključnih področjih — preobrazbi ^'ovenskega gospodarstva in večji prisotnosti na "jem trgu. Prav tako osnutek dogovora ne "^Ijučuje samoupravne organiziranosti, ki bi J^orala biti ena najpomembnejših planskih na- Delegati so tudi ugotovili, da so v osnutku pogovora načelno upoštevana ustalitvena Prizadevanja, vendar se v posameznih konkret- vprašanjih razvodenijo in ne zavzemajo ki bi ga morala. Ob mnenju, da je plan kot ne ,,kabinetsko" sestavljen so delegati ^r^iokritično ocenili, da je del krivde za to Predvsem zamujanje rokov pri planiranju v ^cinah, krajevnih skupnostih in v organizacijah ^^ženega dela, v prepočasnem dogovarjanju in ^Majevanju plansko opredeljenih nalog. Delegati vseh petih občin podravske regije so Skladih vrsto skupnih pripomb, predvsem na področju preoblikovanja gospodarstva; razvoja aluminijske industrije, kmetijstva, energetike in prometne ter druge infrastrukture. Opozorili so, da bi morali v osnutku republiškega dogovora naloge uskladiti z realnimi materialnimi mož- nostmi v čim večji meri. Vendar pa določene opredelitve v osnutku dogovora kažejo, da gre za dodatno obremenjevanje združenega dela in prebivalstva. To velja predvsem za nove obremenitve na področju letališke dejavnosti, PTT aktivnosti, prometa, vodnega gospodar- stva, pa tudi za nove proračunske obveznosti občin do RTV Ljubljana, za republiške progra- me na področju družbenih dejavnosti — za kulturo, telesno kulturo, izobraževanje in tako dalje. Delegati so se strinjali, da bi morali tudi občinam dopustiti določene možnosti za obremenitev združenega dela z nekaterimi prepotrebnimi dajatvami. Poudarili so, da bi morali v planskih dokumentih opustiti nekatere dosedanje naloge, ki niso več potrebne oziroma pomembne in vnesti nove. Precej besed je bilo izrečenih na račun konkretizacije obveznosti v osnutku dogovora, ki je dokaj različna za posamezna področja. Ocenili so, da splošne opredelitve niso sprejemljive za podpisnike, saj iz njih ne izhaja- jo konkretne naloge, ki jih bodo podpisniki morali izvajati, — to velja zlasti za področje družbenih dejavnosti. Dosti premalo pozornosti pa besedilo osnut- ka namenja preskrbi prebivalstva kot tudi preskrbi gospc^arstva z reprodukcijskim ma- terialom in razvoju malega gospodarstva. Delegati tudi niso zadovoljni z opredelitvijo pospešenega razvoja manj razvitih občin in območij. Iz osnutka republiškega dogovora niso razvidni cilji, ki bi jih naj na tem področju dosegli v odnosu do razvoja v celi republiki, pa tudi oblike pomoči manj razvitim niso celovito opredeljene. V zboru občin republiške skupščine bodo delegati podravske regije zastopali skupna stali- šča in pripombe, jasno pa je, da bodo delegati posameznih občin še posebej izpostavili svojo problematiko. Tako bodo dali poudarek nadalj- njemu razvoju kmetijstva, tovarne sladkorja v Ormožu in še posebej aluminijske industrije. Posebej pa bodo naglasih skupno stališče, da. mora dogovor o temeljih družbenega plana SR Slovenije za naslednje srednjeročno obdobje temeljiti na policentričnem razvoju. V nadaljevanju seje so delegati obravnavali še predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah ztakona o pospeševanju skladnejše- ga regionalnega razvoja v SR Sloveniji z osnut- kom zakona. Med drugim so ocenili, da je besedilo premalo konkretno, predvsem v smislu nakazovanja rešitev. Obenem pa so ugotovili, da s sedanjim razvojem manj razvitih občin in območij v podravski regiji ne moremo biti zadovoljni, zato bo treba na tem področju z lastnimi in s prizadevanji širše družbene skup- nosti narediti večji premik v naslednjem sred- njeročnem obdobju. N. D. 2ETEVB0 KONČANA Pšenica je krušno žito v zasebnem sektorju se žetev pšenice bliža koncu. Točni podatki o pridelku niso znani. Letino ocenjujemo za povprečno. Organiziran je odkup pšenice in zamenjava pšenice za koruzo. Kmetovalci se zavedajo, daje pšenica krušno in ne krmno žito, pa tudi sedanja cena 6 dinarjev 22 par se jim zdi ugodna, zato tako odkup kot zamenjava dobro potekata. Plan odkupa krušnih žit 510 ton leta 1980 je sorazmerno nizek, vendar moramo vedeti, da območje Dravskega in Ptujskega polja ni tradicionalni tržni proizvajalec krušnih žit. Mnogi kmetovalci jih pridelujejo le toliko, kolikor je nujno glede na kolobar, pndelek pa namenjajo (žal) izključno za lastno porabo na kmetiji in kot hrano in krmo živini. Lani je bil v akciji odkupa in zamenjave pšenice za koruzo plan slabo realiziran, saj smo odkupili le 20 ton pšenice. Vzrok za to je neustrezna cena pšenice v primerjavi z drugimi kmetijskimi pridelki, zlasti pa še v primerjavi s ceno močnih krmil. Ekonomika je pogosto premagovala zavest in tako so krušna žita protizakonito šla pogosto za krmo živini. v razvojnem planu za srednjeročno obdobje 1981-1985 je osnovni cilj večja proizvodnja kmetijskih pridelkov oz. hrane, povsod kjer je to možno. Rast kmetijske proizvodnje je treba povečati in ustvarjati tržne viške. Iz kooperacije in odkupa programiramo tržne viške pšenice takole: 1981 128 ton, 1982 146 ton, 1983 164 ton, 1984 182 ton in 1985 200 ton pšenice. Lani je bilo odkupljenih 20 ton, letos željene količine ne bodo dosežene, saj je zasebnih polj le malo posejanih s pšenico. Da bi v prihodnjem letu načrtovani plan lahko dosegli, pospeševalci že sklepajo pogodbe o setvi in žetvi za prihodnjo sezono. Glede na dosedanje število sklenjenih pogodb lahko sklepamo, da bo odkuplje- na količina pšenice dvignjena, vendar pa je odločilen dejavnik in stalni spremljevalec pridelovanja in odkupa-cena pšenice in ostalih krušnih žit. Bo zmagala ekonomika ali zavest? N. Kotar Kombajn nadomešča številne roke... Žetev rži s koso in s srpom Panični klasi se šibijo pod težo klenega zrnja Foto: J. Bračič 2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO 31-julij 1980- TEDNII S SEJE ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SO PTUJ Ocena razvoja v tem srednjeročnem obdobju Delegati zbora združenega dela ptujske občinske skupščine, ki so se sestali v ponedeljek, 28. julija, so v osrednji točki obravnavali analizo uresničevanja družbenega plana občine Ptuj za to srednjeročno obdobje. Oddelek za finance in planiranje pri SO Ptuj je v sodelovanju z ostalimi strokovnimi službami v občini pripravil temeljito analizo, kljub neusklajenemu sistemu informiranja. Razpoložljivi podatki namreč ne dajejo dovolj stvarne podlage za celovito oceno družbenoekonomskih gibanj. Uresničevanje sprejetih ciljev dogovorjenih z družbenim planom je potekalo v občini pod splošnimi pogoji, značilnimi za celotni družbenoekonomski razvoj. Za to obdobje so zlasti značilna prizadevanja za odpravljanje nakopičenih neskladnosti v razvoju materialnih in družbenih dejavnosti iz preteklih let, nihanje gospodarskih tokov, inflacijski pritiski na domačem tržišču in udi nestabilna situacija v svetovnem gospodarstvu. Vsi ti dejavniki so, kljub doseženim pomembnim rezultatom, zavirali skladnejši in kvalitetnejši družbenoekonomski razvoj kot je bilo predvideno z družbenim planom. Delegati so pozorno spremljali uvodno poročilo, ki ga je pripravil predsednik izvršnega sveta Martin Berden, ko je govoril o uresničevanju nalog v tem letu. Ustalitveni ukrepi so dali svoj pečat gospodarjenju v občini. Na podlagi podatkov za prvo četrtletje tega leta je moč ugotoviti, da se je konjunktura v gospodarstvu v občini v prvih mesecih nadaljevala, vendar se zadnja dva meseca postopoma umirja. Zaradi težav z uvoženim in domačim reprodukcijskim materialom, problemov z likvidnostjo, zaradi neskladij v zvezi s politiko cen, se je obseg industrijske proizvodnje v petih mesecih povečal za 6,8 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani. V zadnjih dveh mesecih pa je obseg industrijske proizvodnje stagniral oziroma celo nazadoval. Ob upoštevanju navedenih dejstev je pričakovati v drugem polletju počasnejšo rast industrijske proizvodnje, tako da bi se v tem letu v primerjavi z lanskim povečala za 6 odstotkov. Pri takšni rasti proizvodnje in pri nadaljevanju dosedanjih gibanj, bi se družbeni proračun v tem letu po ocenah povečal realno za okoli 4,7 odstotkov, po tekočih cenah pa za 32 odstotkov. Upadanje gospodarske rasti bo zaostrilo tudi vprašanje zaposlovanja novih delavcev, zlasti v drugem polletju. Delegati so ob tem opozorili na izobraževanje, ki ni prilagojeno potrebam združenega dela, zato je potrebno le-to uskladiti z uvedbo usmerjenega izobraževanja. Martin Berden je opozoril še na stanje na področju investicij, na gibanja na področju razporejanja dohodka, ki so v globalu v skladu z dogovorjeno politiko, na uresničevanje programov samoupravnih interesnih skupnosti in še posebej na uresničevanje zastavljenih ustalitvenih ukrepov, s poudarkom na uveljavitvi ukrepov zveznega izvršnega sveta. Omenil je tudi prvo oceno razvojnih možnosti v prihodnjem letu ter opozoril delegate, da bo izvršni svet podal temeljito in aktualizirano oceno na septembrski seji zbora. Član izvršnega sveta Janko Bezjak je govoril o pripombah izvršnega sveta na osnutek dogovora- družbenega plana SR Slovenije v obdobju 1981 — 1985 ter o pripombi SOZD Unial na besedilo dogovora. Delegati so sprejeli poročilo oziroma analizo in podprli pripombe izvršnega sveta na osnutek dogovora skupaj s pripombo sozda Unial. Zatem so obravnavali predlog izvajanja ustalitvenih ukrepov v OZD občine in se strinjali z mnenjem izvršnega sveta, da bi kršilce dogovora o razporejanju dohodka obravnavali v jesenskem času, ko bodo znani polletni rezultati, ki bodo najbrž dali drugačno sliko kršiteljev. Ob tem je predsednik OS ZSS Ptuj Janko Mlakar omenil politične aktivnosti, ki tečejo v občini po skupni seji OK ZKS in OS ZSS Ptuj ter poudaril, da so obravnave polletnih rezultatov gospodarjenja v vseh okoljih izredno kvalitetne. V nadaljevanju seje so delegati brez pripomb sprejeli predloge odlokov in po hitrem postopku še osnutek odloka o dopolnitvi odloka o davkih občanov. Sprejeti so bili tudi začasni ukrepi družbenega varstva v TOZD Služba splošne medicine Ptuj, predlog periodičnega delovnega načrta zborov občinske skupščine, delegati pa so opravili tudi volitve in imenovanja. N. D. FRANCE POPIT S SODELAVCI NA MDA SG '80 ZADOVOLJNI Z DOSEŽENIMI USPEHI V sredo 23. julija popoldne je predsednik slovenskih komuni- stov France Popit skupaj z Lju- bom Jasničem, izvršnim sekreta- rjem predsedstva CK ZKS in Borisom Bavdkom, predsedni- kom republiške konference ZSMS, obiskal brigadirje tretje izmene republiške mladinske de- lovne akcije Slovenske gorice '80. Takoj po sprejemu v brigadir- skem domu v Dornavi sije France Popit ogledal delovišče brigadi- rjev tretje izmene, na trasi pri- marnega vodovodnega cevovoda v smeri Pacinje — Desternik, v Zgornjem Velovlaku.Brigadirji iz Gornje Radgone, Slovenskih Konjic in Ljubljane — Vič Ru- dnik so se takrat kosali s 3600 m jarka. Kljub vročini je delo pote- kalo normalno, dokaz za to je tudi okoli 33 odstotni presežek norme v prvi dekadi. Po ogledu trase je v brigadir- skem domu v Dornavi stekel de- lovni pogovor, ki so se ga razen gostov in brigadirjev udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij ptujske občine, pred- sednik skupščine letošnje akcije in predstavniki gostujoče krajevne skupnosti. Edi Korat, komandant MDA Slovenske gorice '80 je goste uvodoma seznanil z uspehi bri- gadirjev, ki so tako na delovišču, kot na področju interesnih deja- vnosti več kot zadovoljivi. Zado- voljivo je tudi sodelovanje do- mačinov z brigadirji in obratno, saj skoraj ne mine dan, da se ne bi tak ali drugačen način sestali. Diana Bohak, namestnik ko- mandanta za interesne dejavnosti je govorila o izredno razgibani aktivnosti brigadirjev na tem pcxlročju, ter pri tem povdarila,da obiskuje mladinsko politično šolo Edvarda Kardelja pretežna veči- na brigadirjev, ki so z vsebino predavanj zadovoljni. Predsednik skupščine MDA Slovenske gorice '80 Ferdo Vein- gerlje nato seznanil goste o deležu mladinskih delovnih akcij pri iz- gradnji primarnega vodovodnega cevovoda — vodovodne, omeržja na območju ptujske o| čine. ki je zajeto v tem in našle, njem srednjeročnem obdobj Govoril je tudi o deležu mladii skega prostovoljnega dela na p, hodnjih akcijah v ptujski občii Povdaril pa je, da so do sedaj j vseh deloviščih zabeležili izredt tesno sodelovanje dom činov z brigadirji. Prav ta d« pa je po njegovem mnenju tisti, daje mladinskim akcijam iz leta leto nove in širše oblike. O sodelovanju z brigadirji govorit tudi Dimče Stojčevsl sekretar komiteja občinske ko ference ZKS Ptuj, goste pa je p zdravil tudi predstavnik KS D mava. France Popit, Ljubo Jasnič Boris Bavdek so izrazili zad voljstvo nad doseženimi rezulti na področju mladinskega prost voljnega dela v ptujski občini, posebej pa so bi i veseli uspehi brigadiijev, ki so jim ob kom zaželeli še več delovnih uspehi in lepega vremena. Gostje so nato obiskali še bi gadirje na MDA Goričko in K bansko '80, kjer so potekali p govori s podobno vsebino. M. OziTii France Popit, Ljubo Jasnič in Boris Bavdek v pogovoru z brigadiiji in predstavniki SO Ptuj. Delegati so sprejeli predlog o dcrepii dni^enega vastva Na seji, ki je bila v ponedeljek, 28. julija, so delegati zbora zdruzenega dela skumčine obči- ne Ptui sprejeli predlog sklepa o ukrepih družbenega varstva v Zdravstvenem centru Ptuj — Ormož TOZD Služba splošne medicine Ptuj. Začasne ukrepe je predlagal družbeni pravobrani- lec samoupravljanja zaradi tega, ker so nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih in ker so fiuj^e o^odovani družbeni intere- si, v obrazložitvi navaja družbe- ni pravobranilec med drugim naslednje: V tozdu Služba splošne medi- cine so prisotni stalni problemi že od združitve v delovno organi- zacijo Zdravstveni center. Refe- rendum o združitvi je uspel šele tretjič, skupni samoupravni splošni akti, ki so bili predlagani, pa sploh niso bili sprejeti. Vzroki za neuspele referendume o zdru- žitvi so predvsem v slabem vrednotenju dela, v slabih med- sebojnih odnosih, pomanjklji- vem informiranju, v nepogloolje- nem delu delegatov, v premajhni aktivnosti družbenopolitičnih or- ganizacij in samoupravnih orga- nov, v nerazčiščenih odnosih med temeljno organizacijo in delovno sTcupnostjo skupnih služb itd. Tozd poslujte z izgubo. Po zaključnem računu leta 1979 je bilo ugotovljeno, da so bili plani- rani osebni dohodki preseženi za več kot 2.000.000 din — vzrok je delo v podaljšanem času in višek zaposlenih medicinskih sester. Tudi v prvem tromesečju tega leta beležijo v tozdu primanjkljaj v znesku 1.295.000 din. Po podat- kih občinske zdravstvene skup- nosti v temeljni organizaciji nera- cionalno trosijo sredstva. Medi- cinskih sester je zaposlenih več kot dovoljujejo normativi, nad- urnega in dopolnilnega dela je še vedno veliko. Kljub opozorilom v tozdu niso ustrezno organizirali dela, tudi kadrovskih težav niso uspeli rešiti. Samoupravni organi in vod- stvo tozda niso resno pristopili k reševanju problemov, se vedno je čutiti nezainteresiranost nekate- rih delegatov v delavskem svetu, delavci se ne udeležujejo sestan- kov po samoupravnih delovnih skupinah. V vseh akcijah se kaže neenotnost kolektiva in delova- nja skupin, ki negativno vplivajo na delavce. Tudi družbenopoli- tične organizacije v tozdu ne delajo enotno in so sploh prema- lo aktivne. Interesantno je, da je na probleme opozarjala mladin- ska osnovna organizacija, vendar je niso upoštevali. Ptujska podružnica SDK je ugotovila, daje temeljna organi- zacija v letu 1979 in v tem letu pri svojem poslovanju kršila zakon in samoupravne splošne akte. Za storitev — opravljene v nočnem času — je neupravičeno zaračunavala k faktorjem iz no- menklature še 50-odstotni doda- tek. Po podatkih občinske zdravstvene skupnosti je patro- nažna služba z napačnim eviden- tiranjem zdravstvenih storitev samo v septembru 1979 neupra- vičeno zaračunala 78.706,60 din, poleg tega pa je nepravilno obračunavala kilometrino — ta- ko je bilo skupno zaračunano občinski zdravstveni skupnosti kar za 2.065.643 dinarjev preveč stroškov. Občinska zdravstvena skup- nost je temeljno organizacijo ze septembra lani opozorila na vse nepravilnosti, vendar so v tozdu še v prvem tromesečju letos nepravilno obračunavah storitve. Dejstvo je, da o vsemh nepra- vilnostih — navedene niso edirie — delavci v temeljni organizaciji Služba splošne medicine niso bili resnično obveščeni niti ob spreje- manju zaključnega računa. Sa- moupravna delavska kontrola v tozdu ni ukrepala, prav tako nobeden od odgovornih delavcev še ni bil klican na odgovornost zaradi kršitve delovnih obvezno- sti, delavski svet prav tako ni ugotavljal odgovornosti v okviru svojih pristojnosti. Delegacija tozda je na pone- deljkovi seji zDora združene) dela predlagala, da ne bi izglas vali uvedbe začasnih ukrep< družbenega varstva, ker so prvem polletju v tozdu poslov; brez izgube, razmere so se no malizirale in tako dalje. Vend so delegati po kr^ši razpravi po dodatni obrazložitvi družb nega pravobranilca samoupr vljanja z večino glasov sprej( predlagane ukrepe in v začas organ družbenega varstva im novali Milana Jagra za predse nika, za člane pa Frančišl Korenjak, Anteja Mileta in Dr fico Verbega. Začasni ukre ružbenega varstva so uvede; za dobo enega leta, to je do 3 julija 1981. Začasni organ dolžan pripraviti v 30. dne program uresničitve ukrepov i vsakih 60 dni obveščati izvdi svet in skupščino občine o uresn čevanju programa. N.! V Podgorcih bodo slavili tretji krajevni praznik v krajevni skupnosti Podgorci bodo 2. in 3. avgusta slavili kraje ni praznik, tokrat ze tretjič. V soboto, 2. avgusta imajo v progran sprejem gostov iz Srbije in začetek športnih iger, Ider bodo sodelova elcipe osnovnih organizacij ZSMS iz ormoške občine, pripravljajo i tudi otvoritev kulinarične, lovske in likovne razstave. V nedeljo bo svečana seja družbenopolitičnih organizacij. samoupravnih organov krajevne skupnosti Podgorci, sledilo bo obči sko tekmovanje elcip zveze rezervnih vojaških starešin in tekmovati, lovcev v strehanju na glinaste golobe. Sledila bo povorka novej kmetijske mehanizacije s povdarkom na strojni liniji za sladkon peso,prireditve V počastitev krajevnega praznika pa bodo zaključili! gasilsko vajo in zabavno prireditvijo. J S SEJE OBČINSKEGA SVETA ZSS PTUJ V prizadevanjih za razumnejše gospodarjenje Ocena razprav o pogojih gospodarjenja, poveza- na s polletnim obračunom in z oceno izvajanja stabilizacnskih programov za obdobje januar — junij 1980— je bila osrednja točka dnevnega reda redne seje občinskega sveta ZSS Ptuj, ki seje sestal v petek, 25. julija. Uvodoma so ugotovili, da rok za dostavo poročil o oceni razprav o pogojih gospodarjenja, pollet- nem obračunu in izvajanje stabilizacijskih progra- mov — 20. julij ni bil ustrezen. Razprave o pollet- nem gospodarjenju namreč letos potekajo veliko bolj podrobno in resno kot so potekale prdšnja leta. Delavci razpravljajo organizirani v sinaikal- nih skupinah in naprej v samoupravnih sredinah in organih. Poročila o delu so skrbno pripravljena in konkretno argumentirana s finančnimi podatki in kazalci. Bistveno kvalitetna sprememba v razpravah je predvsem v tem, da se delavci pove- zujejo v manjle sindikalne skupine, kjer je možno podrobneje m bolj ustvarjalno razpravljati, kjer lahko pride do besede vsak posameznik. S to obliko so kakovostno pridobili predvsem srednji m večji kolektivi, kjer na masovnih zborih delavcev v prejšnjih oblikati posameznik ni tako prišel do izraza! ... , , . Prav v času med 20. in 30. julijem, ko bi morala biti oddana poročila Podružnici SDK v Ptuju, je v teku največ razprav po delovnih kolektivih in delavci podrobneje obravnavno finančne podatke, kijih izkazujejo polletni obračuni. "Sla seji so sklenili, da bo občinski svet ZSS organiziral posebne razprave s tistimi organizacija^ mi združenega dela, kjer bodo polletni obračuni izkazovali, da so med kršitelji družbenega dogovo- ra in resolucijskih meril o delitvi osebnih dohod- kov. OZD pa bodo obiskale tudi posebne delovne skupine in poskušele ugotoviti dejanske vzroke, ki so pogojevali takšno stanje. Na splošno pa že sedaj ugotavljajo, daje do odstopanj od planskih nalog, resolucijskih določil, družbenih dogovorov m splošno sprejetih usmeritev prišlo zaradi objektiv- nih razlogov, koliko pa je pri tem tudi subiektiv- nih, bodo poskušali' ugotoviti v razgovorih o obiskih v OZD. Na podlagi analiz Službe družbenega knjig' vodstva in sindikata, bodo predlagali izvršnein svetu SO Ptuj in zborom občinske skupščine, o proti kršiteljem podvzame določene ukrepe, tu začasni ukrep družbenega varstva, če se bo ugot vilo, da je to potrebno in upravičeno. Ti uKrn bodo prav gotovo potrebni tam, kjer do kršijj prihaja že dalj časa, kjer zvišuj^ejo osebne dohod* ne glede na realno stanje (izgube, nedoseženi pl^' itd.X Na seji so ocenili, daje bila razprava v organi^ cijah združenega dela, čeprav je dobro uspe' preveč le na plečih sindikata, sodelovale so tu' vodilne in vodstvene strukture, zatajile pa - skupne službe in ostale družbenopolitične orgaH zacije, zlasti OO ZKS in OO ZSMS pa tudi samoi pravni organi. . .l Ob ocenjevanju OZD, zlasti »problematični" so ugotovili, daje povsod prisotna težnja za visji? osebnimi dohodki, predvsem med delavci nizP kvalifikacijskih struktur. Prav zaradi težjih pogojj gospodarjenja, izvajanja stabilizacijskih in var^^ valnih ukrepov delavci zahtevajo pravočasrio sprotno poročanje o gospodarjenju. Ugotavljaj da dosla delavci velikokrat niso bili dovolj sezw njeni z dogajanji in stanjem v lastni delovni orga" zaciji, včasih tudi po krivdi delavca samega, ker ne potrudijo, da oi te informacije poiskali ali poslužili tistega, kar se jim nudi. Ob tem si^ nastaja vprašanje, če je delavec, ki je polno oP' menjen z zasebnim delom tudi zunaj rednes delovnega časa. sploh zainteresiran oz. ali sp'^, najde čas. da bi študiral razna »gradiva«, zapl^j ke, obrazložitve in podobnih dokumentov, ki J, pripravljajo administrativne službe, često tuJi zapletenih in premalo konkretnih stavki^ ter , jeziku, ki ga »ustvarjalci« sami najbrž popoln^ ne razumejo. Zato je treba dosledno vztrajati, da te slabosti odpravijo. ^ TEDNIK -31-julij 1980 DELEGATSKA SPOROCiLA - 3 Prometna varnost v občini Ptuj Izvršni svet skupščine občine Ptuj je na seji, 2. julija 1980 obravnaval oceno stanja prometne varnosti v občini Ptuj za čas od 1. januarja so 31. maja 1980 v primerjavi z letom 1980 in ob tem sprejel vrsto sklepov, s katerimi je seznanil skupščino občine Ptuj, družbeno-politične or- ganizacije, upravne organe, ustrezna društva in sredstva javnega obveščanja. Te sklepe objav- ljamo v celoti: 1. Zvezni zbor Skupščine SFRJ opozarja izvršni svet, da so problemi v prometu neločljivi del celotnega razvoja družbeno ekonomskih in samoupravnih odnosov. Zato je potrebno, da se s problemi varnosti v prometu ukvarjajo razen delavcev v združenem delu vse delegatske in samoupravne strukture, družbenopolitične skupnosti, družbenopolitične organizacije, dru- štvene organizacije, društva in drugi družbeni dejavniki. 2. Organizacije združenega dela in krajevne skupnosti morajo po svojih komitejih za SLO in DS stalno analizirati probleme varnosti v prometu ter sprejeti programe in konkretne načrte za preventivne ukrepe in akcije, da bo varstvo delovnih ljudi in.^ občanov v smislu prometne problematike čim večje. OZD naj z ustreznim nagrajevanjem vzpodbujajo naslednje elemente, ki vplivajo na varnejši promet: strokovno vodenje prevoznih sredstev, delovni pogoji, duševna in telesna ter delovna zmožnost voznikov in kvalitetno kon- troliranje tehnične neoporečnosti prometnih sredstev, dovoljene obremenitve vozil, ustreznih osnih pritiskov in pravilne naloženosti vozil. Temeljne in druge organizacije združenega dela morajo organizirati ustrezno notranjo kon- trolo v smislu varnosti prometa, zlasti pri iz- vajanju predpisov o trajanju delovnega časa, zdravstvenem stanju voznikov in tehnični neoporečnosti vozil. 3. Komiteji za SLO in družbeno samozaščito v krajevnih skupnostih skupaj s komisijami za varnost v cestnem prometu morajo stalno spremljati in analizirati stanje prometne varno- sti v svoji KS. Analiza naj zavzema predvsem vzroke prometnih nezgod, pomanjkljivosti prometne signalizacije in omejitve hitrosti vožnje, stanje tehnične opremljenosti cest. O prometni problematiki v svoji KS moraio redno obveščati občane in izvajati vzgojo o prometni varnosti odraslih in otrok. Krajevnim skupno- stim morajo nuditi pomoč vodje varnostnih okolišev, svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in upravni organ za promet pri oddelku za gospodarstvo in urbanizem skupščine občine Ptuj. Postaja milice Ptuj naj po vodjih varnostnih okolišev redno obvešča in opozarja pristojne organe v krajevnih skupno- stih in TOZD o problematiki prometne varnosti. Sveti skujjščin KS naj izdelajo vsako leto program aktivnosti na področju prometne varnosti, skupščine denarna sredstva za urejenost prometne signalizacije na svojih krajevnih cestah. Ustrezno naj rešujejo tudi probleme avtobusnih postajališč. Krajevne skupnosti, ki še niso imenovale komisij za varnost cestnega prometa, naj te čimprej imenujejo. Komisije naj posvetijo posebno skrb vzgoji voznikov kmetijskih traktorjev in naj vplivajo nanje, da bolje opremijo traktorje s kabinami. 4. koordinacijski odbor za SLO in družbeno samozaščito pri predsedstvu občinske kon- ference SZDL Ptuj naj vzpodbudi krajevne organizacije KK SZDL, da se aktivno vključijo v akcijo za podružbijanje varnostnih zadev v prometu kot integralnem dehi družbene samo- zaščite. Enaka akcija naj poteka tudi prek or- ganizacij sindikata. 5. Sredstva javnega obveščanja naj s posredovanjem pozitivnih izkušenj, seznanja- njem s pojavi neodgovornosti in neidoslednosti in s seznanjanjem najširše javnosti z ukrepi in aktivnostmi na področju varnosti v prrMnetu prispevajo k boljši prometni kulturi občanov. To naj upoštev ajo tudi sredstva za obveščanje v OZD. Sredstva za obveščanje naj usmerjajo javnost tudi z odločbami sodišč v zvezi s prometnimi kaznivimi dejanji, saj so informacije o nesrečah preveč informativne, ker v prvi fazi ni dovolj prikazan vzrok nesreče. 6. Izkoristiti je potrebno vse možnosti za združevanje sredstev OZD in vseh zainteresi- ranih za najnujnejše vzdrževanje cest in prometne signalizacije in za razreševanje prometnih vozlišč. V srednjeročnem planu ob- 6ne Ptuj za obdobje 1981—85 naj lx> predvi- dena ureditev prometa v Ptuju (žekzniški prelaz). OZD, ki vzdržujejo ceste, morajo le-te ustrezno vzdrževati, posebno pozornost pa mo- rajo posvetiti prometni signalizaciji. Pri vzdrže- valnih delih na cestah morajo izvajalci opraviti dela v najkrajšem možnem času, da bodo .^toji čim krajši. Cestni inšpektor mora dosledno nadzirati izvajanje del na cestah z upoštevanjem rokov trajanja del in zapore ce- stišč, kot je to predpisano v odločbi pristojnega upravnega organa. Brez odločbe pristojnega upravnega organa se ne more pričeti z nobenim delom ali zaporo cestSča. 7. Organizacije združenega dela, ki se ukvar- jajo z vzdrževanjem in popravilom motornih vozil, se morajo kadrovsko in tehnično tako usposobiti, da bodo njihove storitve pri remon- tu, servisiranju in tehničnem pregledu motornih vozil ust-. •• o kvalitetne. Enako vdja za občane, ki s sredstvi v osebni lastnini opravljajo navedene storitve. 8. Avto šole so dolžne ustrezno izvajati do- ločbe občinskega odloka o prometu v Ptuju, predvsem v zvezi z začetnim poučevanjem praktične vožnje kandidatov za voznike motornih vozil (poligon) in prepovedjo vožnje poučevanja na določenih cestah in ob določe- nem času. Oddelek za notranje zadeve SO Ptuj in Postaja milice Ptuj morata poostriti spletno nadzorstvo nad izvajanjem poučevanja kandidatov. Vse vzgojno izobraževalne organizacije naj tudi v bodoče posvečajo vso pozornost osve- ščanju mladine v smislu prometne varnosti, opravljanju kolesarskih izpitov in opremljenosti koles ter opravljanju izpitov za vožnjo s kolesi z motorjem. Roditeljske sestanke je treba izko- ristiti tudi za opozarjanje staršev na probleme v zvezi s cestnim prometom in na njihovo odgo- vornost do mladoletnih otrok. 10. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SO Ptuj mora redno spremljati prometno varnostne razmere v občini, opozar- jati nosikre in izvajakre nalog na izvrševanje le- teh, predlagati ukrepe za izboljšanje stanja in o vseh ugotovitvah, ukrepih in predlogih obve- ščati izvršni svet SO Ptuj. 11. Republiškemu sekretariatu za notranje zadeve se naj poda predlog za ukinitev ali spremembo odredbe o omejitvi prometa na magistralnih cestah v SRS v turistični sezoni, saj se s tem povzroča delovnim organizacijam velika gospodarska škoda, menimo pa, da bi prometna milica uspešneje reševala prometne zastoje na terenu z ustavitvijo tranzitnega prometa za krajši čas glede na trenutne prometne razmere (kot imajo to urejeno druge republike). Istočasno predlagamo, da se namesto prepovedi vožnje ,,parni-neparni" uvedejo boni za pogonsko gorivo. 12. Za kvalitetnejše prevoze potnikov z avto- busi bi bilo smotrno, da občinski svet ZSS Ptuj in IS SO Ptuj izpeljeta akcijo za uvedbo premakljivega delovnega časa v vseh delovnih organizacijah v Ptuju. Tako bi se prihodi delavcev na delo v Ptuj omogočili v dvournem razmahu in ne kot sedaj, ko pridejo vsi ob 6. uri poleti in ob 7. uri pozimi. 13. Republiškemu sekretariatu za notranje zadeve se predlaga, da se skupaj z republiškim komitejem za zdravstvo dogovorita glede evidence bolnikov, ki imajo vozniško dovolje- nje, pa so začasno ali stalno nesposobni za vožnjo motornih vozil. Komite za zdravstvo bi naj obvestil vse zdravstvene organizacije, da naj zdravniki, ko ugotgvijo, da pacient boleha s tako boleznijo, ki vpliva na zmanjšanje njego- vih vozniških sposobnosti, da o tem takoj obvesti upravni organ za notranje zadeve ob- čine. 14. Izvršni svet daje pobudo oddelku za gospodarstvo in urbanizem SO Ptuj, da ta opozori KK TOZD Ptujske toplice glede pjarkirišča na parkirnem prostoru pred ptujskimi toplicami. Potrebno je opozoriti delovne organizacije, ki opravljajo s parkirnimi prostori (KK Ptuj, Komunalno podjetje), da morajo te stvari takoj urediti. Trgovinske, gostinske in ostale delovne organizacije je treba opozoriti, da naj njihovi delavci ne zaparkirajo parkirnih prostorov pred trgovinami, temveč naj bodo parkirni prostori namenjeni strankam. Inšpekcijski organ opozoriti na preverjanje izvajanja sprejetih odlokov v zvezi s prometno varnostjo v občini. Uprava za inšpekcije občin Ormož in Ptuj naj izvršnemu svetu SO Ptuj pripravi s tega pcidro- čja temeljito poročilo o stanju cest in cestno prometne signalizacije. Svečano ob dnevu vstaje Dan vstaje in njegovo 39. obletnico so tudi v občini Slovenska Bistri- ca v vseh sredinah proslavili nadvse svečano. V krajevnih skupnostih so pripravili kulturne programe in svečanosti, medtem ko so v posameznih krajih pripravili svečanosti večjega obsega. Med te pravgotovo sodi že tradicionalno tekmovanje gasilskih desetin iz vse Slovenije za pokal Pohorskega bataljona v Oplotnici, ki je bila preteklo nedeljo. Najuspe- šnejši pa so bili domačini, PGD Oplotnica. Mladi traktoristi iz bistriške občine in krajev iz sosednje ptujske ob- čine so se v soboto, 19. julija pomerili v kraju Kočno nad Zg. Polskavo v spretnostih s traktorjem in prikolico. Osrednja proslava letošnjega Dneva vstaje na območju bistriške ob- čine pa je bila v gozdiču Gaj, pred spomenikom žrtvam fašističnega tero- rja NOB. V organizaciji vojaških garnizij Dušan Kveder iz Ptuja in Pohorski bataljon iz Slovenske Bistrice ter krajevne skupnosti Zg. Pol- skava, so na posebni svečanosti dali svojo zaobljubo mladi vojaki, ki so se trdno odločili, da bodo, ne samo kot vojaki naše armade, temvrt vsa leta življenja, čuvali pridobitev naše revolucije, svobodo, domovino. Svečanost v Gaju pri Zg. Polskavi bo ostala v srcih mladih vojakov kot tudi vseh, ki so se je udeležili, tako po pomenu kot organizaciji v nepoza- bnem spominu. Se en pomembni dogodek so v okviru praznovanja 22. julija zabele- žili v bistriški občini. Planinski dom in muzej NOB na Osankarici je kon- čno dobil svoj vodovod. Bil je to svečen trenutek in nova delovna zmaga v izgradnji bratstva in prijateljstva med vojaki in okoljem v katerem ti služijo svoj vojaški rok. Viktor Horvat SVET SKUPNOSTI PODRAVSKIH OBCIN PREDNOST AKTUALNIM NALOGAM Delovna skupina za pripravo programa dela sveta skupnosti podravskih občin je pripravila za mandatno obdobje do junija 1981 predlog programa, ki temelji na nalogah, opredeljenih v družbenem dogovoru podravskih občin. Delegati sveta so o njem razpravljali prejšnji petek, ko so se sestali na seji v Slovenski Bistrici. Program dela zajema naloge, ki so po svoji aktualnosti ali po sistemski naravi prednostne. Seveda je še precej takih, ki v programu niso zajete in jih bo treba vključiti, ko bo čas za to. Program je roKovno opredeljen in usklajen z delom medobčinskih družbenopolitičnih organizacij in z delom medobičinske gospodarske zbornice za Podrav- je Poleg obravnave in usklajevanja raznih planskih dokumentov na ravni občin in republike, bodo delegati v tem mandatu ponovno namenih pozornost razvoju kmetijstva, enakomernemu razvoju občin v regiji, gospodarskim gibanjem, izrabi prostora in podobno. Z nič . manjšo pozornostjo kot v preteklem mandatu, bodo spremljali organi- ziranost usmerjenega izobraževanja, potrebe po delavcih, sodelovanje Univerze v Mariboru z združenim delom ter uresničevarye dogovora o organizaciji pospeševalne službe v zasebnem delu kmetijstva. Takoj v pnčetku prihodnjega leta pa bodo obravnavali priprave na konstituira- nje novih občin v Mariboru in položaj posebne družbenopolitične skupnosti ter v zvezi s tem oblike bodočega medobčinskega sodelova- nja na območju podravske regije. N. D. SPOMINI UDELEŽENCA BOJEV V DRVARJU Tri dni in dve noči v ognju in dimu Boška Vamico, sedanjega gos- tinca z Vidma pri Ptuju f)ozna mnogo ljudi, vsi pa gotovo ne vedo, da je bil Boško, kot ga nazivajo prijatelji in znanci, ude- leženec hudih bojev v zgodovin- ski sedmi ofenzivi, imenovani desant na Drvar ali »skok šahov- skega konja«, ki je imela namen ujeti tovariša Tita in uničiti vrhovni štab ter tako zadati partizanski vojski udarec, ki bi lahko bistveno preokrenil tok nadaljnih dogodkov v drugi svetovni vojni. Iz spominov Bo- 5ka Vamice na sam začetek druge svetovne Vojne in dogod- kov med vojno objavljamo na- slednji sestavek: »Kot sin revne kmečke druži- ne iz severne dalmatinske Zago- de, si v letih 1940, 41 in 42 še kot Šolski otrok nisem mogel pred- stavljati, kako se bodo razvijah dogodki med drugo svetovno Vojno. Že pred vojno in v začetku Vojne smo slišali za četnike in »istaše in že kot otroci smo vedeli, da njihovo medsebojno sovrašt- vo ne more pomeniti nič dobre- ga. Leta 1943, meseca februarja, •ne je oče odpeljal v Zagreb, kjer ^ zbirali kandidate za izučitev kakršnegakoli poklica. Namesto da bi nas dali v uk, so nas ustaši Poslali v lager na Ilici št. 20, še danes se tega dobro spomirijam. •ja so poslali tisoče in tisoče ®trok iz raznih predelov naše dežele, mnogo so jih pobili kar v taborišču, nekatere so poslali ^ Jasenovac. Spominjam se. da ^ najbolj kruto ravnali s Srbi in Seveda z vsemi, ki se niso strinjali ^ njihovim početjem. Neke noči so prispeli številni 'ovornjaki in vanje so začeli natovatjati vse te otroke, bili so J9 otroci ciganskega rodu, Hrva- Poljaki. Srbi in številnih dru- gih narodnosti. Manjši skupini, med njimi tudi meni. je uspelo f>obegniti. Nismo vedeli ne kod ne kam in tako smo se razkropili na vse strani, nekatere so ujeli, menije uspelo priti do Virovitice, tam pa sem jim ponovno padel v roke. Poslali so me v Pitomačo. tam pa mi je ponovno uspelo pobegniti in tako sem prišel v partizane. Sprejeli so me v Bilo- gorski odred, pozneje pa so me poslali v Papuk in od tam v Slavonsko-požeški odred. Pozne- je so organizirali poseben dalma- tinski bataljon, ki je imel nalogo osvobajanje jadranskih otokov; in tako sem se tudi sam prosto- voljno javil v ta bataljon. Pozneje smo šli skozi številne bitke ter se prebijali vse od Papuka do Drvarja, kamor smo prišli spo- mladi leta 1944. V Drvar smo prišli pred sedmo ofenzivo in bataljon je bil dodeljen osmemu dalmatinskemu korpusu, pozneje pa so nas dodelili raznim enotam vrhovnega štaba. 25. maja. 1944 se je pričala krvava, zgodovinsko pomembna bitka v Drvaiju. To bitko človek težko opiše, kdor tega ni doživel in videl na lastne oči. ne bo mogel nikoli doumeti strahot, ki so se v tej bitki dogaja- le. Naši položaji so bili kakih 150 metrov oddaljeni od Titove peči- ne v Drvarju. Nemci so bili v ogromni premoči in neusmiljeno so se približevali našim položa- jem in vedeli smo. da dolgo ne bomo vzdržali. Vseh dog^kov se spominjam zelo podrobno in živo in tega strahotnega doživetja ne bom mogel nikoli izbrisati iz spomina. V lej bitki sem bil tudi težje ranjen. Takrat sem bil borec, brez strahu in brez milosti do sovražnika. Tak sem bil. ker .sem videL kaj oni delajo z našimi borci, s civilnim .prebivalstvom. kaj so delali z našiihi bolnišnica- mi in kako so uničevali vse. kar jim je prišlo na pot. Kljub težkim izgubam, kljub izmučenosti, la- koti smo vztrajali na [X)ložajih in trdno smo bili odločeni, da bomo vztrajali vse do konca. Čeprav tovariša Tita takrat še nismo poznali tako podrobno, smo vedeli, da moramo pečino v Drvaiju braniti do zadnje kaplje krvi zalo. ker je v njej naš vrhov- ni poveljnik, nekdo ki vodi našo partijo, naše narode in je velik prijatelj naše mladine. Tiste dni sem imel priložnost videti poleg njega še tovariša Edvarda Karde- lja, Moša Pijado. Vladimira Ba- kariča in druge. V spominu mi je ostal trenu- tek. ko so se sovražni vojaki približali našim položajem na tako razdaljo, da smo jih dosegli z ročnimi bombami in nekateri naši borci so se z njimi že spo- padli prsa ob prsa. Takrat je prišel na položaje Moša Pijade in rekli smo mu, da nimamo več municije in da ne bomo mogli več dolgo vzdržati. Strogo nas je pogledal in rekel: »Niti koraka nazaj! Poglejte Nemce, oni imajo dovolj municije in tam so naša skladišča!« »Takoj smo razumeli, kaj hoče s tem povedati. Od sebe smo dali zadrije sile in prehajali v protinapade in za trenutek smo jih potisnili nazaj. Oboroženi pa so bili z najsodobnejšim orožjem, ki ga mi še sploh nismo poznali in ga nismo znali uporabljati, pa tudi njihova municija ni ustreza- la našemu orožju. Medtem ko smo mi imeli razne vrste orožja, so bili Nemci oboroženi z najno- vejšimi »jurišnimi puškami«. Nji- hovo orožje smo lahko koristili le v primeru, da je bila v njem municija, v poštev pa je prišla tudi municija za mitraljeze, ven- dar smo do nje prišli zelo težko. Resnično v pravem času so nam takrat prišli na pomoč »Ličani in Krajišnjaci« (borci dveh brigad, ki sta bili v bližini Dravrja), če bi prišla njihova pomoč nekaj ur pozneje, nikogar med nami ne bi našli več živega. Tovariša Tita takrat ni bilo več v p^ini. seveda mi za to takrat nismo vedeli in smo pečino branili z vso silo. Nenadoma smo zagledali za našimi hrbti in z vseh strani borce, ki so prihajali na pomoč resnično v zadnjih trenutkih. Prihiteli so z vseh strani, pritekli so več deset kilometrov daleč. Ni bilo mogoče vedeti, kdo pripada kateri četi ali vodu, saj ni bilo ča.sa za organiziran prihod. Z orožjem v roki so naravnost drveli proti sovražniku, preko naših položajev in kmalu smo videli, da se Nemci umikajo. Pntiskali so nanje s tako silo, da so začeli Nemci brezglavo bežati. Ko smo to videli, so nam privrele solze v oči, pa ne od žalosti ali strahu, da bi morali tam umreti, temveč od veselja, da smo uspeli Nemce toliko časa zadrževati. Tovariši so nam prinesli tudi vodo in nekaj hrane ter najnuj- nejše stvari, česar pač smo bili ta! rat najbolj potrebni. S svojimi močmi smo bili dejansko povsem na kraju. Bitka se je namreč pričela 25. maja zjutraj od bomb- nega napada in naenkrat je bil Drvar in njegova okolica v ognju in dimu. Mi, ki smo bili v okolici Drvarja smo gledali, kdaj bo tega konec, toda tega ni in ni hotelo biti. Ena eskadrila je odhajala že je prišla druga. Nam, ki smo bili zunaj mesta sicer niso prizadejali večje škode, to smo doživeli pozneje, ko so prišli padalci. Ti so imeli s seboj minomete in prav s tem orožjem so naredili največ gorja, saj so nas dosegli v vsakem zaklonišču. Bitka je trajala ves dan 25. maja, in vso noč, ves dan in vso noč 26. maja in šele 27, maja je prišlo povelje, da mora- mo Drvar zapustiti. Kolikor nas je še ostalo živih smo nato tri tedne okrevali in si vsaj za silo zacelili rane. Moram povedati, da v tistih časih nismo vedeli kdaj bo konec vojne in nismo si znali predsta- vljati življenja, ki ga živimo danes. Bili smo prepričani, da nas bo naš vrhovni komandant pripeljal do končne zmage, kdaj pa se bo to zgodilo, si nismo znali predstavljati. Ce bi vedeli, da bo do tega prišlo tako hitro in da bomo živeli tako kot danes živimo, sem prepričan, da bi borci dali od sebe še več, da bi se čimprej osvobodili in bi začeli živeti življenje, kot ga živimo danes......!♦ JB Bo$ko Vamica, udeleženec bojev v Drvaiju Kadrovanje vOKZSMS Ormož V mesecu juniju so v občinski konferenci ZSMS v Ormožu zakyučili postopek evidentiranja možnih kandid^atov za predsed- stvo in ostala delovna telesa v občinski konferenci. Predsedstvo je na 27. in 28. redni seji obrav- navalo prispele kadrovslce pred- loge in oblikovalo predlog ka- drovske liste za naslednje man- datno obdobje. Vodilni seji, ki bo v začetku septembra so predlagali, da v predsedstvo OK ZSMS Ormož izvoli: Branka Jovanoviča, Jožeta toraka. Miro Korpar, Jelko alamun, Lidno Verbančič, Stanka Podgorelca, Zdenko Po- točnik, Dragico Mlinarič, Alenko Irgl in Vinka Cimermana. Prav tako pa so predlagali mladince za opravljanje funkcij v področnih konferencah, centrih m koordi- nacijskih odborih pri predsed- stvu občinske konference. Člani predsedstva so predlaga- li, da funkcijo predsednika OK za mandatno dobo enega leta zaupajo Branku Jovanoviču. ki bi JO opravljal neprofesionalno. Svoj predlog so obrazložili: »Branko Jovanovič, dosedanji predsednik OK ZSMS Ormož je s svoHm odnosom do družbeno političnega dela in z uspehi, kijih je dosegd na področju organizi- ranja in koordiniranja dela pred- sedstva OK in njegovih teles, kakor tudi s svojim neposrednim in kreativnim odnosom do dela in nalog v vseh mladinskih strukturah zaslužil, da se v na- slednjem mandatu pojavi kot kandidat za predsednika OK ZSMS.« Jožeta Boraka so predlagali za sekretarja občinske konference, funkcijo bi po sklepu predsed- stva opravlja profesionalno. »Jo- že Borak je svojo kandidaturo za sekretarja OK ZSMS Ormož upravičil z vrsto uspehov pri organiziranju raznih akcij v OK, z angažiranjem na področju informativne dejavnosti, konfe- rence mladih v vzgoji in izobra- ževanju, interesnih dejavno- stih ..« so poudarili v obrazloži- tvi kadrovskega predloga za sekretarja občinske konference. Fi M 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 31. julij 1980- TEDNIK Sprejet odlok o sejmih v občini Ptuj o pobudah v zvezi s tem odlokom so med občani, delovni- mi organizacijami in skupnostmi ter med pristojnimi organi tekle razprave že dolgo. Malo osnut- kov odlokov pa je naletelo na tako živo zainteresirano razpravo v delegacijah kot prav ta (^lok. Zaradi tega je bila na 23. seji zborov v začetku letošnjega leta izredno živahna razprava, dani so bili številni dodatni in spre- minjevalni predlogi. Da bi vse to lahko kar najbolj uskladili in upoštevali v predlogu odloka, je pripravljalec — izvršni svet SO Ptuj po svojih članih organiziral skupni razgovor, ki so se ga udeležili predstavniki: KZ Ptuj, krajevnih skupnosti oz. njihovih delegacij Dušan Kveder in Tone Žnidarič Ptuj, Gorišnica in Hajdina, samoupravna komu- nalna skupnost. Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj, izvršnega odbora skupnosti za pospeševanje kmetijstva in veterinars.ve inšpekcije. Na pod- lagi stališč do pripomb na osnu- tek, je bil potem pripravljen predlog odloka, ki sta ga zbor krajevnih skupnosti in zbor zdru- ženega dela na ločenih sejah v X)nedeljek, 28. julija tudi spreje- a. Glede na različne predloge in pobude delegatov v zvezi z osnutkom odloka, je prav, da bralce na kratko seznanimo, kaj od tega je bilo v predlogu odloka upoštevano in česar ni bilo moč sprejeti. PLEMENA IN PLEMENSKA ŽIVINA Uvodoma velja poudariti, da odlok ne ureja le sejmski red na živinskih sejmih, temveč sejme v občini na sploh, čeprav je bilo največ pripomb in predlogov prav v zvezi s sejmi za živino. Osnutek odloka je govoril le o plemenski živini. Obdravski za- vod za živinorejo in veterinarstvo pa je predlagal, da se v odlok vnese plemeno in plemensko živino, zato je bilo v odloku treba tudi opredeliti oba pojma. Tako pod pojmom PLEME- NA živina opredeljujemo tisto živino, ki je namenjena /.a vzrejo in ki jo uporabljamo, da bi dala ekonomsko korist ne glede na njene pasemske značilnosti, zna- no poreklo ali zapisane podatke o proizvodni zmogljivosti živali, njenih prednikov ali f)Otomcev. PLEMENSKA živina pa je tista, ki po izgledu in proizvodni zmogljivosti pripada določeni pasmi. Poreklo živali je znano, ker se vodijo zapisniki o predni- kih in potomcih. Pri plemenski živini se ugotavlja in zapisuje tudi proizvodnost, meritve, zapi- sovanje in vrednotenje pa je urejeno s predpisi. Živali so trajno označene s številkami (v uhlju) ali z drugimi znaki. Ker morajo plemenske živali izpol- njevati dogovorjena proizvodna merila, so v prometu praviloma dražje kot druga plemena živina. Upoštevan je bil predlog Ob- dravskega zavoda in delegacij KS Gorišnica, Hajdina, Markov- ci, Podlehnik, Stoperce in Trnov- ska vas, da je enkrat mesečno (vsak prvi petek) združen sejem za goveda s konji in kopitarji; sejem za pujske in prašiče tekače do 50 kg pa naj bi bil dvakrat mesečno in to ob sredah, ko ni prepovedi vožnje za motorna vozila. Ti sejmi bodo vsako prvo in tretjo sredo v mesecu. Nekatere delegacije so tudi predlagale, da bi se dovoljena ')rodajna teža za prašiče poveča- a do 90 kg, vendar so prašiči s to težo že klavna živina, ki se prodaja oz. odkupuje na dogon- skih mestih, zato ti predlogi niso bili upoštevani in ostaja v odloku dovoljena teža 50 kg. ZA PRODAJO RABLJENIH PREDMETOV NE BO ŠIRI- TVE Posamezne delegacije iz Ptuja so predlagale, da bi naj razširili prostor za prodajo tradicionalne- ga potrošnjega blaga še na Lac- kovo ulico, prodaja rabljenih predmetov pa bi naj bila dovolje- na tudi na Slovenskem trgu, v Murkovi ulici, Aškerčevi ulici, na Vrazovem in Cvetkovem trgu ter v Jadranski in Cankarjevi ulici. Tega predloga ni bilo mogoče upoštevati. Ob tem se je predla- gatelj skliceval tudi na mnenje javnosti, nekaj teh mnenj je bilo objavljenih tudi v našem Tedni- ku. Gre namreč za to, da bi naj bila za ptujske sejme predvsem značilna ponudba in prodaja obrtniških izdelkov. Zaradi tega ne kaže razširjati prodaje rablje- nih stvari, saj daje ta prodaja neugoden pečat mestu in prebi- valcem, zato naj bo le obrobnega pomena. Prav tako ne kaže prodaje rabljenih predmetov raz- širjati na ozke ulice, kot je Aškerčeva, Jadranska ipd., ker to ovira promet in nadzor nad javno varnostjo. Na pripombe k 22. členu, ki določa kdo vse sme prodajati svoje blago na sejmih, je tolma- čenje, da so pod OZD mišljene tudi trgovine oz. trgovske organi- zacije, vsak občan, ki prodaja svoje izdelke pa mora imeti ustrezno dovoljenje. Pridobiti si dovoljenje za izdelovanje izdel- kov domače obrti bodisi kot redno dejavnost ali kot stranski poklic, ni nobena težava. Občan, ki npr. želi izdelovati košare, leseno kmečko orodje, posodo in podobno, to priglasi upravnemu organu in dobil bo ustrezno potrdilo. S tem potrdilom dobi status obrtnika in lahko prodaja svoje izdelke. Izjem pri tem ne bo, ker bi po mnenju inšpekcij- skih služb to spodbujalo šušmar- stvo. PREDLOGI, KI NISO BILI UPOŠTEVANI Pripombe delegacij KS Goriš- nica, Hajdina in Polenšak niso bile upoštevane, ki so bile v tem, da bi naj ne omejili prihoda živali na sejmišč do 9. ure, da bi naj bil dovoljen dogon tudi ostale živine in ne le konjev in podobno. Če bi dovoljevali prigon živali tudi po 9. uri, bi s tem porušili sejemski red. Prometna ureditev v mestu in prometne razmere tudi ne dopuščajo dogona živine, saj bi bil tako promet oviran in bi lahko prihajalo do večjih pro- metnih zastojev. Poleg tega bi živina ceste onesnažila in bi s tem spravljali v nevarnost druge ude- ležence v prometu. Zato odlok določa, da je govedo, pujske in drobnico dovo^eno pripeljati na sejmišče le na prevoznih sred- stvih, tudi na vozovih s konjsko vprego. Delegacija KS Tone Žnidarič je predlagala, da bi naj bil pristop na sejmišče tudi iz Ormo- ške ceste, ne pa iz Rajšpove kot predvideva ureditveni načrt sej- mišča. Tudi tega predloga ni bilo moč upoštevati glede na sedanjo prometno ureditev Ormoške ce> ste, ker bi dostop s te ceste na sejmišče zahteval ureditev nove- ga priključka, zaradi česar bi bilo treba raz-širiti cesto v dolžini do 80 m in urediti vozni pas za zavijanje v levo, avtobusno po- stajališče pa prestaviti. Izvršni svet SO Ptuj je bi/ mnenja, to so potrdili tudi dele- gati na sejah zborov, da je. potrebno dati poseben poudarek j in skrb izvedbi tehničnega dela ureditvenega načrta sejmišča. Na ta način bi tudi zagotovili nor- malno odvijanje prometa v tem delu mesta in da se bodo sejmi lahko izvajali v skladu s sejem- skim redom, ki ga določa odlok. FF Na taka mesta prodaja rabljenih predmetov ne spada Foto: I. Ciani To je pa tekač do 50 kg ... Foto: M. Ozmec Za ptujske sejme naj bi bila značilna predvsem prodaja obrtni- ških izdelkov Foto: Alfred Bradač POGOVOR z LOJZETOM CAJNKOM, REFERENTOM ZA INFORM IRAN JE PRI PO PTUJ Uspehi ptujskih planincev niso slučajni Prav gotovo imajo v poletnih mesecih planinci največ dela, še posebej, če je vreme lepo, kot je v zadnjem času. Ptujsko planinsko društvo sodi med najaktivnejše in tudi najmasovnejše društvo v na5i republiki, zato smo želeli zvedeti kaj več o njihovih seda- njih akcijah. K razgovoru smo povabili Lojzeta Cajnka, ki je v ptujskem planinskem društvu zadolžen za informiranje. Uvo- doma je dejal: »V planinskem društvu Ptuj načrtujemo aktivnosti dolgoroč- no, zato se ne moremo zmeraj ozirati po vremenu. Ce je dogo- vorjen in organiziran kakšen pohod, krenemo na ix)t tudi v dežju. Vsekakor pa so junij, julij in avgust meseci, ko največ zahajamo v gorski svet. Pred- vsem pa v visokogorski, skalnati svet. Naj povem, da smo pred kratkim končali s planinsko šolo in ob zaključku izvedli tudi praktično planinsko turo v dveh delih, kajti to šolo je končalo prek 90 slušateljev. Tako so se v dveh delih podali na Peco. To sta bili klasični turi, kjer so vsi udeleženci pokazali svoje znanje in se seznanili z bivanjem prek noči v gorskem svetu. Dodati moram, da so ti slušatelji izključ- no osnovnošolci z nekaj mladimi iz srednjih šol. Drugače pa v našem planin- skem društvu precej hodimo v gore. V juniju smo na primer zaključili planinska »ligaška« tekmovanja v orientacijskih po- hodih. Lahko rečem, da smo bili Ptujčani z našo mladino nepre- magljivi, saj smo bili tako na področnih, kot na republiškem tekmovanju absolutni prvaki; tako v pionirski, kot v mladinski konkurenci.« Je ta uspeh slučajen, ali je to plod načrtnega dela z mladino? »Vsekakor je to plod dolgolet- nega načrtnega dela z mladimi planinci. Že leta 1972, ko smo prvič tekmovali na Kozjaku smo bili uspešni in od takrat naprej nenehno skrbimo za naš podmla- dek med orientacisti. Ta tekmo- vanja so namreč zelo zahtevna. Razen orientacije in prve pomoči je treba poznati tudi računski del, brez katerih ne gre zapisova- nje na zemljevidu. Vse skupaj pa je seveda časovno omejeno, tako, da je treba pokazati precejšnjo mero iznajdljivosti, ki pogojuje hitrosti. Seveda smo že tudi člani uspeli priti do državnega tekmovanja. Letos ne bo državnega tekmova- nja, zato pa se bomo čim bolje |X)trudili, ko bo prihodnje.« Kaj pa ostale redne akcije, koliko ste jih imeli? »Med ostalimi aktivnostmi naj omenim le številne ture, ki smo jih uspešno opravili. Veliko jih je bilo, a žal nimamo sprotnega pregleda koliko planincev odha- ja v gorski svet — vsaj vseh ne. Vedeti moramo, da imamo kar 14 planin.skih skupin v raznih šolah, razen tega pa še 5 skupin po delovnih organizacijah, vse to poleg rednega matičnega planin- skega društva Ptuj. Zanimiv je podatek, da včasih opravimo dnevno tudi po 5 ali več aktivno- sti in da je zajetih včasih blizu 200 planincev, mladih in starih. Predvsem ob vikendih, se pravi ob sobotah in nedeljah je običajna stvar v našem društvu, da se podamo v gore. Seveda bomo ob koncu leta zbrali vse podatke o pohodih in takrat bo številka gotovo presenetljiva. V planine pa ne gre brez predhodnih priprav, kako prav- zaprav zmorejo vaši člani tolikš- ne napore? »Vodnikom in vsem nam je najlepše takrat, če je manjše število udeležencev. Takrat lah- ko vodniki brez posebnih težav obvladamo vse odgovorne nalo- ge za izvedbo pohoda. Seveda pa je zmeraj več tudi tako zvanih samohodcev v gorski svet. kar pri nas sicer ni zaželje- no. Dobro vemo, da nesreča nikoli ne počiva, zato so taki samovoljni pohodi manjših sku- pin lahko tudi večkrat bolj nevar- ni, kot koristni. Predvsem nas skrbi za starejše ljubitelje planin, ki se morda najraje podajajo na takšne »avanture« bi rekel. Rad bi jih opozoril, da je to preveč rizično, predvsem pa če nimajo dovolj izkušenj, ki bi jih brez težav lahko pridobili v naši planinski šoli.« Kdaj pa lahko na primer občani pridejo v stik s planinci, kje imate pravzaprav društvene prostore in kdaj so uradne ure? »Uradne ure so v ponedeljek, sredo in petek, sicer pa so tako rekoč vsaki dan. med 16. in 18. uro. Na.ši društveni prostori so nasproti nove f>ošte. v nepKJsred- ni bližini Turist biroja. Število članov našega planin- skega društva se nenehno giblje, po navadi zvemo za natančno število ob vplačilu članarine ^ tekoče leto. Vsekakor pa nas je trenutno prek 1200.« In kaj pript)ročate tistim posa- meznikom ali skupinam, ki se kljub vsemu odločajo za samo- stojne poti v gore? »Menim, daje na hitro nemo- goče storiti icaj kvalitetnega, vendar menim, da bi bilo prav. če bi v bodoče v.saj informacije o pohodih iskali v prostorih našega društva, ali v drugih planinskih organizacijah. Vseeno pa želii^ vsem planincem tudi posamez- nim skupinam čim več uspehov v gorah, predvsem p^ lepega vre- mena in sreče « M. OzmeC Mladi orientacisti, ki so se potegovali za najvišje uvrstitve Lojze Cajnko, aktivni plani- nec. naš dopisnik in še kaj. Pridobljene )>trofeje« mladih ptujskih orientacistov. TEDNIK -3ii""ii98o SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 KORAK K ENOTNI RADIODIFUZNI MREŽI Na sedežu Republiške konfe- rence SZDL v Ljubljani je bil v petek, 25. julija svečan podpis samoupravnega sporazuma o programskem, tehničnem in eko- nomskem sodelovanju med Ra- diotelevizijo Ljubljana in lokal- nimi radijskimi postajami (teh je v Sloveniji trenutno 15, med njimi tudi Ormož in Ptuj) ter Radio študent Ljubljana. Pred samim podpisom .so spre- govorili Lenart Šetinc, predstav- nik RK SZDL in tiskovnega sveta predsedstva RK SZDL, ki je bil navzočim predstavljen tudi kot možni kandidat za novega direktoga radijskih programov RTV Ljubljana, nadalje Marjan Javomik, .sedanji direktor radij- skih programov, ki odhaja na novo dolžnost v Dom Ivana Cankarja ter Marjan Lipovšek. predsednik skup.ščine skupnosti delovnih organizacij lokalnih sredstev javnega obveščanja v SRS in direktor centra za infor- miranje v Velenju. Lenart Šetinc je uvodoma poudaril, da je ta samoupravni sporazum eden od elementov v okviru prizadevanj po enotni radiodifuzni mreži v Sloveniji, pomeni pa tudi, da bo v osred- njem radijskem programu več lokalnih informacij, da bo bolj enakomerno zastopano celotno območje Slovenije. Ta sporazum bo omogočal trdnej.še in močneje načrtovano sodelovanje, zato bo temu ustrezno treba tudi prilago- diti program lokalnih radijskih postaj. Razumljivo je, da bodo ob tem nastajale določene teh- nične in kadrovske težave, ki jih bomo uspešno premagovali le z medsebojnim sodelovanjem in razumevanjem. Posebej je Lenart Šetinc opo- zoril na ugotovitev tiskovnega sveta predsedstva RK SZDL, da so sredstva za informiranje raz- meroma slabo zastopana v osnut- kih programov za naslednje sred- njeročno obdobje. Stališče RK SZDL Slovenije je, da sredstva javnega obveščanja* dobijo v teh dokumentih ustrezno mesto, v skladu z razvojem in potrebami samoupravne socialistične druž- be. Zato morajo biti naša priza- devanja usmetjena v to, da osrednja glasila dobijo ustrezno mesto v republiškem programu srednjeročnega plana razvoja, regionalna in lokalna pa v regij- skih m občinskih planih. Ob tem je treba poudariti tudi pomemb- no mesto, ki ga imajo sredstva obveščanja — tako tehnično kot kadrovsko — v sistemu SLO in družbene samozaščite. Marjan Javornik je povedal mnenje osrednje radijske hiše, da smo s tem samoupravnim spora- zumom potrdili del dosedanje prakse s(xlelovanja z lokalnimi radijskimi postajami, obenem pa smo začeli utirati pot nekaterim resnično novim odnosom. Z dobro voljo in medsebojnim razumevanjem bomo postopoma odstranjevali težave in uresniče- vali začrtano programsko zasno- vo v v.sakodnevni praksi. Marjan Lipovšek je v imenu komisije, ki je pripravila osnutek samoupravnega sporazuma spre- govoril o nadaljnjih nalogah, ki bodo v lokalnih radijskih postaj v izrednih in vojnih razmerah in za konkretno opredelitev sodelova- nja med osrednjo radijsko hišo in vsako lokalno radijsko postajo, kar bo treba določiti s posebno logodbo ali sporazumom, če ločemo. da bomo vsebino ures- ničevali v praksi. KAJ DOLOCA SAMOUPRAV- NI SPORAZUM Uv(xioma opredeljuje osnovna razmerja s poudarkom, da so RTV Ljubljana in lokalne radij- ske postaje del enotnega radiodi- fuznega sistema v SRS, ki bo zagotavljal občanom celovito, resnično in sprotno informacijo o dogajanju in družbenem procesu v njihovi samoupravni organiza- ciji, v krajevni skupnosti, v interesnih in družbenopolitičnih skupnostih v ožji in širši domovi- ni ter v svetu in jih tako us|X)sab- Ija za dejansko st>delovanje v družbenih zadevah. Pri tem bo Radio Ljubljana nosilec nacio- nalne funkcije v tem obveščanju, zato temu ustrezno tudi oblikuje svoje programe. Lokalne radijske postaje pa bodo obveščale obča- ne na svojem območju o dogaja- njih in družbenih procesih s tega območja in jim prvenstveno omogočajo, da po radijskem mediju sodelujejo v procesu delegatskega odločanja. Posebej je opredeljena vloga osrednjih in lokalnih radijskih postaj na kultumo-umetniškem in glasbenem področju, obenem pa so lokalnim radijskim posta- jam ptjslavljeni tudi okviri, ki se jih b<) treba držali, čeprav to ne bo vedno lahko. ODDAJE PO ŽEUl POSLU- ŠALCEV USMERJATI V KA- KOVOST Tako je v samoupravnem spo- razumu določeno, da lokalne radijske postaje praviloma ne btxlo imele manj kot 45 % govor- nega programa (pri radiu Ptuj smo v letošnjem polletju imeli kar 48 % govornega programa), ne več kot 8 % ekonomsko-pro- pagandnega programa (v letošn- jem prvem polletju smo imeli le 5 % takega programa), čestitk poslušalcev pa le (xl 8 do največ 15 % od skupnih predvajanih oddaj. (Tu smo se pa v celoti približali meji 15 %). To kaže, da nam pri Radiu Ptuj ta del določil ne bo bistveno posegel v obstoje- čo programsko shemo. Velja posebej opozoriti na določilo, da naj LRP (lokalne radijske postaje) pri oddajah po želji poslušalcev zagotavljajo nujno potrebno usmerjanje v kakovost teh oddaj. Tudi to nalogo že nekaj let uspešno opravljamo, saj smo ena od redkih LRP , ki ima svojega glasbenega urednika, ki redno pripravlja izbor skladb in v glasbenih oddajah poslušalce tudi vzgaja, obenem pa razvija lastno glasbeno ustvarjalnost. PROGRAMSKO SODELOVA- NJE Če hočemo zagotoviti enotnost radiodifuznega sistema, morajo biti programi RTV Ljubljana in LRP usklajeni vsaj v temeljnih okvirih tako v osnovnih družbe- nopolitičnih izhodiščih kot časa oddajanja, tehničnih norm in dopolnilne vloge LRP v oddaja- nju osrednjih programov. Zato ^do v bodoče LRP opravljale za potrebe Radia Ljubljana vlogo dopisnika na svojem območju in bodo svoje delo koordinirali s sedanjimi dopisniki Radia Ljub- ljana. LRP se bodo s svojimi prispevki tudi vključevale v ra- dijski »Studio ob 17 uri« in v druge informativne ali kontaktne žive oddaje. Obseg, zvrsti in načini posredovanja gradiva bo- do določeni vsako leto ob spreje- mu letnih programskih načrtov, z vsako LRP pa bo določen kon- kretno v letnem sporazumu o programskem sodelovanju. Pri tem bo treba upoštevati potrebe ir zahteve programov Radia Ljubljana, količino ude- ležbe lokalnih informacij v os- rednjem programu, razsežnost območja, ki ga pokriva LRP, njene kadrovske usposobljenosti in tehnične zmogljivosti. Prav tako je v samoupravnem sporazumu določen čas oddaja- nja LRP z določilom, da LRP ne smejo prekrivati informativnih oddaj osrednjega prvega progra- ma ob iS. in ob 19. uri, prenosov najpomembnejših družbenih do- godkov v Jugoslaviji in Sloveniji m delegatsko oblikovanih Stu- diov ob 17. uri. Tudi ta dolodila smo pri Radiu Ptuj že doslej upoštevali, v skladu z dogovori in potrebami. TEHNIČNO SODELOVANJE V skladu z načelom enotnosti si.stema zvez J RT na območju SR Slovenije LRP že sedaj oddajajo svoje programe po mreži radij- skih oddajnikov RTV Ljubljana, ki ga tudi uporablja za oddajanje enega od osrednjih radijskih programov v času, ko ne teče lokalni radij.ski program. Zato RTV Ljubljana zagotavlja s svoj- imi tehničnimi sektorji tudi stro- kovno tehnično vzdrževanje stu- dijskih naprav na podlagi tehnič- nih normativov, LRP pa so se zavezale, da prenesejo v upra- vljanje RTV Ljubljana vse obsto- ječe in novozgrajene oddajniške naprave, ne glede na to ali so jih financirale delno ali v celoti. RTV Ljubljana se tudi zavezu- je, da bo pomagala strokovno usposabljati programske in teh- nične delavce LRP. To usposab- ljanje bo potekalo na delu in ob delu v programskih in tehničnih obratih v TOZD RTV Ljubljana, bodisi kot strokovna praksa. sp)ecializacija ali kot pripravni- štvo. EKONOMSKI ODNOSI Doslej je RTV Ljubljana delno pomagala LRP tako, daje izpla- čevala osebni dohodek od 1 do 2 novinarjem pri LRP. Z veljav- nostjo novega samoupravnega sporazuma pa to odpade, zato bodo ti novinarji, tudi pravno uredili status z LRP, dejansko pa so z njimi v celoti že doslej združevali svoje delo in naloge. V nadomestilo za to pa bo RTV Ljubljana plačevala LRP programske prispevke k osred- njim radijskim programom v višini veljavnih honorarjev za zunanje sodelavce. To pomeni, da bodo vzpostavljeni ekonom- ski odnosi, kar bo nekatere LRP precej prizadelo, saj bo treba poleg lokalnega programa skrbe- ti tudi za dopisništvo oz. za" dogovorjeni delež k osrednjemu radijskemu programu. Na področju tehničnega vzdrževanja pri RTV Ljubljana prevzema v svoje breme: stroške obratovanja in vzdrževanja ra- diodifuznih naprav, stroške za izdelavo investicijsko-tehnične dokumentacije, polovico vredno- sti tehnične opreme pri gradnji oddajniških in pretvorniških na- prav, v celoti stroške organizacije in vodenja investicijskih del, tehnološke montaže, konzultaci- je in izbire tehnološke opreme, meritev in tehnične kontrole, postopka nabave in usklajevanja radiodifuznih mrež in podobno. To pomeni, da mora za svoj lastni program zagotavljati po- trebna sredstva LRP sama. Uresničevanje določil tega sa- moupravnega sporazuma bo ne- dvomno zahtevalo tudi večjo skrb ustanoviteljev lokalnih ra- dijskih postaj in večje materialne obveznosti družbenopolitičnih skupnosti. FF Transformator Del naselja Goričak pri Zavrču Kljub težavam bo luč svetlejša Temeljno organizacijo združenega dela Elektro Ptuj smo obiskali z namenom, da izvemo kaj več o njihovi samoupravni organi- ziranosti, mestu in vlogi v elektrogosp^ar- stvu Slovenije, delovnih rezultatih in prihod- njih nalogah. Stanko Toplak, direktor TOZD je pogovor pričel z naslednjim: »Temeljna organizacija za distribucijo električne energije Elektro Ptuj opravlja elektrodistribucijsko dejavnost na območju skoraj celotne občine Ptuj, večjega dela občine Ormož, dela mariborske občine, v kraju Zlatoličje, ter nekaj vasi v SR Hrvatski, Naša osnovna naloga je zagotavljanje dobave električne energije uporabnikom. Pri tej nalogi vzdržujemo naslednje naprave: 4 razdelilne transformatorske postaje, 263 transformatorskih postaj, nekaj čez 2100 kilometrov omrežij različnih napetosti. Nada- lje skrbimo za vzdrževanje merilnih naprav pri 23 tisoč uporabnikih električne energije. Zraven tega pa moramo opravljati vsem tem uporabnikom usluge, ki so povezane z distri- bucijsko dejavnostjo. Gre za priključke pri novih uporabnikih, zamenjavo števcev in opravljanje manjših popravil na električnih instalacijah. V okviru slovenskega elektrogospodarstva smo sedaj .še združeni v DO Distribucija električne energije Slovenije (DES). Na pobudo CK ZKS smo pričeli z reorganizacijo in smo pred registracijo nove delovne organi- zacije za distribucijo Elektro Maribor, v katero bo vključenih devet TOZD.« — Preden preidemo k težavam pri zagota- vljanju sredstev bi kazalo spregovoriti o delovnih rezultatih vaše TOZD v preteklem letu in prvi polovici letošnjega! »Moram povedali, da se ekonomski položaj distribucije v okviru elektrogospodarstva nasploh slabša. Pri tem je seveda prizadeta tudi naša temeljna organizacija, saj bi prete- klo leto zaključili z izgubo v kolikor ne bi s po.sebnim samoupravnim sporazumom v okviru preskrbovalnega območja Elektro Maribor pokrili izpadli dohodek osnovne dejavnosti z dohodkom temeljnih organizacij stranskih dejavnosti. To so temeljne organiz.a- cije Gradnje in montaže Maribor in Ljutomer ler remontne delavnice Radvanje v Mariboru. Celotni prihodek naše temeljne organizaci- je je v preteklem lelu znašal okrog 73 milijo- nov dinarjev. Dvajset odstotkov tega prihod- ka je bilo ustvaijeno s storitvami. 7 odstotkov •z okvira delovne organizacije, 73 odstotkov pa je bilo ustvarjeno z osnovno dejavnostjo, to je s prt)dajo električne energije oziroma z "deležbo na skupnem prihodku elektrogospo- darstva. Porabljena sredstva so bila 43 % Večja kot v letu 1978, dohodek za 21 in čisti d()hodročju preskrbe z električno energijo naredila veliko. Dobro se še .spominjamo omejitev v porabi pred leti. No, elektrogospKv darstvo Slovenije seje pravočasno organiziralo in pričelo s pospešeno izgradnjo proizvodnih naprav. Zato menim, da letos ne bo posebnih motenj v preskrbi, razen v primeru, če bo go- spodarska situacija vplivala na spremembo strukture potrošnje energije nasploh. To je preusmerjanje na ogrevanja z električno energijo v primeru pKimanjkanja drugih ener- getskih virov. Takšnega dviga pa slovenska proizvodnja električne energije ne bi mogla prenesti.« i. kotar foto I. Ciani Brigadna konferenca MDB »Bratstvo - prijateljstvo" v soboto 19. julija so se v Ormožu sestali predstavniki občinskih konferenc oziroma centrov za mladinske delovne akcije iz bratskih mest Slovenske Bistrice. Čakovca, Koprivnice, Varaždina, Maribora in Ormoža, z namenom, da se končno dogovorijo o svojih obveznostih do mladinske delovne brigade »Bratstvo-prijateljstvo,« ki bo letos avgusta odšla v Suho krajino. Dogovorili so se. da bo brigado sestavljalo po pet brigadirjev iz vsake bratske občine, odgovorne naloge v brigadi pa bodo opravljali brigadirji v skladu s sestavo brigade. Da bi se še pred akcijo Suha krajina 80 brigadirji med seboj spoznali, so se odločili, da bo brigada »Bratstvo-prijateljstvo« dva dni sodelovala na MDA »Slovenske gorice«, kjer bi opravili tudi uradno ustanovitev brigade. Organizator MDB »Bratstvo-prijateljstvo« OK ZSMS Ormož, je dolžan opraviti tehnično pripravo brigade in ji omogočiti nemoteno delo na zvezni mladin.ski delovni akciji. Pokrovitelj mladinske delovne brigade »Bratstvo-prijateljstvo« je letos delovna organizacija DROGA TOZD Gosad iz Središča ob Dravi. Besedilo in posnetek: Fi M Člani centra za MDA OK ZSMS Ormož so prisotne seznanili s pogoji življenja in dela na MDA Suha krajina 80. 6 - IZ NASIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI 31. julij 1980- TEDNIK Številna odlikovanja ob dnevu gasilcev Na prireditvi, o kateri smo poročali že v prejšnji številki, bila je to prireditev v počastitev dneva vstaje slovenskega naroda, dneva gasilcev občine Ormož in 85. letnice gasilskega društva v Trgovišču, so podelili številna gasilska odlikovanja. Gasilska zveza Slovenije je podelila gasilsko (Kllikovanje prve stopnje Ivanu Pavliniču in Alojzu Hrguli, odlikovanje druge stopnje so prejePi Rajko Kovič, Ivan Rakuša in Anton Toplak, tnilikovanje tretje stopnje pa Anton Kace starejši. Ivan Kupčičje prejel gasilsko plamenico Rrve stopnje, plamenico druge stopnje pa Stanko tlartman m Maks lorvat, medtem ko je GZS namenila plamenico tretje stopnje Viktoriji Marin, Francu Trstenjaku in Antonu Kacetu mlajšemu. Na prireditvi so podelili tudi številna odlikovanja občinske gasilske zveze Ormož in priznanja 46 gasilcem za dolgoletno delo v gasilskih vrstah. Krajevna konferenca SZDL Velika Nedelja je podelila gasilskemu društvu Trgovišče bronasto odličje OF, gasilci iz TrgoviSča pa so prejeli še priznanja od sosednjih društev in sicer od gasilskega društva Verika Nedelja, in Desenci. jg Na prireditvi v Trgovišču so se zbrali gasilci vseh društev, ki delujejo na območju ormoške občine. V 54 oddelkih 1223 otrok v jaslih in vrtcu v vzgojnovarstvenem zavodu v Ptuju je v prvih letošnjih šestih mesecih delovalo 54 oddelkov v katere je bilo vključenih poprečno 1223 otrok in sicer 214 v jaslih. 16 v varstvenih družinah in 993 v vrtcu. Programa cicibanove šole, ki zajema 80 ur vzgojnega dela pa so bili deležni otroci iz Ptuja, Vitomarc, Podlehnika, Žetal, Zavrča, Destrnika, Vidma pri Ptuju, Trnovske vasi. Grajene. Markove, Juršinc, Cirkulan, Cirkovc, Gorišnice in Majšperka — 534 jih je bilo zajetih. Žal pa v krajevnih skupnostih Leskovec in Dornava tega.SO-umega vzgojnega programa niso mogli realizirati zaradi premajhnega števila vpisanih otrok. V prvi polovici leta je skupnost otroškega varstva namenila tudi sredstva za subvencioniranje cene tistim staršem, ki svojega deleža zaradi premajhnih do- hodkov ali iz kakršnega drugega vzroka niso mogli dali. To pomoč je dobilo osem otrok iz petih socialno ogroženih družin, dve prošnji pa sta bili v tem času zavrnjeni. Do meseca maja imamo tudi podatek za število upravičencev kmečkega otroškega dodatka. V tem času gaje dobilo 656 družin za 1338 otrok. 212 družin pa je dobilo k temu še posebni dodatek in sicer 195 družin z edinim hranilcem za 252 otrok ter 17 družin za 18 težje telesno ali duševno prizadetih otrc^. mš KS ..BORIS ZIHERL" PTUJ Novo stanovanjsko naselje Po slavnostni seji skupščine in vodstev družbenopolitičnih orga- nizacij občine Ptuj. ki bo na sam dan občinskega praznika. 8. avgusta ob 16. uri v avli Centra sr^njega usmerjenega izobraže- vanja. bo okrog 17.30 osrednja ma.sovna prireditev na območju krajevne skupnosti »Boris Zi- herl«. Program bo obsegal otvo- ritev novega stanovanjskega na- selja, nato pa na športnem igrišču pri Ljud.skem vrtu PARTIZAN- SKI VEČER s kresovanjem. Na prireditev se v krajevni skupno- sti. skupno s samoupravno stano- vanjsko skupnostjo občine Ptuj, skrbno pripravljajo. Pri organiza- ciji partizanskega večera pa bodo sodelovali tudi brigadirji MDA Sloven.ske gorice 80 in vojaki iz vojašnice Dušana Kvedra v Ptu- ju- Gre za izjemen uspeh, ki gaje samoupravna stanovanjska skup>- nost občine Ptuj dosegla v tem srednjeročnem planskem obdob- ju na področju usmerjene grad- nje družbenih stanovanj, uspeh, kakršnega ni dosegla menda nobena drtiga, stanovanjska skupnost v Sloveniji. Več o tem bomo napisali v prihodnji števil- ki. Ker je usmerjena gradnja družbenih stanovanj potekala v glavnem na območju krajevne skupnosti »Boris ZiherI«. zato si na kratko f>oglejmo razvoj te krajevne skupnosti. Ob ustanovitvi, v začetku leta 1978 je KS »Boris ZiherI« štela skupno 1.450 prebivalcev. Do danes se je število prebivalstva več kot podvojilo in je danes po številu prebivalstva največja kra- jevna skupnost na območju me- sta Ptuj. To je tudi razumljivo, če vemo, da je od ustanovitve dalje bilo na območju K S zgrajenih nad 500 novih družbenih stano- vanj. V naslednjih mesecih bo dokončan in vseljen še en stano- vanjski blok in s tem bo usmerje- na družbena gradnja stanovanj na območju, ki je nosil uradni naslov »Zazidalni okoliš Rabelč- ja vas—vzhod« tudi končana. Kljub temu pa gradnja na tem območju še ne bo končana. Treba je še zgraditi blagovnico z gostinskim lokalom, zgraditi ga- raže in parkirišča, zgraditi otro- ški vrtec in jasli, komunalno urediti okolje, otroška igrišča, poskrbeti za večjo prometno varnost in urediti še marsikaj, pred no bo novo stanovanjsko naselje urejeno tako kot je po načrtu predvideno in kot si lo stanovalci želijo. .Med občani iz drugih krajev- nih skupnosti, tako z obmo^a Ptuja kot z območja občine, često slišimo očitke, da v lej krajevni skupnosti nimajo problemov, da jim je družba dala vse, kar je za urejeno stanovanjsko okolje po- trebno. drugje pa si morajo vse to sami zgraditi in podobno. Žal je resnica precej drugačna. Prav v tej krajevni skupnosti vladajo glede urejenosti okolja in komu- nalnih naprav največja naspro- tja. Naj jih naštejemo le nekaj. Na območju KS je okrog 130 zasebnih stanovanjskih hiš. sko- raj f)oIovica od teh nima vodovo- da, pri nekaterih pa od vodovod- nih pip često le kaplja. Problem bo rešen, ko bo zgrajen f>oseben vodovodni rezervoar in speljano ločeno vodovodno omrežje. 34 stanovalcev si že skoraj 5 let prizadeva, da bi dobili lelefon, vendar ga še nimajo. Ceste, ki so sijih asfaltirali z lastnim pris{>ev- kom, jim uničujejo težki kamioni in druga gradbena mehanizacija. Volkmeijeva cesta je komunal- no še nurejena. čeprav se ob dnevih, ko je v šolah pouk, po njej sprehodi čez 2 tisoč samo srednješolcev. Stanovalci v Volk- merjevem naselju že več let čakajo na obljubljeno javno razsvetljavo v naselju. Območje celotne krajevne skupnosti je še vedno eno samo gradbišče, zato doslej ni bilo moč urediti prome- ta, prehodov za pe^e in namesti- li prometne signalizacije. Stanovalcem v novih sodobno grajenih in opremljenih stano- vanjskih blokih mnogi zavidajo. Manj bi jim zavidali, če bi občutili probleme s katerimi se srečujejo. Večinoma se vseljujejo mlade družine, precej pa je tudi starejših, pretežno upokojencev. Na območju KS z okrog 3.500 stanovalci ni nili ene trgovine. V prodajalne z živili ob Potrčevi cesti je precej daleč, povrh pa so še močno preobremenjene, treba je čakati, zgodi se. da mleka, kruha in drugih nujnih vsako- dnevnih potrebščin ne dobiš, ireba je iti v stari del Ptuja. Problem bo delno rešen, ko bo MIP zgradila trgovski lokal. Nanj ljudje že čakajo dve leti. toda si^aj šele arheologi konču- jejo izkopavanje. Nekaj nad 150 otrok v starosti od 2 do 6 lel ni zajetih v otroško varstvo, nad 50 mamic čaka. da bi njihove malčke do 2 let spreje- li v jasli. Toda gradnja vrtca z jasli je bila preložena v drugo srednjeročno plansko obdobje. Celotni delež, ki so ga krajani zbrali s samoprispevkom v višini 700.000 din je KS skupnosti otroškega varstva že nakazala, zato upajo, da bo koncem pri- hodnjega lela tudi ta problem rešen. Območje KS je razdeljeno na tri šolske okoliše. Novo prise- ljene družine vpisujejo svoje otroke pač v tisto šolo, kjer je še kaj prostora. Krajani so si enotni, da bo v naslednjem srednjeroč- nem obdobju na tem območju treba zgraditi novo osnovno šolo, zlasti še, ker se bo usmerjena gradnja družbenih stanovanj na- daljevala na območju zazidalne- ga okoliša Rabelčja vas—zahod. Krajevna skupnost še nima svojih prostorov. Seje skupščine in masovni sestanki so v Domu upokojencev, svet skupščine KS, delegacije in razne komisije pa se sestajajo v kletnih prostorih, namenjenih za hišni svet. Rešitev načrtujejo v novogradnji v okvi- ru poslovne zgradbe MIP. Težave so tudi v tem, da prihajajo novi stanovalci v kra- jevno skupnost iz različnih kra- jev, z različnimi navadami. Traja precej časa predno se vživijo v novo okolje, predno se jim vsidra v zavest čut pripadnosti novi krajevni skupnosti. Potrebno je precej dela zavestnih subjektiv- nih sil in samoupravnih organov od hišnih svetov navzgor, da se razvijajo in krepijo medsebojni stiki med ljudmi, da se razvija vzajemnost in solidarnost, tova- rištvo in odgovornost. Na tem področju čaka v kra- jevni skupnosti vse zavestne sile socialističnega samoupravljanja še precej dela. ki ga bo moč opraviti le z izjemno požrtvoval- nostjo in entuziazmom. FF Celotno novo stanovanjsko naselje na območju KS Boris ZiherI je bilo treba pred začetkom gradnje arheološko raziskati, odkopati kvadratni meter za metrom Foto: I. Ciani TUDI BRIGADIRSKO ŽIVLJENJE JE LEPO Med krampom... in lopato... Uspeh gasilcev Gasilci z Vidma pri Ptuju so v nedeljo na svečan način predali namenu novo gasilsko vozilo znamke TAM — kombibus, ki so ga kupili pred kratkim. Tako se bodo lahko odslej uspešneje vključili v protipožarno varnost na območju gasi skega centra Vi- dem, ki zajema šest gasilskih društev, ta pa delujejo na ob- močju 5 krajevnih skupnosti. Gasilci iz omenjenega gasilskega društva so tako kljub težkim po- gojem, v katerih delajo pokazah pripravljeno.st, da z lastnim delom in požrtvovalnostjo razvijajo ga- silsko dejavnost, še vedno pa ni jasno, kdaj bodo lahko pričeli z reševanjem bistvenega, io je pro- storskega problema, saj priprave na gradnjo večnamenskega doma v Vidmu ne dajo konkretnih re- zultatov. Dvom, da bo do te gradnje sploh prišlo postaja torej vse bolj upravičen ...! JB Prvi praznik KS Dolena v krajevni skupnosti Dolena bodo odslej vsako leto 2. avgusta slavili krajevni praznik. Prireditve v počastitev prvega praznika krajevne skupnosti so se pričele že preteklo soboto, ko so priredili srečanje starejših krajanov in predstavitev dramskega dela Lu- cija. Prireditve se bodo nadalje- vale jutri, I. avgusta z otvoritvijo razstave zgodovinskega razvoja krajevne skupnosti in umetniških slik s haloškimi motivi. V soboto bo vaja štaba in enot civilne za- ščite, namenu pa bodo predali tudi novo gasilsko brizgalno. V soboto bo svečan sprejem ustanovne listine prvega kraje- vnega praznika in srečanje borcev ter razvitje prapKjra krajevne or- ganizacije zveze borcev Dolena ter kulturni program. Na sam dan praznika krajevne skupnosti, to je v nedeljo bo ob 8. uri svečana seja skupščine kraje- vne skupnosti in DPO krajevne skupnosti Dolena, kulturni pro- gram. nato pa pripravlja mladina srečanje mladinskih aktivov in športna tekmovanja. JB Za brigadiiji tretje izmene republiške mladinske detovTie akcije Slovenske gorice '80 je že prva dekada na delovišču. kmalu bo za njimi že druga dekada. Dejstvo je, da so sedaj že »preka- ljeni« brigadiiji, tudi tisti, ki so letos prvič na akciji. In kako se počutijo v Dornavi? Kaj jim je všeč in kaj ne? Adam Purg, predsednik skup- ščine tretje izmene MDA SG 80: »Sem v brigadi, ki prihaja iz Slovenskih Konjic, ampak to sploh ni pomembno. Pomembno je, da so vse brigade uspešne — tako na delovišču, kot na področ- ju interesnih dejavnosti. V prvi dekadi so vse brigade presegle normo za okoli 33 odstotkov. Se pomembnejši pa je tisti socializa- cijski faktor, ki ga pridobi skoraj vsak brigadir na akciji. Prijatelj- stvo se je razvilo že prve dni in iz dneva v dan dobiva trdnejše in globlje oblike. Mislim, da s tem uresničujemo tudi širše družbene cilje, ki jih imajo oblike mladin- skega prostovoljnega dela. Pre- pričan sem, da bodo vsi bngadir- ji zadovoljni zapuščali to ^cijo. ker je dobro organizirana in lepo speljana, težko bo le zaradi prijateljstva. Pohvaliti pa moram domačine. Lepo sodelujejo z nami, pa s tem ne mislim na odlične domače malice, ki nam jih pripravljajo, temveč na razumevanje, ki ga obojestransko gojimo. Dovolj je, če brigadir čuti, da ni osamljen, daje vedno nekdo z njim.« Vesna Perišič iz Kosjeriča v SR Srbiji: »Tudi jaz sodelujem v brigadi iz Slovenskih Konjic. Moje me- sto je namreč pobrateno s Slo- venskimi Konjicami in redno izmenjujemo brigadiije med se- boj. V Kosjeričih imamo mladin- sko delovno brigado Olga Grbič, kije poslala semkaj tri brigadiije. med katerimi sem tudi jaz. No, brigada Milenko Kneževič iz Slovenskih Konjic pa je poslala v moje mesto za zamenjavo druge tri brigadirje. Tako izmenjujemo izkušnje in moram reči da so precej različne. Tukaj na akciji Slovenske gorice mi je bilo v začetku precej težko. Težak teren je in voda nam večkrat nagaja, pa sem se že navadila. Le vročina nas včasih daje. Pa zapojemo in delo gre lažje od rok.« Radomir Milojevič iz Mlade- novca: »Moje mesto jc pobrateno z Gornjo Radgono že od leta 1974. Že četrtič zapored sodelujem v njihovi brigadi Janko Jurkovič. Bil sem že na Kozjanskem, na Posočju in Brkinih, no letos pa sem tukaj v Slovenskih goricah. Lepo je tukaj v tem koncu, Slovenije, le vreme nam do sedaj ni bilo preveč naklonjeno. Sedaj pa je ravno obratno, sonce sije kot za nalašč. V brigadi smo eriotni, pomagamo si med seboj, pa tudi poveselimo se. ko je čas za to. Kar se tiče organizacije na akciji smo z njo vsi zadovoljni, čeprav sem na prejšnjih akcijah doživel še kaj boljšega. Dovolj je športnih aktivnosti, dovolj pros- tega časa. ki ga dobro koristimo na različne načine.« Pika Alič iz Ljubljane — Vič Rudnik: »Prijetno je tukaj na Štajer- skem. Naša brigada se zelo dobro razume z ostalima dvema brigadama. Včasih že pride do kakšnih manjših sporov, ki pa jih sproti zgladimo, kajti vsi smo brigadirji. Že lani sem bila na tej akciji a mislim, da ni biJo tako lepo, predvsem pa lani nis6 z brigadiiji tako tesno sodelovali doma6ni. kot je to letos. Pa tudi krožki delujejo bolje kot lani. vsaj mislim tako. Zelo všeč mi je, da imamo letos pevski zbor. Prav lepo je, ko se zberemo in lepo organizirano zapojemo. Naša brigada nosi ime po narodnemu heroju Ljubu Sercer- ju, ki je bil ustreljen v italijanski ofenzivi koncem leta 1941.« Bojan Maselj iz brigade Ljuba Serceija: »Moram povedati, da se tukaj na tej akciji počutim veliko boljše, kot na lanski, ko sem skupaj s kolejgi sodeloval na zvezni MDA v Makedoniji. Tam je bilo ogromno brigadirjev, tukaj pa nas je le nekaj čez sto. Tam smo delah sama manjša dela. planirali smo zemljo, tako, da je bilo že dolgočasno. Zdi se mi. da tukaj opravljamo delo. ki je vredno svojega imena, kajti kopljemo jarke, ki so skoraj dva metra široki in nekaj manj globo- ki. Precej truda je treba, preden je za tabo nekaj metrov. Bolj se čutim vrednega, če delam nekaj takšnega, kot pa če nas pošljejo delat nekaj, kar bi lahko opravil recimo kai^en vrtnar.« Sabina Marko, predsednica komisije za interesne dejavnosti v brigadi Janka Jurkoviča: »Področje našega delovanja v tretji izmeni je bilo ocenjeno kot zadovoljivo, čeprav menim, da so obstajale določene pomanjkljivo- sti, kot na primer pri izdelavi stenčasov. Tudi v biltenih je bilo premalo informacij. Pa vendar, zadovoljni smo z našim delom. Prav je, da obstajajo takšne oblike dejavnosti, kajti ob popol- dnevu imamo včasih časa na pretek. Tako pa ga le koristno izpolnimo. Mislim, da bo tudi ob zaključku naše izmene ocena za podro^e interesnih dejavnosti us|>ešna.« M. Ozmec Radomir Milojevič Pika Alič Boju Maselj Adam Purg Vesna PeriSi« Sabina Marko fEDNIK -31-julij 1980 NASE KMETIJSTVO - 7 pO žitu krmni dosevki pa ne bi njive nekaj časa ostajale prazne sejenio med dve- nia glavnima posevkoma (pšeni- ca, koruza) krmne dosevke. Krmne dosevke sejemo po jpravilu žit. Imajo hitro rast in razvoj; sejemo jih takrat, ko bi [,ila zemlja sicer prazna; dajejo ^lično knno, ko zmanjka zelene Icrnie; povečujejo humus v tleh Qi, izboljšujejo rodovitnost tal; [)Ogatijo zemljo z dušikom. Vse te dobre lastnosti krmnih dosev- l^ov vas bodo gotovo vzpodbudi- le k setvi le-teh. V družbenem sektorju setev l^rninih dosevkov le s težavo izpeljemo pravočasno, kajti za setev krmnih dosevkov je potreb- na dovolj dobra strojna oprem- ljenost, setev ne sme biti preveč kasna, potrebna pa je tudi dovolj (jobra vlažnost. Prav v času poletja pa je največ dela na njivah in na travnikih. V privatnem sektorju je to nekoliko lažje, saj kmetje vsako delo opravijo nekoliko hitreje kot družbeni sektor in tako že dose- žejo optimalni čas setve krmnih dosevkov. Pogoji za pridelovanje so pri nas povsod dobri, tako ni bojazni da kateri koli dosevek ne bi uspeval. Kot pri vsakem delu, je tudi tu važno programiranje. Tako dobi- mo dosevke za krmo ravno takrat, ko jih najbolj rabimo, oz. ko ni druge zelene krme. Krmne dosevke delimo na strniščne krmne dosevke, pre- zimne in naknadne. Strniščne sejemo po žitu in spravljamo isto jesen. Takoj po žetvi opravimo 8- 10 cm globoko oranje in potrosi- mo NPK. Zlasti potrebujejo dušik za hitro rast. Pri nas je v navadi pridelova- nje pitnika (gosto sejane koruze), strniščne repe in ajde. Poznamo pa še druge poljščine: križnice; po vrednosti sledijo: listnati oh- rovt, krmna ogriščica, presajeni krmni ohrovt, presajena kavla, grašica z ovsem. Prezimni krmni dosevki: seje- mo po strniščnem žitu v avgustu. Za krmo jih spravljamo nasled- njo pomlad. So zelo zanesljive rastilne za krmo. Zahteve po zemlji: rž za klajo, mešanica grašica in rž, grašlinka, repica. ogrščica, inkarnatka. Vrstni red za košnjo spomladi: repica, ogr- §čica, ržiga, inkarnatka, grašlin- ka. Pomembna je pravočasna košnja. Pokositi jih je treba do cvetenja. Pa še to: s setvijo moramo začeti, sicer bomo opti- malni čas zamudili. N. Kotar ZBORI ZDRUŽENIH KMETOV OBISKANI VREMENU PRIMERNO Uspešno poslovanje KZ Ptuj Od 25. do 28. julija so bili skli- cani zbori združenih kmetov po zadružnih enotah zaradi obravnave periodičnega obračuna KZ Ptuj v prvem polletju 1980 in sklepanja o začasni delitvi dohodka. Sočasno so na zborih obravnavali ,.Analizo razvojnih motnosti KZ Ptuj v letih 1981 - 1985." Zbori so bili dokaj dobro obiskani, le v Dor- navi in Juršincih sta bila zbora nesklepčna. Predsednik zadružnega sveta Kmetijske zadruge Ptuj, Miran Glušič je zbore takole ocenil: ,,Zaradi težav pri mlačvi in spra- vila drugega odkosa sena je sklepčnost kmečkih zborov v poletnem času težje izvedljiva.Gra- divo, ki smo ga na zborih obravnavali so kmetje sprejeli soglasno in brez večjih pripomb, saj je KZ Ptuj ubrala dobro pot poslovanja, svoje naloge je izvr- ševala zadovoljivo. Celoten doho- dek je realiziran 47 pri tem pa je treba upoštevati, da dohodka iz rastlinske proizvodnje v polletnem obračunu še ne moremo upošte- vati. Dohodek, ki ga zadruga izka- zuje po odbitku materialnih, poslovnih stroškov ter amortizacije je 56 enak odstotek je dosežen pri čistem dohodku. Gospodarjenje v zadrugi sledi planskim predvidevanjem in jih celo presega. Na rezultate pa bist- veno vpliva tudi pomanjkanje nekaterih reprodukcijskih materia- lov in težave pri nabavi tistih materialov, ki so povezani kakor koli z uvozom." Na zborih so razpravljali tudi o izvajanju ustalitvenih ukrepov, ki jih je Zadruga Ptuj sprejela. Večjih prekoračitev ni bilo, največ so prihranili pri reklamah in pro- pagandi ter pri nadomestilih za uporabo lastnih avtomobilov v službene namene. Dobra politika poslovanja KZ Ptuj je vzpodbudna, mogoče je lahko tudi komu vzgled. Zadružni svet prav zaradi tega na svoji 10. seji pri obravnavi in sprejemu periodičnega obračuna zadruge za prvo polletje 1980 ni imel težav. Seja je bila v torek, 29. julija. N. Kotar Ormož je pel in plesal vse do zore Organizatorji tradicionalne prireditve Ormož poje in pleše so z letošnjo prireditvijo, bila je v soboto, lahko več kot zadovoljni. Zadovoljstvo je toliko večje, ker so s prireditvijo bili zadovoljni številni obiskovalci, zbralo se jih je namreč okoli šest tisoč, prišli so od blizu in daleč. V Ormož sta jih privabila lepo vreme in pa bogat ter skrbno pripravljen program pa tudi številne dobrote, ki so jih pripravili organizatorji, to je ormoško društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov. S svojim nastopom sta navdušili folklorna skupina iz Nedelišča in folklorna skupina iz Obreža, pa znana ansambla Pepel in kri ter Prelom, humorist Vinko Šimek je prisilil v smeh še tako resnega obiskovalca, ansambel Veseli planšarji pa je poskrbel, daje Ormož resnično plesal in to vse do zore. Poleg tradicionalne specialitete ormoške noči — vola na žaru je tradicionalna tudi izbira najlepše udeleženke večera, ta naslov je letos osvojila vzgojiteljica Darinka Zlatnik iz Ormoža. JB NEVŠEČNOSTI S POLŽI Krajani z območja Turnišč, Spodnja Hajdina in krajevne skupnosti Ivan Spolenjak se obračajo na upravo za inšpekcije občin Ptuj in Ormož zaradi močnega pojava polžev, ki ogro- žajo vrtnine, poljščine, predvsem pa polž shnar vzbuja kaj čudne občutke. Marija Ljubeč, inšpek- torica za kmetijstvo in ribištvo nam je pojav in možnosti zatira- nja polžev takole pojasnila: »Moram povedati, da se polž ne šteje med gospodarske ško- dljivce ali prenašalce kakršnih- koli bolezni. Zato na področju kmetijske inšpekcije ni nobenih predpisov, pravtako ne na po- dročju sanitarne inšpekcije, na osnovi katerih bi lahko vodili postopek za zatiranje. Kmetijski inšpektorje v juniju poslal nekaj primerkov tega polža v preiskave oziroma dia- gnosticiranje Biotehniški fakulte- ti v Ljubljani, katedri za varstvo rastlin. Prejeli smo pojasnilo, ta ta polž spada v vrsto arion ater. slovenskega imena pa še nima. Verjetno se bo imenoval obpotni slinar, ker rad živi v jarkih ob poteh. V Sloveniji so se ti polži pojavili pred približno 15 leti. najprej v okolici Ljubljane nato pa v drugih krajih. Za te polže je značilno, da se v vlažnih letih pojavljajo množično in lahko povzroče znatne škode. Zatiranje teh polžev je povsem enako kot pri drugih slinarjih, potrebna je le večja vztrajnost. Najprej moramo ob robovih gred ali njiv, kjer se polži zadržujejo, v jarkih in živih mejah, odstraniti, odkositi in pograbiti vse organ- ske snovi pod katerimi se polži skrivajo. Lahko pa jih zatiramo tudi z običajnimi vabami kot so MESOROL, PUŽOPIN, PUŽO- MOR in podobnimi. To pride v poštev predvsem v vrtovih, ven- dar je v večjem obsegu precej drago. Zato priporočamo, da ob robovih, od koder polži prihaja- jo, posujemo mineralno gnojilo SEČNINO, to je UREA, ki polže raztopi v sluz. Lahko pa uporabi- mo tudi živo apno v prahu, ki ima podoben učinek. Slaba stran pa je v tem, da moramo ta sredstva po vsakem dežju ponov- no nasuti. Predlagamo, da k akciji zatira- nja polžev pristopijo krajani v okviru svoje krajevne skupnosti, organizirano, zajeti pa je potreb- no celotno ogroženo območje.« Povzročitelj nevšečnosti (foto J. Bračič) 1. kotar Kmečki praznik v Moškanjcih v soboto, 2. avgusta bo v Moškanjcih spet veselo. Prizadevni člani tamkajšnjega gasilskega društva pripravljajo že 8. kmečki praznik, letos bolj skromno kot običajno. Ob 14. uri se pričela prireditev, ki vsako leto privabi precej obiskovalcev. Tokrat bo 10 žena iz Moškanjc prika- zalo pletenje vencev Ittka, obiskovalcem bodo ponujale — prodajale — liik po nekdanjih običajih in zapele nekaj pesmi. Obiskovalcem so pripravljene opisati tudi stare običaje v zvezi s pridelovanjem in prodajo liika. Organizatorji pripravljajo tudi tekmovanje — pomerili bi se naj jedci liika in s svojo »veščino« razvedrili obiskovalce. Gasilci so po- skrbeli tudi za zabavo ob zvokih domače zabavne glasbe, prireditev pa bo pred gasilsko dvorano v Moškanjcih. N. d. Kljub tehničnemu napredku je kmetovanje v Halozah še vedno težavno O delu in življenju naših kmetov, ki daleč od mestnega Vrveža, hrupa posebno v teh poletnih dnevih delajo od svita do noči na svojih kmetijah, na Zemlji, na kateri pridelujejo člo- vekove dobrine, ki jim pravimo hrana, pišemo mnogo premalo. Pred časom nas je pripeljala ■^Ij slaba cesta skozi vinograde preko Gorce v Dežno, kjer smo ustavili pri domačiji Marije in Mirana Kozela oziroma matere sina, kajti gospodar Martin je pred časom zaradi hude in ne- ozdravljive bolezni umrl in kme- 'Ua, ki meri skupaj z gozdom "ekaj nad 20 hektarjev je ostala "•"ez skrbnega pa tudi napredne- gospodarja. Razumljivo, njive, vinogradi, '■"avniki, gozdovi so zahtevali Pfidnih rok. Treba se je bilo spoprijeti z življenjem brez gos- podarja in delati dalje, čeprav je pri hiši par pridnih rok manj. jim nikoli ne zmanjka, ^^jhuje pa je, ker kot marsikje ^■"ugod po haloških gričih, tudi njih nimajo zdrave pitne . Prav glede gradnje tega vodo- ma, zanj sta tudi sama doprine- sla svoj delež, sta nam povedala precej pikrih na račun tistih v Ptuju, ki bi naj dali končno piko na dokončanje vodovoda v tem kraju Haloz. Med drugim sta dejala, daje res nerazumljivo, da se sedaj, ko so vodovodne cevi v zemlji, ko je zgrajen vodni hram, ko imajo nov transformator, pa tudi nekaj novega električnega omrežja gradnja ne premakne z mrtve točke. »Resda imamo tod okoli slabe ceste. Pa kaj ceste. Za nas je bolj važno, da bi naposled tudi mi Haložani dobili zdravo pitno vodo. Še živina bi je bila vesela, saj žal ponekod v hudih sušnih obdobjih trpi žejo«, sta nam med drugim povedala. Dodala sta še, da ceste sicer lahko nekoliko sami popravijo, vode pa si ne morejo brez črpalk, ki da -še edino manjkajo, napeljati na njihovo kmetijo. Ker smo pač bili sredi Haloz, sredi gričev. f)osejanih z vinsko trto. nas je med drugim zanimalo tudi kako je z grozdjem, vinom, pa sta nam sogovornika poveda- la. »Naš glavni vir dohodka od katerega živimo je resda vino oziroma zadnji čas grozdje, kajti .sedaj lahko kmetijskemu kombi- natu v Ptuju prodamo že kar grozdje. Lansko leto smo ga prodali približno 6000 kg. Za kilogram grozdja smo dobili 12 dinarjev, kar res ni dosti, če vemo. da moramo potem vino iz tega grozdja v ptujskih gostilnah plačevati kar po 90 dinarjev. V prejšnjih letih samo sicer po nekakšnem obračunu vinograd- niki od odkupovalca vina. to je od kombinata prejeli običajno kakšno razliko, zadnji dve leti pa žal nič Zakaj, seveda ne ve- mo ... Ker za grozdje dobijo premalo denarja, žal svojih obnovljenih vinogradov, okrog 3 ha tudi nimajo zavarovanih proti toči. Tako torej nikoli ne vedo, če jim bo vinograd ki je njihov glavni vir dohodka le tega tudi resnično dal. Oba pa imata še tudi veliko želja. Rada bi zgradila nov hlev, ker je stari že močno dotrajal. Resda bi lahko v KZ v Ptuju dobila nekaj kredita, vendar je vprašanje, če ga bo mogoče skupaj z anuitetami tudi redno vračati. Iz vsega kar smo v kratkem času zvedeli, smo se lahko pre- pričali. da je danes kmetovanje kljub napredku — mehanizaciji, ki pa je kmetije na strmih poboč- jih ne morejo tako s pridom uporabljati kot tisti v dolini, dokaj težko, da zahteva poleg pridnih rok še marsikaj drugega, kar je pogoj za napredek. Besedilo in posnetki: Franjo Hovnik Marija in Miran Kozd. MLADI KMETOVALCI IN TRAKTORSKE SPRETNOSTI Nedavno, že tradicionalno srečanje mladih traktoristov v kraju Kočno nad Zg. Polskavo, ni postreglo z rekordno udeležbo tekmovalcev, zato pa je opravičilo to tekmovanje, ki se vse bolj uveljavlja v širšem prostoru kmečkega življenja, na območju občine Slovenska Bistrica. Se posebno pomembno je spoznanje, da mladi znajo prav dobro opravljati s kmetijsko mehanizacijo kar je tudi zagotovilo, tJa kmetijstva ne bodo opustili. Tudi letošnje tekmovanje so ob sodelovanju vodstva OK ZSMS Slovenska Bistrica pripravili člani aktiva mladih kmetovalcev iz Zg. Polskave. Sodniška trojka v sestavi Ivan Rak, Milan Felzer, Bojan Fajs in Jože Martini, ni imela velikega dela, saj so tekmovalci vse naloge izpeljali v ,,stilu" dobrih poznavalcev kmetijske mehanizacije. Letošnje tekmovanje je prineslo v organizacijskem delu posebno, prijetno novost, saj je tekmovanje postavilo na raven srečanja, ki so ga pričeli s povorko, v njej so po lastni zamisli udeležencev, sodelovali domačini. Osrednji točki sprevoda sta bili mladi Keršič s samokolnico slame in za njim že tudi na kmetih skoraj pozabljena kočija s konjsko vprego. Namesto svatov so na njej sedeli mladi kmečki fantje in dekleta s poljedelskim orodjem. Sprevod pa so zaključile sodobne konjske moči, združene v traktorjih domačinov in okoličanov. Letošnje tekmovanje je od tekmovalcev zahtevalo prevsem spretnosti v obračanju s prikolico, nakladanju drv, spretnostne vožnje, menjavanju kolesa, razkladanju drv s prikolice in v vzvratnem garažiranju traktorja s prikolico. Zadnja naloga je voznikom delala tudi največ težav. Skupno je ccKmovalo dvanajst ekip, med njimi pa sta tokrat tekmoval tudi dvojica moških veteranov in žensk. Obojni so dokazali, da jim kljub odhajaja- jočim pomladim, traktorske spretnosti ne odhajajo. Dvojica Ivica'keršič "in Betka Goričan sta vzbudili med številnimi gledalci, ki so se zbrali na Kočnem, veliko zanimanja pa tudi veselja, ki se je nadaljevalo v vasi po razglasitvi rezultatov. Med mladimi traktoristi, ki so se pomerili na petem tradicionalnem srečanju v Kočnem je bil tokrat najuspešnejši mladi zadružnik Slavko Goričan iz kraja Kalše, za njim se je uvrstil domačin Simon Leskovar, na tretje mesto se je uvrstil Vlado Frešer iz Smartnega na Pohorju. Prvi tri- je so prejeli posebne pokale, ostali udeleženci pa priznanja za uspešno sodelovanje. Organizatorji so ob zaključku ugodno ocenili tudi peto srečanje in se dogovorili, da bodo v prihodnje poskušali pritegniti še večjo število tekmovalcev tako z območja občine Slovenska Bistrica kot tudi sosednjih občin. Pri tem računajo na večjo udeležbo mladih traktoristov iz Dravskega polja od koder sta se letos tekmovanja uspešno udeležila le dve ekipi. Posnetek in besedilo: Viktor Horvat Letos prvič sta se v traktorskih spretnostih pomerili tudi ženski Ivica Keršič in Betka Goričan, ki sta se oprijeli tudi moškega dela, menjave kolesa. Na kmetih ni odveč tudi takšno znanje, saj so moški vedno pogo- steje v službah in so ženske prepuščene svojim spretnostim. ŽE PRVE BRESKVE IN JABOLKA Iz Kmetijskega kombinata TOZD Sadjarstvo Osojnik so nam sporočili, da so v tem tednu začeli z obiranjem breskev in so breskve že v prodaji v trgovini in v kiosku v ptujskih toplicah. Obirajo jih dijaki srednje kmetijske šole in študentje agronomije, ki so na letni počitniški praksi, v soboto pa bodo pri delu pomagali tudi delavci TOZD Sadjarstvo Osojnik. Dozorela pa bodo tudi že jabolka ranih sort kot sta Starkova rana in Mantet. N. Kotar Višnje obirali pionirji Pridelek letošnjih višenj je sicer nekoliko manjši od lanskoletnega, so pa zaradi tega plodovi tako lepi kot že dolgo ne. Letos so višenj nabrale spretne otroške roke (600 rok) okrog 50 ton, lani jih je bilo prek 60. Prejšnji ponedeljek, 21. julija so pionirji iz bljižnje in daljne okolice Ptuja, bilo jih je 300, začeli z obiranjem višenj v dveh nasadih v Mestnem vrhu. Nasada sta last KK Ptuj TOZD Sadjarstvo Osojnik. Stara sta sedem ali osem let, nekaj plodov pa je bilo tudi že v lanskoletnem nasadu, ki meri 6 ha. Za odkup višenj je bilo vse poskrbljeno. Slovenija sadje iz Bohove je višnje vsak dan sproti odvažalo. Ne smemo pozabiti, da so višnje zelo iskane, kajti nasadov višenj je v okolici Maribora zelo malo. Pridne in spretne otroške roke so višnje obirale le pet dni. Prvi dan obiranja jim je pri delu nagajal dež, v torek zaradi praznika niso obirali in tudi nedeljo so imeli prosto. V ponedeljek, 28. julija pa so nasad samo še pregledali in z delom zaključili. Za vsako delo velja plačilo. Pionirji bodo za vsak nabran kilogram dobili 3 dinarje. In mogoče je bila cena za vsak nabran kilogram tako vabljiva, da to pot za obiranje višenj ni bilo potrebno iskati drugih obiralcev. N. Kotar s-IZ NAŠIH KRAJEV 31.iunj1980- tednik MLADI ODHAJAJO S KMETIJ v krajevni skupnosti Lovrenc na Dravskem polju so prejšnji teden uspešno proslavili svoj krajevni praznik. To priložnost smo izkori- stili za obisk med mladimi v tej KS. K razgovoru smo povabili tri mladince, ki smo jih v času našega obiska uspeli dobiti. Morda smo imeli srečo, morda pa je le slučaj, da smo našli prav tiste, ki so s svo- jim delom dokazali, da so aktivni mladinci. Tone Pernat, predsednik osnov- ne organizacije ZSMS Lovrenc, je svojo organizacijo takole predsta- vil: ,,Naša osnovna organizacija je sestavljena iz mladih v treh vaseh in sicer od Lovrenca samega, iz Zupečje vasi in iz Pleter. Vseh nas je okoli 180, vendar nas je bolj ali manj aktivnih le okoli SO.Toliko nas je, ki se redno vključujemo v delo in akcije naše osnovne or- ganizacije. Sestajamo se enkrat do dvakrat mesečno. Največkrat pač razpravljamo o minulih in bodočih nalogah mladine. Svojih prostorov mladi tukaj nimamo, sestajamo se v klubu občanov, do katerega ima- mo precej težek dostop, ker je pač last KS. 2e lep čas se trudimo, da bi dobili svoj prostor, pa nam zaradi pomanjkanja denarja to do sedaj še ni uspelo. Drugače pa mislim, da smo mladi kar dobro prisotni v dru- štvih in nasploh v življenju na vasi. Skoraj vsak izmed nas je član kak- šne organizacije, od gasilske do Rdečega križa. Kljub temu v okvi- ru naše osnovne organizacije uspe- šno delujejo sekcije za kulturo, za informiranje in za šport. Prav na športnem področju tesno sodeluje- mo z drugimi vasmi in KS. V okviru kulturne skupine pa je več mladih entuziastov, ki pomagajo pri organizaciji posameznih pro- slav in seveda kulturnih progra- mov. In če zaključim, mislim, da pri Lovrencu mladi delajo, da želi- jo biti čim več prisotni. Kako jim to uspeva pa naj presodijo krajani sami." Kadarkoli govorimo o delu mla- dih na podeželju, vedno znova se srečujemo s problemom odhajanja mladih iz vasi v mesto. Največkrat je vzrok temu študij ali zahajanje v šolo izven kraja bivanja. O tem je Jože Turk, član predsedstva OO ZSMS Lovrenc povedal: ,,Tudi sam sem študent, a mi- slim, da tako študentje kot dijaki dobro sodelujejo v okviru osnovne organizacije — če le morejo. Pora- ja pa se drugi problem. Nekateri stanujemo v internatih po ves te- den in se vračamo domov le čez vi- kend. Prav je, da organiziramo sestanke in druge akcije večina ob petkih. Takrat je udeležba prav gotovo zadovoljiva. Tudi drugače imajo študentje in dijaki svoje obveznosti, od priprav na izpite in šolske naloge, do raz- nih drugih aktivnosti. Kar pa se ti- če zabavnega življenja, ga imamo tukaj mladi pri Lovrencu le, če sa- mi organiziramo kakšno zabavo. Drugače pa se skoraj raje odpravi- mo na plese v okolico. Povsod je dovolj raznih veselic. Sicer pa je naloga nas mladih, da vse začrtane naloge, ki smo si jih jasno opredelili na začetku leta,, dosledno uresničimo. Vsaj trudimo se, da bi bilo tako. Do sedaj smo imeli že nekaj prostovoljnih akcij, ki so zadovoljivo uspele. Upam, da ne bo akcije, ki se je ne bi udeležil katerikoli mladinec, pa naj bo delavec, dijak, kmet ali štu- dent." Fredo Bauman je eden izmed ti- stih mladincev, ki imajo ,,na ra- mah" večji del bremena. Razen te- ga, da je podpredsednik osnovne organizacije ZSMS Lovrenc, je tudi aktiven pri izvrševanju dol- žnosti predsednika krajevne konference SZDL v tej KS. O sodelovanju mladih z družbeno- političnimi organizacijami je pove- dal: ,,Mislim, da so mladi dokaj do- bro zastopani v družbenopolitičnih organizacijah KS Lovrenc, lahko trdim, da je celo zavidljiva raven. Mladi vseh struktur so razen tega pokazali svojo voljo in tudi aktiv- nost. Pohvaliti moram delež mladih v pripravah in izvedbi našega kraje- vnega praznika, ki smo ga slavili prejšnji teden. Vsa glavna organi- zacija vseh prireditev je na rame- nih mladih, seveda ob tesni pomo- či ostalih predstavnikov družbeno- političnih organizacij. Naj povem še, da je pri Lovren- cu že nekaj časa prisoten tudi aktiv mladih zadružnikov. Ta ima sedež pri Lovrencu, drugače pa so vanj zajeti vsi mladi zadružniki iz naše- ga območja. Predstavniki ostalih družbenopolitičnih organizacij smo že imeli pogovore z njihovim vodstvom in jasno smo začrtali naloge, ki jih sedaj že lepo iz- polnjujejo. Glavni namen aktiva mladih zadružnikov pa je seveda pritegniti mlade kmetovalce, da bi ostali doma na kmetijah, kajti odhajanje je več kot občutno. Vsi naši sestanki so usmerjeni akcijsko v to problematiko." M. Ozmec Tone Pernat Jože Tuik Ferdo Bauman ONESNAŽEVANJE DRAVSKEGA BREGA Desni breg Drave v smen Orešje-Krčevina je močno onesnaženo. Tam lahko najdete od starih štedilnikov, kosov pohištva in delov avtomo- bilov skoraj vse, česar prebivalci okoliških naselij več ne potrebujejo. Onesnaževanje gotovo ni problem samo v tem delu, podobne ,,nara- vne spomenike" je mogoče najti ob cestah, v potokih, opuščenih gramo- znkah. . . Dokler se sami ne bomo začeli zavedati, da je okolje last vseh nas in da imamo vsi predvsem dolžnost, da ga ne onesnažujemo in uničujemo ter da ne kaže kulture ljudi sam.o urejena hiša in angleška trava pred njo ter ,,ocvetličene" ograje okoli idilično-romantničnega, predvsem pa MOJEGA doma, tako dolgo se bomo lahko zgražali nad odnosom do na- rave in do ,,konkretnih rezultatov". D. Petrovič Tihožitje v naravi Foto: B. Flejsinger „Divja" odlagališča tudi v Stopercah „Mrtvi" fičko v Travnem potoku, (foto Ciani) Čeprav so Stoperce med najmanj razvitimi krajevnimi skupnostmi v ptujski občini, jih nekatere nujne posledice modernega časa niso obšle. Med njimi je tudi ,,divje" odlagališče odpadkov, ki ga sicer nimamo na sliki, je pa v potoku, ki teče mimo osnovne šole. Lastnik v Travnem potoku ,,parkiranega" fička je našel kaj enosta- vno rešitev za pokop jeklenega konjička. Očitno je po nekajletni vožnji po luknjasti cesti od Majšperka proti Stopercem omagal in sedaj domuje v senci drevesnih krošenj. Morda pa se bo le našel kdo, ki mu bo priskr- bel primernejši dom do dokončnega razpada, čeprav Stop»erčanov Hčko v potoku očitno ne moti. Sicer bi ga že odpeljali kam drugam — na primer na ptujsko Surovino, kjer je organizirano odlagališče, pa še kakšen dinar bi dobili zanj. N. D. Popravila pri šoli na Hardeku Delavci gradbeno industrijske- ga podjetja Gradiš so 16. julija pričeli s popravilom kanalizacije ob osnovni šoli na Hardeku. Dela, za katera je zagotovila sredstva občinska izobraževalna skupnost Ormož bodo po pogod- bi veljala 797.800 din in bodo zaključena predvidoma 15. avgu- sta. S tem bodo odpravljene sitnosti, ki jih je povzročila voda v kletnih prostorih šole na Har- deku. V minulem šolskem letu je voda pritekala v kletni hodnik in ogrožala sanitarno higijenske pogoje v šolski kuhinji v kateri so pripravili dnevno devetdeset ko- sil in stotrideset malic za šolske otroke. Pred koncem šolskega leta so v kuhinji na Hardeku prenehali kuhati, učenci pa so hodili jest v osnovno šolo »Stan- ka Vraza«. Izvršni odbor občinske izobra- ževalne skupnosti Ormož je predlagal sanacijo potem, ko je ugotovil, da vrednosti sanacijskih del ne presega v te namene predvidenih sredstev s finančnim načrtom za leto. 1980 in da sanacija ne posega v prostor, predviden za novogradnjo. Fi M Globoki kanali in kupi peska ob hardeški šoli... 35 LET OBSTOJA Minilo bo 35 let odkar smo ustanovili lovsko dru- žino Sv. Urban, ki smo jo pozneje preimenovali v lovsko družino Destrnik. Lovske družine smo ustanavljali na pobudo takrat- nega referenta za gozdarstvo pri okrajnem ljudskem odboru, ing. Cirila Kafola in takratnega okrajnega lovskega sveta. Pretežna večina članov te lovske dru- žine je bila iz nekdanjih divjih lovcev, ki v času med obema vojnama niso imeli možnosti se udejstvovati v lovstvu. Prvo in drugo leto obstojanja lovskih družin je bilo gospodarjenje zelo klavrno, saj jebilo iz\'ajanje lovov po domače in šele po dveh letih smo začeli urejevati lovske meje, spoznavati lovsko etiko ali lovsko pra- vičnost in spoznavati, da divjad ni last posamez- nikov, temveč je družbena lastnina, torej last lovske družine. Da smo nekatere člane (nekdanje divje lov- ce) o tem prepričali, nas je stalo veliko truda, pred- vsem gre zahvala, da so lovske družine to kar so, učitelju ptujskih lovcev, sedaj že triinosemdestletnem Alfonzu Mazluju in pa seveda našemu glasilu LOVEC, iz katerega smo črpali znanje o lovstvu in še nekaterim, sedaj že pokojnim slovenskim lovcem. Nekaj let smo imeli takozvani ,,deputat", tako je imel član lovske družine pravico do brezplačnega kosa divjadi, nekatere LD več druge manj, no in sča- soma smo tudi to ukinili in sedaj vsak, ki želi imeti kos divjačine, to plača v blagajno lovske družine po dnevni ceni, kar je prav. S planskim izvajanjem lovov, pokončavanjem mesojede divjadi (roparic) smo stalež male divjadi dvignili na zadovoljivo gosto- to. Najvišji stalež te male divjadi (zajec, fazan in jerebica) je bil v letih 1958 do nekako leta 1964, potem pa je začel stalež te divjadi rapidno upadati, jerebica je skoraj izumrla, medtem ko pa se stalež srnjadi močno dviga. Vzrok upadanja male divjadi je pač brezdvomno strojna obdelava kmetijskih povr- šin, agrokemični ukrepi in tudi že ponekod mono- kulture. Lovske družine se z vlaganjem trudijo obdržati sta- lež divjadi, ki gaje predvidelb bonitiranje, morda jim bo to uspelo. Lovska družina Destrnik bo svoj 35—letni jubilej proslavila v nedeljo, 3. avgusta pri svojem lovskem domu v Drstelji, ob cesti IV. reda, Janežovci—Selce, kjer bo dopoldne streljanje na umetne golobe, popol- dne pa vas bo zabaval ansambl Toneta Kmetca. Poskrbljeno bo za lovske specialitete, čevapčiče in cigansko pečenko vse pa boste lahko zalivali in si žejo gasili s pristno domačo kapljico. Pridite in se razvedrite v mirnem gozdičku! Konrad Vela Razstava - čevljarji nekoč in danes Med temi poletnimi dnevi, ko je vsaka prireditev posebej dobrodo- šla in ko na njih tudi obiskovalcev ne manjka, se prizadevni organiza- torji vsak po svoje trudijo, da bi popestrili to poletno ,,sušo". V kulturnem domu v Prvencih bodo na občinski praznik odprli zanimi- vo razstavo ČEVLJARSTVO NE- KOČ IN DANES, ki jo je v lastni režiji in z lastnimi sredstvi pripra- vil domačin Ivan Galun, ki je po poklicu čevljar s svojo čevljarsko delavnico. Pravi, da je v organiza- cijo razstave in pripravo ekspona- tov vložil prek 20 tisoč dinarjev svojega denarja, ker želi, da bi ohranil tudi delček tega, ker je še vedno močno povezano z našo preteklostjo in sedanjostjo. Če- vljar na vasi je prava redkost in sleherni pobudi je potrebno dati vso podporo. ,,Na idejo, da bi tako razstavo pripravili v naši vasi, sem prišel preprosto zato, ker sem sam če- vljar in me razvoj te obrti seveda zanima. Izdelava čevljev nekoč in danes se precej razhkuje, in ta pra- ve starinske čevlje nosijo le še fol- kloristi. Na tej razstavi želimo prikazati kako so bile naše babice in dedki obuti in tudi oblečeni. Obiskovalci pa bodo imeli prilo- žnost videti celotno čevljarsko de- lavnico in pripomočke s katerimi so nekoč čevljarji delali. Imam stroj, ki je star prek 150 let," je pripovedoval Ivan Galun, ki je tu- di sam izdelal večino čevljev, ki jih bomo videli na razstavi, nekaj pa bo tudi starih 50 ali 60 let. ,,Te sem dobil od starih ljudi, ki so jih nosili ali pa hranili v svojih skri- njah," pravi tovariš Galun. Razstavo ČEVLJARSTVO NE- KOČ IN DANES si bomo lahko v Prvencih ogledali do 16. avgusta, za prihodnje leto pa načrtujejo, da bi jo razširili še na ostale domače obrti in da bi k sodelovanju priteg- nili tudi pristojne občinske turisti- čne in etnološke delavce. m š MLADINSKE DELOVNE AKCIJE (POMEMBNO JE SODELOVATI) v okviru prizadevanj ZSMS, da naj bi postajale prostovoljne oblike dela del programa sleherne OO ali aktiva ZSM in tako bi pomenilo koristno obliko združevanja mladih, ki na tak način lahko dajo družbi svoj prispevek in dokažejo, da je tudi danes mladina sposobna združiti svoje specifične intc- - z družbenimi ter premagati mladostniško labilnost in brezciljnost; mladi organizirajo števil- ne delovne akcije, ki nastajajo iz lastnih pobud in nenačrtovano. Tako tudi KS in ZSMS Velika Nedelja organizi- rata lokalno delovno akcijo, ki bo od 15. dp 17. avgusta na območju KS Velika Nedelja. Vsi, ki se počutite mlade, nezamorjene, (še vedno) revolucionarne, ustvarjalne (!); ki se trenutno dolgočasite, pridite na to — ali katero drugo delovno akcijo in dokažite svojo — moč, vnemo, gorečnost, solidarnost, — učinkovitost, in preizkusite teorijo v praksi (ne velja samo za mlade po letih)! D. Petrovič Prodajalna Živila je spet odprta V četrtek, 24. julija, je trgovska delovna organizacija MIP Ptuj ponovno odprla prodajalno Živila ob Potrčevi cesti. Prenova skladiščnih in prodajnega prostora je veljala 8.027.000 din, oprema pa 3,055.000 din — dela so opravili delavci temeljne organizacije združenega dela Drava Ptuj in obrtniki, "lako je sedaj v tej izredno prometni trgovini 400 kv. metrov prodajnega prostora, 500 kv. metrov skladiščnega prostora, bife pa ima okrog 40 kv. metrov. Poskrbeli so tudi za pomožne in sanitarne prostore za zaposlene, že lani pa so uredili asfaltiran parkirni prostor za 60 vozil. Namen obnove prodajalne je bil v posodobitvi prodaje, ki je bila za- radi izrednega prometa v tej trgovini nujno potrebna. Zadovoljni obrazi prvih kupcev — ali bolje rečeno stalnih kupcev — dajejo vedeti, da so z opravljenim delom zadovoljni, nič manj pa niso veseli trgovci, ki bodo sedaj delali v sodobno urejeni prodajalni. N. D. Sodobno urejena prodajalna Živila ob Potrčevi cesti (foto. L. C.) fEDNIK -31-julij 1980 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9 Kopjaši iz Markovec navdušili v Železni Kapli V nedeljo 27. julija je bilo v Železni Kapli v avstrijski Koroški [fadicionalno folklorno srečanje, ki so se ga udeležile folklorne skupine Italije, Jugoslavije in Avstrije. Nastopila je tudi skupina »ANTON . §rRAFELA« iz Markovec. Pionirji iz Markovec ter Železne Kaple so se že pred leti pobratili in jojijo izredno prijateljstvo na področju razvijanja in negovanja slo- J^enskih narodnih plesov. Njihovo ponovno srečanje je bilo izredno prisrčno in ljubko. Odrasla skupina iz Markovec je nastopila s spletom Itajerskih plesov. Posebna znamenitost za številne gledalce so bili [iiarkovški kopjaši, ki so moralli svoj nastop celo ponoviti. Prireditvi je j namreč prisostvovalo izredno veliko turistov iz Nemčije, Nizozemske in ^vedske, ki še seveda kaj tak.riiso videli. Domačini so se predstavili ka. :mi skupinami in to pionirsko, niladinsko in člansko. Pestra je bila tudi slovenska skupina iz italijanske Gorice. Pa tudi druge niso zaostajale, tako daje prireditev zelo dobro uspela in so bili delavci slovenskega prosvetnega društva »ZARJA« izredno zadovoljni. 17. avgusta bo v Markovcih pri Ptuju v okviru Ptujskih kulturnih srečanj velika folklorna revija, na kateri bomo videli tudi plesalce iz 1 Železne Kaple. OP I Kulturno življenje dokaj razgibano j Kulturni razvoj v lenarški občini je tudi v letošnjem letu dokaj odvi- sen od danih možnosti. Iz programa občinske kulturne skupnosti Lenart I je razviden bogat delovni program. Predvsem primanjkuje ljubiteljske kulture in strokovnosti, ki bi omogočila večji in kvalitetnejši razvoj ljubi- teljskega kulturnega ustvarjanja. V zadnjem času je opazno naraščanje gledališke amaterske ustvar- jalnosti, ki je najbolj opazna v nekaterih krajevnih skupnostih, kjer jih skrbijo kulturna društva. Najbolj živahna kulturna dejavnost je v Gradišču v Slovenskih gori- cah, kjer tamkajšnjo kulturno prosvetno društvo vsako leto pripravi vsaj eno dramsko delo. V Gradišču je tudi vsako leto tradicionalno srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov ter literarna kolonija, ki je republiškega značaja. Kulturno življenje je razgibano tudi v Cerkvenjaku, kjer pa se lahko pohvalijo s slikarsko kolonijo najmlajših skratka osnovnošolcev. V občini organizirajo prek občinske kulturne skupnosti vsako leto ■ tudi kolonijo slikarjev samorastnikov Zavrh, za to kolonijo že potekajo ' priprave, na njej pa se udeležujejo in zbirajo slikarji samorastniki iz cele Slovenije, vendar izmenično vsako leto. Tudi na področju amaterskih pevskih zborov se je v zadnjem letu ze- lo razgibalo, v Zgornji Ščavnici imajo kar dva i5evska zbora, moški oktet in ženski pevski zbor, ki jih vodijo sami. Pevski zbor Centrovod, Jurovski oktet, Benediški mešani pevski zbor, so vsi zelo aktivni, vsem pa seveda primanjkuje strokovnega kadra. Pri Lenartu je aktiven tudi pihalni orkester, ki je organiziran prek srednje glasbene šole in še in še bi lahko naštevali v tej občini, vendar pa ob slabih in premalo ustreznih kulturnih prostorih zgubljajo zainteresirani J TOljo do ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti. Kulturni domovi v občini I Lenart so že marsikje dotrajani in so zelo potrebni temeljite obnove. 1 Janez Lorber I Festival mladih, Kobenhaven 1980 Organizatorji festivala skrbijo, da se vsaki dve leti priredi mednarodni festival mladinskih orkestrov, folklornih plesnih skupin in pevskih zborov. Tudi letos je bil ta festival organiziran v glavnem mestu Danske, v Kobenhavnu, v času od 12. do 18. julija. Udeležilo se ga je 25 skupin iz 18 držav vsega sveta. Na tem festivalu je bila zastopana tudi Jugoslavija s folklorno skupino iz Obreža pri Središču ob Dravi. Vsaka skupina je imela na dan do dva nastopa, ki sta bila navadno tam, kjer se zbira v počitniškem času veliko ljudi, zlasti pred mestno hišo, v zabavi- Sžnem parku Tivoli, po trgih v središču mesta, v živalskem vrtu, na po- dročjih, kjer stanujejo upokojenci in v odrejenih šolah. Takšni nastopi so zelo zanimali prebivalce Kobenhavna, ki so bili večinoma na kolektivnih dopustih, pa tudi številne turiste, ki so se tedaj nahajali v tem mestu. Zelo obiskovani so bili nastopi folklornih skupin, saj so se ljudje zanimali predvsem za narodne noše in plese drugih narodov. Ti nastopi so bili tudi dobra reklama za tekmovalni del festivala, ki je bil za folklorne skupine v četrtek 17. julija 1980 na odprtem odru Plaenen v zabaviščnem parku Tivoli. Konkurenca je bila zelo huda, ker so se festi- vala udeležile že skoraj profesionalne skupine z dolgoletnimi izkušnjami in številnimi nastopi po vsem svetu. Skupina iz Obreža pa pred tem še ni 1 sodelovala na nobenem festivalu, ki ima tudi tekmovalni del in tako je pomenilo peto mesto velik uspeh, ki ga nismo pričakovali. Prva tri nagrajena mesta so zasedli Madžari, Spanci in Turki, tri zelo •kvalitetne skupine, od katerih so Madžari že na predzadnjem festivalu '976. leta osvojili prvo nagrado. Četrto mesto je zasedla eksotična skupi- na iz Japonske. Na petem mestu je bila Jugoslavija, ki je požela največ Aplavza s klobučkovim plesom in plesom z metlo, ki sta bila za tamkaj- šnjo publiko nekaj novega. Za našo skpino sta se uvrstili skupini iz Francije, skupina iz Poljske, Indonezije in Portugalske. Močna konkurenca je bila tudi na področju orkestrov, kjer so slavili ^ago Angleži z mladinskim simfoničnim orkestrom, drugi je bil orkester ^ Finske, tretji pa orkester luksemburškega konservatorija. Sodelovali so ^ orkestri: po dva iz Kanade in Danske ter po eden iz Švedske, Belgije, 'Galije in Kenije. Vsakokrat sodeluje tudi Internacionalni simfonični orke- ster ZDA in Danske, ki pa ni udeležen v tekmovalnem delu. Pevski zbori niso bili številno zastopani, saj jih je bilo le pet. Prvi so Angleži iz Walesa, drugi Japonci, sodelovali pa so še Belgijci, Spanci predstavniki Grenlandije. Finale je bil zvečer istega dne, na njem pa so ^stopili prvi trije orkestri, pevski zbori in prve tri folklorne skupine, i "^azdelli so tudi nagrade, zlato rožo za prvo mesto ter drugo in tretjo Ijagrado. Zadnji dan je bil končni finale in hkrati tudi zaključek festivala, ^a njem je nastopila med šestimi skupinami tudi skupina iz Obreža, ki ji bil to deseti nastop na tem festivalu. Na koncu so podelili tudi diplome. Festival je bil pomemben tudi zato, ker so na ta način prišli v stik iz različnih delov sveta. Tako smo spoznali nove prijatelje, s ^^terimi smo navezali stike in izmenjali naslove. Naša skupina je prebi- v isti šolski zgradbi, kot skupine iz Japonske, Francije in ^^ksemburga ter :mo se zaradi tega tudi veliko družili z njimi. Razume da smo uporabili največ pantomime pri sporazumevanju z Japonci, nihče od nas ni znal njihovega jezika, oni pa nobenega evropskega. , Po končanem festivalu smo se zadovoljni vračali domov, vsak na svoj ^onec sveta z upanjem, da se bomo še videli. Tudi mi smo imeli dolgo pot Jugoslavije, kamor smo se vračali po isti poti, skozi NDR in Češkoslo- j^^o, kjer smo v Pragi tudi prespali. Drugi dan smo zahvaljujoč odli- i jjj^l^u in vzdržljivemu šoferju Ludviku Majhenu, vozniku avtobusa I d^j^kega Certusa, srečno prevozili pot skozi Avstrijo in prispeli do i s^^^a^ega kraja pred predvidenim časom, kjer so nas vsi z veseljem i Prejeli. Andrej Černezel I SLOVO OD JOSIPA DOMA JMA I Malo je Ptujčanov, malo ptuj- skih občanov, ki niso poznali Josipa DOMAJNKA, več kot 50 let aktivnega družbenega delavca, borca za severno mejo, neumor- nega esperantista in učitelja mednarodnega jezika v Ptuju, dopisnika v naš Tednik, delavnega povsod, kjer je bilo potrebno. Sedaj ga ni več med nami, poslovili smo se za vedno od njega v sredo, 23. julija na novem ptuj- skem pokopališču. Slovo od zaslu- žnega pokojnika je bilo tako kot si ga je s svojim delom tudi zaslužil, velika udeležba občanov pa je potrdila njegovo priljubljenost. V imenu krajevne skupnosti se je od pokojnika poslovil Rudi Novak, tov. Krajnc seje poslovil v imenu Maistrovih borcev, v imenu DPD Svoboda Ptuj pa je govoril njen predsednik Andrej Fekonja. Predstavnik esperantistov Slo- venije, Tone Logar iz Ljubljane pa je orisal in ocenil neprecenljivo delo Josipa Domajnka na podro- čju mednarodnega jezika, saj je veliko prispeval k temu, da je esperanto dobil širši mednarodni pomen, s svojimi razpravami pa je pokojni Domajnko sodeloval na mnogih kongresih esperanta v različnih deželah sveta. Zastopnik društva esperantistov iz Maribora, Ivan Bratuš je pohvalno pregovoril o veliki pomoči Josipa Domajnka, ki jo je nudil temu društvu, ki je nedavno slavilo 25. obletnico svo- jega obstoja. Bil je tudi dolga leta predsednik in učitelj mladih espe- rantistov pri DPD Svoboda Ptuj. Predsednik sekcije esperantistov pri DPD Svoboda Ptuj, Slavko Sirec je večino svojega poslovilne- ga govora od pok. Josipa Domanjka imel v esperantu. Pevski zbor iz Podlehnika, pod vodstvom Maksa Feguša st. je tudi zapel dve pesmi v esperantskem jeziku, kar je dalo pogrebnim svečanostim še posebno slovesno obeležje. Prav tako je pevski zbor Društva upokojencev Ptuj s svo- jimi v srce segajočimi žalostinkami dal priznanje neutrudnemu družbenemu delavcu, ki je vse svoje življenje posvetil plemeni- temu delu za bratstvo in prijatelj- stvo med narodi vsega sveta, za širitev jezika, ki bi omogočal boljše mednarodno sporazume- vanje. Prav za te ideale se je zavzemal tudi tovariš TITO, ki ga ves svet prišteva med največje može našega stoletja. Josipa Domajnka ni več, ostal pa je spomin nanj, ostalo njegovo delo, ki ga je začel pred več kot 50 leti, ki ga moramo tudi na podro- čju esperanta nadaljevati in razvijati naprej. To je tudi naša skupna obljuba ob slovesu, naša dolžnost do zaslužnega pokojnika, saj bomo s tem izpolnjevali tudi njegovo poslednjo željo. Slava njegovemu spominu! C. Jurkovič ORMOŠKI ŠTUDENTJE BODO DOBRI VOJAKI 21 ormoških študentov je sodelovalo na študentskih vojaških vajah, kjer so spoznavali vojaške veščine in poslušali predavanja s področja idejno-politične vzgoje. Program vojaške vzgoje je potekal v vojašnici Franc Rozman-Stane v Mariboru. Ormoška skupina študentov je bila ena od najbolj pripravljenih in najboljših. D. Petrovič NASTOP V ZAGREBU NAM POMENI VELIKO VZPODBUDO ZA DELO MALI MARKOVCANI 2E TRETJiC NA MEDNARODNI SMOTRI FOLKLORE V ZAGREBU Mladi markovški folkloristi — člani pionir- ske folklorne skupine so se pred nedavnim mudili s svojo mentorico Silvo Kolaričevo na vsakoletni smotri folklore v Zagrebu. Letos je bilo to njihovo gostovanje že tretje po vrsti s katerega so se vrnili polni prijetnih vtisov iz izredno prisrčnega sprejema in nastopa, mladi plesalci pa s sklenjenimi novimi prija- teljstvi, ki še poglabljajo bratske vezi med jugoslovanskimi narodi in narodnostmi. »Kratkomalo, povabili so nas,« se danes spominjajo Markovčani svojega prvega nasto- pa in bivanja v glavnem mestu SR Hrvatske, d je bilo kar ves teden. Lanskoletno sodelova- nje pa je za obnovljeno skupino pomenilo tudi prvi javni nastop, ki so ga pred zahtev- nim zagrebškim občinstvom in strokovno komisijo odlično prestali. Tudi letošnje srečanje seje začelo z veliko otvoritveno slovesnostjo na kateri so se v povorki predstavile vse sodelujoče skupine. Letos jih je bilo nekaj več kot šestdeset in kar 11 otroških folklornih skupin, med katerimi so bili Markovčani najmlajši — tako po obstoju kot po povprečni starosti plesalcev, ki je okrog 9 let. Predstavitvenemu nastopu sledijo gostovanja v delovnih kolektivih, nastopi po mestu in seveda osrednje priredi- tve in predstavitve, ki so v dvorani Vatroslav Lisinski. »Letos smo bili tudi gostje enega ..^laied zagrebških vrtcev,« pravi tovarišica Kolariče- va in nadaljuje: »V vrtcu v Trnovem so nas vzgojiteljice in otroci izredno prisrčno sprejeli sam smo morali po nastopu še enkrat iz avtobusa in tudi mimo značilnega slove.sa nismo mogli — obljubili smo jim, da bomo še prišli in malčkom zaplesali, če bomo v Zagre- bu.« Ko steče beseda o možnostih dela na folklornem področju v ptujski občini, ni moč mimo dejstva, da tej ljudski umetnosti in mladim ljudem, ki jo širijo in prenašajo v izvirni obliki, ne nudimo dovolj trdne mate- rialne osnove za delo. Denarja za nakup ali obnovo oblek in s tem za širitev našega dela nikoli ni dovolj, staršev pa tudi ne moremo v nedogled obremenjevati. »Moram reči. da nam je nastop v Zagrebu resnično velika vzpodbuda za nadaljnje delo. Take in podob- ne prireditve pa so nam tudi edino plačilo za večletni trud.« pravi tovarišica Kolaričeva in pojasni, da so letos Markovčani v Zagrebu pokazali splet izvirnih domačih plesov in celotni običaj picekov. Nastopilo jih je 10. gospodinja, piskači in poberač. Piskač je bila letos deklica — Janja Pičerko, ki je svojo vlogo odlično opravila kar pomeni, da se je v vlogi dečka-piskača dobro znašla. Beseda je nanesla tudi na opremo, ki jo je z vsako menjavo generacij potrebno tudi v celoti obnoviti. Od prejšnje skupine so ostali le škornji, je med drugim povdarila tovarišica Kolaričeva, vse ostalo pa je bilo potrebno kupiti in narediti na novo. Nekoliko težav je še vedno pri hlačah, morale bi biti jahalne, pa žal niso uspeli zbrati 8 tisoč dinarjev, ki bi jih potrebovali za hlače dvanajstim plesalcem, v skupini je namreč ravno toliko plesnih parov. Seveda skrb za toliko otrok ni mala stvar in tudi tu spremljevalci niso imeli posebnih težav. Letos so jih opremile, še s posebnimi majicami na katere je domačin Kos iz Nove vasi narisal kurenta, pa tudi ustrezni napis so pristavili, da bi vsakdo vedel, kam naj otroka pošlje, če bi se morebiti izgubil v množici nastopajočih in gledalcev. In kaj pravijo o svojem nastopu nekateri mladi plesalci, ki smo jih kljub počitnicam in lepemu sončnemu vremenu uspeli najti doma:- Bojan BEZJAK iz Markovec, gre v jeseni v tretji razred. Malce redkobeseden je bil, pa vendar smo zvedeli, da mu je posebej ostalo v spominu lanskoletno gostovanje v Zagrebu, ker je bilo daljše in vožnja s tramvajem je bila posebno doživetje. V skupini bo še ostal kakšno leto, nato pa se bo poslovil, je sklenil svoje razmišljanje mali Bojan. Sonja KUKOVEC je doma v Bukovcih. Ob našem obisku sta s prijateljico veselo »nabija- li« žogo. Sonja je menila, da je bil letošnji nastop zanimiv z vseh plati, da bo pri folklori še plesala in da najraje pleše »mlinček«. Tudi s svojim plesalcem Andrejem je zadovoljna, ki sta sicer sošolca in dobra prijatelja. Helenca VIDOViC iz iste vasi je prav tako navdušena nad nastopom v Zagrebu, čeprav letos ni bilo časa za ogled živalskega vrta. Helenca .se že veseli začetka novega šolskega leta, ko bo šla v četrti razred, z Jankom sta ne samo par, temveč tudi dobra tovari.ša in sošolca. Skratka v skupini je zelo prijetno in tudi na počitnicah, ki jih preživlja kar doma ničesar ne pogreša. Marjan MEZNARiC je doma v Stojncih. Ravno smo hoteli povprašati fantiča na cesti — bo kolesu, kje je točno doma in glej naleteli smo prav nanj. Takoj je bil pripravljen, da se odpelje še po Irenco Belšakovo, da bosta skupaj kakšno rekla. Ni minilo pet minut, ko sta že bila oba pri Meznaričevih. Živahna in razigrana in skorajda brez tiste spremljajoče treme sta pripovedovala: Marjan MEZNARiC — »LanT^in letos je bilo v Zagrebu zelo prijetno. Morda smo nekoliko pogrešali ogled živalskega vrta za katerega ni bilo časa. Spoznali smo nove prijatelje iz drugih republik, pa tudi v vrtcu je )ilo lepo. Dobili smo sok in drugo kar smo želeli. Odrasli so se pogovarjali, mi smo se z otroki igrali. Nad našim nastopom so bili navdušeni in še so nas povabili.« Irenca BELŠAK — »Lani mi je bilo morda nekoliko bolj všeč v Zagrebu. Z Marjanom sva šla po diplomo in vsa spotoma dobila še nekaj spominkov od nekih tujcev. Lepo je bilo letos v vrtcu kjer smo nastopili za naj- mlajše. Zelo so se čudili, da tako lepo pleše- mo. Dobili smo sladkarije in sok.« Naj k temu kar smo zapisali dodamo še ugotovitev, da je tudi v markovški šoli, v kolektivu razumevanje za to izvenšolsko dejavnost in da v danih možnostih tudi materialno podprejo delovanje skupine. Želi- jo pa si, da bi lahko nekoliko obogatili spored in vključili še prekmurske plese. To pa pome- ni, da bi morali imeti nekoliko več materialne podpore pri vseh, ki jim jo lahko nudijo. »Če se že vsi ne bodo vključili v odraslo folklorno skupino, bodo znali vsaj svojim otrokom pokazati to, kar smo uspeli ohraniti do danes in tudi več razumevanja bodo imeli za njiho- vo vključitev,« pravi tovarišica Kolaričeva. In to je tudi dovolj tehten razlog, da morda le nekoliko bolj pogledamo in poskrbimo zanje, ne le takrat, ko jih potrebujemo za izpolnitev programa na raznih slovesnostih ... Kaj naj še zapišemo za konec? Stabilizacij- ska prizadevanja in varčevanje so vsekakor skrajšala letošnjo prireditev, s tem pa tudi prijetno bivanje malih Markovčanov v Zagre- bu. Ne glede na to pa bodo še dolgo ostali lepi spomini na to srečanje in prijateljstvo, ki so ga navezali s pionirsko folklorno skupino Tripa- tanci iz Probištipa v SR Makedoniji. Spomi- njali se bodo tudi do prihodnjega srečanja strokovnih folklornih delavcev pri zagrebški smotri folklore, ki so z dobro organizacijo in pristno domačnostjo v petnajstih letih trdnega in nesebičnega dela ponesli ime Zagreba in to edinstveno folklorno prireditev svetovnega formata v svet. S tem pa so tudi veliko prispe- vali k ohranitvi ljudskih običajev in izvidnih folklornih skupin, kar pri nas doma žal zelo pogrešamo. Mali Markovčani v povorki po zagrebških ulicah Na Trgu republike so mladi folkloristi iz Markovec navdušili zagrebško občinstvo 10-NASI DOPISNIKI 31. julij 1980- TEDNIK Marljivi brigadirji Pred kratkim sem obiskal drugo izmeno brigadirjev v brigadirskem naselju Prevale na Dolenjskem, kjer marljivi in prizadevni brigadiiji delajo na zvezni MDA Suha krajina 80. Druga izmena je pričela z delom 5. julija in bodo delali do 2. avgusta. V njej sodeluje 240 brigadirjev iz naslednjih krajev: Bitola, Bečej, Barajevo pri Beogra- du, ZapreSič pri Zagrebu, Celje, Dravograd, brigada RK Slovenije in naSa pobratena brigada »Bratstvo in edinstvo«. Skupno se bodo na tej akciji zvrstile tri izmene, sodelovalo pa bo skupno okrog 750 brigadirjev iz vseh krajev Titove Jugoslavije. Zadnja izmena bo delala od 2. do 31. avgusta. Komandant zvezne MDA Suha krajina 80 je Tone Anderlič, ki mi je povedal, da brigadirji intenzivno delajo pri izkopu vodovoda in pri gradnji cest na območju štirih občin: Novo mesto, Kočevje, Grosuplje in Trebnje. Brigadirji opravljajo naslednja dela: V KS Stari log, občina Kočevje — izkop jarkov za vodovod , KS Zužemberg, občina Novo mesto prav tako izkop za vodovod ter gradnja in rekonstrukcija ceste, KS Ambrus, občina Grosuplje — gradnja in rekonstrukcija ceste, KS Dobmič, občina Trebnje — izkop jarkov za vodovod. Vsa dela, ki jih izvajajo brigadirji na območju štirih dolenjskih občin potekajo zelo dobro, saj brigadirji dosegajo dnevno normo tudi do 150 %. Poleg napornega delovnega dneva brigadirji vedno najdejo čas za raznovrstne interes- ne dejavnosti, kot so: foto krožek, tečaj iz prve pomofl, iz prometnih predpisov in politična šola. Zelo delovni pa so brigadirji tudi na športnem in kulturnem področju. Besedilo in posnetki: Zlatko Novak Sedež zvezne MDA Suha krajina 80 v Prevolah na Dolenjskem Med popoldan^m počitkom v brigadirskem naselju Košarka je med brigadirji v prostem času še posebno priljubljena Sedež brigade Rdečega križa Slovenije POBRATENA OBČINA KOSJERIČ Kosjerič je malp mestece v zapadni Srbiji, nekako v sredini med Valjevim in Titovo Užicami. Občina Kosjerič ima okrog 18.000 prebi- valcev, samo mesto pa okoli 9 tisoč. Titovoužičko območje je znano po Užički republiki, po prvi ofen- zivi, kije bila pravi izziv sovražniku, klic na vseljudsko vstajo in odpor. Takoj prve dni vstaje so občani Kosjeriča stopili odločno v boj. Na vseh izpostavljenih položajih so bili mladinci in mladinke, trdno odločeni, da na položajih vztrajajo do konca, do zmage, do svobode. Kosjeričani so ponosni, marljivi in predvsem gostoljubni ljudje. Zalo pridite, obiščite nas, f)oveselite se z nami, s Kosjerčani. da skupaj zapojemo, se poveselimo v naši svobodni domovini. Tovariški pozdrav od Kosjeričanov v MDB Milenko Kneževiič iz Slovenskih Konjic Ljubo Šercer Rojenje bil 1. avgusta v Brniku blizu Gorice. V Ljubljani je kon- čal gimnazijo, nato je postal go- jenec vojne akademije. V Ljub- ljani je dobil zvezo z OF. Julija 1941 je odšel v partizane, v Mol- niško četo, kjer je bil sprva mi- traljezec. Zelo seje izkazal in po- stal je komandir. S četo je avgusta napadel karabinjersko postojan- ko na Turjaku. V italijanski ofenzivi na Mokercu je kot ko- mandant bataljona ponovno pokazal svojo predanost in voja- ško sposobnost. Največje akcije Šercerja in borcev je bila napad na Lož. Akcijo je uspešno izpeljal, vendar je bil umik težji kot napad. Italijani so prav takrat začeli z močno ofenzivo. Najtežje borbe so bile konec oktobra, ko je sovražnik v Belih vodah napadel skrivna partizan- ska taborišča. Po nadčloveških naporih je Šercerju uspelo izvleči borce iz nevarnega območja. Po končani ofenzivi je glavni štab slovenskih partizanskih enot po- zval v Ljubljano borce, ki so bili ranjeni in ^Ini. V začetku no- vembra se je Ljubo Šercer vrnil. Ker je bil izdan, so ga ujeli. Ves čas je bil v samici. Kljub mučenju je vzdršal. 15. decembra seje pričelo sojenje Ljubu in njegovim so- borcem. To je bil ljubljanski pro- ces. Obsodba je bila izvršena že naslednji dan. LIstreljeni so bili v Strahomeru pri Tomšlju. Ljubo Šercer je bil med prvimi slovenskimi borci, ki so bili za svoj prispevek v boju še v času NOB odlikovani z redom narodnega heroja — 25. oktobra 1943. Brigadirji MDB II. SNOUB Ljubo Šercer, Vič— Rudnik Naša brigada Bila je nedelja lep poletni dan, ko smo se mladi zbrali, da bi se v brigadi izkazali. Prvič smo se srečali med seboj spoznali, vsi si pa želimo, da bi Dornavi res nekaj dali. Zgodaj zjutraj nas brigadirska pesem prebudi: Le urno vstani in v zbor pohiti. Na traso že hitimo brigadirske pesmi pojemo, tu nas čaka trdo delo, zato zapojmo veselo. Kramp in lopata brigadirska polavtomata, vsak ve, da ne delata sama, zato je naša brigada v Dornavi zbrana. Tone mi SRicnDiRj POROČILA S PREDAVANJ IN INTERESNIH DEJAVNOSTI Predavanje o higieni: Po napornem prvem dopoldanskem delu na trasi smo se brigadirji ob 15.30 zbrali na predavanju o higieni v kulturnem domu, ki ga je vodil tov. Janko Korpar. Le ta nas je v začetku najprej seznanil z zgodovino in razvojem te znanosti ter povedal, da so v različnih obdobjih imeli različen odnos do higiene. Danes posvečamo higieni mnogo pozornosti, saj je sestavni del zdravega življe- nja. Varstvo pri delu: Po predavanju o higieni nas je Diana seznanila s tov. Zeljkom Saričem, ki nam je predaval o varstvu pri delu. Njegovo predavanje se je izrodilo bolj v filozofiranju in brigadirji so se lahko nasmejali, zvedeli pa niso dosti novega. Politična šola Edvard Kardelj: Obiskovalci politi- čne šole smo se v torek zbrali na prvem predavanju, ki ga je vodil tov. Franc Prime. Predaval nam je o splošnem ljudskem odporu, o organiziranosti ter o novem zakonu o vojaških obveznosti. V razpravi, ki je bila zelo živahna, smo se ustavili predvsem pri novem zakonu. Dramska skupina: Včeraj, 16. julija 1980 so se na prvem sestanku sestali mladi ,,igralci" pod vodstvom tov. Vaupotiča, anfiaterskega igralca. Prvih vaj se je udeležilo šest deklet ter dva fanta, posvečena pa so bile predavanju o izbiri teksta in postavitvi igre na oder. Na naslednjih vajah bodo pričeli z bralnimi vajami. Vabljeni tudi ostali brigadirji! Pevski zbor: Med brigadirji je tudi mnogo pevcev. ki bodo svoje sposobnosti izpolnili v pevskem zbonj ki ga vodi tov. Danica Debeljakova. Prve vaje ^ imeli včeraj, v torek, 16. julija v osnovni šoli Prepevali so narodne in partizanske pesmi. Tečaji: Cestno-prometni tečaj: Obiskovalci cestno prometnega tečaja so se prvič sestali v torek ob 17 uri v osnovni šoli. Predavanja se je udeležilo i' brigadirjev, pogovarjali pa so se o prometu j prometnih predpisih. Prva pomoč: Tečaj prve pomoči obiskuje dese brigadirjev. Prvi tečaj so imeli v torek v jedilnici po vodstvom tov. Korparja. Predelali so skoraj vj gradivo in tako osvojili mnogo znanja. Prvi vtisi & zadovoljivi. Radioamaterji: Radioamaterji so se sestali pra- tako v torek pod mentorstvom tov. Mihaela Gobca Pogovarjali so se o radiotehniki, radiotelegrafiji j, pomenu ter vlogi radioamaterjev pri varnosti ii prenašanju raznih pomemmbnih novic, od katerih} včasih odvisno človekovo življenje. Fotografi: V torek ob 17 uri se je 12 brigadirje odpeljalo v Ptuj na tečaj o fotografiji, ki ga vodi tov Mišo Koltak. Pogovarjali so se o fotografiji i fotografiranju. MDB Milenko KneženiJ Slovenske Konjic Prvič v brigadi Prvi utrinki brigadirskega življenja in prijetnega razpoloženja zame začeli šele letos? Čeprav bom skoraj izpolnil 19 let. Pravijo, da je mladost najlepša stopnica v življenju. V mladosti doživiš mnogo lepega, česar se boš v jeseni svojega življenja velikokrat spomi- njal. Tudi brigadirsko življenje ustvari mnogo nepozavnih in prelepih spominov, ki so sad našega tovariškega življenja. Za menoj so trije dnevi življenja v mladinski delovni brigadi, v katero sem se hitro vživel. Vsak jutrišnji dan si zamišljam, kot dan v katerem bo zame spet nekaj novega in nepozabnega. Ko odhajamo na delovišče smo polni volje in prepričanja, da lahko le z marljivim delom izgradimo naš boljši jutri. Vsak po svojih močeh pomaga, da nam delo prinese zaželjeni uspeh in pa ostajajo sledovi dela, ki jih ne more uničiU nihče. Vsak delovni dan je izdelan na dva dela, katerega slednji del si urediš sam. Raznovrstne dejavnosti, krožki in tečaji, ki so ustrezni za vse, ki hočejo svoj delovnik popestriti. Moja brigada v kateri složno in tovariško združujemo svoje napore za boljši in lepši jutrišnji dan vseh nas se imenuje po hrabrem borcu za svo- bodo JANKU JURKOVICU-JOVU. Prepričan sem, da se vsi zavedamo, da smo Jurkoviči, zato moramo nadaljevad njegovo delo. Brigadirski zdravo Ivan Bratuša LOKALNA MDA NEGOVA 80 Brigada Janko Jurkovič-Jovo se je preden je šla na republiško MDA Slovenske gorice 80 udeležila lokalne akcije Negova 80. V brigadi je sodelovalo 45 brigadirjev, ki so bili razdeljeni v tri mladinske in eno pionirsko četo. Akcija je popolnoma uspela, tako na področju fizičnega dela kot tudi na področju samoupravljanja. Posebno so se izkazali še pionirji, ki so s svojim trudom pokazali, da bodo dobri delavci in samo- uprav Ijalci. V Negovi se je v glavnem delalo na gradu in sicer smo prekrivali do- trajano streho, obenem smo tudi čistili oboke kleti, ki so bili poraščeni z grmovjem. Nekaj del smo opravljali tudi na vodovodu, urejali smo okoli- co nove trgovine in telovadnice, na Negovskem jezeru pa smo popravljali bazen. Brigadirji pa so se izkazali tudi na področju kulturnega, športnega in družbenega življenja. Vsaka četa je posebej izdala po dva stenska časo- pisa in obenem pripravila kulturni program. Na športnem področju je bila posebej zanimiva nogometna tekma med fanti in dekleti kjer so de- kleta dokazala, da so povsem enakopravna s fanti. Brigada si je pripravila piknik ob Negovskem jezeru kjer so se brigadirji-ribiči pomerili v spretnosti namakanja trnkov. Jože BRIGADIRSKI ŠPORT Fiskoti smo vsi, kar prvi dan smo organizirali nogometno tekmo. To je bila gužva. Vič-Rudnik je imel v postavi pet nadobudnih mladih fuzbalerjev (s Surjakom se res še nc morejo primerjati) in pa odli- čnega vratarja ali golmana. Njegovega imena za sedaj še ne nameravamo izdati, ker ravno sedaj poteka pre- stopni rok v prvi zvezni ligi in bi ga utegnila OLIMPIJA odkupiti. To bi bila res okrepitev zanjo in se najbrž naslednjo sezono ne bi bala za obstanek. No pa pustimo to, njega ne damo. Predstava nasprotujoče ekipe Slovenskih Konjic bo bolj skopa, saj v njej nisem opazil kakih blestečih imen. So pa vsi še mladi in imajo možnost za bogato kariero. Sedaj pa k tekmi. Začelo se je z majhno nervozo na Viški strani, kajti njena ekipa je bila pretežno sestavljena iz bodočih hraniteljev reda (policajev namreč), le-tega pa je bilo med tekmo bore malo, kar jih je seveda presenetilo. No, tudi to je kmalu minilo, saj je ob polovici f>olčasa Viški fiskulturnik dosegel prvi gol in sicer po veliki napaki Konjiškega vratarja. Viški vratar, odlično pripravljen, se kar ni mogel načuditi, kako se lahko naredi taka napaka. Mimo- grede naj omenim, da so nogometaši iz Konjic v tem času nekajkrat nevarno ogrozili Viški gol in celo nekajkrat zadeli vratnico. Pri tem pa Viški golman sploh ni poskušal braniti ali pa ga je zadela žoga ravno v naročje. Tako so se še enkrat pokazale njegove velike sposobnosti. Po prvem golu ni bilo večjih sprememb, le Konji- ška ekipa je kar naprej menjala igralce, vendar brez večjega uspeha. V drugem polčasu se je Viška ekipa nekoliko povlekla v obrambo. To se je pokazalo kot zelo zrela poteza Viške ekipe. Najbrž se bo tudi Miljanič zgledoval po nas, ko bo vodil reprezentanco na Olimpijskih igrah. Z igro predvsem v obrambi se je tekma nadalje- vala. In tedaj: ,,GOOOL". Konjiška ekipa je ize- načila v zadnjih treh minutah, kmalu nato še povedla in seveda zmagala. Tako si je pridobila priložnost pomeriti moči še z Gornjo Radgono. Vičani pa, nič kaj preveč žalostni, kar v gostilno. Tako sem bil sicer malo začuden, pa sem vprašal vratarja, kaj je bil vzrok za oba gola. Čeprav tega ne bi smel izčvekaati, bom vseeno izdal resnico. Viški vratar je šele proti koncu tekme opazil med številnimi gledalci novega olimpijskega trenerja in je zato spu- stil zadnja dva gola. Najbrž ni hotel pokazati svojih adutov. ,,Jim bomo že pokazali na medbrigadnem turnir- ju," je rekel in zvrnil še ostanek piva iz steklenice. Mimogrede povedano, je tudi ena od glavnih poživil naših športnikov. Tu je tudi skrivnost vratarjevega uspeha. FIZKO OLI Pesmi Stopila je tja in se naslonila na svoj spomenik pa me imate in se pribila na njihov križ, ki so ga postavljali osemnajst let. V novih ljudeh sem hotela najti svoje prijatelje iskala sem tvoje misli našla sem njihov odsev dragi ti v drugem liku pomisli morda sem ga za hpi našla in se ga dotaknila ampak zbežal je in se še bolj oddaljil kot tvoj samo zato da bom še naprej iskala ljudi v ljudeh. p-i^^ Brigadirski spomini Kolikokrati po deset minut sem sedel, draga, s teboj kraj ceste. Bila je ljubezen na prvi pogled, a ti nisi hotela to priznati zares. A na koncu našem ti rekla .si meni, da ljubila si mene zmeraj. Brigadir MDB Milenko Knežew Ples spoznavanja Spoznala sva se na plesu, brigadirskem plesu. Bil je to ples spoznavanja i' ljubezn bila sva le dva dva med mnogimi, toda srečna. Z roko v roki sva odšla v temno noi Bilo je lepo. Govorila sva o vsem, le o ljubezni ne, toda čutila sva jo oba. Komu velja ta radost? Vse, vse zanj, ki znal je najti pot do mojih sanj. Kdo si? V tebi iščem fanta iz svojih sanj. Skoda, da mu takrat nisem mog'^ videti v obt^' Morda je imel tvoj obraz ta fant iz mojih sanj. Kaj je to ljubezen? Je to pogled, ki govori? Rdečica na obrazu? Morda poljub v temi? Morda pa to sva jaz in ti? f EDNIK -31.iulq1980 NASI DOPISNIKI-11 Sodobnejšemu utripu prometa morajo slediti tudi ceste Območje občine Slovenska Bis- trica, fkozenj potekajo kilometri jicdnarodnih, republiških pa tudi lokalnih cest, se v zadnjem obdo- jjju srečuje z velikim težavami pri urejanju cestiSČ in prometne jignalizacije. Tako prvo'kot dru- go, danes že ne ustreza zahtevam pO sodobno urejenem prometu in prometni signalizaciji, kljub temu, ja si za ureditev prometa in cest prav v tej občini veliko prizadeva- jo. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev uspehi niso ugodni, tako 5e srečujemo z že nevarnimi pro- metnimi situacijami. To )e bil tudi vzrok, da smo o dosežkih in nada- ljnjih načrtih na področju prome- tne urejenosti v občini povprašali predsednika sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Emila Fratnika. Kaj je bilo storjenega v urejeva- nju cest na območju občine v zad- njem obdobju? „NaSe delo je že od same usta- novitve sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ute- snjeno v okvire razpoložljivih finančnih možnosti. Te pa so iz le- ta v leto manjše. Kljub temu, nič kaj ugodnemu spoznanju pa smo v preteklem dvoletnem mandatnem obdobju na področju urejenosti prometa veliko storili. Uspehi so toliko večji, saj je bilo na tem področju potrebno zaorati ledino v smeri kvalitetnejšega reševanja prometne lu^jenosti in tudi var- nosti tako voznikov motornih vozil kot tudi ostalih udeležencev v pro- metu, predvsem pa pešcev. Naše delo poteka po sprejetem dolgoročnem programu, ob njem pa vključujemo tudi aktivnosti na katere opozarjajo republiški orga- ni. delegati iz kraievnih skupnosti in delovnih organizacij. Svet je pn svojem delu razdeljen na štiri komisije od katerih vsaka ima spe- cifične naloge. Med najpomembnejše akcije zadnjega obdobja štejemo sklepe posebne problemske konference v okviru OK SZDL Slovenska Bistri- ca iz cestno-prometne problemati- ke na območju bistriške občine. Imenovali smo tudi posebno komi- sijo, ki ugotavlja pomankljivosti v cestnem prometu in tudi signaliza- ciji. Stalna je naša prisotnost tudi pri pripravi materižilov o ureditvi prometa v občini in spremembe v urejenosti cest in signalizacije na magistralnih in regionalnih cestah. Pomemben uspeh je bil dosežen pri preureditvi Titove ceste v Slo- venski Bistrici. S svojimi predlogi in konkretno pomočjo pa je svet za preventivo in vzgojo sodeloval pri rešitvah prometnih objektov v posameznih krajevnih skupnostih pa tudi na predloge posameznih občanov je ustrezno ukrepal. S posebno pozornostjo je svet usmeril svojo dejavnost v izobra- ževanje voznikov, predvsem mlaj- ših kadrov v osnovnih šolah in vrt- cih. Tako nam je uspelo vključiti v prometno vzgojo več primernih filmov in diapozitivov s področja prometa. Svet je nabavil tudi 20 uniform in 10 kril za pionirje pro- metnike in organiziral med šolsko mladino tekmovanja „kaj znaš o prometu" in tekmovanje ,.orienta- cijski pohod." Ob pričetku vsake- ga šolskega leta pa šole in pionirje opozarjajo na varnost prihajanja otrok v šolo. Skupno s civilno za- ščito prve dni organizira tudi pose- ben nadzor nad pomembnejšimi križišči v naseljih. Za uspešnejše delo pa je svet nabavil za vse šole učne prip)omočke med katerimi je tudi literatura in filmi o prometni varnosti. Organizirali smo tudi šir- šo akcijo, da smo vse uporabnike kmetijskih traktorjev oskrbeli za udeležence prometa z vlaki. Orga- nizirali smo tudi več predavanj o prometni vzgoji." Kakšno je stanje cest v občini? ,,Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Slovenska Bistrica je že ob začetku delovanja ugotovil, da cestno prometne površine in tudi signalizacija, tako na zveznih, republiških in lokalnih cestah, tukaj je Se posebej kriti- čno, ocenil, da te ne ustrezajo varnostinim razmeram sodobnega prometa. Lokalne ceste, predvsem tiste, ki so bile grajene v zadnjem nekaj letih iz sredstev samopri- spevkov niso bile dovolj strokovno projektirane, niso bile tehnično prevzete in nimajo uporablnih do- voljenj. Skoraj na vseh lokalnih cestah v občini je prometna signalizacija zastarela ali pa je sploh ni. Tako po zadnjih ugotovitvah manjka na lokalnih cestah bistriške občine kar 216 najpomembnejših prometnih znakov. To pa je spoznanje o ka- terem bo potrebno v najkrajšem času resneje razmisliti, predvsem pa odločneje ukrepati. Posebni problem prestavljajo v prometu tudi gozdne ceste, predvsem na Pohorju in Boču kjer skorajda na nobeni ne manjka table z napisom ,,Vozite na lastno odgovornost". Se vprašanje o nekaterih pred- nostnih nalogah v bodoče? ,,Prav gotovo postavljamo na prvo mesto večjo varnost na naših cestah in na drugih objektih, ki služijo za javni promet motornih vozil. Da bi to dosegli bomo mo- rali vložiti veliko več sredstev za boljšo urejenost cest in njene si- gnalizacije. Se nadalje bomo izo- braževali mlade prometnike na osnovnih šolah. Dokončno bo potrebno urediti tudi lokalna avto- busna postajališča v občini, da avtobusi ne bi več stali kar na ces- tah. Gostota prometa nas prisiljuje na podvzemanje takojšnjih ukre- pov za graditev obvoznice za mes- to Slovenska Bistrica, kjer bo potrebno urediti tudi nova parkiri- šča za osebna in tovorna vozila. Nujna je tudi rekonstrukcija Parti- zanske ceste v Slovenski Bistrici in nekaterih cest v drugih večjih kra- jih občine. p>opraviti in s signaliza- cijo opremiti bo potrebno tudi in s signalizacijo opremiti bo potrebno tudi številne mostove v občini. Pri večji varnosti v prometu bodo mo- rale sodelovati bolj kot doslej tudi delovne organizacije, zlasti še ob prihodu in odhodu zaposlenih na delovno mesto. Naloge v cestnem prometu so velike in zahtevne, zato bodo ter- jale najtesnejše sodelovanje vseh delovnih in samoupravnih sredin v občini, saj je sredstev v te namene še vedno premalo. Z vsakim dnem pa narašča nevarnost za življenje občanov in družbenega premože- nja, zato odlašanja ne more biti, saj se bomo samo s skupnimi do- govarjanji in vlaganji lahko rešili hujših posledic in izgub." Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Sogovornik Emil Fratnik. VODE POGOSTO NI V krajevni skupnosti Velika Nedelja smo lani dokončno zgradili vodovod, kar je bila tudi naša dolgoletna želja in [»treba, zato je tudi vsak prispeval nekaj nad 20 novih tisočakov, ker smo upali, da bo s tem problem vode rešen. Kljub temu pa smo v hribovitem predelu KS najmanj vsak drugi dan po polovico dneva brez vode, včasih pa tudi » ves dan. Zato nas krajane z obmo^a KS Velika Nedelja, D živimo na hribovitem obmo^u, zanima, kdaj se bo to uredilo, da bomo redno preskrbljeni z vodo. Res je, da se včasih zgodi, da zmanjka vode, toda nemogoče je, da se to dogaja vsak dan. Zato ne vemo, zakaj je naš rezervoar v Vičancih skoraj vedno prazen, obenem pa smo radovedni, kako se bodo iz tega rezervoaija oskrbovali z vodo še interesenti iz KS Podgorci. Vsi prizadeti krajani prosimo, da se to uredi, ker nam je sicer življenje v hribovitem predelu nemogoče. Vaščani Vičanc in Senešc Spoštovanja vredna ribiška trofeja Ribič Blaž Flejsinger je ujel v ribniku v Gradišču v Slovenskih goricah krapa, težkega 13 kg in 15 dkg. V ribniku so še primerki, težki tudi nad 18 kg. Pridite in poizkusite svojo ribiško srečo!« lasje povabil uspešni ribič. D. Petrovič Krapa morata držati kar dva. Foto: B. Fl^singer VG0RCI-DE2NEM ČAKAJO NA VODO 2e stara resnica je, da je na območju Haloz mnogo lažje dobili kozarec dobrega vina kot kozarec zdrave pitne vode. Zato si ljudje na teh gričih in hribih iz dneva v dan bolj želijo, da bi imeli v svojih domovih zdravo pitno vodo. Ta potreba je mnogo večja kot želja po asfaltiranih cestah. Prav zato so pred približno tremi leti krajani Gorce-Dežnega sklenili, da bodo sami prispevali velik delež, da bi dobili vodo. Zaviha- li so rpkave in s prostovoljnim delom izkopali jarke za položitev cevi za primarni, to je glavni vodovod. Poleg tega so sredi Gorce zgradili tudi vodohram s kapaciteto 100.000 litrov vode. Se več. Zgradili so tudi transformator, to je bil eden od pogojev, da bi lahko ptujsko komunalno podjetje nato montiralo ustrezne vodne črpalke, ki bi px)tiskale vodo do vodohrama, od koder bi potem z naravnim padcem tekla v njihove domačije. Krajani so za gradnjo vodovoda prispevali nekaj več kot 5000 prostovoljnih delovnih ur. To je bilo pred dvema letoma, vode pa še kljub temu nimajo. Oglasili smo se med drugim tudi pri Avgustu Murku v Gorci, ki je predsednik odbo- ra za gradnjo vodovodnega omrežja v Gorci, ki nam je med drugim povedal: »Res je, da smo krajani Gorce in Dežnega pred dvema letoma sklenili, da bomo sami v največji možni meri doprinesli svoj delež za gradnjo vodo- vodnega omrežja. Opravili smo več tisoč prostovoljnih delovnih ur, vode pa še žal kljub temu nimamo v naših domovih, kajti sedaj že dve leti vse lepo stoji. Z dogradi- tvijo vodovoda bi lahko nape- ljali vodo v približno 150 hiš na območju Gorce, Dežnega, Strajne, Jablovca in v Rodne- ga vrha. Bil sem neštetokrat na komunalnem podjetju v Ptuju ki je prev^ zelo to našo investicijo. Nihče se ni resneje zavzel, da bi postavili priključke, čeprav smo v ta namen v Dežnem zgradili tudi nov transformator pa tudi del električ- nega voda. Naj povem, da so ljudje zaradi tega ogorčeni, naš odbor pa je kljub prizadevanju nemočan, da bi lahko karkoli sami ukrenili, saj smo vendar naredili vse kar so zahtevali. Resnica je tudi, da imajo nekateri doma že kopalnice, napajalnike za živino, manjka torej samo — voda. Nekaj kmetov bi se potem tudi na tem območju preusmerilo. Sicer pa bi ljudje lahko tod potem redili vsaj 200 glav goveda več kot sedaj. Nekateri bi si med drugim zgradili farme za vzrejo piščancev. Vse to torej pomeni, da ima zato'veliko škodo tudi naše kmetijstvo, naša družba ...« Po tem pogovoru nas je pot vodila tudi v Komtmalno podjetje v Ptuju, kjer pa smo ugotovili, da Komunalno podjetje ni več zadolženo za dograditev vodovoda v Gorci, da se naj zglasimo na Skupnosti za komunalno dejavnost v Ptuju, ki ima sedež v Jadranski ulici. Tu nam je Tone PURG, gradbeni ing., med drugim povedal: »Sredi leta 1979 smo sicer prevzeli investicijske posle in drugo dokumentacijo od komunalnega podjetja v Ptuju, ki del na dograditvi vodovodnega omrežja ni dokončalo. Zato je seveda več vzrokov. Naj uvodoma povem, da so se krajani Gorce-Dežnega takorekoč na svojo iniciativo, brez da bi si priskrbeli vso potrebno investicijsko dokumen- tacijo in ne nazadnje tudi potrebna finančna sredstva, lotili gradnje vodovodnega omrežja. Vse to se je urejevalo šele pozneje, kar pa povzroča tudi določene težave. Krajevna skupnost ima sicer v prvem planu dograditev vodovod- nega sistema Gorca-Dežno. Tu je med drugim še potrebno zgraditi prečrpališča, ki bodo potiskala vodo do vodnega rezervoarja v Gorci. Potrebne bodo verjetno tri črpalke. Vgraditev vsake črpalke pa velja kar milijon dinaijev. KS ima v ta namen že zbrana finančna sredstva v višini 2,152.090 dinarjev. Manjka torej okrog 850.000 dinaijev. Potreb- no je dobiti še manjkajoča sredstva, bodisi pri KS v Podlehniku, pa tudi pri Kmetijskem kombinatu Ptuj. Mi se zavedamo, da si krajani Gorce, ki so za napeljavo vodovod- nega omrežja že sami mnogo naredili, želijo, da bi jim čimprej pritekla voda v njihove domove. Resnica je tudi, da je tu potrebno k večini domov napeljati še sekundami vodovod, kar zopet teija dodatna finančna sredstva, in prepričani smo, da bo njihova dolgoletna želja prej ko slej tudi uresničena. Kdaj, pa je težko točno napovedati...« Morda k temu dodamo samo to, da bi res bil že skrajni čas, da bi Komunalna skupnost Ptuj skupaj s Krajevno skupnostjo v Podlehniku in ne nazadnje tudi s Kmetijskim kombinatom v Ptuju, ki je brez dvoma tudi sam zainteresiran, da bi to območje Haloz, kjer dela in živi mnogo njihovih delavcev in kjer imajo tudi mnogo vinogradov, ki pri škropljenju le teh in pri drugih kmetijskih delih rabijo vodo, da bi zbrali še manjkajoča sredstva in začeto delo v splošno zadovoljstvo vseh krajanov dokončali vsaj pred začetkom letošnje zime, kajti trenutek, ko bo v številne domove na tem nerazvitem območju pritekla voda bo najsrečnejši v njihovem življenju, mogoče bolj kot je bil tistikrat, ko jim je v domovih zasvetila električna žarnica. Besedilo in posnetek: Franjo Hovnik Avgust Murko, predsednik odbo- ra za gradnjo vodovoda. Z NOCNO PRIKAZNIJO IZGINJAJO CIPRESE Verjetno si neki dolgoprstnež preveč dobesedno tolmači znano paro- lo, da bi naj vsi imeli čimlepše okolje, kjer živimo, delamo, sicer bi v no- čnem času raje mirno spal doma in pustil pri miru tisto kar ni njegovega. Dogaja se namreč, da ta nočm obiskovalec, najbrž ga ne nosi luna, obišče domačijo Alojza T. v Brstju, kjer se brezplačno kar pridno oskr- buje z okrasnim drevjem, ki mu pravimo ciprese. Sadike si nato posadi pred domačijo, mogoče pa tudi tam, kjer bo njegovo večno počivališče. Kdo ve? Tako je, recimo mu kar N. N., kajti mu bo treba kr^o cipres Se prej dokazati, obiskal domačijo A. T. in sicer prvič v noči od zadnjega maja na prvi junij. To mu Se ni bilo dovolj, kajti je čez nekaj dni opazil, da so na tistih mestih, kjer je izruval sadike, posajene nove in zopet se ie v noči na sedemnajsti junij priplazil k hiSi ter ponovno odnesel vse sadike cipre- se. Oškodovanec je seveda prepričan, da ,,zbiralec okrasnih graiičkov" ne more ostati neznan, saj je znano, da danes dokaj dobro deluje družbe- na samozaščita, da bodo tisti, ki jim je znano početje njihovega soseda na nek način prijavili, bodisi oškodovancu ali na Postajo milice v Ptuju. Si- cer pa s tem svarimo tudi pred nakupom. . p. H. Gradnja poteka po načrtih Pri Lenartu v Slovenskih goricah so pričeli delavci temeljne organiza- cije združenega dela Gradbenik iz Lendave v začetku letošnjega leta gra- diti novo veleblagovnico, ki bo prav gotovo ena najlepših objektov pri Lenartu, saj bo predvidoma stala tudi 86,000.000 dinarjev. V blagovni hiši kjer bo 3400 kv. metrov prodajnih in skladiščnih prostorov, bo oddelek moške, ženske in otroške konfekcije, oddelek z meterskim in pohištvenim blagom, salonom pohištva, oddelek akustike, športni oddelek, talne obloge, v prtličiu bo velika samopostrežba z neto prodajnim prostorom 579 kv. m, sodobno urejen bife z moderno kuhinjo ter dekorativno blago. Trgovsko podjetje Merkator Potrošnik Lenart bo z zgraditvijo vele- blagovnice pri Lenartu pridobil veliko, saj bo s tem nudil potrošniku vse tisto kar iš^ in česar mu sedaj zaradi premajnih kapaatet niso mo^i ponuditi. Pri Potrošniku predvidevajo, da bodo to najve^o trgovsko hilo predali namenu proti koncu oktobra. Janez Lorber 12-NAŠI DOPISNIKI 31 .julij 1980- Kostanj ponos kraja Ce se v večini krajev lahko po- hvalijo z osrednjo vaSko lipo pa so v kraju Tinje na Pohorju zelo ponosni na svoj kostanj. Kar okoli 200 let jih že šteje. Kdo ga je zasadil sicer ne vedo, zavedajo pa se, da je v svoji mladosti bil še zu- naj naselja. Z razširitvijo vasi pa so tudi kostanj vključili v svojo sredino, zato danes prestavlja vaško znamenitost. Nikakor ga ni moč spregledati, saj je mogočen orjak, ki s svojimi vejami seže daleč v okolico. Prav to pa je bil najverjetneje tudi vzrok, da so se mladi vedno raje zbirali pod • njegovo senco, še posebno zato, ker v kraju nimajo posebnega pro- stora kjer bi se sestajali. INa bližino kostanja so se sčasoma tako navadili, da so prav ob njem uredili tudi osrednji prostor, ki ga uporabljajo ob raznih praznikih in drugih sve- čanostih krajevne skupnosti. Takrat se v dogajanja vključi tudi kostanj. V vročih dneh daje obi- skovalcem prireditev senco, v deževnih pa le najhujšemu dežju klone, sicer pa je dobro zavetje če pri roki ni dežnika. Glede na njegovo ,,mladostno" podobo, ki se kaže predvsem v poletnih mesecih so vaščani prepri- čani, da bo ta kostanj preživel še marsikateri rod krajanov. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat MLADI V APAČAH NAJ RAZMISLIJO O SEBI Mladinci osnovne organizacije ZSMS Apače na Dravskem polju so dolgo časa čakali na klubski prostor, v katerem bi se odvijale vse njihove aktivnosti. Z zgraditvijo prosvetnega doma se jim je ta želja tudi uresniči- la. V^klubsjd prostor so namestili gramofon, mizo za namizni tenis in ne- kaj šahov, in si ^a vsaj za začetek dobro uredili. Kasneje se tudi udeležili neka^rih lokalmh akcij, ki so jih organizirali sami. /1 ^ čez nekaj časa je pričela popuščati njihova aktivnost. Res je, da so imeh plesno skupino in da so se udeleževali športnih prireditev, toda to m dejavnost mladinske organizacije. Se posebej pa se vidi popuščanje v njihovi odgovornosti do družbene imovine. Klub mladih je bil nekoč res svetla točka, ki pa je počasi temnela. Toda ne gre tako, da bi nekdo poza- bil, da je klub mladih lahko odprt skupaj teden dni ali pa celo več in da lahko za nameček gorijo tudi luči. To se vsekakor ne bi smelo dogajati. Kajti pot do pridobitve koriščenja kluba je bila dolga in naporna. Mjadinci, ki jih v vasi Apače ni malo bi morali bolje paziti in skrbeti na svojo imovino v klubskem prostoru (seveda, če jim je še kaj do tega). Stanje res tii rožnato. Vendar se mladi iz Apač še premalo zavedajo, da so lahko ob klubske prostore, saj je lastnik teh prostorov PD Apače in le-ti bi lahko vsai začasno odpovedati gostoljubnost mladinski organizaciji. To res m lepo, vendar bi bilo verjetno edino učinkovito sredstvo, da bi mla- dina v Apačah pričela malo razmišljati tudi o sebi. Vsi vemo, da ima mladina in njene organizacije veliko vlogo v naši samoupravni Jugoslaviji. Veliko pozornosti se daje mladim, le-ti pa tega ne bi smeli izkoriščati. S pomočjo ostalih družbenopolitičnih organizacij bi lahko rešili probleme skupaj. Klub mladih pa je gotovo prostor, ki ga bodo morali kaj kmalu razrešiti. Danilo Klajnšek STARO SE UMIKA NOVEMU Pri Pignarjevih v Mali vasi 32 so staro cimprano hišo iz leta 1831 enostavno prerezali na pol, da so dobili dovolj prostora za gradnjo no- ve stanovanjske hiše in za gospodarsko poslopje. Pa se od stare hiše, na katero jih vežejo žalostni in veseli spomini, ne bodo ločili. Sklenili so jo obnoviti — vsaj del, ki še stoji — v njej urediti kmečko sobo, pa še krušno peč bodo postavili, saj zanjo v novi hiši ni prostora. Po domače pravijo lastnikom Segilovi in ime je vezano na staro cimprano hišo — zato bo ostala v spomin na nekdanje čase, so sklenili. In prav je tako! N. D. V cimprani hiši iz leta 1831 je pozimi prijetno toplo, so povedali Pigna- rjevi, ko smo jih zalotili pri pogovoru o energetski krizi, (foto Ciani) Nogomet najbolj razširjena panoga športa ^ Ce pogledamo kako in kakšen šport je pri nas najbolj razvit, lahko ugotovimo, daje vsekakor nogomet najbolj popularen. Nogometna panoga pa je zelo dobro razvita tudi v KS Videm pri TD ..Partizan", ki je v nedeljo 20. julija 1980 organiziral turnir v malem nogometu. Sodelovalo je 11 ekip. Ekipe so bile sestavljene iz dobrih nogometašev in potrebno je bilo vložiti veliko za osvojeno mesto. Tako so prvo mesto dosegli člani TD ..Partizan" Videm — veterani, drugo mesto je osvojila ekipa iz Tržca in tretje mesto je zasedla ekipa Disco Metulja. Organizator tega srečanja je bilo TD Partizan Videm. Organizacija je potekala zelo dobro. Posebno je pohvaliti tudi sodnika, ki je sodil vsa srečanja in sicer Albi- na Merca. Sodil je pravično in med igralci in gledaki ni bilo ugovarjanj. Ce f)Ogledamo nekoliko nazaj lahko ugotovimo, da se v zadnjem času pojavlja v naši KS kar precej turnirjev. Pripravljajo jih mladinci iz OO ZSMS Videm, Majski vrh, Pobrežje in Sturmovec. Potrebno je pohvaliti vse, ki takSne in drugačne turnirje prirejajo. Na vseh turnirjih je bilo dobro poskrbljeno tudi za osvežitev. Tako je tudi tokrat. Za dobro glasbo pa je poskrbel Zvonko Ulaga. Jana Hvaleč Gremo po gobe Ni zdravega občana, ki ne bi oboževal izlete v naravo, ki se ne bi z užitkom sprehajal po gozdovih okrog Velike Nedelje in obenem s strastnim užitkom nabiral gobe. Marsikateri glavar družine komaj do- čaka soboto in nedeljo, da se lahko odpravi z družino na izlet, če ne kam dalje, vsaj v bližnji gozd. Čudovito razpoloženje, zdrav zrak in povrh še košarica dobrih užitnih gob. Spomladi je razmeroma malo užitnih gob, sedaj, ko se je zemlja ogrela in ko jo tudi skrbno zaliva, pa je v naših gozdovih vse več raznih užitnih gob. predvsem najužni strani, pod bukovim in hrastovim listjem, pod borovimi in smrekovimi iglicami, pod mahom . . . Ce najdeš eno gobo, skrbno preglej okolico, saj gobe rade rastejo v skupinah. Tako mi je pripovedoval gobar Zvone, ki pravi, da pozna vse vrste naših užitnih gob. To dokazuje tudi s tem, daje še vedno živ in zdrav, čeprav gre vsak dan v gozd in nikoli ne pride domov praznih rok, zatoje tudi vsakič veselo razpoložen. Besedilo in posnetek: Viktor Rajh Poslušal sem nasvet gobarja Zvoneta in na posnetku je moja poldnevna bera po gozdnatih rebrih Akcija za okolje Mladi Hardečani so se v torek 22. julija zbrali ob hardeški in se z veliko volje lotili čiščenja dna. Dasiravno mlaka ni vehka, jeC potrebno dvajset parov pridnih rok, da so delo opravili še istega dn« pa tudi gasilska črpalka je bila dobrodošla. Opravljeno delo je ob ak za varstvo okolja, koristno tudi s stališča protipožarne varnosti, ^ v(xla iz mlake tudi v ta namen hitro pri roki. ' Rado Kukovec s Hardeka, sicer vnet botanik, fila^list, numizj tik in še kaj neguje okrasni nasad, ki ga omenja N^rko Soštarič v K »Ormož skozi stoletja«: » ... Takoj za koncem Sumakovega vrta cesti na Hardek pa nas pozdravita kot posebna redkost zimzej. hrasta (Quercus turneri pseudoturneri). Hrast te vrste je vso zimoz^ in ga zato vsako leto sneg hudo polomi; šele spomladi, ko odg^ novo listje, odvrže staro fistje. Ta hrast le cepljenec sredozemsl^ hrasta — črniče^ya na dob... Kar začudimo se, ko krenemo pešpoti ob hardeški cesti naprej, kaj vse raste v živi meji, okoli mlalt( domačije Kukovca — mnogi ljubitelji bi mu zavidali lepe drevnic^ trajnice.« »Kljub temu, da je ob mlaki prek dvajset vrst pri nas redi okrasnih rastlin, mimoidoči — žal vidijo tod le grmovje,« pravi Rj Kukovec, ob tem pa zadovoljno opazuje mlade v njihovem prizade, njih ohraniti življenje v mlaki in ob njej. Besedilo in nosnetek- R; Mlade, ki so črpali vodo iz mlake, so presenetile ribe, saj jih v mlaki gj pričakovali. Kopalni drobiž na dopustu Julijsko vreme se nam je konč- no nasmehnilo, tako kmetoval- cem kot tistim, ki te dni preživljajo dopust. Prav na dopustu imamo veliko časa, včasih kar ne vemo kam z njim. posebno še, če smo vajeni hitrega tempa sodobnega življenja, ko venomer poglejuje- mo na uro, na koledar, v zapiske, v račune. Na počitnicah se je tega treba odvaditi, tudi vas ne vzne- mirja budilka, kvečjemu se vam lahico zgodi, da zamudite zajtrk, da neveste ali je tisti dan petek ali svetek. skratka — sami gospoda- rite s časom po mili volji. .. Če sle ženska, zlasti še, če vas je narava obdarila z zdravjem in z vsem tistim, kar k lepemu žen- skemu telesu spada, boste imeli na dopustu mnogo več časa za ogle- dalo ... Velja posebej zapisati, da boste toliko srečnejši na dopustu, kolikor bolj vam bo všeč vaša podoba v ogledalu. No in sedaj k stvari. Čeprav je bilo doslej vreme, muhasto, ste si verjetno kupili kopalno obleko in to prav takšno kakršno ste si že zdavnaj želeli. Ni važno samo to. da imate novo obleko, važnejše je, da se boste v njej ni počitnicah prijetno poču- tili. Zelo pomembne so tudi razne dopustniške drobnarije, tiste pi- sane drobne stvari, ki tako lepo poživijo dopust. Na te stvari mi- slite že prej, ne šele takrat, ko polnite kovček, pa kljub temu vzemite čim večji platneni kovček, tako ne boste pred problemom, če se na kakšno drobnarijo še spo- mnite. V njem bo prostora tudi za kak velik platneni ali slamnati klobuk, ki vam bo dal videz prave meščanke. Ne pozabite na velika okrogla sončna očala, ki jih mo- rate nositi čimbolj na koncu nosu, vendar ne zvečer. Za zvečer na terasi si oblecite najširše hlače, če imate daljše noge pa odprte cingljajoče sandale ali pa kopalne natikače z debelo plutovino, ki je m(xlerna in priljubljena. Doma poglejte po predalih tudi za veri- gami in pasovi in se z njimi obo- rožite za dopust. Ce najdete kako pisano ruto, vam bo tudi odlično služila za turban, prav vam bo prišla tudi lesena zapestnica, zlasti če je pobarvana, vas bo napravila še bolj elegantno. Opremljeni z vsem tem se boste lažje vživeli v pravo, brezskrbno počitničarko, utrdil se vam bo občutek, da ste na dopustu ekštravagantni. Ce živite v Ormožu in če ste skozi vse leto pridno štedili, se boste prav gotovo odločili, da boste dopust preživeli ob morju. Za druge, ki bodo uživali dopust doma pa se jim ponuja ormoški bazen, ki je iz dneva v dan bolj vabljiv, ki kar kliče po prijetni osvežitvi. Ne bo odveč, če vse te nasvete vzamete zares, da jih tudi praktično preizkusite, ker boste le tako na dopustu sami sebi všeč in povrh .še hvaležni za nasvet. Viktor Rajh POČASTITEV VSTAJE V VOJAŠNICI DUŠANil KVEDRA V PTUJU 22.Julij 1941 je bil mejnik slovenske narodne zavesti. Stirilet obrambna vojna z mnogimi žrtvami in z velikim trpljenjem je dokaz,( imajo Slovenci pravico, da zaživijo samostojno, kot ustvarjalen narodj naj dvigne Slovenijo iz zaostalosti nekdanje kapitalistične province srednjerazvito deželo. Dan vstaje so počastili tudi v vojašnici Dušana Kvedra v Ptuji športnim srečanjem, v njem sta sodelovali KS Olga Meglič in KS Ivi Spolenjak ter garnizija JLA. Tako so se mladinci pomerili z vojak disciplinah malega nogometa, rokometa in košarke. Srečanje je v cd dobro izpadlo, ekipe pa so pokazale izredno vigranost in telesno j pravljenost. ' Janko Šporar — organizator športnega srečanja: »Sodelovanje tfl KS in gamizijo JLA bi lahko bilo še večje kot sicer. Zdaj aktivno sodel« garnizija samo z dvema KS od enajstih, zatoje velika težnja za tem,i bi se prldražile še ostale KS. Problem pa je v tem, da omenjeni KSi vabita predstavnikov J L A na svoje sestanke, kar je napaka, saj bi se lahl tam skupno pogovorili o tem in onem, o nadaljnjem sodelovanju! skupnem planiranju. Drugi problem pa je, da občinska konfercB posveča premalo pozornosti manjšim srečanjem.« Marjan Kumer — športni zastopnik KS Olga Meglič: »Srečanje; dobro izpadlo kljub temu, da smo se dogovorili v zadnjem hipu. To| je posledica premajhne povezanosti med JLA in KS. V bodoče bi lahl naredili še večji turnir, če bi sodelovale še druge KS.« Po turnirju so .se mladinci m fantje, ki služijo vojaški rok v Ptii zbrali v krog, kjer so jih mladinci zasipali z vprašanji o življenju v voja! suknji. Boris Cafi« Spomini na prve dni v JLA Ze kot deček sem opazil, da vsakdo nekaj šteje. To sem najprej opazil pri očetu. V podjetju je bil računovodja, živ računalnik, delal je tudi doma. Vedno sem ga rad opazoval pri delu. Takrat sem spoznal, da je štetje zelo važna stran v življenju. Vedel sem, da nekdo šteje denar, drugi ovce, tre- tji prodano blago, nakateri pa dneve. Tudi sam sem začel s Jte- tjem dnevov že od prvih dni v Armiji. Vsak večer prečrtam dan na koledarčku. Vse generacije, vsi vojaki pred mano so šteli dneve, zakaj še ne bi iaz, čeprav je to ne- smiselno. Ptvi dan sem imel še 456, danes imam že 308 dni v Armiji. ' V vojski ima človek vse ugodno- sti za življenje in delo. Tu je zato. da se nauči vojaškega ponašanja, uporabljati orožje, da se nauči, kako premagati sovražnika in ka- ko preživeti vojno. Poleg tega se mlad vojak počasi odvaja od civil- nega življenja in navaja na življe- nje v kasarni. V kuhinji ni več zlate mame in tistih čudovitih vonjav. Sedaj je kuhar Pero s kupom emajliranih loncev in z vrvjo s katero priveže najlepši kos mesa, da se ne izgubi v pasulju. V spalnicah ni več jogi- jev in mehkih vzglavnikov, ni več prijateljev s katerimi sem se podil za dekleti. Tu je kasarna, tovariši vojaki, starešine, tu je red in disci- plina, ki se pomika iz generacije v generacijo in se ne spreminja. Najle^i trenutek v dnevu je. ko se deli pošta. Vsi se zberemo okoli evidentičarja in prisluhnemo, da ne presliSimo svojega priimka. Ko dobiš pismo, ga dobro pregledaS, če je res zate. park rat prečitaš na- slov pošiljatelja. Nato poiščeš osa- mljeni kotiček v kasarni, se usedeš. precizno odpreš kuverto in začneš počasi brati pismo: prvič, drugič, tretjič in morda pred spanjem, ko ga lepo zložiš na posebno mesto v kaseti. Tako poteka čitanje pisma posebej, če je od dekleta. Sam začetek usposabljanja je bil razmeroma težak. Bili so trenutki, ko sem moral izdržati večje fizične napore. Nihče od nas ni vprašal, zakaj je to potrebno, saj smo ve- deli, da je od nas vojakov odvisno, kako bo borbeno pripravljena naša enota. Tovarištvo in prijateljstvo se je in se razvija v našem sku- pnem življenju in delu. Tako so mi potekali dnevi dd gih sedem mesecev na Malem L" šinju, kjer sem spoznal voja^k' življenje, teoretično in praktiif nabiral znanje. Dobre tri mess« sem že v prekomandi v Puli, W sem zaposlen kot intendant v sd' visu z oblačili. Tukaj bom (i" konca vojaškega roka. Na ko^ se bom spominjal lepih in td^ dni preživetih v Armiji. Na koiKu bi želel izraziti m da bi se nove generacije voja'''' ki so te dni odšle na odslu^ vojaškega roka, enako prizad^ uspKKabljale in vestno izpolnjc^ vse postavljene naloge. Vojak Branko A^ Dračje na Tratah Kaj bi na Tratah veseli ne bili pred kratkim smo novo cesto dobili. Ali nekaj je vendar kar nas teii pri enem vrtu čez pločnik veje in d račje visi. Ce prideš pokrit ti pokrivalo odnese, če prideš goioglav le do kože počeše. Če je vreme deievno se dobro zrosiš saj tuš izdaten po glavi dobiš. Z otroškim vozičkom mimo priti moči ni, saj tudi na pločniku vejevje in dračje leii. Prav vljudno bi prosili tega človeka naj to grmovje in dračje zunaj plota poseka. Ce roimarin goji za plotom, to briga nam ni le pločnika dračje naj več ne krasi. Zinka ^CDNIK - 31. julij 1980 TELESNA KUUTURA iN SPORT - 13 0R2AVN0 PRVENSTVO V SAHU ZA PIONIRKE Horvatova druga do tretja (jostitelj državnega prvenstva za mladinke, pio- ifl^e in pionirje je bilo Kladovo, ki leži ob znani %trarni Djerdap. Samo mesto je zelo prijetno in je JL vgraditvi elektrarne doživelo velik napredek, f^glovenci smo tokrat imeli v vseh treh konkurencah u pO enega predstavnika, kar je odraz slabih uvrsti- ,fv na lanskem prvenstvu. Lidija Horvat, članica Uovskega društva MIP Ptuj, ki je pred ^ kratkim Ostala republiška mladinska prvakinja je uspešno ^topaia Slovenijo v Konkurenci pionirk in dosegla (voj največji uspeh, obenem pa tudi najboljšo posa- mezno uvrstitev ptujskih šahistov na državnem prvenstvu (PodkrajŠek je osvojil leta 1949 v Nišu na Mladinskem državnem prvenstvu 8 do 9 mesto). VI. prvenstvo za pionirke je bilo zelo razburljivo z mnogimi preobrati, kar je vzrok velike izenačenosti igralk. Po štirih kolih so bile v vodstvu favorizirana Lrkova iz Vojvodine in Horvatova. Peto kolo se je rtčcio s presenetljivimi rezultati, ko je tudi Horva- tova izgubila s slabšo Vasiljevsko. V sedmem kolu ie vodja turnirjev posredoval pri padcu zastavice, kar bi jjnKO storil le sodnik turnirja v remi poziciji z Mar- ljivo. Pritožba, je bila že v naprej obsojena na neuspeh, saj ie ta isti vodja bil tudi v razsodišču. Incident je naletel na ogorčenje udeležencev, Horva- tova pa je izgubila najmanj remi in stik z vrhom, ([ljub veliki obrementivi in spodrsljaju v prejšnjem" l;olu je v nadaljevanju zaigrala odlično in po 12 kolih ijbilo stanje na vrhu sledeče: Horvat, Markov, Puljek 9 točk, Kovačevič 8,5 itd. V trinajstem kolu pa se je zgodil slučaj, ki nima pri- mere na šahovskih turnirjih. Vse tri vodeče igralke so izgubile svoje partije s slabšimi nasprotnicami, tako je vodstvo prevzela Kovačevičeva iz Hrvatske z 9, 5 točke in je to mesto obdržala do konca turniria. jlorvatova je izgubila z najmlajšo predstavnico Vuksanovič, proti njej je spregledala tripotezni mat. Do konca turnirja ni bilo večjih presenečenj, tako da je končni vrstni red naslednji: 1. Kovačevič 11, 5 točke, 2—3 Horvat, Markov 11, 4 Puliak 10, 5—6 Lončar in Padro 9, 5; 7 Mijatovič 8,5; 8 Vasilevska 8; 9 Labičič 7,5; 10 Kolar 7; 11-12 Vuksanovič in Lazič 6; 13 Sindelijeva 5; 14 Zelen 4; 15 Matekovič 3,5; 16 Vukovič z 2 točkama. Z delitvijo drugega in tretjega mesta je Horvatova dokazala velik talent, ki jo lahko ob pravilnem izpo- polnjevanju privede do še večjih uspehov. Kako bo tekla njena nadaljnja šahovska pot pa je odvisno od podpore šahovskega društva MIP, TKS Ptui in šahovske zveze Slovenije. Z dosedanjimi uspehi se je uvrstila v razred perspektivnih športnikov Slovenije, kar pa ji mora omogočiti nadaljnji načrtni in nemo- teni razvoj. Kako se skrbi za razvoj mladih šahistov se je delno videlo tudi na državnem prvenstvu, kjer so mladi šahisti imeli cele štabe spremljevalcev oz. trenerjev in sekundantov. Za nameček naje potrebno omeniti, da je bilo zbranih veliko število mojstrov in da je udeleženka Srbije mladinka Vujičeva imela za sekundama velemojstra Martinoviča in mojstra Cabrila, ostale udeleženke pa niso mnogo zaostajale /a tako zvenečimi imeni. Za slovenske predstavnike sta bila sekundanta mojstrska kandidata Milan Seru- ga iz Ptuja in Kos iz Murske Sobote. Svojo nalogo sta opravila odlično. Horvatovi čestitamo za izjemen rezultat, od nje pa pričakujemo še mnogo odličnih rezultatov v njeni šahovski karieri. Na turnirju pionirjev je prvo mesto osvojil Štefan Cigan z Murske Sobote. Tako bo ta odlični mladi šahist predstavljal Jugoslavijo na evropskem prvens- tvu. Ce bo tako uspešno nadaljeval, je pred njim bleščeča šahovska pot. Prvenstvo mladink je še v teku, predstavnica Krežetova iz Maribora pa je trenutno v sredini lestvice. Milan Seruga Kaveljci in i(orenine pred tretjo preizi(ušnjo Tudi letos teče rekreativna akcija RTV Ljubljana in Trimske antene ,,Brazde vzdržljivosti". Enako kot lani morajo udeleženci opraviti pet preizkušenj — tek na smučeh in po suhem, plavanje, kolesarjenje in hojo v hribe. Prijavljencev za to vedno bolj priljubljeno ,,utrjevalno" dejavnost je bilo na začetku 355 (100 več kot lani). V soboto 2. avgusta se bo v Blejsko jezero pognalo kar 200 udele-L^nk iii udeležencev. Proga bo dolga 2 km in prijavljen^i jo morajo preplavati v 70 minutah s tem, da za prvi kilometer porabijo 30 za drugi pa 40 minut. Start bo ob 11. uri, uro prej pa bo na sporedu plavanje za domače in tuje letoviščarje za pokal Bleda na en kilometer. Vsi tisti, ki se še niso prijavili, lahko to storijo od 8. do 10. ure na startu. Priprave na tradicionalni rokometni turnir Rokometni klub Drava je v bratske občine SR Hrvatske in Slovenije poslal vabilo za sodelovanje njihovih ženskih rokometnih ekip na tradicionalnem turnirju ob prazniku občine Ptuj. Letos bo turnir 16. avgusta, ekipe pa se bodo potegovale za prehodni po- kal Skupščine občine Ptuj. V primeru ugodnega odziva bo turnir res kvalite- ten, saj bo verjetno nastopil tudi novi prvoligaš — Podravka iz Koprivnice, zraven pa Še dva bivša drugoligaša — Koka in PP Drava, ter republiški ligaši — Maribor, Zrinski in ostali. 1. k. Mercator dosegel normo za državno prvenstvo Na republiškem prvenstvu v streljanju na glinaste golobe, kije bilo v Novi gorici, so zmagali strelci Svobode iz Senožeč, ki so dosegli 543 golobov. Tekmovalci SD Mercator iz Ptuja so z rezul- tatom 516 krogov osvojili četrto mesto in dosegli normo za nastop na državnem prvenstvu (norma je 510 golobov). Nastopilo je 70 tekmovalcev iz 11 ekip, med posamezniki pa se je iz Ptuja najbolje uvrstil Rakuša in sicer na 10. mesto. 1. k. Začetek priprav enotne selekcije Kandidati za prvo moštvo enotne članske selekcije v nogo- metu ptujske občine, ki bo v prihodnji tekmovalni sezoni na- stopala v vzhodni republiški ligi, so se v torek popoldan v Kidriče- vem zbrali na prvem treningu in sestanku. Do začetka prvenstva se bo potrebno dobro pripraviti, saj je igralski kader sposoben že v tej sezoni osvojiti prvo mesto in se uvrstiti v enotno republiško ligo. Seveda pa to ne bo enostav- no, v največji meri bo to odvisno od zavzetosti igralcev tako pri vadbi kot pozneje na prvenstve- nih srečanjih. Več o pripravah in igralskem kadru pa v prihodnji številki. 1. k. PROBLEMSKA KONFERENCA O TELESNI KULTURI USMERITEV PRIHODNJEGA DELA pogoji za vrhunski šport Na osnovi kritične ocene prakse in upoštevajoč dejstvo, da gre na področju vrhun- skega športa za zahtevne in dolgoročne naloge, je treba znova poudariti nekatera te- meljna načela že sprejete usmeritve. Stalen izbor tistih, ki to hočejo in zmorejo, je jpgoj vrhunskega športa. Z .izbranimi športniki je po- grebno nenehno teamsko lilo. ki temelji na strokovnih m znanstvenih spoznanjih. Nosilci dela z izbranimi športniki so šolska športna društva, telesnokulturne or- ganizacije. društva in drugi nosilci telesne kulture. Pri tem imajo posebno odgovorno nalogo vzgojnovarstvene in vigojnoizobraževalne orga- nizacije. še posebej osnovna fcla. ki mora skrbeti za razvi- janje posebnih otrokovih sposobnosti, torej tudi na športnem področju. Pri tem je 'šeposebej pomembna takšna |organizacije dela v šoli, ki bo omogočila kakovostno in us- klajeno uresničevanje tako učnih in športnih obveznosti. podružbljanje vr- hunskega športa V naslednjem obdobju iioramo posebno družbeno Pozornost nameniti nadalj- ■lemu podružbljanju vrhun- ^l^ega športa. Zagotoviti mo- "■iimo racionalno koriščenje ■Materialnih in kadrovskih ■Možnosti in tudi v prihodnje ^l^lepati samoupravne dogo- vore o prednostnih nalogah. Področjih in panogah za uve- 'Jsvljanje vrhunskega športa, doseči moramo, da bomo ■Medsebojne odnose in finan- ^jranje tudi na tem področju ^gotavljali na samoupravnih '^•iieljih. Treba je izdelati "^^rila. ki bodo osnova za ^^no programov oziroma ^seganje zastavljenih ciljev rezultatov. Uveljaviti mo- ^f^o take tekmovalne siste- ki bodo v funkciji vrhun- ^^ga športa, racionalni in ^^ladni s cilji našega družbe- "^ga razvoja. '^trspektivni in vr- ^^nski športniki * ^rspektivne in vrhunske Portnike. ne glede na športno jg ""go. je treba v prihodnje odločnejte in vsestransko ^pirati. Zagotoviti moramo ^odo najperspektivnejši lahko brez težav prihajali v kvalitetnejše sredine oziroma selekcije. Domisliti in -spre- meniti moramo družbeni do- govor o statusu in stimulaciji vrhunskih športnikov — amaterjev v SFRJ. Ta dogo- vor mora postati bolj obve- zujoč; športnikom naj omo- goča, glede na dogovorjena merila, normalno športno udejstvovanje in napredova- nje ter postopno vključitev v združeno delo. Oblikovati in sprejeti je treba posebna me- rila za vrednotenje vrhunskih športnih dosežkov, na podlagi katerih bomo lahko vrhun- skim športnikom dajali mo- ralna priznanja in zagotavljali materialna nadomestila za vloženo delo. Merila morajo izhajati iz moralnih norm in vrednot samoupravne soci- alistične družbe, socialistič- nega humanizma in principov nagrajevanja po rezultatih dela. telesnokulturni ob- jekti Za hitrejši razvoj telesne kulture je treba zagotoviti večje število funkcionalnih telesnokulturnih objektov. V samoupravnih interesnih skupnostih za telesno kulturo naj delovni ljudje in občani (Kenijo dosedanje kadrovske in materialne možnosti šol. ki izobražujejo kadre za pod- rtije telesne kulture, v samo- upravnih sporazumih o te- meljih plana pa naj opredelijo vrstni red izgradnje telesno- kulturnih objektov, vključno z izgradnjo telesnokulturnega centra Slovenije z visoko šolo za telesno kulturo. V novem srednjeročnem razvojnem obdobju bomo posebno po- zornost namenili objektom ob šolah in objektom za zimske športne panoge, v katerih bomo sodelovali leta 1984 na zimskih olimpijskih igrah. strokovnost Delo na področju telesne kulture, zlasti še v vrhunskem športu, v.se bolj zahteva vi.soko stopnjo strokovnosti. Zato je nujno, da v prihodnje še bolj načrtno razvijamo razisko- valno in znanstveno delo, ki mora temeljili tudi v praktič- nem strokovnem delu s špor- tniki. Spoznanja raziskav morajo postati odločujoč ele- ment načrtovanja in stroko- vnega dela. Zato je ena naj- pomembnejših nalog razvi- janje m povezovanje razisko- valnih institucij, njihovo so- dobno opremljanje, ki mora najti svoje mesto tudi v sred- njeročnih programih družbe- noekonomskega razvoja re- publike. vloga osnovnih or- ganizacij (društev) Telesnokulturna društva in njihove zveze so med najod- govornejšimi izvajalci tele- snokulturne politike. Njihova organiziranost mora rasti tako. da bodo sposobna pre- vzemati in uresničevati dogo- vorjene naloge v športni re- kreaciji in vrhunskem športu. Največjo odgovornost za uveljavitev samoupravne vsebine odnosov v telesni kulturi imajo vodstva, špor- tniki in športni delavci v športnih organizacijah in društvih, še posebej člani Zveze komunistov in Zveze socialistične tViladine Slove- nije. Poleg razvijanja telesno- kulturnih dejavnosti morajo društva skrbeti tudi za vzgoj- no delo z mladimi ter jih družbenopolitično usposab- ljati. delegatska razme- rja Delo telesnokulturnih or- ganizacij in njihovih zvez mora biti javno, njihovi pro- grami pa morajo nastajati v skladu z izraženimi interesi in potrebami članstva. V tele- snokulturnih organizacijah ter njihovih asociacijah mo- ramo načrtno razvijati in po- glabljati samoupravne dele- gatske odnose. Odločitve morajo nastajati po demo- kratični poti in ob ustvarjalni udeležbi vseh zainteresiranih dejavnikov. V ta namen mo- ramo na vseh ravneh razvijati delegatska razmerja ter uve- ljavljati principe kolektivnega dela. vodenja in odgovorno- ■sti. Pri izbiri kandidatov za vcHlilne funkcije v telesno- kulturnih organizacijah je treba dosledno upoštevati načela kadrovske politike in povečati skrb za idejnopoli- tično in vzgojno delo v njih. odpraviti negati- vnosti V telesni kulturi, še zlasti v vrhunskem športu, so prisotne tudi nekatere negativne ten- dence in slabosti. Gre zlasti za pojave privatizacije, tehno- menežerstva. uvajanje profe- sionalizma in polprofesiona- lizma. podkupovanje, ne- športno obnašanje itd. Vod- stva telesnokulturnih organi- zacij in društva ter njihove zveze, športni delavci in športniki, člani Zveze komu- nistov in Zveze socialistične mladine se morajo zato od- ločno zoperstaviti vsem poja- vom, ki niso v skladu s športno moralo ter vrednotami soci- alistične samoupravne druž- be. Proti takim pojavom se bomo najučinkovitejše borili predvsem s krepitvijo samo- upravnih in delegatskih od- nosov ter sistemskim ureja- njem materialnih pogojev razvoja telesne kulture. vloga sredstev ob- veščanja Tisk. radio in televizija imajo izredno pomembno vlogo v procesu samoupravne preobrazbe ter kritičnem vre- dnotenju dosežkov telesne kulture. Osrednja pozornost sredstev obveščanja mora biti namenjena afirmaciji temelj- nih vrednot naše socialistične samoupravne družbe in tele- sne kulture. Sredstva obve- ščanja morajo zato prispevati k večjemu vplivu delovnih ljudi na usmerjenost in ure- sničevanje sprejetih progra- mov telesne kulture ter k smotrnejšemu trošenju raz- položljivih sredstev. družbena odgovor- nost Družbenopolitično odgo- vornost in skrb za uresniče- vanje sprejetih stališč in skle- pov prevzemajo samoupra- vne interesne skupnosti za telesno kr'!.j!ro. Zveza tele- snokulturnih organizacij, športne organizacije in dru- štva ter občinske konference SZDL in njihovi sveti za tele- sno kulturo. Problemska konferenca SZDL nalaga vsem nosilcem telesne kulture v krajevnih skupnostih, obči- nah in republiki, da na pod- lagi vsebinske usmeritve konference temeljito proučijo lastne razmere ter krepijo in razvijajo dogovorjene in sprejete vrednote telesne kulture. Krajevne, občinske in Republiška konferenca SZDL ter sveti za telesno kulturo pa so dolžni stalno spremljati uresničevanje vse- bine sprejetih stališč in skle- pov ter vsaj enkrat letno raz- pravljati o razmerah v telesni kulturi in ustrezno ukrepati. Konec Odlične uvrstitve na svetovnem prvenstvu Svetovnega prvenstva letalskih modelatjev, ki je bilo tokrat v Czenstochovvi na Poljskem, so se jugoslovanski modelatji odlično odrezali, saj so se uvrstili v svetovni vrh. Zelo uspešna sta bila tudi člana aerokluba Ptuj Oto Velunšek in Peter Alič. V kategoriji hitrostnih modelov je Oto Velunšek že prvi dan s 254 km na uro postavil novi državni rekord, kar je bil 4. do 5. čas dneva. V končni uvrstitvi je Velunšek osvojil 12., Alič pa 22. mesto. V ekipni uvrstitvi je jugoslovanska reprezentanca v tej kategoriji osvojila peto mesto in prehitela nekaj reprezentanc, ki so že lahko pohvalijo tudi s svetovnimi naslovi (Češkoslovaško). V ekipni dirki »team racing« sta se Velunšek in Alič uvrstila na 34. mesto, jugoslovanska vrsta pa je zasedla osmo mesto. ^ ^ Grajenski upokojenci na trim kolesarjenju v izredno razgibano družbenopolitično dejavnost so se v krajevni skupnosti Grajena vključili tudi upokojenci, ki so pred slabiina dvema letoma ustanovili svoje društvo z namenom, da bi vanj vključili vseh 66 upokojenih krajanov iz tega območja. Do letošnje letne konference so to število povečali le za tri nove člane. Tako kot vsa društva so se na začetku svojega dela srečevali s številnimi težavami in kar precej mesecev je minilo, daje steklo vse po začrtani poti. Letos so bili najbolj veseli novih prostorov, ki so jih dobili v zgradbi grajenske krajevne skupnosti. Kot pravi tajnik drudštva Jože Sakelšek, je njihova organizacija aktivno vključena v krajevna dogajanja, to pomeni v delo krajevnih organizacij in društev, V KK SZDL, dobro sodelujejo s krajevno sku- pnostjo in drugimi. Na letni konferenci pa so izrazili željo, da bi se to medsebojno delo in povezanost okrepila s čimer bi tudi upokojenci pokazali, da so še ravno tako aktivni in delavni v sredini v kateri živijo. Računajo, da bodo lahko le z več življenja pritegnili v društvo še nekaj novih članov. V program dela so upokojenci na Grajeni vključili tudi organizacijo izletov po domovini, to nedeljo pa so izvedli zanimivo trim kolesarjenje pod že ustaljenim geslom »vsi na kolo za zdravo telo«. Akcija je uspela — tako po udeležbi, kot poorganizacijski plati. Že nekaj dni pred »dirko« .seje organizatorju prijavilo 16 upokojencev, nekaj pa se jih je priključilo še pred startom. Nedeljski trim pa ni imel tekmovalnega značaja, z njim so želeli v društvu še nekoliko bolj povezati člane in jih tudi prek take oblike aktivnosti vključiti v delo. Nekaj po 15. uri so v nedeljo krenili izpred doma Franca Osojnika V Krčevino ter se z vmesno postajo, za okrepčitev seveda, napotili prek Orešja in Vičave nazaj proti Grajeni. Tu so jih dočakali domačini ter jim čestitali za vzdržljivost, posebej še tistim najstardšim kot so bili Kokolov Franček, Alojz Bolcar, Franc Briek, Marija Crnkova in drugi, ki so skupaj s kolesom korajžno odrinili še s svojimi sedmimi križi in več. Pravijo, daje letošnje prvo tako kolesarjenje uspelo in da ga bodo še organizirali, ker jim morda ob tem še največ pomeni tisti — človeški del, ko drug drugemu stisnejo roko za korajžo in vzdržljivost, ko se ob kozarčku malce pogovorijo in pokramljajo o vsem mogočem. Vse to jih zbližuje v njihovih skupnih interesih in delu in to jim daje tudi dodatnih moči, da v.stajajo prepričani v svojo potrebnost sredini v kateri živijo. mš V počastitev krajevnega praznika Ob prazniku krajevne skupnosti Lovrenc na Dravskem |X>lju so vsako leto do sedaj pripravili športna srečanja v nogometu, namiznem tenisu in šahu. Letos pa so se odločili, da bodo pripravili samo nogometni turnir. Na prizorišču sta se pojavili samo dve ekipi v popolni postavi, dve pa v nepopolni postavi. Namesto turnirja je bilo tako samo eno srečanje in to med ekipama Lovrenca in ekipe Kidričevo 2. Zmagali so nogo- metaši Kidričevega z 2:1. V prihodnje bi lahko razmišljali o turniiju v malem nogometu, šahu in namiznem tenisu, seveda pa bi bilo potrebno dobiti tudi nastopajoče ekipe. Danilo Klajnšek 14- ZA RAZVEDRILO 31. julij 1980 TEDNIK HUMOR Da vidimo, če te bo to pomirilo ali pa še bolj razdražilo? No, kako se ti zdi moje individualno sredstvo za zadovoljevanj« skupnih potreb? Tu zadaj je pogled na zgodovinski Ptuj, zato ne zijaj drugam! — To bedrce pa je danes enako preseljeno kot je bilo včeraj. — Nič čudnega, saj je to tisto od vče- raj ... Ponujam dela in naloge nočnega čuvaja v Obdravskem parku BRODAREC = popularni pevec zagorskih po- pevk (Radek) DARVI = francoska filmska igralka poljskega po- rekla (Bella, »Vzorna dekleta«) HAK = pakistanski predse- dnik, ki se je udeležil Titovega pogreba (Zia Ul) KARI = slon iz Kiplingove knjige »Knjiga o džun- gli« LILIPUT = pravljična dežela, . v katero je potoval Guliver ROOSA = eden od treh ameriških astronavtov (Shepard, Mitchell), ki so 31. januarja 1971 poleteli z lad o Apollo 14 v vesolje (Stuart) TOMAN = starejši slovenski politik in pesnik (Lo- vro) Rešitev prejšnje kri- žanke VODORAVNO: BSK, TK, Olivera, reketar, razsta- va, Cene, elan, smokev, Inari, DO, telege, jar, ZD, obad, Anamitka, kvar. Mrzel, Savi- nja, bar, avatara, Aanrud, Goč, lik, atrij, mlatev, kopi- jaš, AT, Ajas, peča, Na, Rato. fEDNIK -31. julij 1980 OGLASI IN OBJAVE - 15 Pozabljivost na dražbi z rastjo osebnega osebnega standarda smo postali tudi mate- rialno bogatejši, ob tem pa postajamo tudi vse manj skrbni, varčni, vse prelahko pozabljamo na svojo lastnino. Prav je, da se v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah tudi tega bolj zaveda- mo, da z gospodarnim trošenjem in varovanjem tega kar imamo, omilimo tudi neizprosno dejstvo, da se nam ob rasti cen osebni dohodek realno zmanjšuje. Resničnost uvtxioma navede- nih trditev potrjuje tudi dejstvo, da .se pri občinskem upravnem organu od časa do časa nabere celo »skladišče« najrazličnejših najdenih predmetov, za katere niso mogli ugotoviti lastnika, ali pa se tem ni zdelo vredno, da bi prišli iskat svoj predmet. Temu navadno sledi takle razpis ali objava: »Oddelek za občo upravo skupščine občine Ptuj ima večje število najde- nih ...« in našteta je cela vrsta znamk motornih koles, predvsem mopedov, večje število moških in ženskih dvokoles itd. Potem sledi v objavi besedilo: »Najdeni pred- meti, za katere lastništvo do . .. ne bo dokazano, bodo prodani na JAVNI DRAŽBI, ki bo... na dvorišču zgradbe v Kremplje- vi ulici št. 2». Te javne dražbe pa so vedno dobro obiskane, nekateri pridejo zato, da bi kaj poceni kupili, še več pa je radovednežev. Tako je bilo na zadnji javni dražbi — licitaciji najdenih predmetov na dvorišču v Krempljev! 2 Foto: Alfred Bradač Od Ivanjščice do Mount Blanca Skupina alpinistov Planinskega društva »Maks Meško« iz Ormoža je pretekli teden odpotovala v Chamonix, od koder bodo prek St. Gervaisa predvidoma v šestih dneh osvojili streho Evrope — Mount Blanc. Člani odprave: Zvonko Meško, Dušan Gerlovič, Franc Zemljič in vodja Jože Borak so izkušeni, dolgoletni in strokovno uspo- sobljeni planinci, kar je za zalogaj, katetega so si naložili na občnem zboru planinskega društva, še kako potrebno. Moči za turo so si nabirali skozi vse leto v akcijah matičnega planinskega društva, ali posamezno, potrebna pa so bila tudi ledeniška izpopolnjevanja. Člani Planinskega društva »Maks Meško« pričakujejo, da bo tura na Mount Blanc v veliki meri prispevala k popularizaciji te izredno koristne in zdrave oblike delovanja in preživljanja prostega časa mladih. Seveda pa to ni edina karta na katero igrajo ormoški planinci, v svoj program so zapisali tudi akcije, med katerimi najdejo tudi najzahtev- nejši nekaj zase. Prvo soboto v avgustu, na primer, pripravljajo pohod na Peco, med 11. in 18. avgu- stom pripravljajo v sodelovanju s taborniškim odredom »Vinko Megla« iz Ormoža, taborjenje mladih planincev na Zadnjici v dolini Trente. Pravijo, da so letos zajeli v program planinskega društva akcije od Ivanjščice do Mount Blanca. Fi M Ko sem prečital članek v Tedni- ku z dne 24. julija sem skoraj zadremal, kot da sem prečital pra- vljico ,,za lahko noč." Realna slika čakanja je druga- čna in kot čakajoči v dolgi vrsti bom posku.šal nakaz.ati nekaj reši- tev, kar naj bi bil namen člankov te vrste v časopisju. Dvakrat sem bil med tistimi 350 sotrpini, čakajočimi na plin in ni- sem dobil svoje jeklenke. V tretje gre rado, zato sem prišel pred zaprta vrata ob cesti že ob 5,45 in sem bil peti. Do 7. ure, ko službujoči čuvaj odpre vrata se nas je nabralo že okrog 100 ljudi. Olimpiada v Moskvi? Ne! Pridete športni novinarji pogledat kako tekmujejo otroci, matere, ba- bice, prababice in tako naprej v moškem športu. Od vhodnih vrat pri cesti do skladišča plina je 100 metrov. Mladi in močni preletijo to progo v 10 sekundah in to s plinsko jeklenko na ramenu. Ti so izredno sposobni, zadnji na startu so prvi na cilju; prvi na startu pa so zadnji, ker jim po 20 metrih te- ka zmanjka moči. Naj omenim, da sem se tokrat po dveh neuspešnih startih kvalificiral. Prej sem omenil vrsto, toda pred skladiščem ni vrste, tu je neusmiljeno prerivanje in močnej- ša ramena vedno zmagajo. Vmes padajo pesti, kletivice v vseh jezikih, žal ne nastajajo nova znanstva, temveč sovraštva. Zato mislim, da trgovina in drug^ pre- poceni prodajajo zaupanje, ker ga izgubljajo pri takem načinu po- razdelitve te dobrine. Plin ni kavica, ki je enostavno lahko pogrešaš. S plinom si kuha- mo našo vsakdanjo hrano. Da o drugi škodi, ki je v izostajanju iz dela ne govorim, tudi tu nastajajo milijonske škode. Pisec je napisal, da je republiški izvršni svet določil, da lahko dobj gospodinjstvo eno jeklenko plin^ Kje jo dobiš in kako? Na teden mesec ali kako drugače? Število članov v družinah je različno, zato tudi poraba. Dva v družini porabi- ta jeklenko v treh mesecih, sedemčlanska družina pa v treh tednih. V gneči ugotavljaš, da prihajajo po plin z mariborskega in slo- venjebistriškega območja. O teit sem se prepričal danes 25. julija 80. Vem, da prodajalec ne ve na pa- met kam spada katera vas ali ulica, zato bi moral poznati žig in podpis kontrolorja, ki obnavlja veljavnost legitimacij za ptujsko območje. Tako nam ne bi zmanjševali kvote namenjene upravičencem na našem območju. In ker ni izgleda ali obljube, da bo ponudba zadovolji- va- apeliram na POTROSNISKI SVET prizadetih krajevnih skup- nosti ali občine Ptuj, da se spora- zume s trgovino ,,LES" in naredi red z uvedbo pravične razdelitve te dobrine. Ju Ka Ob rob obema člankoma: nepopisna gneča na dvori.šču TOZD Trgovina Les Ptuj Fotof JB RODILE SO: Marta Kaučič, Sterjanci 5 — dečka; Ana Petek, Podgorci — dečka; Marija Kuri, Novinci 11 — deklico; Majda Dogša, Vodranci 34 — deklico; Elizabeta Štrafela, Kraigherjeva 20 — Aleša; Slava Kolarič. Vuzmetinci 50 — Ivana; Dorica Šalamun, Breg 15 — Ma- tejo; Danica Frangež. Strnišče 1 — Bojana; Jožica Jurše.Kajuhova 3 — Jeleno; Anica Kolednik, Markovci 24/a — dečka; Slavica Trunk. Zamušani 15 — Darka; Ida Meško. Mihovci 64 — Boži- dara; Kristina Zelenik, Vintarovci 50/a — deklico; Jelka Fajferič. Gajzerjeva 5 — deklico; Renata Čeh, Kraigherjeva 27 — Aleša; Marija Golub, Draženci 58 — dečka; Marjana Plohi. Hardek 41 — Vesno; Jožefa Leskovar. Maj- šperk 32 — deklico; Štefanija Vi- dovič. Vel. Varnica 67 — Lidijo; Marjana Kodrič. Dobrina 26 — Melito; Marija Trop, Juršinci 19/a — Andrejko; Božiča Ivančič, Petrovičeva 15, Maribor — De- nisa; Irma Fartely, Hajdoše 65 — dečka; Pavla Kirbiš, Draženci 42 — dečka; Ema Žalar, Žerovinci 3 — Bojana; Biserka Žižak, Šmarje pri Jelšah — Sretka. POROKE: Kristijan Radej, Prešernova 8 in Majda Horvat, Budina 13/a; Andrej Vidovič, Maribor, Obre-, žna 37 in Marjeta Petek, Gori- šnica 155; Vladimir Kodrič, Ma- ribor, Ul. Pariške komune 44 in Vlasta Dose, Maribor, Cankarje- va 28; Branko Zelenko, Janežov- ski vrh 14 in Jožica Lazar, Žabjak 30/a; Milan Voda, Grajena 43 in Majda Hoedl, Nova vas pri Ptuju 118; Vekoslav Muršič, Formin 34 in Majda Kolarič, Formin 10/1; ^ Milan Kozel, Poljska 12 in Marija Gajser, Dolena 6; Franc Debelak, Ptujska gora 68 in Danica Galun, Stogovci 12; Vladimir Štrafela, Videm pri Ptuju 5/a in Danica Kovačec, Bratislavci 30; Anton Horvat, Trnovska vas n. b. in Marjatia Horvat, Desenci 7; Her- man Černivec, Severova 5 in Majda Tekmec, Markovci 78; Janko Bratuša, Osluševci 57 in Štefanija Mar, Zamušani 73; Ja- nez Čurman. Dragovič 48 in Ma- rica Bedrač. Dragovič 40; Milan Nedeljko, Juršinci 58 in Jožica Šuen. Sakušak 79; Konrad Šrok, Cesta Olge Meglič 13 in Jožefa Krajnc, Cesta Olge Meglič 13; UMRLI SO: Matilda Munda, Sodinci 66, roj. 1908, umrla 20. julija 1980; Stanislav Druzovič, Kratka ul, 5, roj. 1934, umrl 20. julija 1980; Veronika Arbeiter, Gruškovec 5, roj. 1894, umrla 23. julija 1980; Martin Kolarič, Raičeva 4, roj. 1903, umrl 24. julija 1980; Feliks Ritonja, Pavlovski vrh 59, roj. 1911, umri 22. julija 1980; Andrej Žirovnik, Ziherlova ploščad 8, roj. 1898, umri 26. julija 1980; Franc Dobnik, Slovenja vas 54, roj. 1939, umri 26. julija 1980; Jožef Korez, Čermožiše 66, roj. 1942, umri 25. julija 1980; Jože Do- majnko, Sicrabarjeva I, roj. 1898, umri 20. julija 1980. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radij- sko d&avnost RADIO-TEDNIK 62250 Ruj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavoda, direktor m glavni urednik FRANC LAČEN,odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični ure- dnik ŠTEFAN PUŠNIK. Uredništvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 m 771-226. Celo- letna naročnina znaša 250 dinarjev, za tujino 350 dinarjev. Žiro račun SDK Ruj 52400-603-31023. Ti- ska ČGP Večer Maribor. Na pod- lagi zakona o obdavčevanju proiz- vodov in storitev v prometu je TE- DNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Julijski izlet starejših planink in planincev iz Ptuja je bil na Vršič ter v Krnico. Med postan- kom v prijazni vasici Gozd, smo se podali do mogočnega slapa v Martuljku. Po prihodu na Vršič, se nas je skupina podala nazaj v čudovito tesen Krnica pod Ra- zotjem in Kriško steno, druga skupina pa navzgor do gostoljub- nega Poštarskega doma. Čeprav se je preko Vršiča podila gosta megla, ki je občasno zakrivala razgled, smo kljub temu lahko opazovali mogočne skalne gmote Prisojnika. Zani- miv je bil pogled na skalo z jokajočo ženo — Ajdovsko dekle. Na povratku sta se obe skupini sestali ob jezeru Jasna in od tam krenili po desnem bregu Pišnice v Kranjsko goro. Po ogledu hiše pisatelja Kekčevih dogodivščin — Josipa Vandota, — smo na ploščadi hotela Prisank imeli redko priložnost, ko smo lahko prisostvovali zanimivem folklor- nem nastopu kulturno-umetni- škega društva iz Subotice. Izlet je vodil Lipe Izlakar, ki nas je sproti seznanjal s kulturno- zgodovinskimi zanimivostmi ter Gogajanji med NOB v krajih koder je vodila naša pot oziroma vožnja. Prizadelo nas je, ko nam je razlagal o zločinih gestapovca Druškeja na Jesenicah in v Hrušici ter o strahovitem uboju planinca, vodnika in reševalca ^ihe Ariha, čigar začasen grob v globeli pod Mihovim domom je še vedno oskrbovan, čeprav so ostanke prenesli na pokopališče v Podkoren. Naslednji izlet starejših pla- nincev bo avgusta na Snežnik. Besedilo in posnetek: Rudi Rakuša Ptujski planinci pri jezeru Jasna TAST UBIL ZETA V sredo zvečer je prišlo do družinskega prepira na travniku v Čermožišah. V prepir je posegel Matevž Jus, star 63 let in z lesenim predmetom udaril po glavi svo- jega zeta Jožefa Koreza, starega 38 let, oba stanujoča v Čermoži- šah 66. Težko poškodovanega Koreza so prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer je v petek, 25. julija umrl. Za Matevža Jusa pa je bil odrejen pripor. Spet opozorilo kam lahko privede medsebojno fi- zično obračunavanje. PADEL NA CESTO V četrtek, 24. julija je voznik traktorja Jože Malek iz Jiršovec 50 na lokalni cesti v naselju Vinta- rovci zavil s ceste pnoti domačiji. Za traktorje bil pripet voz, ki seje Tudi minuli teden na ptujskem območju ni minil brez prometnih in drugih nesreč in tragičnih primerov sporov s težkimi posledicami. pri zavijanju prevrnil. Na vozu je sedel Jože Vilčnik, ki je pri tem padel na cesto in se hudo poško- doval, zdravi se v ptujski bolni- šnici. POŽAR V GORIČAKU Prejšnji torek je izbruhnil požar na stanovanjsico-gospodarskem poslopju v Goričaku pri Zavrču. Poslopje je last Kmetijskega kombinata Ptuj, pogorelo je ostrešje, škodo ocenjujejo na okrog 200.000 dinarjev. ZGORELO SENO V soboto je na gospodarskem poslopju Franca Krajnca iz Šar- dinja pri Ormožu začelo goreti seno, spravljeno na ostrešju go- spodarskega poslopja. Škodo ocenjujejo na okroglo 100.000 din. Gre za samovžig sena. SMRT POD TRAKTORJEM V nedeljo, nekaj po 12 uri seje zgodila huda nesreča na travniku v naselju Koračice, K S Tomaž pri Ormožu. Traktorje vozil 20-letni Janez Vajda, Koračice 28, ko je z lokalne ceste zapeljal na travnik, je traktor začel drseti po pobočju in se nato prevrnil. Voznik in ena sopotnica sta pravočasno odsko- čila, sopotnica Helena Lukačič, stara 43 let iz Koračic 67 pa je padla pod traktor in bila pri tem tako hudo ranjena, daje na kraju nesreče umria. Spet resno opozo- rilo na previdnost. UMRL V BOLNIŠNICI Med popoldansko malico, 18. julija letossta se v TGA Kidričevo TOZD Promet šalila s kompre- sorji delavca, z njimi sta prej čistila delovne obleke. Pri tem je Franc Toplak po nesreči hudo ranil Franca Dobnika, starega 41 let iz Slovenje vasi 54, ki je v soboto v ptujski bolnišnici umri.