Vzorec Gramatura [g/m2] Debelina [mm] Razpocni indeks [kPa·m2/g] Upogibna togost [mg·cm] Poroznost [ml/min] Površinska absorpcija-Cobb60 [g/m2] A B A B A B Karton iz navadne robinije 210 0,401 174,0 134,0 >71 179 1220,0 1195,0 88,0 82,0 Enostransko premazan karton 298 0,402 535,0 553,0 >100 643 0 0 78,0 84,0 Place Compound Restrictions Effective date Canada PFOS, PFOA (C8) Restricted 2018 USA PFOS, PFOA (C8) Voluntary production ban 2011 EU Gen-X To be regulated under REACH 2020 PFBS (C4) SYHC* 2020 Entire group of PFAS Proposed regulation under REACH 2020 Netherlands, Norway, Sweden, Germany, Denmark Entire group of PFAS Proposed regulation under REACH 2020 Denmark Entire group of PFAS Ban on food contact materials 2020 Germany PFHxA (C6) Proposed REACH restrictions 2018 Maine Entire group of PFAS Ban on food contact matetials 2019 Washington Entire group of PFAS Ban on food contact matetials 2018 California Entire group of PFAS Considering biomonitoring 2015 San Francisco Entire group of PFAS Ban on food contact materials 2020 Acronym Chemical name* Carbon Chain Length PFAS Poly- or per- .uorinated alkyl substances C2-C20 PFAC Pertluoroalkyl carboxylic acids C2-C20 PAA Per.uoroalkyl acids C2-C20 PAP Poly.uoroalkly phosphoric acids C2-C20 PFBS Pertluorobutanesulfonic acid C4 PFHxA Per.uorohexanoic acid C6 PFOA Per.uorooctanoic acid C8 PFOS Pertluorooctyl sulfonate C8 Gen-X Recently produced short-chain PFAS C2-C7 Parameter / Vzorci Zunanju suhi cebulni luskolisti Oljcni listi, vejice KCV + 15 % olupkov granatnega jabolka Komercialna celulozna vlakna (KCV) Gramatura (g/m2) 67,9 37,4 63,6 65 Debelina (µm) 115 144 161 116 Speci.cni volumen (cm3/g) 1,69 3,85 2,53 1,78 Utržni indeks (Nm/g) 39,3 9,9 41,4 53,3 Utržna dolžina (km) 4,01 1,009 4,222 5,334 Hrapavost Bendtsen (ml/min) 518 1991 1677 342 Poroznost Bendtsen (ml/min) 2,75 / 3791 1844 Raztržni indeks(mN·m2/g) 2,09 2,8 7,35 7,85 Razpocni indeks (kN·m2/g) 1,75 1,02 2,65 3,48 ISO belina (%) 14,5 18,4 41,4 77 Opaciteta (%) 99,7 94,4 96,8 86,6 L*a*b* barva 51,3/6,24/11,3 59,4/4,4/16,6 73,3/0,3/5,4 91,1/-0,4/1,4 Parameter Vzorci Zunanji suhi cebulni luskolisti Oljcni listi, vejice Olupki granatnega jabolka Kvercetin (mg/g ss) 10,0 ±0,29 n.d. n.d. Oleuropein (mg/g ss) n.d. 37,2 ±0,1 n.d. Anocianin (mg/g ss) n.d. n.d. 0,169 ±0.0001 DPPH test (mg TE/g ss) 19,8 ±0,17 212 ±2,0 0,0116 ±0,0041 Lastnost / metoda Standard Oprema Gramatura SIST EN ISO 536:2012 Analitska tehtnica Radwag Debelina in speci.cni volumen SIST EN ISO 534:2012 Frank PTI, Birkenau, Nemcija, 2018 Natezne lastnosti SIST EN ISO 1924–2:2009 Alwetron TH1, AB Lorentzen & Wettre, Kista, Švedska 1990 Raztržna odpornost SIST EN ISO 1974:2012 Elmendorf, AB Lorentzen & Wettre, Kista, Švedska, 1969 Razpocna trdnost SIST EN ISO 2758:2014 Karl Frank GmbH, 1969 Belina SIST ISO 2470–1:2017 Elrepho 450X, DataColor, 2003 Opaciteta SIST ISO 2471:2011 Barvne lastnosti, L*a*b* ISO 16692 Hrapavost Bendtsen ISO 8791–2:2013 Frank PTI, Birkenau, Nemcija, 2018 Poroznost Bendtsen SIST ISO 5636–3:2014 Leto Št. udeležencev 2016/2017 50 2017/2018 47 2018/2019 22 2019/2020 22 2020/2022 23 Ime Vrednost 2020 Vrednost 2019 Vrednost 2018 Število družb 120,00 117,00 116,00 Povp. št. zaposlenih po del. urah 4.250,58 4.227,70 4.257,40 Prihodki 830.272.600,00 860.128.380,00 857.868.754,00 Cisti prihodki od prodaje 814.232.047,00 853.010.291,00 846.646.474,00 Cisti prihodki od prodaje na zaposlenega (EUR) 195.331,60 201.766,99 210.382,00 Delež prodaje na tujih trgih (%) 67,50 71,79 68,40 Dodana vrednost (DV) 227.209.566,00 208.310.462,00 174.029.921,00 Dodana vrednost na zaposlenega (EUR) 53.453,78 49.272,76 40.876,90 Stroški dela v dodani vrednosti (%) 58,10 57,30 64,80 Dobicek pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) 99.506.758,00 89.042.205,00 61.935.446,00 EBITDA v prihodkih od prodaje (%) 12,22 9,40 6,90 Neto cisti dobicek/izguba 51.924.818,00 38.255.561,00 19.063.430,00 Neto marža 5,70 4,00 2,10 Donosnost kapitala - ROE (%) 11,80 9,18 4,70 Neto .nancni dolg na EBITDA 1,48 1,40 1,60 Kratkorocni koe.cient 1,40 1,20 1,30 Delež investicij v opred. osn. sredstva/cisti prihodki od prodaje (%) 7,20 5,40 3,90 Mesecna bruto placa na zaposlenega (EUR) 1.815,40 1.746,10 1.647,20 Investicije (EUR) 58.624.707,38 46.062.555,71 33.456.881,41 Papir za revijo PAPIR je prispevala papirnica GORICANE, tovarna papirja Medvode d.d.; Sora press cream 80 g/m2 za notranjost in Sora matt plus 150 g/m2 za naslovnico 1 ˇ | Jesen 2021 | 26 | XLIX Uvodnik V zadnjem desetletju sta papir in karton pridobila na veljavi, posebej še na podrocju embalaže. Papirna in kartonska embalaža sta spoznani kot ekološki izdelek, ki je reciklabilen in biorazgradljiv. Papirna panoga je tudi odlicen primer dobre prakse krožnega gospodarjenja, temeljec na recikliranju papirja in kartona. V prihodnje bodo izdelki iz papirja in kartona imeli še pomembnejšo vlogo v krožnem gospodarstvu in bioekonomiji. Nova priložnost na trgu je gotovo zamenjava tako plasticnih izdelkov za enkratno uporabo kot tudi plasticne in druge vrste embalaže, zaradi vse vecje potrebe po okolju prijazni embalaži in ozavešcenosti potrošnikov. V zadnjem desetletju, posebej v casu pandemije covid-19, je prisoten izrazit pomik tiskovin k digitalni obliki, vendar se zaradi naše nenehne izpostavljenosti elektronskim medijem že napoveduje preobrat po pandemiji. Želimo si razstrupljanja od digitalnega, »izklopa« od digitalnih naprav. Povecuje se zanimanje za specializirane revije, namizne družabne igre, predvsem pa za knjige v tiskani obliki. Trajnostni razvoj in krožno gospodarjenje, ki vodita do reciklabilnih, biorazgradljivih izdelkov, razvoj specialnih vrst papirjev in tiskovin, ki izstopajo po videzu, strukturi in tisku, vkljucitev interaktivnosti, aktivna in inteligentna embalaža, so možne usmeritve papirne in papirno predelovalne industrije v prihodnje. Povezovanje znanosti in industrije Temelj za razvoj inovativnih izdelkov so raziskave, zato je povezava fakultet in inštitutov z industrijo nujna. Lep tovrsten primer sodelovanja je bil program CelKrog, potencial ima Strateško razvojno-inovacijsko partnerstvo, v okviru katerega lahko nastanejo verige vrednosti. Pri tiskovinah in embalaži ima graficno oblikovanje zelo pomembno vlogo. Zato je smiselno v verigah vrednosti povezati papirniško panogo s tiskarji in graficnimi oblikovalci, koncnimi uporabniki in institucijami znanja. Ceprav je že vzpostavljeno doloceno sodelovanje Naravoslovnotehniške fakultete (NTF) z Inštitutom za celulozo in papir (ICP) ter posameznimi podjetji, predvsem v obliki izdelave zakljucnih del študentov, se lahko to sodelovanje v prihodnje še razširi. Sodelovanje je možno preko aplikativnih projektov, pri izdelavi diplomskih in magistrskih del, študentskih projektov v okviru predmetov ter izvajanju 15-tedenske prakse študentov v podjetju. Primer sodelovanja študentov pri predmetu Nacrtovanje ekološke embalaže z ICP in Plecnikovo hišo je bila izdelava inovativne embalaže iz papirja izdelanega iz japonskega dresnika (prispevek na simpoziju DITP 2019) in v sodelovanju z ICP izdelava notesnikov, zvezkov in papirne embalaže iz papirjev izdelanih iz alternativnih surovin (prispevek na naslednjem simpoziju DITP). Odlicni dosežki študentov Naravoslovnotehniške fakultete Na Naravoslovnotehniški fakulteti, Katedri za informacijsko in graficno tehnologijo se izvajajo študijski programi grafike (Graficna in medijska tehnika, Graficne in interaktivne komunikacije) na 1. in 2. stopnji študija, pri cemer gre za edinstveno kombinacijo predmetov graficne tehnologije in oblikovanja. Svoje znanje in inovativnost študenti uporabijo tudi pri izdelavi embalaže. S kartonsko embalažo se vkljucujejo v mednarodne natecaje, kot je Pro Carton Young Designers Award in Box Manufacturing Olympics. Na slednjem so v letu 2021 sodelovali proizvajalci, oblikovalci in predelovalci papirja ter kartona iz vsega sveta. Na tekmovanje je bilo poslanih 12 izdelkov naših študentov, ki so nastali pri predmetu Oblikovanje embalaže, in od tega so študenti prejeli kar 6 nagrad, 3 zlate medalje, 2 srebrni in eno bronasto. Potenciali za sodelovanje v prihodnosti? Morda natecaj za inovativne izdelke iz papirja in kartona tudi v okviru Simpozija DITP? Prof. dr. Diana Gregor Svetec Katedra za informacijsko in graficno tehnologijo Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani Sodelovanje Foto: osebni arhiv Papir za revijo PAPIR je prispevala papirnica GORICANE, tovarna papirja Medvode d.d.; Sora press cream 80 g/m2 za notranjost in Sora matt plus 150 g/m2 za naslovnico 2 ˇ | Jesen 2021 | 26 | XLIX Editorial Paper and cardboard have become more prominent in the past decade, particularly in the field of packaging. Paper and cardboard packaging is recognised as an eco-friendly, recyclable and biodegradable product. The paper industry is an example of best practice in circular economy based on paper and cardboard recycling. Paper and cardboard products will have an even more outstanding role in circular economy and bioeconomy. The replacement of single-use plastic products and plastic and other types of packaging provides a new opportunity in the market due to the ever-increasing need for eco-friendly packaging and better consumer awareness. The past decade, particularly the time of the pandemic, has seen a striking shift from print to digital format. However, a turnaround after the pandemic is already being predicted as a result of our constant exposure to electronic media. We long for a digital detox, a disconnection from digital devices. Interest in specialised magazines, board games, and particularly printed books, on the rise. Sustainable development and circular economy resulting in recyclable, biodegradable products, the development of special types of paper and print standing out by appearance, structure and print, the inclusion of interactivity, active and intelligent packaging are potential future orientations of the paper and paper converting Industry. Connecting science with industry The development of innovative products is based on research, making connections between faculties and institutes and the industry imperative. A nice example of such collaboration is the Cel.cycle programme, while strategic research and innovation partnerships, which may lead to value chains, have potential. Graphic design has an important role in print and packaging. Therefore, value chains should bring the printing industry together with printers and graphic designers, end users and knowledge institutions. The Faculty of Natural Sciences and Engineering (NTF) already cooperates with the Pulp and Paper Institute (ICP) and individual companies, particularly on students’ theses, and such cooperation may further extend in the future. Cooperation is possible in applicative projects, diploma and master’s theses, student projects within the framework of subjects, and 15-week student practice in companies. An example of cooperation with the ICP and the Plecnik House within the framework of the subject “Design of sustainable packaging” is the creation of innovative paper packaging made from Japanese knotweed (contribution at the 2019 DITP Symposium), while the manufacture of notebooks and paper packaging from paper made from alternative raw materials is an example of cooperation with the ICP. Excellent achievements of students from the Faculty of Natural Sciences and Engineering Graphic study programmes (Graphic and Media Technology, Graphic and Interactive Communication), which are a unique combination of graphic technology and design, are carried out at the bachelor’s and master’s degrees at the Chair of Information and Graphic Arts Technology at the Faculty of Natural Sciences and Engineering. Students also use their knowledge and innovation in the manufacture of packaging. They take part in international competitions, such as Pro Carton Young Designers Award and Box Manufacturing Olympics, with cardboard packaging. Paper and cardboard manufacturers, designers and converters from around the world participated in the said Olympics in 2021. Twelve products made by our students in the subject “Packaging design” were sent to this competition. Students received six awards, three gold medals, two silver medals and a bronze medal. Future cooperation potential? Perhaps the competition for innovative paper and cardboard products as part of the DITP Symposium? Prof Dr Diana Gregor Svetec Chair of Information and Graphic Arts Technology Faculty of Natural Sciences and Engineering, University of Ljubljana Cooperation Photo: personal archive O PAPIRNI PANOGI Papir za revijo PAPIR je prispevala papirnica GORICANE, tovarna papirja Medvode d.d.; Sora press cream 80 g/m2 za notranjost in Sora matt plus 150 g/m2 za naslovnico 3 ˇ | Jesen 2021 | 26 | XLIX Rast cen surovin in energentov nemogoce cez noc preliti v prodajne cene Rising raw material and energy prices cannot be transferred into retail prices overnight Združenje za papirno in papirno predelovalno dejavnost The transition to the third decade after 2000 began in a more dramatic way than anyone could have ever imagined. 2020 was marked by the coronavirus disease, which turned our lives upside down and pushed them into a new reality. Unfortunately, new waves of infections and various restrictions continue also in the autumn of 2021. Additionally, 2021 has brought enormous price growth and limited material supplies, and recently, also an enormous price growth in energy prices. Far from normal, far from long-term averages and expectations. Bullish trends in costs. Vipap continues its efforts to restart the production in December, and we are postponing our traditional paper making event “International Meeting of Slovene Paper Industry” to a later date. Prehod v tretje desetletje po letu 2000 se je zacel bolj dramaticno, kot bi si kdo kdaj lahko zamislil; leto 2020 je bilo v znamenju koronavirusne bolezni, ki je naše življenje po­stavila na glavo in nas potisnila v novo realnost, in ki z novim valom okužb in razlicnimi omejitvami žal še vedno traja tudi jeseni 2021. Vsemu temu pa je leto 2021 dodalo izjemne rasti cen ter omejitve dobav surovin in v zadnjih mesecih tudi enormne rasti cen ener­gentov. Dalec od normale, dalec od dolgoletnih povprecij in pricakovanj. Bikovski trendi pri stroških. V Vipapu se trudijo, da bi decembra znova zagnali proizvodnjo, mi pa pre­stavljamo tradicionalni papirnicarski dogodek Mednarodno srecanje slovenskega papir­ništva na poznejši termin … trike na MWh, podražili pa so se tudi premog, nafta in drugo. Cene energentov od sredine junija letos beležijo eksponentno, t. i. bikov­Problem je vseevropski, celo svetoven, po mnenju strokovnjakov pa naj bi nastal zaradi nadpovprecnega pokoronskega povpraševanja, rekordno nizkih zalog plina v evropskih skladi­šcih, popolne odvisnosti EU od uvoza plina ter vsekakor špekulativnih vzgibov. Slovenija v tem polletju predseduje Svetu Evropske unije in tudi cene energentov so visoko na prioritetni lestvici tematik. Žal skupna zasedanja predstavnikov držav clanic za zdaj še niso ponudila rešitve v obliki enotnih mehanizmov za kontrolo cen energije, temvec so napotile države clanice, da to storijo na nacionalnem nivoju same. Tre ­nutno smo na GZS v fazi razgovorov z vlado, da bi sprejela omilitvene ukrepe, ki bodo gospo­darstvu v pomoc. Poleg znižanja nekaterih ob­davcitev energentov smo predlagali shemo za pomoc podjetjem, ki so jim stroški energije nadpovprecno porasli, ki bi se crpala iz Podneb­nega sklada. Eden od razlogov za bikovsko rast cen energije je tudi rast cen emisijskih kuponov, ki so svojo najvišjo ceno zabeležili sredi septem­bra pri 62 evrih, potem ko je povprecna cena emisijskega kupona v letu 2020 znašala 25 evrov. Proizvodnja papirja in izdelkov Cene surovin v nebo Že spomladi smo pisali in opazovali deset­letno nadpovprecne rasti cen kljucnih surovin, med drugim tudi celuloze in odpadnega pa­pirja. Cene celuloze so od zacetka leta 2021 porasle za 60 do 70 %, cene vecine vrst pa­pirja za recikliranje pa so se od novembra 2020 podvojile, nekatere celo potrojile. Po nekaj sta ­bilnosti poleti so se cene jeseni še dodatno zvi­šale in dosegajo zgodovinske ravni. Tako hitre rasti cen kljub nadpovprecnemu, pokoronske­mu okrevanju na strani narocil žal ni možno cez noc preliti v prodajne cene. Tako so rdece številke letos kljub 3,8 % vecjemu obsegu pro ­izvodnje v dejavnosti proizvodnje in predelave papirja in kartona v prvih osmih mesecih leta zelo verjeten izkupicek. Celuloza je najvišje cene dosegala v drugem tednu septembra, ta­krat pa se je že naznanjala tudi rast cen pre­vozov, predvsem pa tudi eksponentne rasti cen energentov. Graf prikazuje, da celuloza letos dosega zgodovinsko visoke, v dvajsetih letih najvišje ce­ne, in ceprav se je rast v septembru umirila, cene vztrajajo na izjemno visokem nivoju. Klic na pomoc državi zaenkrat v prazno Na GZS smo sredi septembra zaceli debato o enormnem, danes že vec kot štiriinpolkrat­nem letošnjem povecanju cen zemeljskega plina, ki je v papirni industriji najpogostejši energent. Podobno se je od zacetka tega leta vec kot dvainpolkrat podražila tudi cena elek­na embalažnem segmentu (+7,4 %) in tudi gra­ficnih vrstah (+5,9 %), kar vec kot odtehta upad proizvodnje tissue papirjev (-3,5 %). Evropska proizvodnja papirja in kartona je v prvih osmih mesecih leta 2021 v primerjavi z V Sloveniji je proizvodnja papirja v osmih mesecih nižja za 6,7%, v devetih mesecih pa že 8 % glede na enako obdobje lani. Medtem ko je zaradi zagona novega stroja v Palomi proiz­vodnja tissue papirjev glede na lansko enako obdobje bistveno porasla (+32 %) ter je v po­rastu tudi proizvodnja embalažnih papirjev (+2,4 %), pa beležimo bistven upad na seg­mentu graficnih papirjev (-30,6 %). Razlog za to je seveda ustavitev proizvodnje v Vipapu, ki stoji že od 1. julija letos. Trenutno je podjetje zacelo postopek prisilne poravnave, za decem­ber pa napovedujejo vnovicen zagon proizvod­nje. Vsi papirnicarji seveda upamo na uspešen ponovni zagon v Krškem! Uporaba papirja za recikliranje v Evropi se je v prvih devetih mesecih leta 2021 v primerjavi z enakim obdobjem leta 2020 povecala za 5,6 %. V Sloveniji se je poraba papirja za recikliranje kljub ustavitvi v Vipapu od 1. julija povišala za kar 16,2 %. Proizvodnja papirne in kartonske embalaže pa je v razcvetu še naprej, kar se tice povpra­ševanja. Na segmentu kupcev namrec farma­cevtski sektor beleži izjemno visoke rasti, prav tako tudi živila. Preglavice pa predelovalcem embalaže povzrocajo stroški proizvodnje, ki eksponentno narašcajo; tudi predelovalce pa­pirja seveda pesti pomanjkanje nekaterih vrst papirja in visoke cene, narašcajoci stroški pre­vozov ter tudi stroški energije. Poslovanje papirne in papirno predelovalne dejavnosti Zaradi spomladanskega zaprtja zaradi epi­demije so podatki o poslovanju v letu 2020 prišli nekoliko z zamikom in jih objavljamo v jesenski številki. Poslovni rezultati za leto 2020 kažejo, da je panoga v povprecju zaposlo­vala nekaj vec ljudi kot leto prej, sicer pa je v letu 2020 ustvarila 830 mio evrov prihodkov (-3,5 %) ter nižji delež prodaje v tujino kot leto prej (67,5 %). Skupaj je bilo v dejavnosti ustvarjene 227.209.566 evrov dodane vred ­nosti ali povprecno 53.453 evrov na zapo­slenega. Epidemicno leto 2020 je panoga z a klju cila z neto cistim dobickom v višini 51,9 mio evrov. Hitre in velike spremembe Na trgu se že dogajajo pomanjkanja do­locenih surovin, sestavnih delov ali koncnih produktov. Najbolj znani med iskanimi pro­dukti so mikrocipi, ki jih uporablja IKT-de­javnost, pa tudi avtomobilska, ki že krci proizvodne kvote, zaradi zamujenih dobav in nižanja proizvodnih kvot pa tudi že odpušca delavce. Tudi na papirniškem podrocju nas mediji in nabavniki od blizu in dalec kontak­tirajo in mrzlicno išcejo casopisni papir in druge graficne papirje, pa tudi valoviti karton in embalažo. V letu 2020 in 2021 v Evropi beležimo ustavitev kapacitet za proizvodnjo papirja v skupni kolicini 5 mio ton papirja, za­prlo se je devet proizvodenj papirja s skupno 22 papirnimi stroji. V enakem obdobju se je na novo vzpostavilo ali prestrukturiralo za (skupno kolicino) 3,5 mio ton papirja proiz­vodnih kapacitet. (vir: CEPI). Svet se spreminja z veliko hitrostjo in zdi se nujno, skociti na ta hitri vlak. »Papir ZDAJ« žal nekoliko pozneje »Papir ZDAJ« je bil slogan Med narodne ­ga srecanja slovenskega papirništva 2021, ki je bil napovedan 25. in 26. novembra letos. Za radi poslabševanja epidemioloških razmer v Sloveniji in bližnji okolici smo bili primorani dogodek prestaviti na poznejši termin. Skrb za zdravje je na prvem mestu. Upoštevaje željo, da bi se prijatelji papirništva znova srecali v živo, tako nismo imeli izbire. Ko se torej epidemiološke razmere uredijo, se do­loci nov termin srecanja. »Papir ZDAJ« na­mrec že ima pripravljen zanimiv in aktualen program ter vse spremljajoce aktivnosti. Na srecanje cim prej, do takrat pa ostanite zdravi! Petra Prebil Bašin, direktorica Združenja papirne in papirno predelovalne dejavnosti enakim obdobjem leta 2020 zabeležila 6,2 % rast. Ta rast je posledica mocne rasti, opažene sko rast, ki je ni pricakoval nihce, niti pre­kaljeni energetiki v energetsko intenzivnih dejavnostih, ne v Sloveniji niti drugod v Evropi. Tako se je v številnih podjetjih zgodilo, da obi­cajnega zakupa energije za prihodnje leto ali dve, niso opravili pravocasno, zdaj pa so cene tako visoke, da nakup ni vec ekonomsko smi­seln. Predstavniki energetsko intenzivne indu­strije so se sestali s predstavniki energetskih družb in skupaj smo osnovali seznam kratko­rocnih in dolgorocnih ukrepov, ki naj jih sprej­me vlada, da bi ublažila posledice visoke rasti cen energije na industrijske porabnike. Žal se mesec in pol pozneje še ne moremo pohvaliti s kakršnimkoli poskusom pomoci naše države domaci industriji. Slika: Gibanje cen celuloze v evrih in dolarjih na tono / Figure: Movement of pulp prices in euros and dollars per tonne Vir: CEPI po Fastmarkets RISI, Norexeco, oktober 2021 / Source: Fastmarkets RISI; Norexeco (October 2021) O PAPIRNI PANOGI Papir za revijo PAPIR je prispevala papirnica GORICANE, tovarna papirja Medvode d.d.; Sora press cream 80 g/m2 za notranjost in Sora matt plus 150 g/m2 za naslovnico 4 ˇ | Jesen 2021 | 26 | XLIX VIR: KAPOS, GZS / Source: KAPOS, GZS Poslovanje družb v dejavnosti SKD 17 v preteklih letih 2018–2020 Ilustracija/Illustration: Roman Peklaj O PAPIRNI PANOGI Papir za revijo PAPIR je prispevala papirnica GORICANE, tovarna papirja Medvode d.d.; Sora press cream 80 g/m2 za notranjost in Sora matt plus 150 g/m2 za naslovnico 5 ˇ | Jesen 2021 | 26 | XLIX V Sloveniji moramo od besed k dejanjem Slovenia must put its words into action Pogovor z ministroma Vizjakom in Pocivalškom ter državnim sekretarjem Košorokom The European Green Deal and the Fit for 55 legislative package have been gaining outlines of the new energy (and wider economic) future. Energy experts point out that the responsibility for energy independence cannot be shifted to others (the conference of Slovenian electrical engineers CIGRE-CIRED in Laško). We asked Environment Minister Andrej Vizjak, Economic Development Minister Zdravko Pocivalšek and State Secretary at the Ministry of Infrastructure Blaž Košorok about the challenges brought by the said agreement and legislative package to the Slovenian economy (and the energy sector, including energy-intensive industries), and how the state will support efforts of the industry in the transition to a low-carbon society. Blaž Košorok also responded to the question on what to expect following the shutdown of Block 6 of the Šoštanj Thermal Power Plant (TEŠ 6). Evropski zeleni dogovor in zakonodajni paket 'Pripravljeni na 55' že dobivata orise nove energetske (in s tem širše gospodarske) prihodnosti, pri cemer pa tudi sami energetiki opozarjajo, da bremena odgovornosti energetske neodvisnosti ne gre prelagati na druge (oktobrska konferenca slovenskih elektroenergetikov CIGRE-CIRED v Laškem). O tem, kaj menijo o izzivih, ki jih prinašata omenjeni dogovor in zakonodajni paket za slovensko gospodarstvo (in energetiko, vkljucno z energetsko intenzivno industrijo), pa tudi, kako bo država morda podprla prizadevanja industrije za prehod v nizkoogljicno družbo, smo povprašali okoljskega ministra Andreja Vizjaka, gospodarskega ministra Zdravka Pocivalška ter Blaža Košoroka, državnega sekretarja na ministrstvu za infrastrukturo, ki je odgovoril tudi na vprašanje o tem, kaj pricakovati po zaprtju bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6). Cilji evropskega zelenega dogovora in paketa 'Pripravljeni na 55' so zelo ambiciozni. Kakšen je vaš pogled na to? Kaj bo v Sloveniji po vašem mnenju najvecji izziv? Minister Vizjak: Najvecja izziva sta po eni strani zaznati paket kot priložnost za ohranja­nje sistema pravicnosti, na drugi strani pa mora evropsko gospodarstvo prepoznati kot priložnost in ne kot dodatno breme za dose­ganje konkurencnosti. Ob tem je treba izpo­staviti horizontalno prepredenost dosjejev. Prakticno ni nobenega dosjeja, ki ne bi imel medresorskega dosega. Neizogibno dejstvo pa je, da ne Slovenija in ne EU ne bosta ucinkoviti pri postavljanju, še manj pa doseganju ambicioznih ciljev, ce bomo pri tem Obenem kazalniki izjemnih padavin kažejo, da se bosta povecali tako jakost kot pogostost izjemnih padavin, povecanje pa bo najizrazitejše v primeru pesimisticnega scenarija izpustov. Po­višanje temperature pomeni, da bo manj pada­vin v obliki snežnih padavin, s tem bo manjše tudi zadrževanje vode v hladnem delu leta. Za­radi vecje jakosti padavin se bo med drugim po­vecalo tudi tveganje za hudourniške poplave in plazove. sami. COP26 je bil pomemben globalni dogodek, na ketrem smo ugotovili, da je potrebno prizade­vanja le še okrepiti in to takoj. Menim, da je EU tu vodilna in najbolj ambiciozna ne samo glede ciljev, temvec tudi glede globalnih financ. Vpra­šanje, ki se ob tem zastavlja pa je, ali namrec ob­staja to zavedanje tudi na ravni skupine G20 kot celote, ki ustvarja 80 od stot kov vseh emisij. Pravno zavezujoca cilja na ravni EU doloca Uredba o evropskih podnebnih pravilih. To sta cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050 in vme­sni cilj zmanjšanje toplogrednih plinov za 55 od­stotkov do leta 2030. Zakonodajni sveženj ‘Pri­pravljeni na 55’ pa prinaša ukrepe oz. posoda­blja podnebno energetski okvir na nacin, s ka­terim bo mogoce doseci omenjena cilja. Cilja sta nedvomno ambiciozna in ukrepi zahtevni. To je razumljivo, saj je zmeraj manj casa, ce že­limo prepreciti drasticne podnebne spremembe, ki jih beležimo tudi v Sloveniji. V slovenski Dolgorocni podnebni strategiji 2050, ki je bila sprejeta poleti, so navedene spremembe podnebja, ki smo jih v preteklih de­setletjih zaznali z meritvami. Naj omenim dvig temperature, ki bo mocno povecal toplotno obre­menitev, predvsem v poletnem casu. Povecali se bodo število, jakost in trajanje vrocinskih valov. V skladu z dvigom temperature se bo ogreval površinski sloj tal. Padavine se bodo povecale v hladni polovici leta, ko potrebe po vodi niso velike, hkrati se bo zelo zmanjšal vpliv snežne odeje, ki je naravni zadrževalnik vode. Zato bo manj vode na voljo predvsem v površinskem sloju tal in na površin­skih vodotokih v zacetku rastne dobe, ko se bo hkrati povecalo tudi izhlapevanje. Kljub pove­canju padavin na letni ravni se bo Slovenija v to­plem delu leta soocala s sušnimi razmerami v površinskem sloju tal. Naloga, ki je pred nami, ni enostavna in tudi izvajanje ukrepov, ki jih predlaga Evropska komisija, ne bodo enostavni, vendar je ukrepa­nje v našem interesu. Kot poudarja Dolgorocna podnebna strategija, je stopnja prihodnjih spre­memb odvisna tudi od uspeha politik omeje­vanja izpustov toplogrednih plinov. Minister Pocivalšek: Res je, cilji evropskega zelenega dogovora in posledicno zakonodajne­ga svežnja “Pripravljeni na 55” so zelo ambicio­zni. Zavedamo se, da bo le s posodobitvijo pod­nebno-energetskega zakonodajnega okvira EU mogoce doseci nov cilj zmanjševanja emisij CO2 do leta 2030, tj. 55-odstotno zmanjšanje emisij glede na leto 1990. To je tudi v skladu z dolgo­rocnim ciljem EU, da do leta 2050 EU postane podnebno nevtralna. »Pripravljeni na 55« predstavlja velik zako­nodajni sveženj, ki je izrazito horizontalne na­rave, posamezni pravni akti znotraj svežnja pa se med seboj na številnih mestih povezujejo in dopolnjujejo. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) sicer nima pristojnosti za posamezne dosjeje, bo pa sprejem te zakono­daje mocno vplival tudi na gospodarstvo. Zato je kljucno, da se že med pogajanji v Svetu EU upošteva horizontalni vidik vseh predlogov zno­traj svežnja za zagotavljanje celovitega in tran­sparentnega prehoda ter skrb za konkurenc ­nost EU industrije. Strinjamo se, da sta zeleni in digitalni prehod pogoja za krepitev konkurencnosti gospo dar ­stva EU, saj ponujata ogromno priložnosti. Pri tem se moramo prvenstveno osredotociti na ra­ziskave in razvoj novih tehnologij ter inovacije, kar je kljuc za ohranjanje globalne konkurenc­nosti. Zavedati pa se je treba, da bodo za okre­vanje in prehod potrebne obsežne javne in za­sebne naložbe, kar pomeni, da bo morala imeti pomembno vlogo tudi država. Naložbe bomo spodbudili tudi preko Nacrta za okrevanje in od­pornost. Sektorji gospodarstva se razlikujejo med se­boj po tem, koliko bo treba vložiti za digitalni in zeleni prehod, zato moramo biti pozorni na neenake pogoje. Zmogljivosti za zeleni prehod moramo graditi tako v novih inovativnih sektor­jih kot tudi pomagati bolj tradicionalnim sektor­jem. Velik izziv bo tudi zviševanje cen elektricne energije in drugih energentov, ki smo mu na neki nacin prica že danes. Slednje ima vpliv tako na podjetja kot na potrošnike in bi lahko pov­zrocilo energetsko revšcino, do katere pa ne bi smelo prihajati. Pricakuje se tudi dvig drugih stroškov npr. zaradi pomanjkanja surovin ali za­radi višjih cen v transportu in logistiki, kar lahko dodatno ogroža globalno konkurencnost EU in­dustrije. Menimo, da mora biti prehod postopen in izveden v realisticnem obdobju, da se podjetja lahko pravocasno prilagodijo na zahtevane spremembe. Lažjo izvedbo prehoda bi pod­jetjem omogocilo tudi stabilno in predvidljivo regulatorno okolje ter odsotnost dodatnih administrativnih bremen zaradi zahtev preho­da. Ko govorimo o prehodu, moramo imeti v mislih tudi, da ta ni možen brez jasnega na­crta, s cim bomo nadomestili premogovni del elektricne energije. Cisto preprosto, mislim, da tukaj brez dodatne nuklearne energije ne bo šlo – seveda v kombinaciji z obnovljivimi viri energije. Naj povem še, da je Ministrstvo za gospo­darski razvoj in tehnologijo že v zacetku le­tošnjega leta, pred samim predsedovanjem Slo­venije EU, kjer je predmetna tema “Priprav ljeni na 55” ena izmed najaktualnejših tem, proakti­vno pristopilo k reševanju na videz nasprotujo ­cih si tem, to je “zelenega konkurencnega go­spodarstva”. Rešitev, ki jo MGRT implementira že vse od ustanovitve Direktorata za lesarstvo, je tudi v konkurencnem spodbujanju slovenske lesne industrije, ki temelji na predelavi lesa v iz­delke z visoko dodano vrednostjo. Dejstvo je, da pri rasti enega kubicnega metra lesa le-ta nase veže tono CO2 ter nadaljnjo tono CO2 pri nadaljnji uporabi lesenih izdelkov. V Sloveniji bomo po predvidevanjih predelali 3 milijone kubicnih metrov okroglega lesa v izdelke z vi­soko dodano vrednostjo. S tem bo znašala povprecna vrednost prihrankov emisij v vred­nosti 7,5 milijona ton CO2. Ce bi te prihranke preracunali na trenutne cene emisijskih kupo­nov, bi s tem lahko prihranili do 450 milijonov evrov. Blaž Košorok: Zakonodajni sveženj Pripra­vljeni na 55 res zvišuje ambicioznost EU na po­drocju zmanjšanja emisij TGP, rabe OVE in bolj ucinkovite rabe energije do 2030 (poleg novega emisijskega cilja je v paketu predlagan tudi novi OVE cilj 40 % in nov URE cilj 36 % oz. 39 %). Vse to skupaj pomeni velik, a ne nemogoc izziv za države clanice, enako seveda tudi za Slove­nijo. Kateri cilji znotraj paketa ‘Pripravljeni na 55’ se vam zdijo najpomembnejši? Minister Vizjak: Najpomembnejši z vidika resorja, ki ga vodim, je nedvomno povišanje na­cionalnih ciljev v sektorju, ki ga ureja Uredba o delitvi bremen in krepitev ciljev v ETS sektorju. Vsebuje pa sveženj »Pripravljeni na 55« ukrepe, ki sodijo tudi v druge sektorje, predvsem ener­getiko in kmetijstvo. Zelo je vznemiril tudi pred­log vzpostavitve posebnega ETS mehanizma na podrocju prometa in stavb. Naj ob tem pouda­rim, da sta zanesljivost oskrbe in samozadost­nost enako pomembna kot trajnostni vidik. Minister Pocivalšek: Vsi cilji znotraj paketa »Pripravljeni za 55« tvorijo organsko povezano celoto, zato bi bilo posebno izpostavljanje ka­teregakoli cilja iz svežnja »Pripravljeni za 55« nesmiselno. Verjamemo, da lahko cilje, z aktiv­nim spodbujanjem naložb, ki so med drugim opredeljene v Nacionalnem energetskem in podnebnem nacrtu Republike Slovenije, Nacrtu za okrevanje in odpornost ter prihodnji financni perspektivi, dosežemo. Dejstvo je tudi, da je Slovenija ena izmed najbolj gozdnatih držav znotraj Evrope. Zakaj je ekonomsko ter ekološko smiselna domaca pre­delava lesa, sem navedel v prejšnjem odgovoru. Tu naj samo dodam, da so naravno obnovljivi viri, poleg cloveškega kapitala, geostrateškega položaja ter pitne vode, ena izmed najvecjih konkurencnih prednosti Slovenije. Blaž Košorok: Kot že ime pove, gre za ce­lovit sveženj, ki ga sestavljajo cilji in ukrepi, ki so v medsebojni soodvisnosti, zato jih ne kaže obravnavati parcialno. Menite, da bo slovenska industrija kos tej zahtevni nalogi? Menite, da lahko gospodarstvo izvede prehod v nizkoogljicno družbo brez pomoci države? Minister Vizjak: Slovenija je v svojem nacio ­nalnem energetsko podnebnem nacrtu (NEPN) že opredelila ukrepe za ohranjanje, varovanje in izboljšanje kakovosti okolja ter spodbujanju od­govorne rabe naravnih virov. NEPN spodbuja energijsko ucinkovitost in varcevanje z energijo ter razvijanje novih in obnovljivih oblik energije. Predlog EK »Pripravljeni za 55« te ukrepe krepi in posodablja, v skladu z novimi podnebnimi cilji, ki jih prinaša omenjena Uredba o evropskih podnebnih pravilih. Evropska in slovenska industrija bo imela pri­ložnosti za konkurencnost in prilagajanje spre­membam, ki jih bo prenesel prenovljeni podne­bno-energetski okvir, tako na podrocju cen ogljika, povecanih nacionalnih oz. sektorskih ci­ljev kot tudi strožje regulacije. Zato so kljucni predvideni podporni mehanizmi, ki bodo spod­budili investicije v zeleni prehod (RRF, NextGen EU, Inovacijski sklad itd.). Minister Pocivalšek: Verjamem predvsem, da bo slovenska industrija, tudi ob pomoci drža­ve, kos tej zahtevni nalogi. Sicer pa je tu še ve­liko drugih dejavnikov, na katere imamo izredno omejen vpliv. Naj omenim samo visoke cene elektricne energije in zemeljskega plina ter cene in hkrati dosegljivost surovin. Vse navedeno tre­nutno predstavlja hude konkurencne pritiske na slovensko in evropsko industrijo. Odpirajo se tudi vprašanja dolgorocne ener­getske politike Republike Slovenije in v tej po­vezavi sprejem odlocitev o gradnji nizkoogljicnih energetskih objektov, vkljucno z JEK 2, ki bodo podpirali slovensko samozadostnost pri oskrbi z energijo po konkurencnih cenah. Zavedam se pomena velike odgovornosti Vlade RS, da v dia­logu z vsemi deležniki pride do odgovora na ta vprašanja. Na našem ministrstvu se bomo trudili za ustvarjanje stabilnih pogojev za nadaljnje inve­sticije tako domacih kakor tudi tujih strateških partnerjev. Prav tako bomo velik del sredstev, ki prihajajo iz evropskih virov, namenili za zeleni in digitalni prehod. Vsak dan sproti dokazujemo, da je Slovenija sposobna, uspešno vodimo predsedovanje Slo­venije Svetu EU. Takšne pozitivne pozornosti s strani tujih gospodarskih predstavnikov, ki se nadaljuje tudi na EXPO v Dubaju, Slovenija in slovensko gospodarstvo že dolgo nista bila de­ležna in je znak, da je Slovenija prepoznana kot država s številnimi potenciali in stabilnim gospo­darskim sistemom – slednji pa je predpogoj za prehod v nizkoogljicno družbo. Blaž Košorok: Z ustreznimi ukrepi in sode­lovanjem države z gospodarskimi subjekti je go­tovo mogoce doseci zastavljene cilje. Med ukre­pi so: poostritev obstojecega sistema EU za trgovanje z emisijami in uvedba novega stebra trgovanja z emisijami v novih sektorjih cestnega prometa in stavb, višja cilja EU glede uporabe energije iz obnovljivih virov in energetske ucin­kovitosti, številne novosti na podrocju OVE in URE, hitrejše uvajanje nizko emisijskih nacinov prevoza skupaj s potrebno infrastrukturo in go­rivi, uskladitev davcnih politik s cilji evropskega zelenega dogovora, ukrepi za preprecevanje se­litve virov CO2 ter orodja za ohranjanje in raz­širjanje naših naravnih ponorov ogljika. Minister Pocivalšek, omenili ste podražitev energentov … Minister Pocivalšek: Imamo tri vrste ener­gentov – plin, elektricno energijo in naftne de­rivate. Država lahko vpliva na ceno elektricne energije oziroma na cene vseh treh energentov, vendar se nam lahko zgodi, tako kot je bilo to v stari državi, da smo imeli regulirane cene, a potem nismo imeli na razpolago blaga. Dejstvo pa je, da imamo pri elektricni energiji zgodbo, da je proizvodnja blizu tega, kar Slovenija na neki nacin potrebuje. Mislim, da gre za pribl. 15 % manka domace proizvodnje za naše potrebe. Seveda pa je treba vedeti, da polovico tega, kar proizvedemo, prodamo v tujino. Mi lahko reguliramo dve zadevi na podrocju elektricne energije. Na eni strani bi lahko, ce bi bilo to potrebno, uredili tako, da domaci proiz­vajalci ne bi smeli prodajati elektricne energije v tujino, na drugi strani pa bi lahko limitirali ceno energije. Dodatno moram povedati še, da je treba pri naftnih derivatih lociti gibanje sve­tovnih cen od regulacije marž. Cene naftnih de­rivatov so šle pri nas gor zaradi cen naftnih de­že glasno opozarjajo na visoke cene elektricne energije, težave s cenami emisijskih kuponov in podobno. Podobno se sicer dogaja tudi v drugih državah clanicah. Konkretno v Španiji je industrijo pozitivno presenetil odziv vlade, da bo v podporo (svoji industriji) znižala davcne obremenitve za podjetja, da bi njihova industrija ostala konkurencna. Kako vidite to potezo? Kaj vaše ministrstvo in vlada v tem smislu nacrtujeta pri nas? So na vidiku kakšne spodbude za uvajanje novih tehnologij tudi za velika podjetja? Blaž Košorok: V Sloveniji že od leta 2016 izvajamo podporno shemo v obliki znižanega prispevka za spodbujanje obnovljivih virov ener­gije, do katerega so upravicena elektrointenzi­vna podjetja v dejavnostih, ki so izpostavljene mednarodni konkurenci. V zvezi z obdavcenjem energije v EU so napovedane spremembe Dire­ktive o obdavcitvi energije, tako da tu še ni ja­sno, kakšne bodo posledice, mogoce imajo v zvezi s tem že kaj vec informacij na Ministrstvu za finance. Za zniževanje stroškov podjetij za ­radi cen emisijskih kuponov pa je pristojno Mi­nistrstvo za okolje in prostor, ki je izvajalo dolo­cene aktivnosti v zvezi z vzpostavitvijo mehan­izma financne kompenzacije za kritje posrednih stroškov emisij CO2. Je po vašem podporno okolje v Sloveniji danes zrelo in pripravljeno na prehod v nizkoogljicno družbo oz. kaj bi bilo treba še izboljšati? Minister Pocivalšek: Menim, da podporno okolje v Sloveniji napreduje in se v skladu s tren­di pripravlja na prehod v nizkoogljicno in krožno družbo. Kljub temu pa je potrebno še veliko dela na podrocju ozavešcanja, promocije, širitve najboljših praks, raziskav in vpeljevanja naj bolj ­ših nizkoogljicnih tehnologij in podobno. Vsi smo tu, da na tej poti prispevamo, tudi in pred­vsem kot potrošniki. Sprejemanje in nakup oko­lju bolj prijaznih rešitev, ceprav so za nekaj od­stotkov dražje, vpliva v koncni fazi na to, da lah­ko živimo v bolj zdravem in zelenem okolju, kar vsi tako cenimo. Kateri dokumenti, mehanizmi in razpisi so v tem kontekstu podjetjem trenutno na razpolago in kakšne spodbude lahko (podjetja) pricakujejo v prihodnje? Minister Pocivalšek: Glede tega, kaj je tre­nutno na voljo v okviru MGRT in izvajalskih in­stitucij, naj omenim javne razpise oz. pozive na podrocju digitalne transformacije, enostavni ja­vni poziv na podrocju varovanja inovacijskega potenciala, kjer se spodbujajo zaposlitve razi­skovalcev ter vavcerski sistem preko Slovenskega podjetniškega sklada. Med drugim je prvic na voljo tudi »zeleni oz. krožni« vavcer za LCA-analizo – to je analizo presoje vplivov v ce ­lotnem življenjskem obdobju nekega izdelka. Iz naslova Nacrta za okrevanje in odpornost se med drugim konec leta oz. v zacetku prihod­njega leta nacrtujejo razpisi za digitalni prehod, za raziskave, razvoj in inovacije, za pilotno de­monstracijske projekte, za investicije ter za pre­hod v krožno gospodarstvo. Vsi projekti v okviru nacrta bodo morali izpolnjevati pogoj trajnosti, ki vkljucuje vplive na podnebje, krožno gospo­darstvo, biotsko raznovrstnost in podobno. Tako bodo vsi projekti že v osnovi na neki nacin »zeleni«, dodatno pa bodo preko meril nagra­jeni tisti projekti, ki bodo k nizkoogljicnosti in krožnemu gospodarstvu vec prispevali. Skupno ima MGRT na voljo 427 milijonov evrov nepo­vratnih sredstev iz tega naslova. Kako in s kakšnimi ukrepi bo država podprla prizadevanja industrije za prehod v nizkoogljicno družbo? Minister Pocivalšek: Del odgovora sem že podal, poleg tega pa tudi drugi resorji podpirajo investicije na primer v obnovljive vire energije, ucinkovito rabo energije, elektrifikacijo vozil, potrebno infrastrukturo in tako dalje. Tehnolo­gije, ki prispevajo k nizkoogljicni družbi, so tako v svetovnem kot tudi v slovenskem merilu v pol­nem razvoju. Slovensko znanje je cenjeno tudi v tujini. Vse to so danosti, ki jih država prepo­znava kot takšne. Zaradi tega bo MGRT še na­prej skrbel za stabilno gospodarsko okolje, ki je najboljši garant za prehod v nizkoogljicno družbo. Konkretno kateri viri energije in v kakšnem deležu pa bodo po vašem zadostili narašcajoce povpraševanje po elektricni energiji tudi po zaprtju TEŠ 6? Blaž Košorok: Trg z elektricno energijo nor­malno deluje in vsakokratno povpraševanje po elektricni energiji je pokrito s ponudbo domace in iz uvoza, pri cemer odjemalci ne vedo, ali elektrarne v Sloveniji sploh obratujejo ali zakaj ne. Narašcajoce povpraševanje se bo pokrivalo z energijo na enotnem notranjem trgu, kolikšen bo delež domace proizvodnje, pa bo odvisno od njene konkurencnosti cen uvožene elektri ­cne energije. To pomeni, da bodo pricakovane razmere na trgu dajale cenovni signal investi­torjem, da presodijo, ali so njihovi projekti iz­vedljivi. Država ima le omejene možnosti za po­sredovanje v primeru, ko zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti in nedelujocega trga lahko pride do težav pri zagotavljanju zanesljivosti oskrbe z elektricno energijo. Pricakujemo, da bo še na ­prej raslo zanimanje za vlaganja posameznikov v samooskrbo, da bo podporna shema zago­tavljala varnost za naložbe v proizvodne na ­prave na OVE, predvsem v fotovoltaiko in veter, za kar vlada velik interes, a je zoper to tehnolo­gijo še vedno precej nezaupanja v javnosti. O deležu posameznega vira je v tem trenutku tež­ko govoriti, a glede na razvoj dogodkov je za pricakovati, da bo pretežni del padel na soncno energijo, dolocen delež bi lahko zagotavljal ve­ter, preostalo pa lahko glede na izkušnje zago­tovimo v Sloveniji iz jedrske energije, v primeru, da se to ne bi uresnicilo, pa bomo odvisni od uvoza elektricne energije. Alenka Lena Klopcic Nemcija je sprejela šest državnih strategij, ki bodo podpora prehodu družbe in gospodarstva v nizkoogljicno družbo. Gre denimo za nacionalno strategijo o zelenem vodiku, e-mobilnost, digitalno agendo itn. Imamo tudi v Sloveniji že kaj podobnega oz. v katerih dokumentih lahko družba oz. gospodarstvo najde informacije, ki jim bodo v podporo pri tem prehodu? Minister Pocivalšek: Tudi Slovenija ima državne strategije, ki podpirajo prehod družbe in gospodarstva v nizkoogljicnost. Gre za Stra­tegijo razvoja Slovenije 2030, Nacionalni ener­getsko podnebni nacrt 2030, Dolgorocno pod­nebno strategijo 2050, Slovensko industrijsko strategijo 2021–2030. V pripravi so še Digitalna strategija, nova Raziskovalna in inovacijska stra­tegija Slovenije, kot tudi nova Strategija pamet­ne specializacije. Vse te strategije so podlaga za ukrepe in ja­vne razpise, ki jih izvajamo na resornih ministr­stvih in izvajalskih institucijah. Zagotovo bo v bližnji prihodnosti aktualen tudi zakon, ki bo naslovil pravicen prehod iz premoga. Blaž Košorok: Pomembnih dokumentov, kjer so podane usmeritve, cilji in predvideni ukre­pi, je kar nekaj in so pripravljeni v vec resorjih. Poleg že omenjene Resolucije o Dolgorocni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050, še Nacionalna strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z naceli pravicnega prehoda, Dolgorocna strate­gija za spodbujanje naložb energetske prenove stavb, Strategija na podrocju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju v Re­publiki Sloveniji, NEPN, Strategija razvoja Slove­nije 2030. Strategije, ki so v podporo prehodu Slovenije v nizkoogljicno družbo, pa poleg Ministrstva za infrastrukturo in Ministrstva za okolje pripravljajo ali jih nacrtujejo tudi drugi resorji, na primer Resolucijo o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2021–2030, Slo­vensko industrijsko strategijo 2021–2030 in tako naprej. Energetski prehod bo najvecji projekt samostojne Slovenije. Kaj je kompas tega projekta oz. glavno vodilo (strategija)? Kajti cilj je znan, to je prehod v nizkoogljicno družbo. Blaž Košorok: Tako je, kot ste navedli že sa­mi, je glavni cilj ucinkovit prehod v nizkoogljicno družbo, kompas, ki vodi k temu cilju, pa mora biti naravnan v smeri nacel pravicnosti. Gospod Košorok, energetsko intenzivna podjetja tudi v Sloveniji rivatov na svetovnem trgu. Marže vplivajo na cene naftnih derivatov samo 6 do 7 %. Dvig cen torej ni posledica dviga marž, temvec cen na tu­jih trgih. Minister Andrej Vizjak Intervju Foto / photo: Nebojs.a Tejic, STA Tako drugacen vodni in recni režim ter povecana toplotna obremeni tev bodo najpo ­membnejši vplivi prihodnjih sprememb pod nebja, ki bodo neposredno in posredno pri ­za deli dejavnosti, kot so zdravstvo, kmetijstvo, gozdar ­stvo, energetika, predeloval na dejavnost in turizem. O PAPIRNI PANOGI Papir za revijo PAPIR je prispevala papirnica GORICANE, tovarna papirja Medvode d.d.; Sora press cream 80 g/m2 za notranjost in Sora matt plus 150 g/m2 za naslovnico 6 ˇ | Jesen 2021 | 26 | XLIX Intervju Minister Zdravko Pocivalšek Foto / photo: Klemen Leban Najvecji izziv pri doseganju zastavljenih ciljev zmanjševanja toplogrednih plinov je ohranjanje konkurencnosti evropskega in slovenskega gospodarstva. Ocenjujemo, da bodo financni in administrativni stroški svežnja »Pripravljeni na 55« veliki in bodo bremenili tako gospodarstvo kot potrošnike, zato moramo poskrbeti za pravicen prehod. O PAPIRNI PANOGI Papir za revijo PAPIR je prispevala papirnica GORICANE, tovarna papirja Medvode d.d.; Sora press cream 80 g/m2 za notranjost in Sora matt plus 150 g/m2 za naslovnico 7 ˇ | Jesen 2021 | 26 | XLIX Intervju Blaž Košorok Foto / photo: MzI V Sloveniji moramo preiti od besed k dejanjem, kar velja tudi za vladne ukrepe. Imamo razmeroma ambiciozno zapisane cilje in razne dokumente (NEPN, ...), manjka pa predvsem izvedbena plat. O PAPIRNI PANOGI Papir za revijo PAPIR je prispevala papirnica GORICANE, tovarna papirja Medvode d.d.; Sora press cream 80 g/m2 za notranjost in Sora matt plus 150 g/m2 za naslovnico 8 ˇ | Jesen 2021 | 26 | XLIX Intervju Ce sprašujete po glavni strategiji, je to v Državnem zboru sprejeta Resolucija o Dolgorocni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 (ReDPS50). O PAPIRNI PANOGI Papir za revijo PAPIR je prispevala papirnica GORICANE, tovarna papirja Medvode d.d.; Sora press cream 80 g/m2 za notranjost in Sora matt plus 150 g/m2 za naslovnico 9 ˇ | Jesen 2021 | 26 | XLIX Visoke cene energije naj bi vztrajale do pomladi 2022 High energy prices to persist until spring 2022 Pod drobnogledom The European Union Agency for the Cooperation of Energy Regulators (ACER) reports that gas prices in Europe rose by 400 percent and electricity prices by 200 percent, particularly due to signi.cant increases in gas prices, between April and October this year, adding that futures markets expect a more signi.cant drop in gas and electricity prices in the spring of 2022. The prices of German futures contracts for the .rst quarter of 2022 stand at slightly below EUR 200/MWh and at less than half of this amount for the second quarter of 2022. Cene plina so v Evropi med aprilom in oktobrom letos zrasle za kar 400 odstotkov, cene elektricne energije pa – predvsem zaradi velike rasti cen plina - za 200 odstotkov, pravijo v Agenciji EU za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER), kjer dodajajo, da je glede na pricakovanja terminskih trgov vecji padec cen plina in elektricne energije pricakovati spomladi prihodnje leto. Cene nemških pogodb futures za prvo cetrtletje 2022 znašajo malo pod 200 EUR/MWh, za drugo cetrtletje 2022 pa za vec kot pol manj. »Kljucna spremenljivka v bližnji prihodnosti je prihajajoca zima in njen vpliv za povpraševa­nje po plinu,« so oktobra zapisali v agenciji ACER in dodali, da je nato v prihodnjih dveh le­tih predviden trend nadaljnje »normalizacije«. »Skratka, tržna pricakovanja so, da je trenutni porast cen energije zacasen,« še poudarjajo. Evropska komisija je oktobra predstavila na­bor ukrepov, ki jih lahko države EU uporabijo za obravnavo neposrednega ucinka izjemnega po­rasta cen energije, ki naj bi sicer trajal celotno zimo. Kratkorocni nacionalni ukrepi zajemajo nujno dohodkovno podporo gospodinjstvom, državno pomoc za podjetja in ciljno znižanje davkov. Srednjerocni ukrepi medtem ciljajo na okrepitev odpornosti evropskega energetskega trga na prihodnje šoke. »Porast svetovnih cen energije je resna skrb za EU. V casu, ko se pandemija koncuje in za­cenja gospodarsko okrevanje, je pomembno, da zašcitimo ranljive potrošnike in podpremo evropska podjetja. Hkrati pa skušamo opredeliti srednjerocne ukrepe, da zagotovimo, da bo naš energetski sistem bolj odporen in prožen ter se bo med prehodom zmožen odzvati na prihod­nje nestanovitnosti cen,« je medtem med pred­stavitvijo nabora orodij za obravnavanje poviša­nih cen energije dejala evropska komisarka za energijo Kadri Simson. »Trenutne razmere so izjemne in notranji energetski trg nam že 20 let dobro služi. Vendar pa moramo zagotoviti, da bo tako tudi v pri­hodnje, in sicer z uresnicevanjem evropskega zelenega dogovora, povecanjem naše energet­ske neodvisnosti in izpolnjevanjem naših pod­nebnih ciljev,« je poudarila. Evropska komisija: Energetski prehod se mora nadaljevati Trenutni dvig cen po navedbah Komisije zah­teva »hiter in usklajen odziv. Obstojeci pravni okvir omogoca EU in njenim državam clanicam, da sprejmejo ukrepe za odpravo takojšnjih vpli­vov na potrošnike in podjetja«. V Komisiji me­nijo, da bi bilo treba dati prednost »usmerjenim dolocanju cene, v Komisiji priznavajo, da »so v casu vecjega povpraševanja še vedno potrebni drugi viri energije, vkljucno s plinom. V skladu s sedanjo zasnovo trga plin še vedno doloca skupno ceno elektricne energije, ko se uporabi, saj vsi proizvajalci prejmejo enako ceno za enak produkt ob vstopu v omrežje – elektricno ener­gijo. Obstaja splošno soglasje, da je trenutni model mejnih cen najucinkovitejši, vendar je na­daljnja analiza upravicena«. »Ti ukrepi morajo biti takšni, da jih bo spo­mladi, ko naj bi se razmere stabilizirale, zlahka prilagoditi. Našega dolgorocnega prehoda in naložb v cistejše vire energije namrec ne smemo prekiniti,« poudarjajo v Komisiji. Med takojšnjimi ukrepi za zašcito potrošni­kov in podjetij navajajo nudenje nujne dohod­kovne podpore za energetsko revne potrošnike, na primer z boni ali delnimi placili racunov, ki jih je mogoce podpreti s prihodki iz sistema EU za trgovanje z emisijami; dovolitev zacasnega odloga placila racunov; vzpostavitev zašcitnih ukrepov za izogib odklopom iz omrežja; zago­tovitev zacasnega, ciljnega znižanja davcnih sto­penj za ranljiva gospodinjstva; zagotavljanje po­moci podjetjem ali panogam v skladu s pravili EU o državni pomoci ter povecanje mednarod­nega energetskega dosega, da se zagotovi pre­glednost, likvidnost in prilagodljivost med­narodnih trgov. Obenem bo Evropska komisija Evropski or­gan za vrednostne papirje in trge (ESMA) prosila za preiskavo delovanja tržnih akterjev na trgu ogljika, s prvim porocilom predvidenim v no­vembru. Med kratkorocnimi ukrepi pa Komisija omenja tudi olajšanje širšega dostopa do po­godb o nakupu obnovljive energije. Med srednjerocnimi ukrepi je medtem Ev­ropska komisija navedla, da bo podpirala nalož­be v obnovljive vire energije in energetsko ucin­kovitost, preucila možne ukrepe v zvezi s skla­dišcenjem in kupovanjem rezervnih zalog plina ter ocenila trenutno zasnovo trga z elektricno energijo. Med temi ukrepi omenja tudi razvoj zmogljivosti za shranjevanje energije v podporo narašcajocemu se deležu obnovljivih virov ener­gije, vkljucno z baterijami in vodikom, ter okre­pitev vloge odjemalcev na trgu energije, tako da se jim omogocijo izbira in menjava dobavi­teljev, proizvodnja lastne elektricne energije in pridružitev energetskim skupnostim. »Prehod na cisto energijo je najboljše zava­rovanje pred prihodnjimi cenovnimi šoki in ga je treba pospešiti. EU bo še naprej razvijala ucin­kovit energetski sistem z visokim deležem ob­novljivih virov energije,« pravijo v Komisiji. A ceprav imajo cenejši obnovljivi viri vse vecjo vlogo pri oskrbi elektricnega omrežja in let«. Ce denimo nemška pogodba za leto 2022 znaša okoli 130 EUR/MWh, za leto kasneje zna­ša 83 EUR/MWh. Po besedah Paravana te razlike kažejo, da se na trgu pricakuje, da se bo to, kar danes povzroca visoke cene, kasneje iz­pelo. Paravan, GEN-I: To zimo na trgu elektrike pricakovati »izjemno eksplozivno stanje« Trenutne okolišcine kažejo, da lahko na trgu energentov in elektricne energije letošnjo zimo pricakujemo »izjemno eksplozivno sta­nje«, je na Nabavnem vrhu 2021 dejal dr. Dejan Paravan, direktor strateškega inoviranja v družbi GEN-I, ki ne bi bil presenecen, ce bo cena elektrike na promptnem trgu v doloce­nih urah dosegla 3.000 EUR/MWh. »Ko se prebijemo skozi zimo, se pa pricakuje, da se bodo stvari umirile,« je dodal in zavrnil pogle­de nekaterih, da je za trenutno situacijo na trgu kriv zeleni prehod. Na trgu elektricne energije že celo leto be­ležimo bikovski trg, ki pa se je avgusta ekspo­nentno pospešil. Cena nemške pogodbe futures za dobavo prihodnje leto je tako posko­cila z okoli 55 EUR/MWh, kolikor je znašala še aprila letos, na 130-140 EUR/MWh. Poskocile so tudi promptne cene, ki so za dobavo 7. okt­obra v Nemciji kot tudi v Sloveniji, na Hrvaškem in Srbiji presegle 300 EUR/MWh, potem pa v denimo trgovanju 7. oktobra za dobavo 8. okt­obra padle za 100 EUR/MWh. In takšnim viso­kim cenam smo prica, »ko se zima še niti zacela ni«, je na Nabavnem vrhu 2021 v zacetku okt­obra dejal dr. Dejan Paravan iz GEN-I. Najvecji vpliv na to rast imajo sicer cene ze­meljskega plina, ki so zrasle za petkrat, je po­udaril. Pogodba za dobavo plina v najbližjem mesecu je tako na nizozemskem vozlišcu TTF v sredo dosegla rekordnih 162,13 EUR/MWh, po­tem pa v trgovanju 7. oktobra padla pod 97 EUR/MWh. A razlike v cenah pogodb futures za prihod­nja leta kažejo, da gre za zelo specificno stanje in »se ne pricakuje, da bodo te cene trajale pet ukrepom, ki lahko hitro ublažijo vpliv dviga cen na ranljive potrošnike in mala podjetja«. »Trenutne okolišcine kažejo na izjemno ek­splozivno stanje za letošnjo zimo. Ko se prebi­jemo cez zimo, se pa pricakuje, da se bodo stvari umirile,« je dejal Paravan. Med dejavniki, ki lahko povzrocajo težave pozimi, so vreme in denimo zaplet z dobavami plina iz Rusije. »Kup dejavnikov je, ki lahko samo potiskajo cene nav­zgor. Zato so te okolišcine tako nepredvidljive, kar se odraža v paniki, ki vlada na trgu,« pravi Paravan. Tako smo že danes prica veliki volatilnosti cen, ki se odraža denimo v že omenjenem skoku in nato padcu cen elektricne energije ter plina. »Danes so samo premiki na dnev­nem nivoju postali tako veliki, kolikor je bila cena energije leto dni nazaj. Veljavnost neke ponudbe za elektriko se iztece v dveh urah,« je poudaril Paravan in dejal, da v teh okolišci­nah nobene obstojece analize, modeli niso primerni. Mrzla zima pa bi lahko denimo vnesla še do­datne težave na trg. »Cene na promptnem trgu elektrike lahko gredo na 2.000, 3.000, 5.000 EUR/MWh. Nic ne bom presenecen, ce bo cena na spot trgu v dolocenih urah dosegla 3.000 EUR/MWh,« je dejal Paravan in dodal, da so vsa ta tveganja vkljucena v ceno, ki je danes na trgu. Letos naj bi sicer povprecna promptna ce­na znašala okoli 100 EUR/MWh, je še omenil. Rešitev na dolgi rok: vlaganje v samooskrbo A ceprav so današnje cene ekstremne, pa so bile prejšnje nizke cene elektricne energije, ki so znašale pod 50 EUR/MWh, dolgorocno nevz­držne z gledišca, da z njimi ni bilo mogoce po­kriti celotnih stroškov investicij v proizvodnjo, je poudaril Paravan. Obenem je poudaril, da zeleni prehod zagotovo ni kriv za trenutne razmere na trgu. »Ce je že kdo kriv, je to plin. Zeleni prehod je povzrocil, da smo z 20-odstotnega deleža ob­novljivih virov energije (OVE) prišli na 40 odsto­tkov in tako fosilna goriva potisnili stran. Pred­stavljajte si, da tega ne bi storili, da bi bili še bolj odvisni od fosilnih virov. Kakšno bi bilo stanje pri teh cenah plina?« se je vprašal. Tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na oktobrskem vrhu EU o traj­nostnih naložbah poudarila, da trenutne razme­re kažejo, »kako pomembno je, da zmanjšamo našo odvisnost od fosilnih goriv, kot so plin, nafta in premog«. »Torej evropski zeleni dogovor in obnovljivi viri energije dolgorocno predstavljajo rešitev za narašcajoce cene elektricne energije. Vsak evro, porabljen za obnovljive vire energije, je v pomoc našemu planetu. Prav tako je v pomoc potroš­nikom. To je tudi naložba v odpornost naših go­spodarstev. Torej moramo pospešiti naše delo v zvezi z evropskim zelenim dogovorom, da bi postali bolj energetsko neodvisni,« je dejala. Vlaganje v lastno proizvodnjo elektricne ener ­gije in energetski prehod je tako edini smiseln odgovor na trenutno situacijo, saj je denimo vracilna doba soncnih elektrarn zelo padla, je dejal Dejan Paravan. »Za zelen prehod se lahko podjetje odloci sedaj in prehiti trend ali caka, da ga bo v to prisilila regulativa,« pravi. Obenem pa je priznal, da je to rešitev na dolgi rok, da pa s tem podjetja problema za leto 2022 ne bodo rešila. Po oceni GEN-I namrec v oktobru kar 40 od­stotkov poslovnih odjemalcev v Sloveniji še ni zaklenilo cene elektrike in plina za leto 2022. »Najmanj, kar lahko narediš v takšnih razmerah, je, da se razprši nakup,« je svetoval Paravan. V Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) po globokem lanskem padcu (-4,2 %) za letos pricakujejo 6,1-odstotno, pri­hodnje leto pa 4,7-odstotno rast slovenskega BDP. »A epidemicne razmere ostajajo negotove, s tem pa so povezana tudi najvecja tveganja za uresnicitev napovedi,« je dejala direktorica ura­da Maja Bednaš. Dodala je, da je pricakovati kar visoko rast izvoza (pri cemer je kljucen izvoz proizvodov, medtem ko je rast izvoza storitev pocasnejša zaradi upada turizma), bruto inve­sticij in precejšnjo okrevanje zasebne potrošnje. »Izvoz bo že letos dosegel raven leta 2019, še vedno pa nismo na tisti ravni, ki bi jo dosegli, ce epidemije ne bi bilo,« je dejala in dodala, da je spodbudno tudi to, da se investicije letos kre­pijo, in sicer predvsem v opremo in stroje.  Veleprodajne cene elektrike in plina v prvi polovici leta 2021 v trendu narašcanja Na domaci borzi BSP Southpool je povpre­cna cena elektricne energije za pasovno ener­gijo v letu 2020 znašala 37,55 EUR/MWh, v prvem polletju 2021 pa je cena narasla na povprecno 70,96 EUR/MWh. Avgusta je med­tem ta cena znašala že 105,47 EUR/MWh, je v porocilu o pregledu veleprodajnega trga z elektricno energijo v prvi polovici leta 2021 za­pisala Agencija za energijo. Bikovski trend sicer še kar traja in se je z nastopom jeseni le še okrepil. Na rast cen elektricne energije je vplivalo vec dejavnikov. Eden izmed teh je okrevanje gospo­darstev v letu 2021 in s tem povecano globalno povpraševanje po primarnih energentih in elek­tricni energiji, je zapisala Agencija za energijo. Povecano povpraševanje po elektricni ener­giji pa je bilo v prvih šestih mesecih leta 2021 prisotno tudi v segmentu gospodinjskih odje­malcev, kar je bila predvsem posledica nižjih temperatur v spomladanskih mesecih. V mesecu juniju pa so severno poloblo zajeli vro­cinski vali, ki so povzrocili povecan odjem elek­tricne energije za namen hlajenja. Na dvig cene elektricne energije pa so vpli­vale tudi spremembe pri proizvodnji elektricne energije iz obnovljivih virov v prvi polovici leta - predvsem vetrne energije v severni Evropi, je razvidno iz porocila Agencije za energijo. Na drugi strani se je proizvodnja elektricne energije nadomešcala s povecano proizvodnjo elektricne energije v premogovnih elektrarnah, kjer je rast rabe premoga znašala 6,5 odstotne tocke v primerjavi z enakim obdobjem pretekle­ga leta, in s povecano proizvodnjo elektricne energije v plinskih elektrarnah, kjer je rast rabe plina znašala 1,3 odstotne tocke v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta, je še nave­deno v porocilu Agencije za energijo. Visoke cene energije prinašajo streznitev glede prihodnjih vzponov cen Da trenutne visoke cene energije sicer niso povezane s podnebnimi politikami EU, a morda prinašajo trenutek streznitve, ki utegne biti v pomoc pri pripravah na strukturno višje cene, pa je v oktobrskem spletnem seminarju, ki je potekal v sklopu evropske okrogle mize o pod­nebnih spremembah in trajnostni tranziciji, dejal Alberto Pototschnig iz Firenške šole regulatorjev in nekdanji direktor agencije ACER. »Ne smemo si delati utvar. Energetska tranzicija bo prinesla višje cene,« saj zacenja EU vkljucevati tudi zunanje, s podnebjem po­vezane stroške, je dejal Pototschnig. Kot oce­njuje nekdanji direktor agencije ACER, bomo tranzicijske stroške umika od fosilnih goriv ob­cutili v treh do štirih letih. Politiki in regulatorji imajo tako dovolj casa za razmislek o tem, kako zmanjšati negativne ucinke za najran­ljivejše odjemalce brez zmanjševanja cenov­nih signalov, ki so potrebni za spodbujanje vecje energetske ucinkovitosti, prilagajanja odjema in storitev prožnosti, na primer shra­njevanja. »Naš odziv mora biti bolj strukturiran,« je dejal. »Krivde ne smemo pripisovati trgu.« Tržne cene verjetno predstavljajo edini nacin za uskla­jevanje vseh razlicnih akterjev in energentov, ki so vkljuceni v tranzicijo, je menil. Pototschnig je pozdravil namero Evropske komisije, da ACER prosi za presojo, ce bi bilo treba zasnovo elektroenergetskega trga EU ka­ko prilagoditi v odziv na trenutne visoke cene. Med podrocji, ki so morda potrebna pregleda, je omenil infrastrukturo, saj so cene elektricne energije v nordijskih državah približno za polo­vico nižje kot na jugu Evrope. Trenutno obdobje visokih cen pa utegne obenem zbuditi zanimanje odjemalcev za ener­getsko ucinkovitost in zavarovanje pred volatil­nostjo, je še menil Pototschnig. Evropi se obeta še vecja nestanovitnost cen plina Nestanovitnost cen plina se bo v Evropi v pri­hodnjih letih po pricakovanjih povecala, saj na­rašca obseg zmogljivosti, v katerih je pro izvod ­nja elektricne energije spremenljiva, na drugi strani pa se krci obseg zmogljivosti, ki jih je mo­goce regulirati, pa je v zacetku novembra na plinski konferenci Flame v Amsterda mu dejal predstavnik norveške družbe Equinor. Kot je na konferenci Flame povedal Helge Haugane, višji podpredsednik za plin in elektri­cno energijo, trženje ter prenos, veleprodajo in predelavo pri družbi Equinor, se bo to odrazilo v povecani nestanovitnosti cen. »Cene bodo dosegale vecje skrajnosti tako navzgor kot navzdol,« je dejal in dodal, da je to »predvidljiva posledica«. Cena plina v pogodbi za prihodnji mesec v nizozemskem vozlišcu TTF so se samo letos za­vihtele s 15–16 EUR/MWh, kjer so se gibale med februarjem in marcem, na rekordno vred­nost pri vec kot 160 EUR/MWh, ki so jo dosegle v oktobru. Delno rešitev predstavlja zeleni vodik, je dejal Haugane: »Trenutno je drag, a je mogoce predvidevati, da bo v prihodnje postajal cedalje cenejši.« Vendar pa zgolj s proizvodnjo zelenega vo­dika, pri kateri se uporabljajo obnovljivi viri, ne bi mogli zadostiti celotnemu povpraševanju po plinu v Evropi, ki trenutno dosega 400 bcm na leto, je pojasnil Haugane. Pri energetskem pre­hodu bi tako po njegovih besedah še vedno po­trebovali zemeljski plin. »Ce se bomo zanašali izkljucno na zeleni vodik in obnovljive vire, bo to zelo pocasen prehod.« Kot je dejal, bodo pri prehodu pomembne tudi baterije, vendar je »povsem nerealno« pri­cakovati, da bi ta tehnologija nadomestila tako velik obseg prilagodljive zmogljivosti. V zadnjem kvartalu leta bo povprecna cena ogljika 67 evrov, v prvi polovici prihodnjega 60 evrov Evropske cene ogljika bodo v zadnjem cetrt­letju letošnjega leta v povprecju dosegle 67 EUR/t, v prvi polovici prihodnjega leta pa 60 EUR/t, so v oktobrskem spletnem seminarju de­jali analitiki družbe Refinitiv. S tem se napoved družbe glede povprecne cene emisijskega kupona v letu 2021 povecuje za 6 EUR/t na 53 EUR/t. Analitiki so poleg tega povecali svojo napoved povprecne cene emisijskega kupona v letu 2022, in sicer z 48 EUR/t na 58 EUR/t. Povecana kratkorocna napoved je vecino­ma posledica narašcajocih cen plina ter pre­hajanja s plina na premog v elektroenergetiki, so pojasnili analitiki. Strmo narašcanje cene zemeljskega plina dejansko povzroca zame­njevanje tega vira s cenejšim premogom, ki pa povzroca vec izpustov, zato se povpraševanje po emisijskih kuponih povecuje. Plin povzroca za približno polovico manj izpustov kot pre­mog. Obet višjih cen podpira tudi manjša pri­marna ponudba emisijskih kuponov, ki je po­sledica prenosa 24 odstotkov vseh kuponov v rezervo za stabilnost trga v sistemu ETS sep­tembra letos. Evropska komisija namerava 24-odstotni delež pri prenosu presežnih kuponov v rezervo za stabilnost trga ohraniti tudi po letu 2024, ko naj bi se sicer po trenutno ve­ljavni zakonodaji zmanjšal na 12 odstotkov. To skupaj z drugimi predlogi svežnja "Pripra­vljeni na 55", ki zaostrujejo podnebne cilje, go­vori v prid navzgor popravljenim dolgorocnim ocenam glede cene ogljika, ki so jih pripravili v družbi Refinitiv. Povprecna cena emisijskega kupona naj bi po njihovih pricakovanjih v obdobju 2021–2030 dosegla 71 EUR/t in obdobje ob koncu le­ta 2030 zakljucila pri 97 EUR/t. Maja letos je nji­hova napoved za konec leta 2030 znašala 90 EUR/t. Njihove ciljne vrednosti pa bi se utegnile zmanjšati v primeru slabitve okvira evropskega sistema trgovanja z emisijskimi kuponi (ETS) v sklopu predlogov svežnja Pripravljeni na 55 ali gospodarskega upada, s katerim so se izpusti in povpraševanje zmanjšali, so dodali analitiki. Cene pasovne elektricne energije na trgu za dan vnaprej na borzi BSP so oktobra letos do­segle kar 202,54 EUR/MWh, kar je precejšen skok v primerjavi z mesecem prej, ko so znašale 138,57 EUR/MWh. Visoke cene so se nadalje­vale v november, ko po prvih štirih dneh pov­precje znaša 185,82 EUR/MWh. Slovenske po­godbe ‘futures’ za Q1 2022 so na borzi EEX 4. novembra presegle 175 EUR/MWh, za leto 2022 pa malo presegle 127 EUR/MWh. Cena nemške pogodbe za Q1 2022 je znašala malo pod 160 EUR/MWh, cena nemške referencne pogodbe za koledarsko leto 2022 (Cal 22) pa se je gibala okoli 115 EUR/MWh. Pogodba za dobavo plina v prihodnjem me­secu je, potem ko je prejšnji mesec na nizozem­skem vozlišcu TTF presegla 162 EUR/MWh, 4. novembra ob upanju na dodatne ruske pošiljke tega energenta padla pod 75 EUR/MWh. Cene ogljika se medtem gibljejo okoli 60 EUR/t. Tanja Srnovršnik in Valerija Hozjan (Energetika.NET) ter Enza Tedesco, Siobhan Hall in Laurence Walker (Montel) O PAPIRNI PANOGI Papir za revijo PAPIR je prispevala papirnica GORICANE, tovarna papirja Medvode d.d.; Sora press cream 80 g/m2 za notranjost in Sora matt plus 150 g/m2 za naslovnico 10 ˇ | Jesen 2021 | 26 | XLIX EU si je zadala zavezujoc cilj, da bo do leta 2030 32 – odstotkov njene energije izhajalo iz obnovljivih virov. Evropska komisija je v okviru svežnja ukrepov Pripravljeni na 55 predlagala, da se delež poveca na 40 odstotkov, izpuste pa se do leta 2030 zmanjša za vsaj 55 odstotkov glede na leto 1990.  V letu 2021 za obmocje Evropske unije Evropska komisija napoveduje 4,8-odstotno gospodarsko rast, je razvidno iz porocila Agencije za energijo. Ta je posledica okrepitve industrijske dejavnosti, ki je s tem neposredno povzrocila povecano povpraševanje po elektricni energiji. Evropske cene energije in ogljika so to zimo dosegle rekordne ravni, tako da so vlade v državah, kot je Španija, kjer so odjemalci bolj neposredno izpostavljeni promptnim cenam, zacele pozivati k izrednim ukrepom. O PAPIRNI PANOGI Papir za revijo PAPIR je prispevala papirnica GORICANE, tovarna papirja Medvode d.d.; Sora press cream 80 g/m2 za notranjost in Sora matt plus 150 g/m2 za naslovnico 11 ˇ | Jesen 2021 | 26 | XLIX Glede na podatke Fraunhofer-ja je bilo v prvih šestih mesecih leta 2021 v Nemciji iz obnovljivih virov proizvedene za 8,2 odstotne tocke manj elektricne energije. Najvišji padec je bil zabeležen pri vetrnih elektrarnah, kjer je padec proizvodnje elektricne energije znašal 6,5 odstotne tocke v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta. Obseg zmogljivosti, ki jih je mogoce regulirati – s cimer se zadosti povpraševanju v obdobjih majhne proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov – naj bi se v severozahodni Evropi v tekocem desetletju skrcil za 16 odstotkov oz. 46 GW. Obseg zmogljivosti s spremenljivo proizvodnjo – kar obsega vetrne in soncne elektrarne – pa naj bi se po ocenah svetovalnega podjetja IHS Markit povecal za 122 odstotkov oz. 242 GW. Cena emisijskega kupona v referencni pogodbi za december 21 je nazadnje v trgovanju 20. oktobra na borzi Ice Endex znašala 56,05 EUR/t, kar predstavlja dnevno rast za 1,5 evra. Rekordno vrednost je dosegla konec septembra pri 65,77 EUR/t. Ilustracija/Illustration: Roman Peklaj O PAPIRNI PANOGI Papir za revijo PAPIR je prispevala papirnica GORICANE, tovarna papirja Medvode d.d.; Sora press cream 80 g/m2 za notranjost in Sora matt plus 150 g/m2 za naslovnico 12 ˇ | Jesen 2021 | 26 | XLIX Papirna industrija se ob prehodu v nizkoogljicno družbo z mejniki leta 2030 ter 2050 ozira nazaj v svoje korenine, že opravljeno delo na podrocju energetske in okoljske ucinkovitosti, krožne rabe virov in surovin ter recikliranje, s kate­rim se ukvarja že stoletja. Kot bioosno­vana industrija se cuti kot del rešitve in ne problema. Ob pregledu paketa »Pripravljeni na 55« papirna industrija potrjuje cilje EU za prehod v nizkooglji­cnost, hkrati pa kriticno presoja pred­loge in predlaga, s katerimi ukrepi in aktivnostmi lahko odlocevalci vzpodbu­dijo vse dobrobiti papirne industrije ter na drugi strani olajšajo prehod slednje v nizkoogljicno, na obnovljivih virih teme­ljeco industrijo. Evropska industrija celuloze in papirja v ce ­loti podpira cilje EU, da do leta 2050 doseže podnebno nevtralnost. Od leta 2005 do danes smo v EU kot panoga že dosegli 29-odstotno zmanjšanje emisij ogljika, zaradi cesar je nepos­redni vpliv našega sektorja manj kot 0,7 % vseh emisij toplogrednih plinov v EU, kar je vodilni dosežek med industrijskimi panogami. Z neneh­nim vlaganjem v energetsko ucinkovitost je naš sektor dosegel izjemno zmanjšanje primarne energije za vec kot 12 % v obdobju 2005–2018. Papirna industrija v Evropi zaposluje vec kot 180 tisoc ljudi in vsako leto investira vec kot 5 mili­jard evrov. Z energetskega vidika je naš sektor v edin­stvenem položaju. Smo: • cetrti najvecji industrijski porabnik energije in drugi industrijski porabnik elektricne energije v Evropi, • najvecji industrijski uporabnik biomase, ki predstavlja vec kot 60 % našega goriva, ki izvira iz stranskih tokov naših dejavnosti, • eden od vodilnih sektorjev pri uporabi obnovljivih virov energije za industrijsko ogrevanje, • eden najvecjih »prosumerjev« v Evropi, saj je približno polovica porabljene elektricne energije proizvedena na kraju samem z visoko ucinkovito soproizvodnjo (CHP) in • eden od najvecjih ponudnikov industrijske odpadne toplote za javna omrežja. Naša industrija je kos podnebnim izzivom. Zagotavljamo vedno vec rešitev za današnje in prihodnje potrebe naših strank, drugih industrij­skih panog in družbe na splošno. Naši obnovljivi in reciklabilni, na lesu temeljeci pro dukti so iz­delani v Evropi iz pretežno evropskih trajnostno rastocih gozdov in reciklirani v Evropi. Papirna industrija je danes svetovni prvak v recikliranju in v prihodnje bomo še povecali recikliranje, da bi spodbudili krožno gospodarstvo. Izdelki na osnovi lesa shranjujejo CO2 ter nadomešcajo fosilne materiale in energijo. Gozdovi in izdelki na osnovi gozda letno od­stranijo 806 milijonov ton ekvivalenta ogljiko­vega dioksida. To ustreza 20 % vseh fosilnih emisij v Evropski uniji! Da bi to lahko še naprej poceli, bo kljucne­ga pomena politicna podpora. Sveženj »Pripravljeni na 55« je prilož­nost za oblikovalce politik, da podprejo ukrepe, ki papirnemu sektorju omogoca­jo, da z dekarbonizirano proizvodnjo, za­menjavo izdelkov, temeljecih na fosilnih gorivih, in trajnostnim gospodarjenjem z gozdovi prispevamo k doseganju ciljev 2030 in 2050. Kljucna pricakovanja papirnega sektor­ja glede svežnja »Pripravljeni na 55« so: 1. Stabilno in predvidljivo poslovno okolje ter ucinkovita zašcita za sektor proizvodnje celuloze in papirja Nova industrijska strategija EU zasleduje cilje zašcite konkurencnosti in zmanjšanja emisij CO2, ki vodi k ogljicno nevtralni in krožni proiz­vodnji v Evropi. Pobuda industrije je, da bi re­gulativa bila medsebojno usklajena in jasna, hkrati pa vzpodbujevalna in nebirokratska. Da bi ohranili konkurencnost evropskih industrij, je treba nadaljevati z brezplacnim do deljevanjem po referencni vrednosti in usklajeno nado me sti ­lo posrednih stroškov ogljika. Brezplacne kupo­ne oz. njihovo vrednost pa mora industrija iz­koristiti za nadaljnja vlaganja v nizkoogljicne tehnologije na stroškovno najucinkovitejši nacin v casu, ko so naložbe najbolj potrebne. Revizija sedanjega politicnega okvira ne sme povzrociti, da bi sektorji sistema EU ETS prispevali k zniževanju izpustov nesorazmerno vec kot drugi. Prav tako je treba skrbno prou­citi perspektivo mehanizma CBAM, da ne bo prišlo do še vecje selitve evropske industrije. Samoocena papirne in celulozne industrije je, da je ta industrija manj primerna za CBAM kot nekateri drugi sektorji zaradi svojih znacilnosti, kot so med drugim pozitivna trgovinska bilan­ca, zapletene vrednostne verige in veliko število obratov. Ucinkovitost CBAM je treba te meljito prouciti analizirati in pripraviti na odzive tretjih držav. Prav tako je kljucnega pomena, da se ohra­ni stabilen pristop k trajnostnim merilom za gozdno biomaso, pri cemer je treba upošte­vati pristojnosti držav clanic na podrocju go­spodarjenja z gozdovi. Ukrepi za doseganje tega cilja: • spodbujanje in promocija na lesu temeljece industrije kot ene vodilnih akterjev evrop ­skega industrijskega zelenega prehoda, • ohranjanje stabilne politike za ogljicno nevtralno proizvodnjo v Evropi, • zagotavljanje ucinkovite zašcite pred selitvijo ogljika, • zagotavljanje, da vsi sektorji evropskega gospodarstva enakovredno prispevajo k ambicioznejšemu zmanjšanju emisij do leta 2030 in • priznanje, da CBAM ni univerzalno orodje za zašcito vseh sektorjev EU ETS pred premestitvijo emisij CO2. 2. Dostop do cenovno dostopnih podnebno nevtralnih virov energije za energetsko intenzivne industrije Narašcajoce cene energije, bodisi zaradi cen CO2 bodisi zaradi zamenjave fosilnih go ­riv, ogrožajo proizvodnjo in recikliranje papirja v Evropi. Sveženj »Pripravljeni na 55« mora zagotoviti, da bo evropska industrija celuloze in papirja ostala konkurencna v svetovnem trgu z zagotavljanjem dostopa do cenovno dostopnih nizkoogljicnih virov energije, kot je elektricna energija iz obnovljivih virov, bioplin, vodik ali jedrska energija. Tudi na segmentu stroškov energije je tre ba zagotoviti, da ne prihaja do podvajanja obdav­citev energije (po EU ETS, Direktivi o ob davcitvi energentov – ETD ipd.) ter da ne prihaja do za­racunavanja posrednih stroškov (npr. pri tran­sportu). Pomembno je, da so merila enotna v vseh državah clanicah. V papirnicah je možno povecati vlogo elek­tricne energije, vendar se zdi popolna elektri­fikacija v bližnji prihodnosti ekonomsko upra ­ vicena zaradi višine potrebnih investicijskih stroškov (CAPEX), saj zahteva zamenjavo se­danjih sredstev. Poleg tega so stroški elektricne energije iz omrežja 2- do 7-krat višji od zemelj­skega plina, zaradi cesar je cena previsoka. Preko Direktive o obnovljivih virih energije (RED) bi države clanice morale še aktivneje spodbujati zagotavljanje lastnih obnovljivih virov v industriji. Pomembno je, da je cilj obnovljivih virov energije za to panogo, ki je predlagan v RED, ostal okviren, medtem ko bodo razlicni podnebno nevtralni viri energije postali široko dostopni. Direktiva o obdavcitvi energije (ETD) lahko dodatno spodbuja elektrifikacijo industrijskih procesov. Prav tako pomembne so tudi revidi­rane Smernice za podnebno, energetsko in okoljsko pomoc bodo prav tako kljucnega po­mena za spodbujanje naložb v nove tehno lo ­gije. Jasna in stabilna pravila za državne pomoci so potreben okvir, ki bo spremljal zakonodajni sveženj »Pripravljeni na 55«, da se zavaruje konkurencnost industrije na svetovnem trgu. Države clanice bi lahko razmislile tudi o razvoju regulativnega okvira za dolocitev po­stopkov za izdajo dovoljenj, ki olajšajo upora­bo ostankov na kraju samem. To bi lahko dodatno zmanjšalo industrijsko uporabo fosil­nih goriv. S spremembo okvira podnebne in energet­ske politike do leta 2030 je torej treba zago­toviti: • omejitev vpliva stroškov energije na industrijsko proizvodnjo, • spodbujanje elektrifikacije industrijskih procesov, kjer je to tehnicno in ekonomsko izvedljivo, • spodbujanje proizvodnje in uporabe vseh podnebno nevtralnih virov energije in • oblikovanje podpornih shem za mobilizacijo lesne biomase, ki se sicer ne bi uporabljala. 3. Sredstva, spodbude in dolgorocna varnost za naložbe v podnebno nevtralne tehnologije Papirni sektor je bil zacetnik na podrocju nizkoogljicnih naložb, pri cemer se je osredo­tocil na energetsko ucinkovitost in obnovljive energetske rešitve. Razpoložljivost tehnicnih rešitev ni dovolj za pospešitev izvajanja. Ce so na voljo možnosti za postopno opušcanje iz­gorevanja fosilnih goriv, so dražje, neposredna nevarnost uhajanja ogljika pa ne pušca pro­stora za dražje alternative. Soproizvodnja toplote in elektricne energije (SPTE) je ena od najboljših razpoložljivih tehno­logij za našo industrijo. Celulozno-papirni indu­striji omogoca, da je eden najvecjih »prosumer­jev« v Evropi, ki približno polovico porabljene elektricne energije proizvede na kraju samem z visoko ucinkovito soproizvodnjo. Ta soproizvod­nja na kraju samem prinaša prihranke energije in emisij za celoten energetski sistem, zato bi jo bilo treba še nadalje podpirati. Direktiva o obdavcitvi energije lahko pri­speva k vecji energetski ucinkovitosti. V ta na men je treba jasno dovoliti oprostitev ob­davcitve uporabe zemeljskega plina v so­proizvodnji toplote in elektricne energije z visokim izkoristkom. To lahko tudi olajša pre ­hod na obnovljiva goriva, kot sta biometan in vo dik. Države clanice bi morale vzpostaviti okvir (preko EED) za povezovanje med daljinskim ogrevanjem in potencialnimi viri odpadne to­plote in hladu v industrijskih sektorjih, ki se sedaj vecinoma izgublja. Papirnice so tudi po­tencialne lokacije za zajemanje, shranjevanja (CCS) in uporabo ogljika (CCU). Negativne emi­sije je mogoce doseci z združevanjem proizvod­ne bioenergije s pridobivanjem ogljika z zaje­manjem in shranje va njem (BECCS), vendar je potreben regulativni okvir, ki bo spodbujal uva­janje te tehno logije. Postati mora dostopna in ekonomsko upravicena za industrijo, da bi do­segla nicelne ali negativne emisije. Vendar pa razogljicenje, kot sta zajemanje in uporaba ogljika, lahko privede do povecanja porabe energije. Sveženj »Pripravljeni na 55« lahko vzpod­buja naložbe v nizkoogljicne ter obnovljive tehnologije in reciklabilne proizvode s: • povecanjem sredstev za naložbe v nizkoogljicne tehnologije, • zagotavljanjem dolgorocne varnosti za naložbe v najboljše razpoložljive tehnologije (BAT), • olajšanjem uporabe industrijske odpadne toplote, • spodbujanjem uvajanja zajemanja, shranjevanja in uporabe ogljika, • spodbujanjem postopnega opušcanja izgorevanja fosilnih goriv, • nagrajevanje ogljicnih koristi vseh lesnih proizvodov in • ustvarjanje in spodbujanje novih trgov za obnovljive in reciklabilne proizvode na biološki osnovi. Povzeto po CEPI – »Fit to 55« Position Paper Petra Prebil Bašin, direktorica Združenja papirne in papirno predelovalne dejavnosti Paket 'Pripravljeni na 55' kot priložnost za prihodnost papirne industrije “Fit for 55” package as an opportunity for the future of the paper industry CEPI, Evropska konfederacija proizvajalcev papirja In the transition to a low-carbon society with the 2030 and 2050 milestones, the paper industry has been looking back to its roots, the work performed regarding energy and environmental performance, the circular use of resources and materials, and recycling it has been involved in for centuries. As a bio-based industry, it deems itself part of the solution, not the problem. As it reviews the “Fit for 55” package, the paper industry upholds EU targets for the transition to a low-carbon society, while critically assessing proposals and proposing measures and activities that may be used by decision-makers to promote all bene.ts of the paper industry and alleviate its transition to a low-carbon renewable resource-based industry. O PAPIRNI PANOGI Papir za revijo PAPIR je prispevala papirnica GORICANE, tovarna papirja Medvode d.d.; Sora press cream 80 g/m2 za notranjost in Sora matt plus 150 g/m2 za naslovnico 13 ˇ | Jesen 2021 | 26 | XLIX O PAPIRNI PANOGI Papir za revijo PAPIR je prispevala papirnica GORICANE, tovarna papirja Medvode d.d.; Sora press cream 80 g/m2 za notranjost in Sora matt plus 150 g/m2 za naslovnico 14 ˇ | Jesen 2021 | 26 | XLIX 30. obletnica kolektivne pogodbe papirniške dejavnosti 30th anniversary of sectoral collective agreement Združenje za papirno in papirno predelovalno dejavnost, KS Pergam Thirty years ago, in May 1991, the .rst collective agreement in the paper and paper converting industry was signed. The past three decades have been all but peaceful, and social dialogue has become indispensable in our industry. The collective agreement was overhauled in 2014. We marked this year’s anniversary by issuing a printed fascicle on the industry’s collective agreement, its annexes and certain other information otherwise lost in times of rapid change. Maja leta 1991, pred tridesetimi leti, je bila podpisana prva kolektivna pogodba za papirno in papirno predelovalno dejav­nost. Tri desetletja so bila vse prej kot mir­na, a socialni dialog je ostal nepogrešljiv del te dejavnosti. Vecjo prenovo je kolekti­vna pogodba doživela leta 2014. Letošnjo obletnico obeležujemo z izdajo tiskanega snopica z aktualno vsebino kolektivne po­godbe dejavnosti, njenimi aneksi ter neka­terimi drugimi informacijami, ki se sicer iz­gubijo v hitrem casu sprememb. Tri desetletja intenzivnih sprememb v tra­dicionalni, energetsko intenzivni in izvozno usmerjeni dejavnosti niso bila enostavna, tem­vec so pomenila številna prilagajanja, spre­membe v organizaciji, proizvodnem programu ter lastništvih, posodobitve v proizvodnji kot tudi in predvsem skrbi za okolje. Razvoj v vseh smereh pa ne bi bil mogoc brez kompetentnih zaposlenih, ki so svojo poslovno pot namenili tej dejavnosti. Skozi razvoj so se podjetja te dejavnosti soocala z razlicnimi izzivi, v zadnjem desetletju pa mednje zagotovo spada tudi skrb za ustre­zne kadre. Tudi v epidemioloških razmerah je panoga agilno delovala, saj se marsikje lahko umešca med kriticno infrastrukturo. A bistvo, ki je ocitno, je, da je panoga prilagodljiva na dobre in manj dobre case. Zaposleni pa so tisti, ki so v vsakem trenutku pripravljeni svoje kompetence spremeniti, nadgraditi in prilago­diti razmeram. V panogi je danes zaposlenih 4400 ljudi, do­bra polovica v papirno predelovalni dejavnosti. Lahko ugotovimo, da v zadnjih letih število za­poslenih celo rahlo narašca. To ni logicen pojav, saj nekega naravnega prirasta novih delavcev, ki bi prihajali iz šolskega sistema, panoga nima. Leta 2000 se je namrec zaprla srednja šola, ki je izobraževala »papirnicarje«, panoga pa zaradi svoje zaprtosti ni komunicirala svojih raz­vojnih dosežkov niti okoljskih atributov, zato je javnosti danes premalo poznana. Na Združenju papirne in papirno predelo­valne dejavnosti tako že desetletje intenzivno delamo na tem podrocju. Leta 2017 nam je po prenovi srednješolskega programa za pri­dobitev poklica papirnicar uspelo, da se je srednješolski izobraževalni program zacel znova izvajati, in sicer na vajeniški nacin. To pomeni, da so v samo izobraževanje mocno vpeta podjetja v dejavnosti. Istocasno vse od leta 2015 na Inštitutu za celulozo in papir poteka Papirniška šola, ki je panožni nefor­malni nacin izobraževanja ter nepogrešljiva kalilnica kadra, ki tako spozna delo tudi v drugih papirnicah. Uspešno smo in bomo tudi v prihodnje promovirali dejavnost papirne in papir no predelovalne dejavnosti, njenih iz­delkov ter vecdisciplinarnost delovnih mest, ki so pravzaprav kolaž številnih tehnicnih pokli­cev s šcepcem papirniških strokovnih skrivno­sti. Nacin dela v dejavnosti se v skladu z razvo­jem v casu spreminja in postaja vedno bolj av­tomatiziran, digitaliziran, obenem pa je delo ve­copravilno in zahteva vec kompetenc, zato po­men kolektivnega dogovarjanja raste. Doloca nek potreben minimum v dejavnosti ter odpira nove priložnosti, kot na primer v poglavju o al­ternativnem reševanju sporov, ki smo ga ob pre­novi pogodbe v letu 2013 uvedli kot druga od vseh gospodarskih dejavnosti. Obenem je pa­nožni dogovor dobra osnova za podjetniško nadgradnjo. Razvoj na tehnološkem podrocju ter drugi izzivi, ki nam jih prinaša cas, terjajo spremembe tudi na podrocju trga dela. To nam jasno kaže tudi placni sistem, ki ne sledi dogajanju na trgu. Socialni dialog je pot do uvajanja sprememb na tem podrocju in verjamem, da bomo z našimi partnerji, sopodpisniki, tudi v nadalje kreativno, razvojno ter vzpodbujevalno snovali nove reši­tve, ki bodo dejavnosti v podporo pri uresnice­vanju svojega poslanstva. Petra Prebil Bašin, direktorica Združenja papirne in papirno predelovalne dejavnosti kot sopodpisnice kolektivne pogodbe za papirno in papirno predelovalno dejavnost Vir: SURS Obeležujemo Število zaposlenih v papirno predelovalni dejavnosti od leta 2010 do 2021 O PAPIRNI PANOGI Papir za revijo PAPIR je prispevala papirnica GORICANE, tovarna papirja Medvode d.d.; Sora press cream 80 g/m2 za notranjost in Sora matt plus 150 g/m2 za naslovnico 15 ˇ | Jesen 2021 | 26 | XLIX V letu 2021 obeležujemo v Konfederaciji sindikatov Slovenije – PERGAM (KSS PER­GAM) okrogel jubilej naših kolektivnih po­godb zasebnega sektorja. Dne 17. maja 1991 je bila kot ena od prvih kolektivnih po­godb v Republiki Sloveniji sklenjena Kolekti­vna pogodba celulozne, papirne in papirno predelovalne dejavnosti. Dne 26. julija 1991 ji je sledila Kolektivna pogodba graficne, ca­sopisno informativne, založniške in knjigo­trške dejavnosti. Dušan Rebolj, nekdanji predsednik KSS PERGAM je leta 2016 ob 25 letnici podpisa prvih kolektivnih pogodb po­vedal: »Takratne gospodarske razmere so bi­le zelo nestabilne, vendar je obstajal med delodajalskimi in sindikalnimi organizacijami kvaliteten socialni dialog in medsebojno zaupanje, ki je omogocilo, da smo s skupni­mi napori urejali pogoje za delo v teh pano­gah.« V KSS PERGAM nas veseli, da 30 let kas­neje po številnih preizkušnjah, ki smo jih pre­stali skupaj, z našimi partnerji na Gospodar­ski zbornici Slovenije in Združenju delodajal­cev Slovenije še vedno vodimo korekten in konstruktiven socialni dialog ter urejamo po­goje za delo v naših panogah, pri cemer pa se v zadnjem obdobju vedno bolj krepi za­vedanje o nujno potrebnih spremembah placnega modela, ki bodo morali biti usmer­jeni v zadržanje obstojecega kadra in prido­bivanje novega. V zadnjem aneksu h Kole­ktivni pogodbi za papirno in papirno-prede­lovalno dejavnost smo to tudi izrecno zapi­sali: »Stranki tega aneksa sta soglasni, da bosta po sklenitvi tega aneksa nadaljevali s pogajanji za spremembo placnega modela v papirni in papirno-predelovalni dejavnosti, ki sta jih zaceli v letu 2019, z namenom do­lociti realnejšo ceno dela in narediti de jav ­nost bolj privlacno.« Prepricani smo, da lahko samo skupaj predstavniki zaposlenih in podjetij v branži dogovorimo rešitve, ki bodo sprejemljive za obe strani, in bodo omogocale prilaganje na spremenjene okolišcine v trenutnih zelo zah­tevnih razmerah. Aljoša Cec, univ. dipl. prav., generalni sekretar KSS PERGAM Obeležujemo Konfederacija sindikatov Slovenije Povprecne bruto place v dejavnosti SKD 17 O PAPIRNI PANOGI Papir za revijo PAPIR je prispevala papirnica GORICANE, tovarna papirja Medvode d.d.; Sora press cream 80 g/m2 za notranjost in Sora matt plus 150 g/m2 za naslovnico 16 ˇ | Jesen 2021 | 26 | XLIX Informiramo Novi direktor Inštituta za celulozo in papir New director of the Pulp and Paper Institute On 1 July, Dr David Ravnjak was appointed a new managing director of the Pulp and Paper Institute. He has a PhD in chemical engineering and gained his experience .rst at the Institute and then in the paper industry. Upon his appointment, he emphasised that the strategic goal of the Institute is to become the most recognised provider of R & D services in the .eld of bio-based materials and circular economy in the region. Inštitut za celulozo in papir S prvim julijem 2021 je vodenje Inštituta za celulozo in papir prevzel dr. David Ravnjak. Po izobrazbi je doktor kemijskega procesnega in­ženirstva, svojo karierno pot pa je na inštitutu zacel leta 2000 kot mladi raziskovalec. Leta 2005 se je z željo po izkušnjah v industriji zapo­slil v razvojnem oddelku Papirnice Vevce, ki ga je od leta 2009 do 2021 tudi vodil. Ob imeno­vanju na mesto direktorja inštituta dr. David Ravnjak poudarja, da bo Inštitut za celulozo in papir pod njegovim vodstvom še naprej razvijal svoje znanje in kompetence na podrocju bio-osnovanih materialov in krožnega gospo dar ­stva. Strateški cilj inštituta je biti najbolj prepo­znaven ponudnik celovitih raziskovalno razvoj­nih storitev na podrocju pridobivanja in rabe omenjenih materialov (od ideje do prototipa oziroma pilotne proizvodnje) v regiji, za indu­strijske partnerje tako iz papirnega in papirno-predelovalnega sektorja kot tudi iz drugih indu­strijskih sektorjev. ICP O PAPIRNI PANOGI Papir za revijo PAPIR je prispevala papirnica GORICANE, tovarna papirja Medvode d.d.; Sora press cream 80 g/m2 za notranjost in Sora matt plus 150 g/m2 za naslovnico 17 ˇ | Jesen 2021 | 26 | XLIX ceval zakonodajne vidike embalaže, potrošniškeKompetencni center - KOC HRANA 2 vklju ­cuje clane iz celotne živilske verige, pa tudi proizvajalce plasticne in papirne embalaže. Na­men združevanja je boljša izmenjava informacij in skupno reševanje izzivov na podrocju var ne ­ga embaliranja hrane, in sicer v luci upoštevanja trajnostnih elementov in krožnih principov de­lovanja. Kompetencni center za razvoj kadrov – KOC HRANA 2 si je kot enega od ciljev v dvoinpolletnem obdobju delovanja zasta ­vil izvedbo Akademije za embalažo, ki pri­haja v stik z živili. Akademija je potekala po spletu, v šestih srecanjih v maju in juniju smo se tako deležniki projekta kot tudi drugi zainteresirani lahko poucili in si izme­njali strokovne informacije s podrocja var­ne hrane in embalaže, zakonodajnega okvira varne hrane in materialov in tren­dov ter specifik posameznih embalažnih materialov. V šestih dneh strokovnega programa so strokovnjaki iz Gospodarske zbornice Slovenije in zunanji strokovnjaki z inštitutov, fakultet, državnih organov in drugi predavali o razlicnih vidikih, povezanih z embalažo, udeleženci pa so se seznanili s številnimi novostmi. Podrocje em­balaže je bilo namrec v preteklem obdobju na udaru zaradi sprejetih evropskih strategij in na­cionalnih predpisov, ki bodo imeli ucinke na po­slovanje in delovanje podjetij. Dogodek je vklju­ trende in uvajanje pametne ter aktivne embaUdeležence je o papirju in papirni embalaži, recikliranju, kompostiranju, biorazgradljivosti ter trendih na tem podrocju izvrstno seznanila eki ­pa z Inštituta za celulozo in papir. Petra Prebil Bašin, direktorica ZPPPI ­laže na trgu, dodana vrednost pa je tudi pove­zovanje vec kot 30 sodelujocih podjetij in razli­cnih strokovnjakov. V zakljucku so podjetja predstavila aktualno stanje na podrocju emba­laže, udeleženci pa so spoznali, katere vsebine so kljucne za napredek in s katerimi strokovnjaki iz institucij lahko poslovno sodelujejo. To je tudi osnovni namen KOC HRANA 2, kjer povezuje­mo gospodarstvo in institucije znanja. Akademija za embalažo, ki prihaja v stik z živil Academy for Packaging Intended to Come into Contact with Food The goals of the Competence Centers for Human Resources Development – KOC HRANA 2 for its two and a half years of operation include implementing the Academy for Packaging Intended to Come into Contact with Food. The Academy was held online. In six sessions in May and June, the project’s stakeholders and other interested parties learned about, and exchanged, professional information on food and packaging safety, the legislative framework for food and material safety, and trends and speci.cs of individual packaging materials. Združenje za papirno in papirno predelovalno dejavnost Izobraževanje O PAPIRNI PANOGI Papir za revijo PAPIR je prispevala papirnica GORICANE, tovarna papirja Medvode d.d.; Sora press cream 80 g/m2 za notranjost in Sora matt plus 150 g/m2 za naslovnico 18 ˇ | Jesen 2021 | 26 | XLIX Izobraževanje v Papirniški šoli, pod vod­stvom Inštituta za celulozo in papir, se na­daljuje tudi v tem šolskem letu s 23 udele­ženci. V Papirniško šolo je bilo do sedaj vkljucenih 164 udeležencev iz papirnic in podjetij. Izobraževanje v Papirniški šoli, v okviru »Akademije za papirništvo«, pod vodstvom In­štituta za celulozo in papir (ICP) se je lansko leto, zaradi slabih epidemioloških razmer v državi (covid-19), prekinilo v oktobru. Lanski in novi udeleženci bodo tako od septembra 2021 do maja 2022 v obsegu 94 ur pridobili teoreti­cno znanje celotnega procesa proizvodnje pa­pirja in kartona s strani izkušenih strokovnjakov z inštituta in razlicnih podjetij. Program izobra­ževanja obsega tudi prakticne vaje racunalniške simulacije procesov in proizvodnje papirja na pi­lotnem papirnem stroju ICP. Tako bodo udele­ženci usvojili osnovno znanje za nadaljevanje kariere v papirništvu. V izobraževalni program je vkljucenih 23 udeležencev iz slovenskih papirnic in podjetij (Goricane, Tovarna papirja Medvode, Kolicevo Karton, Radece papir nova, Muflon, Jur Samec, s. p., Pama Paper Machinery). Izobraževanje poteka v skladu s pravili in pri­porocili stroke glede zajezitve širjenja okužb s koronavirusom SARS-CoV-2. V primeru poslab­šanja epidemioloških razmer se bo izobraževa­nje v živo prekinilo in se nadaljevalo na daljavo (virtualno) s prilagojenim urnikom. PA ŠE MALO STATISTIKE … V Papirniško šolo je bilo do sedaj vkljucenih 164 udeležencev iz razlicnih papirnic in podjetij, kot so Kolicevo Karton, Goricane, Tovarna pa­pirja Medvode, Vipap Videm Krško, Paloma, Papirnica Vevce, Radece papir nova, Muflon, Calcit, Jur Samec, s. p., PAMA in ICP. Statistika udeležbe po letih in po posamez­nih podjetij kaže, da so nekatere papirnice in podjetja prepoznala dodano vrednost izobraže­vanja v Papirniški šoli (Tabela 1 in Slika 1). Povpraševanje po izobraževanju je odvisno od novo zaposlenih ljudi v papirni branži in naj­vecja zainteresiranost je bila v prvem letu izva­janja. Veseli nas, da nekatere papirnice in podjetja redno pošiljajo svoje zaposlene v Papirniško šolo. Verjamemo, da bomo znanje papirništva uspešno prenašali na nove bodoce papirnicarje in tudi na druga podjetja. In naj se tradicija iz­obraževanja v Papirniški šoli nadaljuje. Janja Juhant Grkman, predavateljica in koordinatorka Papirniške šole Inštitut za celulozo in papir Papirniška šola postaja že tradicionalna The Papermaking School is becoming almost tradition Education in the Papermaking School coordinated by the Pulp and Paper Institute continues with 23 participants in this school year. Until this year, 164 participants from paper mills and companies had been included into the Papermaking School. Inštitut za celulozo in papir Tabela 1: Št. udeležencev v Papirniški šoli / Table 1: Number of participants in the Papermaking School Slika 1: Skupno št. udeležencev po letih Figure 1: Total no. participans by years Slika 2: Delež udeležencev v posameznem letu po podjetjih Figure 2: % of participants in an individual year by companies Izobraževanje Delež udeležencev v posameznem letu po podjetjih O PAPIRNI PANOGI Papir za revijo PAPIR je prispevala papirnica GORICANE, tovarna papirja Medvode d.d.; Sora press cream 80 g/m2 za notranjost in Sora matt plus 150 g/m2 za naslovnico 20 ˇ | Jesen 2021 | 26 | XLIX 9. in 10. septembra je bila organizirana dru­ga mednarodna konferenca o krožni embalaži. Konferenca, ki se je zacela leta 2019 v Ljubljani v prostorih ICP-a, je bila sedaj organizirana v Slovenj Gradcu in predvajana tudi na svetov ­nem medmrežju. Hibridni koncept je bil deloma pogojen zaradi epidemioloških razmer (pred­vsem za udeležence z oddaljenih obmocij), medtem ko so se obiskovalci iz obmocnih držav (Avstrija, Madžarska, Nemcija, Srbija) udeležili bogatega programa v živo v prostorih Fakultete za tehnologijo polimerov. Tako fakulteta kot ICP ter SRIP krožno gospodarstvo so s podporo Uni­verze Obudai iz Budimpešte pripravili pester dvodnevni program, ki je vseboval številne pred­stavitve iz aktualne gospodarske prakse, delav­nice ter vec kot 40 znanstvenih predstavitev iz vsega sveta. Zaradi možnosti spremljanja kon­ference na spletu je bilo poleg 80 udeležencev v živo stalno prisotnih tudi 100 registriranih udeležencev iz vsega sveta (iz vec kot 28 držav z vseh kontinentov). S tem je konferenca dose­gla prave mednarodne razmere in predstavlja najvecji tovrstni dogodek v tem delu Evropske unije. Program sta odprla dekan Fakultete za teh­nologijo polimerov dr. Blaž Nardin in direktor ICP dr. David Ravnjak, ki sta poudarila pomemb­nost vpletanja raziskav direktno v gospodarstvo ter sodelovanje med razlicnimi panogami. Prvi dan so povabljeni udeleženci iz najvecjih svetovnih ter regionalnih podjetij obiskali pod­jetje Label Profi v Slovenj Gradcu in laboratorij Fakultete za tehnologijo polimerov. Prvo pred­stavitev je imela Francesca Stevens iz EU zdru­ženja za embalažo in okolje, ki je predstavila pri­hodnje spremembe glede embalažne zakono­daje ter poudarila, da je pomembno sodelo va ­nje in da ne gre za konfrontacijo materiala proti materialu. Nadaljeval je dr. Duncan Mayes iz svetovalnega podjetja Lignutech oy iz Finske (prej 20 let vodja razvoja podjetja Stora Enso), ki je predstavil inovacije iz bio-osnovanih (pred­vsem lignoceluloznih) virov. Tehnicno ekonom­ske izzive tovrstne krožne transformacije je vzel pod drobnogled naslednji govornik, dr. Stephen Laske, vodja razvoja velikega podjetja Greiner Packaging. Izzive glede reciklaže razlicnih poli­mernih materialov je predstavila dr. Manica Ulc­nik Krump, vodja razvoja podjetja Interseroh v Nemciji. V nadaljevanju so svoje krožne zgodbe predstavili Magyar Kálmán, predstavnik podje ­tja Amcor Kft z Madžarskega, ter Kereszúri Zsolt, ki je predstavil krožne prakse na Madžarskem, predvsem podjetij združenih v klastru Omni­pack. Izzive zamenjave vecplastnih polimernih materialov v fleksibilni embalaži je predstavil Ja­nez Šubelj iz podjetja Label Profi iz Slovenj Gradca, medtem ko je Sami Pekka Rantanen iz finskega podjetja Metgen predstavil možnosti uporabe ligninskih izdelkov v embalažni panogi. Novosti glede zahtev za krožne embalaže je predstavil predstavnik Lidl Slovenija Samo Per­gar, ki je predstavil zaveze in cilje, ki jih pricaku­jejo v podjetju od svojih dobaviteljev. Naslednja je nastopila Marija Pantelic, direktorica za traj­nostni razvoj podjetja Bossis iz Valjeva v Srbiji, ki je poudarila pomembnost prenašanja iz ku ­šenj na mlajše generacije kot nosilcev bodocih sprememb. Rok Štifter iz velikega podjetja BSH je prikazal trajnostne smernice lastnega podjetja ter inovativne pristope za zmanjšanje uporabe materialov in ogljikovih izpustov. Rok Snoj je predstavil inovativni izdelek – paleto iz valovite­ga kartona kot potencialno rešitev za trajnostne logisticne poti. Dr. Andreas Witschnigg iz pod­jetja PreZero GmbH iz Nemcije je predstavil teh­nologije za boljšo separacijo polimerne od pad ­ne embalaže za boljšo reciklažo. Na koncu pred ­stavitev podjetij je Ajda Regali Knez, predstav­nica DSSmith Slovenia, predstavila novo metriko za ovrednotenje krožnosti, ki ga uporablja pod­jetje ter nekaj primerov iz Slovenije glede mož­nosti uporabe valovitega kartona namesto EPS-polnila. Po kosilu se je program nadaljeval z dvema delavnicama, kjer je Daša Medvešcek iz ICP ra­zložila zakonodajo glede biodegradibilnosti in kompostiranja ter predstavila dve blagovni znamki ICP – ICP Biodegradable, ki se izdaja kot potrdilo o skladnosti izdelka glede biodegrada­cije, in ICP Compostable, ki se izdaja za izdelke, ki se lahko kompostirajo industrijsko ali doma. Silvester Bolka je vodil drugo delavnico na temo recikliranih polimernih materialov ter dolocanje lastnosti in možnosti za ponovno uporabo. Predstavitvam sta sledila obisk podjetja in labo­ratorija ter slavnostna vecerja. Drugi dan, osredotocen na predstavljanje re­zultatov raziskovalcev, je zacel dr. Samir Kopacic iz podjetja TU Gradec na temo razlicnih bio-os­novanih premazov papirja, pri cemer so bili predstavljeni strnjeni rezultati vecletnih raziskav. Sledile so predstavitve prispevkov posameznikov in raziskovalnih skupin, med katerimi so domi­nirale teme, kot so uporaba naravno osnovanih polimerov (PLA, lignin) ter nanoceluloze v razli­cnih oblikah (premazi, kompoziti, 3D-tisk), novi krožni modeli ter metrike, mehanske optimiza­cije v zašcitni embalaži ter aktivna in pametna embalaža kot vir zašcite odvržene hrane iz em­balaže. Predstavitve so se s pomocjo moderne tehnologije selile iz živega prostora v digitalnega ter nazaj v živega, kar kaže na možnost izvedbe hibridnih dogodkov tudi v prihodnosti. Sodelavci ICP so aktivno sodelovali v razisko­valnem delu, kjer sta Andrej Šinkovec in Tea Ka­pun skupaj s podjetjem Metgen predstavila ra­ziskovanje vpliva ligninskih premazov na razlicne lastnosti papirjev. Janja Juhant Grkman je pred­stavila del raziskav iz svoje magistrske naloge na temo NCC premazov ter njihovih vplivov na pa­pir, skupina raziskovalcev (Mija Sežun, Igor Kar­lovits, Urška Kavcic) pa je razširila rezultate o deinkanju flekso tiskanih papirjev iz alternativnih surovin. Vsi prispevki so bili recenzirani in objav­ljeni v Zborniku prispevkov, ki so prosto dostopni na odprtem portalu za znanost Zenodo. Za zakljucek lahko zapišemo, da je embalaža in iskanje trajnostnega razvoja predvsem kom­pleksna tema, ki zajema veliko število razlicnih panog zaradi vecfunkcijske vloge embalaže v našem življenju. Koncept razširjene konference, na kateri se lahko srecajo in krešejo mnenja strokovnjakov iz razlicnih panog (..), se je izkazal za odlicnega v primerjavi z ozko usmerjenimi strokovnimi konferencami, ki se osredotocajo le na delcek izzivov, ker so rešitve in izzivi kom­pleksni sistemi. Nadaljevanje konference bo pri­hodnjic v Ljubljani ter on line, tako da aktivno spremljajte novice. dr. Igor Karlovits, raziskovalec foto: Gregor Lavric O krožni embalaži že drugic z udeleženci iz celega sveta On circular packaging for the second time with participants from all world The 2nd circular packaging conference organised on 9 and 10 September in a hybrid format (live in Slovenj Gradec, Slovenia, and online) gathered around 180 participants from more than 28 countries from different continents, which is an important milestone in the conference outreach. A two days programme included several presentations from well-known companies, two masterclasses on recycled plastics and biodegradation/composting testing, a company visit and more than 40 scienti.c papers published in conference proceedings. This conference showed and proved once again that packaging is a complex .eld of research, in which different industry stakeholders are needed to solve sustainability issues. It is not paper against plastic. It is you against waste and pollution in any form. Inštitut za celulozo in papir Porocamo O PAPIRNI PANOGI Papir za revijo PAPIR je prispevala papirnica GORICANE, tovarna papirja Medvode d.d.; Sora press cream 80 g/m2 za notranjost in Sora matt plus 150 g/m2 za naslovnico 21 ˇ | Jesen 2021 | 26 | XLIX Med 9. in 10. septembrom 2021 je v Slovenj Gradcu potekla druga mednarodna konferenca o krožni embalaži. Na konferenci se je prvi dan zvrstilo mnogo zanimivih preda­vateljev, med drugim tudi raziskovalka Daša Medvešcek z Inštituta za celulozo in papir. Po­jasnila je celoten potek testiranja kot tudi od­govorila na vsa aktualna vprašanja, ki se pora­jajo v embalažni industriji. Trajnost je pomemb­na, saj bomo lahko le tako ohranili naravo za prihodnje generacije. In na podrocju okoljske trajnosti je eden od glavnih krivcev v bitki ravno embalaža. Ta igra namrec kljucno vlogo v sod­obnem nacinu življenja, saj izdelki ne pridejo niti do trgovine brez nje in takoj, ko potrošnik preneha uporabljati izdelek postane odpadek. Zato podjetja iz razlicnih industrijskih panog iš­cejo nacine, kako zakljuciti krog in zmanjšati negativni vpliv embalaže na okolje ter istocasno izkoristiti njene pozitivne lastnosti. Ta ideja je v središcu krožnega gospodarstva. Ena od mož­nosti doseganja trajnosti izdelka je, da postane biološko razgradljiv in primeren za komposti­ranje in to je bila glavna tema predavanja. Pre­davateljica je pojasnila izraze biorazgradnja, biorazgradljivi materiali, kompostabilnost, saj so ti pogosto zlorabljeni in pojasnila vsebino standarda, ki opredeljuje lastnosti, ki jih mora imeti material, da ga lahko opredelimo kot kompostabilnega. Standard SIST EN 13432 ve­lja za plasticno embalažo in lignocelulozne materiale in je za Evropo najpomembnejša teh­nicna referenca za proizvajalce materialov, javne organe, kompostarne, certifikacijske or­gane in potrošnike. Za konec se je dotaknila tu­di tem, ki predstavljajo izzive za prihodnost, med katerimi je ena izmed pomembnejših ra­vno zakonska urejenost na podrocju koncnega ravnanja z odpadno embalažo. Daša Medvešcek, raziskovalka Masterclass CPC 2021:Testiranje primernosti za biorazgradnjo in kompostiranje Masterclass CPC 2021: Biodegradability and compostability testing On the .rst day of the 2nd Circular Packaging Conference, many interesting lecturers lined up, including researcher Daša Medvešcek from the Pulp and Paper Institute. She explained the entire process of testing and presented all current issues that arise in the packaging industry. Inštitut za celulozo in papir Porocamo O PAPIRNI PANOGI Papir za revijo PAPIR je prispevala papirnica GORICANE, tovarna papirja Medvode d.d.; Sora press cream 80 g/m2 za notranjost in Sora matt plus 150 g/m2 za naslovnico 22 ˇ | Jesen 2021 | 26 | XLIX Prakticno usposabljanje študentov tudi v Covid-19 razmerah Practical training for students even in COVID-19 conditions Internships for students have been part of the Graphic and Media Technology graduate programme at the Faculty of Natural Sciences and Engineering of the University of Ljubljana since 1996. The programme is carried out in the .fth semester of study and consists of 600 hours or 15 weeks. It is supported by a tripartite agreement on practical training between all three actors of practical training, i.e. the training organisation, the students and the faculty, and it brings credits. Students complete their practical training in small and large companies in the paper and paper processing and packaging industry, in printing houses, publishing houses, design and advertising agencies, media companies, production companies, educational institutions, research institutes in the .eld of graphics, in trade and in public administration. Prakticno usposabljanje študentov je del visokošolskega študijskega programa Graficna in medijska tehnika na Naravo­slovnotehniški fakulteti Univerze v Ljublja­ni že od nastanka programa leta 1996. Iz­vaja se ga v petem semestru študija, in sicer v obsegu 600 delovnih ur oz. 15 ted­nov. Podprto je s tripartitno pogodbo o prakticnem usposabljanju med vsemi tremi deležniki prakticnega usposabljanja, tj. or­ganizacijo usposabljanja, študentom in fa­kulteto, ob tem je s pedagoškega vidika kreditno tockovano. Študenti se usposa­bljajo v manjših in vecjih papirnih ter pa­pirno predelovalnih in embalažnih podjet­jih, tiskarstvu, založništvu, oblikovalskih in oglaševalskih agencijah, medijskih in tele­vizijskih hišah, produkcijskih podjetjih, iz­obraževalnih ustanovah, raziskovalnih in­štitutih s podrocja graficne dejavnosti, trgovini ter javni upravi. Prakticno usposabljanje se v nacelu deli na informativno spoznavanje organizacije oz. de­lovne sredine, delno aktivno in aktivno vkljuce­vanje študenta v izvajanje delovnih nalog pod vodstvom delovnega mentorja v organizaciji. Konkretna vsebina prakticnega usposablja­nja se prilagodi delovnemu procesu organiza­cije, v kateri se proces izvaja, ob upoštevanju nagnjenj in želja študentov, pri cemer je treba upoštevati osnovni cilj izobraževalnega pro­grama, ki je: usposobiti diplomante za samo­stojno vodenje delovnih procesov in predvsem za nacrtovanje novih izdelkov. V študijskem letu 2020/21 je tako bilo na usposabljanju 62 študentov programa Graficna in medijska tehnika. Usposabljali so se v 46 or­ganizacijah graficne stroke: od tega dve tretjini študentov na podrocju graficnega oblikovanja, preostala tretjina, tj. 17 % študentov je bila raz­deljena na tehnološko podrocje, in 16 % na po­drocje »novih« oz. digitalnih medijev. Na tem mestu želiva avtorja izpostaviti, da se na po­drocju papirno in papirno predelovalne dejav­nosti že nekaj let ni usposabljal noben študent. Delodajalce in podrocje dela so si študenti lahko poiskali sami. Ce si študent ne želi ali ne more poiskati delodajalca za obdobje prakticnega usposabljanja sam, jim pomaga služba za prak­ticno usposabljanje na fakulteti. Zadovoljstvo na prakticnem usposabljanju v študijskem letu 2020/21 so študenti podali v vprašalniku po koncu usposabljanja, ki je prinesel naslednje za­kljucke: z izvedbo prakticnega usposabljanja so bili študenti (zelo) zadovoljni – zadovoljni so bili z odnosom podjetja do prakticnega usposablja­nja, cutili so vzpodbudo, pomoc in usmerjanje s strani delovnih mentorjev ter drugih zaposle­nih in se v podjetju pocutili sprejete v kolektiv. Zadovoljni so bili z delovnimi nalogami, usvoje­nimi prakticnimi znanji in s pridobljenimi kom­petencami, za katere menijo, da jim bodo kori­stile pri iskanju njihove prve zaposlitve (slika 1). Z oceno ”dobro” so ocenili tudi pedago­ške mentorje na fakulteti, bili so zadovoljni z njihovo odzivnostjo in strokovno pomocjo ter dejstvom, da so mentorji upoštevali njihove želje in predloge tudi pri izdelavi zakljucne se­minarske naloge. Študenti pa so si želeli vec stika in sodelovanja med pedagoškim in de­lovnim mentorjem v podjetju, ob tem so po­udarili, da bi jih pedagoški mentorji obiskali tudi na delovnem mestu (razlog za nastalo si­tuacijo lahko išcemo tudi v nenaklonjenih raz­merah zaradi covida-19). Približno dve tretjini študentov (69 %) je za opravljeno delo prejelo nagrado, približno enak je tudi delež študentov, ki jim je delodajalec po­vrnil stroške malice in prevoza. Vprašalnik so izpolnjevali tudi delodajalci oz. delovni mentorji. Ti so bili prav tako zadovoljni z izvedbo prakticnega usposabljanja in z delom študentov. Glavnina delodajalcev ni bila neod­locna pri sprejemu študentov na prakso in je pri izvajanju prakse že sodelovala v preteklih letih. Delo in strokovno znanje študentov so delovni mentorji ocenili kot (zelo) dobro (sliki 2 in 3): v študentih vidijo predvsem pomoc za reševanje tekocih delovnih problemov in kot priložnost za vzpostavitev sodelovanja s fakulteto. Slaba po­lovica jih obenem meni, da študent v podjetje prinese nova strokovna znanja, kar je vzpod­budno. Da prakticno usposabljanje daje obojestran­sko korist, tako za študente kot za delodajalce, prica tudi podatek, da so kar 41 % študentom delodajalci ponudili delo tudi po koncani praksi, in sicer v obliki študentskega dela, medtem ko je vsakemu tretjemu študentu delodajalec po­nudil redno zaposlitev. Vecina študentov pravi, da bi podjetje, kjer so opravljali prakso, pripo­rocali tudi drugim študentom. Obenem zelo ve­seli dejstvo, da bi glavnina podjetij (pribl. 80 %) študente, glede na njihovo izkazano vnemo in odnos do dela, najverjetneje tudi zaposlila, ce bi za to obstajale dane možnosti. Usposabljanje študentov v papirni in papirno predelovalni panogi Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje, Katedra za in­formacijsko in graficno tehnologijo, je edina vi­sokošolska institucija v Sloveniji z akreditiranim študijskim programom, ki vkljucuje pester nabor predmetov s papirnega in papirno predeloval­nega podrocja graficne stroke, kot so: Graficni materiali, Embalaža 1 in 2, Graficne preiskave, Nacrtovanje ekološke embalaže, Metode ka­rakterizacije graficnih izdelkov, Dodelava gra­ficnih izdelkov in nov predmet, Zaporne last­nosti embalažnih materialov in drugih siste­mov ter na doktorskem študiju, Funkcionali­zacija grafic nih materialov. Iz navedenega je razvidno, da se študentje s tematiko ”papirja” srecajo in seznanijo na vseh nivojih študija, ta­ko dodiplomskem kot magistrskem in doktor­skem nivoju. Tematika dolocenim celo vzbudi izziv do te mere, da bi se vanjo poglobili in bi si papirno in papirno predelovalno panogo iz­brali za opravljanje prakticnega usposabljanja ali iskanje prve redne zaposlitve. A izkušnje kažejo, da taki študenti s strani delodajalcev preveckrat naletijo na pomanjkanje interesa po mladih kadrih in ”gluha ušesa” s strani ka­drovnikov. Izpostaviti je treba, da ima deloda­jalec ob vecmesecnem prakticnem usposablja­nju idealno priložnost, da študenta spozna, preveri njegove ambicije za delovanje v izra zi ­to raziskovalno naravnanem okolju, kjer izzi­vov nikoli ne zmanjka in ga angažira za na­daljnje sodelovanje, ki se lahko zacne v obliki izdelave diplomske naloge in nadgradi v dol­gotrajnejše sodelovanje, ne nazadnje tudi za­poslitev. Predstavljeni diagrami naj bodo spod­buda panogi, da reagira na povpraševanja mla dih in fakultete, po prostih delovnih mestih za ucna usposabljanja in ponudi mladim pri­ložnost preizkusiti se tudi v proizvodnem sek­torju, da ne bodo podrocja grafike spoznavali zgolj z oblikovalskega vidika. Mirjam Leskovšek in Klemen Možina, Naravoslovnotehniška fakulteta niverze v Ljubljani Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani Podjetje bi priporocal tudi ostalim študentom. Na delovnem mestu, ki sem ga opravljal v sklopu PU bi se z veseljem zaposlil. S PU sem bil na splošno zadovoljen. V podjetju sem se pocutil dobro. Odnosi zaposlenih do mene so bili sodelovalni. V podjetju so me ustrezno spodbujali kot avtonomnega in iniciativnega posameznika, željnega novih spretnosti in znanja. V podjetju sem lahko ustrezno komuniciral z nadrejenimi, izražal svoja mnenja, potrebe. S pomocjo PU sem pridobil veliko prakticnega znanja. V podjetju, kjer sem opravljala prakso, sem lahko izkazal svoje kreativne sposobnosti in ostale spretnosti. Na PU sem lahko deloval v skladu s kompetencami oz. teoreticnimi znanji, ki sem jih do zdaj pridobil tekom izobraževanja. Tekom opravljanja prakse sem pridobil kompetence, ki mi bodo koristile na podrocju nadaljnje zaposlitve. Na praksi sem reševal tekoce/realne naloge, ki jih sicer tudi zaposleni opravljajo tekom svojega dela. Slika 1: Ocena izvajanja prakticnega usposabljanja (PU) s strani študentov. / Figure 1: Assessment of the implementation of practical training by students. Izobraževanje O PAPIRNI PANOGI Papir za revijo PAPIR je prispevala papirnica GORICANE, tovarna papirja Medvode d.d.; Sora press cream 80 g/m2 za notranjost in Sora matt plus 150 g/m2 za naslovnico 23 ˇ | Jesen 2021 | 26 | XLIX Slika 2: Ocena dela študenta na praksi s strani delovnih mentorjev v podjetjih. / Figure 2: Evaluation of student work in practice by work mentors in companies. Slika 3: Ocena strokovnega znanja študenta s strani delovnih mentorjev v podjetjih. / Figure 3: Assessment of student expertise by work mentors in companies. Ob tej priložnosti se Oddelek za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje zahvaljuje za sodelovanje pri izvajanju prakticnega usposabljanja v študijskem letu 2020/21 naslednjim delodajalcem: 1975, umetniško ustvarjanje, d.o.o.; Adria Media Ljubljana, d.o.o.; Aero Print, d.o.o.; Baby center, d.o.o.; Biring biro, d.o.o.; Biro Stara Ljubljana, d.o.o.; Brydg Capital LTD, London, Velika Britanija; Celtra, d.o.o.; Color print, Davor Stepancic, s.p.; D Studio Consulting LTD, London, Velika Britanija; Debora, d.o.o.; DFVU, d.o.o.; Digitalna agencija Ideaz; EGP, d.o.o.; Eurograf, d.o.o.; Filter urbane rešitve, d.o.o.; Kvants – Visart, d.o.o.; Grafika Soca, d.o.o; Gravoprint, Domen Kodric, s.p.; ICP Inštitut za celulozo in papir; Jaz in Božo, d.o.o.; Kalmia, d.o.o.; Know-how, d.o.o.; Ljudje, d.o.o.; Luka Koper, d.d.; M&K Seibert, d.o.o.; Magma Media, d.o.o.; Muzej za arhitekturo in oblikovanje; UL, Naravoslovno tehniška fakulteta; Permita, d.o.o.; Print & More, d.o.o.; Mitja Matjaž, s.p.; Pro-Mak, d.o.o.; Radio Fantasy; RD Elektronika, d.o.o.; Reklame Žarn, Franci Žarn, s.p.; Rubikon Gral; Scornik Gerstein LLP, London, Velika Britanija; SES Center management, d.o.o.; Showtime marketing, d.o.o.; Slomedia, d.o.o.; Studio Prapra; Utopia film, d.o.o.; Visiva, d.o.o.; Vodik, d.o.o.; VPM Seršen Marko, s.p.; Zadruga Novaki, z.o.o.; Zera, d.o.o. Izobraževanje O PAPIRNI PANOGI Papir za revijo PAPIR je prispevala papirnica GORICANE, tovarna papirja Medvode d.d.; Sora press cream 80 g/m2 za notranjost in Sora matt plus 150 g/m2 za naslovnico 24 ˇ | Jesen 2021 | 26 | XLIX Najnovejša študija organizacije Two Si­des z naslovom Mesto papirja v svetu po pandemiji želi razumeti spreminjajoc se po­gled potrošnikov na tisk, papir, papirno embalažo in druge izdelke iz papirja. Ta edinstven vpogled v odnos strank do ene­ga najstarejših in univerzalno uporabljenih materialov na svetu se bo ponavljal vsako leto za spremljanje in porocanje o razvija­jocih se zaznavah potrošnikov, medtem ko se okoljska ozavešcenost povecuje in se pojavljajo alternativni digitalni kanali ko­munikacije. Rezultati študije iz leta 2021 kažejo, da ce­prav papir ohranja svoje mesto kot pomemben material za komunikacijo in embalažo, še vedno ostajajo napacne predstave o vplivu papirne in­dustrije na okolje. Potrošniki se ne zavedajo, da evropski gozdovi rastejo Raziskava je pokazala, da potrošniki še ved­no verjamejo, da se gozdovi krcijo; tako 59 % potrošnikov v Veliki Britaniji meni, da se evropski gozdovi krcijo. V resnici so se evropski gozdovi med letoma 2005 in 2020 povecali za impresivnih 58.390 km2 – obmocje, ki raste vsak dan, je vecje od Švice ter enakovredno 1.500 nogometnim igrišcem. Zaskrbljujoce je, da je najvecji delež prepricanih potrošnikov, da se gozdovi krcijo (69 %) prav v starostni skupini 18 do 24 let (generacija Z). Na drugi strani sicer raziskovalci ugotavljajo, da se delež potrošnikov, ki so seznanjeni z dej­stvom, da evropski gozdovi rastejo, vendarle povecuje, a je slednjih trenutno le 9 % vseh (leta 2013 jih je bilo zgolj 4 %). Visoke stopnje recikliranja papirja in papirne embalaže niso cenjene Druga pogosta napacna predstava o papirni industriji je kolicina recikliranega papirja. Raziskava je pokazala, da le 17 % britanskih po­trošnikov meni, da stopnja recikliranega papirja presega 60 %. Tudi pri tem vprašanju so najbolj skepticni potrošniki v starostni skupini 18 do 24 let, saj jih le 12 % meni, da stopnja recikliranega papirja presega 60 %. Poleg tega 46 % potroš­nikov meni, da sta papir in papirna embalaža potratna. V resnici je povprecna stopnja recikli­ranja papirja v Evropi trenutno 73,9-odstotna (za leto 2020), recikliranje papirne embalaže pa je celo višje, in sicer 82,9-odstotno. Leta 2020 je bilo v Evropi zbranih in recikliranih skupno 56 milijona ton papirja, kar je 2,6 % manj kot leto prej. Papir v primerjavi z elektronsko komunikacijo Lani se je pospešila rast elektronske komu­nikacije, saj srecanja, dogodki in vsakodnevno poslovanje vse pogosteje potekajo po spletu, potrošniki pa se bolj zanašajo na spletne novice. Medtem ko sta udobje in zmožnost ljudi, da de­lajo doma, nedvomno kljucna gonilna sila v tre­nutnih razmerah, je vpliv digitalnih komunikacij na okolje pogosto spregledan. Papir in izdelki iz papirja so po nekaterih oce­nah med povzrocitelji 0,8 % emisij toplogred ­nih plinov, medtem ko industrija IKT predstavlja kar 2,5–3 % svetovnih emisij toplogrednih pli­nov. Delež povzrocenih emisij s strani sektorja IKT naj bi se povecal na 14 % do leta 2040. Kljub temu 66 % anketiranih potrošnikov v po­rocilu zmotno meni, da je elektronska komuni­kacija okolju prijaznejša od papirne. Jonathan Tame, generalni direktor podjetja Two Sides Europe, pravi, da to porocilo kaže, da obstaja veliko napacnih predstav o tiskanih in papirnih izdelkih ter njihovem vplivu na okolje. Povedal je še, da številni potrošniki verjamejo, da se evropski gozdovi krcijo, mocno podcenju­jejo stopnjo recikliranja papirja in ne razumejo trajnostne narave papirnih izdelkov. Zaradi takih zmotnih zaznav je delo, ki ga opravljajo v orga­nizacijah Two Sides in Love Paper, še pomemb­nejše. Sabina Klicic ZPPPI Premisli Papirna industrija žrtev zmotnega okoljskega dojemanja Paper industry falls victim to inaccurate environmental perception Two Sides’ latest study “Paper's Place in a Post-Pandemic World” aims to understand the changing consumer perception of print, paper, paper packaging and tissue products. This unique insight into customer attitudes towards one of the world’s oldest and universally used materials will be repeated biennially to monitor and report upon evolving consumer perceptions as environmental awareness intensi.es and alternative digital channels of communication prevail. Združenje za papirno in papirno predelovalno industrijo 66 % potrošnikov meni, da bi bilo treba uporabljati samo recikliran papir. Love Paper je na potrošnike osredotocena globalna kampanja, ki se je zacela leta 2012 za izboljšanje percepcije in dvig ozavešcenosti o trajnosti in privlacnosti tiskane in papirne embalaže. Love Paper is a global consumer-focused campaign launched in 2012 to improve perceptions and raise awareness of the sustainability and attractiveness of print, paper and paper-based packaging. KAMPANJA LOVE PAPER Oglasno sporocilo NOVICE IZ PAPIRNIC, TISKA IN TUJINE Papir za revijo PAPIR je prispevala papirnica GORICANE, tovarna papirja Medvode d.d.; Sora press cream 80 g/m2 za notranjost in Sora matt plus 150 g/m2 za naslovnico 27 ˇ | Jesen 2021 | 26 | XLIX V Palomi uradno zagnali nov papirni stroj Paloma of.cially starts their new paper machine In June 2021, Paloma put the new paper machine into service at a ceremony. The event marked the conclusion of a 41 million investment, which is the greatest investment in the Slovenian paper industry in the last 40 years. The investment increased Paloma’s production capacities from the current 65,000 tonnes to 90,000 tonnes annually, making Paloma the competence centre of the SHP Group for high-quality toilet paper and the leading manufacturer in Southeastern Europe and beyond. This investment also provides a long-term perspective for the paper industry tradition in Sladki Vrh, and maintains and enhances the reputation and the market position of Paloma. The guests of honour at the ceremony were Prime Minister Janez Janša, Minister of Economic Development Zdravko Pocivalšek and Minister of the Environment and Spatial Planning Andrej Vizjak. V Palomi so junija 2021 v uporabo slo­vesno predali nov papirni stroj. S tem je Paloma zakljucila 41-milijonsko naložbo, najvecjo v slovensko papirno industrijo v zadnjih 40 letih. Investicija povecuje proiz­vodne kapacitete Palome z dosedanjih 65 tisoc ton na 90 tisoc ton letno, s cimer Paloma postaja kompetencni center Skupi­ne SHP za visokokakovostne izdelke hi­gienskega papirja ter vodilni proizvajalec v regiji Jugovzhodne Evrope in širše. S to na­ložbo je zagotovljena dolgorocna perspe­ktiva tradicije papirniške industrije v Slad­kem Vrhu ter ohranitev in krepitev tako ugleda kot tržne pozicije družbe Paloma. Slavnostni gosti na slovesnosti so bili pred­sednik vlade Janez Janša, minister za go­spodarstvo Zdravko Pocivalšek in minister za okolje in prostor Andrej Vizjak. Celotna naložba vsebuje nov papirni stroj, sodobni previjalec in novo avtomaticno skla­dišce za maticne zvitke. Proizvajalec novega stroja je italijanska družba Toscotec, ki velja za vodilnega svetovnega proizvajalca papirnih strojev. Nov stroj proizvaja 5,5 metra širok papir s hitrostjo proizvodnje do 2000 metrov na minuto, kar pomeni, da je dnevna proiz­vodna kapaciteta stroja 220 ton. Z novim stro­jem se torej povecujeta proizvodna kapaciteta ter hitrost proizvodnje, poleg tega pa stroj omogoca tudi veliko višjo kakovost izdelkov. Paloma tako zasleduje tudi trajnostno poslo­vanje, saj novi stroj zagotavlja najnižjo možno porabo energije, poleg tega pa bo zaradi op­timizacije delovanja veliko manj odpadnih ma­terialov. Lastnik Milan Filo je ob slavnostni otvoritvi izpostavil: »Zelo sem ponosen, da lahko danes v uporabo predamo nov papirni stroj. Vsi, ki smo sodelovali pri tej investiciji, vemo, kako zahtevna naloga je za nami. Ob tem lahko tudi že napovem, da to še zdalec ni zadnja investicija v Palomo. Nacrtujemo nadaljnjo širitev in poso­dabljanje proizvodnje, saj želimo nadaljevati in obogatiti slavno papirno tradicijo v tej regiji, katere simbol je Paloma. S to naložbo je zaklju­ceno dolgo obdobje Palomine negotovosti. Pa­pirna tradicija Sladkega Vrha in znanje, ki je raslo z generacijami, sta temelja, na katerih bo Eco Investment še naprej razvijal Palomo.« Novi papirni stroj (PS9) je dalec najboljši in najbolj tehnološko napreden papirni stroj, ki ga premore podjetje Paloma in SHP grupa na splo­šno. Nadzor in krmiljenje PS9 je možen preko sistema DCS, ki temelji na Siemensovi program­ski opremi PCS 7 in omogoca avtomatizacijo procesov na najvišji ravni. Skoraj vsi procesi na PS9 so popolnoma avtomatizirani. Najbolj za­pleten in najbolj avtomatiziran del stroja je Popejev navijalec, kjer tudi nastane koncni pro­dukt PS9. V bližini PS9 se nahaja tudi popol ­noma nov previjalec (DS9), ki je zmožen previjati 4 maticne zvitke naenkrat. DS9 omogoca nad ­zor preko uporabniškega vmesnika na dotik. Paloma je bogatejša tudi za popolnoma novo skladišce maticnih zvitkov, v katerem se maticni zvitki zlagajo drugega nad drugim do 4 maticne zvitke visoko. Za premik 3-tonskih maticnih zvi­tkov po skladišcu in vanj ter iz skladišca poskrbi mehanska roka, ki je pritrjena na žerjav. V skla­dišcu je tudi reducirana prisotnost kisika, ki omogoca manjše tveganje za razvoj požara. Po uspešni naložbi v nov papirni stroj, ki tre­nutno dosega hitrosti do 2.000 m/min, Paloma intenzivno dela na projektu posodobitve kon­fekcijskih linij in novem visokoregalnem skladiš­cu za gotove izdelke. Nova investicija poteka pod imenom projekt Motion in bo zagotovila dve popolnoma novi konfekcijski liniji in preme­stitev dveh obstojecih linij v novo stavbo, kar bo povecalo varnost proizvodnih zmogljivosti pri delu in izboljšalo logisticne poti. Za soocanje s prihodnjimi trendi na trgu bo­do v papirnici Paloma v Sladkem Vrhu zgradili tudi avtomatsko skladišce nad konfekcijskim poslopjem. Projekt je bil razvit s poudarkom na: • avtomatizaciji pretoka materiala iz proizvodnje v skladišce ter do odpremnega obmocja s poudarkom na maksimalnem zmanjšanju rocnih motenj; • nežnem transportu in skladišcenju brez poškodb za obcutljive izdelke; • obcutljivem sistemu požarne varnosti za zašcito izdelkov in zagotavljanje razpoložljivosti oskrbe; • trajnostni rešitvi v smislu porabe energije in uporabe izdelkov. Projekt je casovno zastavljen za prihodnji dve leti in bo zaokrožil modernizacijo in avto­matizacijo Palome. Iz podjetja navajajo, da je razlog za naložbe izboljševanje kakovosti izdelkov in dvig ravni sto ­ritev ter pripravljenost na zadovoljevanje naraš­cajocega povpraševanja v regiji. Stevan Lomic, clan uprave Paloma, d. d. NOVICE IZ PAPIRNIC, TISKA IN TUJINE Papir za revijo PAPIR je prispevala papirnica GORICANE, tovarna papirja Medvode d.d.; Sora press cream 80 g/m2 za notranjost in Sora matt plus 150 g/m2 za naslovnico 28 ˇ | Jesen 2021 | 26 | XLIX Promocija podjetja kot dobrega delodajalca Promoting the company as a good employer The current labour market is an active battle.eld for each employee, which is experienced by many employers, including Kolicevo Karton. We don’t know when the situation will improve, but we can do something now. We need to show to our environment that we are a good employer. Therefore, our promotional activities this year have been organised to support this goal, to show that we are a good employer and a good partner to our local community. That we are good for people and good for the planet. Na trgu dela trenutno poteka boj za vsakega delavca, ki ga lahko pridobimo. V takem položaju so se znašli številni delo­dajalci. Tudi Kolicevo Karton. Kdaj se bo položaj izboljšal, ne vemo, veliko pa lahko naredimo na promociji podjetja kot dobre­ga delodajalca zdaj. Zato smo letošnje šte­vilne promocijske aktivnosti organizirali ta­ko, da se predstavimo predvsem kot dober delodajalec in zvest partner lokalni skup­nosti. V okviru stoletnice podjetja smo tudi letos podprli lokalne aktivnosti, kot sta Pohod ob reki in Dobrodelni pohod na Sv. Primoža. Pohod ob reki organizirajo revija Modre no­vice, Zavod za turizem in šport Kamnik ter Zavod za šport in rekreacijo Domžale. Poteka na pešpoti ob Kamniški Bistrici, vse od parka Mar­tina Krpana v Domžalah do Glavnega trga v Kamniku. Trasa je dolga 14 kilometrov, na kateri je stalo 15 postojank. Ena od teh je bila naša. Pohoda ob reki se je letos udeležilo vec kot tisoc pohodnikov. Lahko so uživali v lepem vremenu, pozitivnem vzdušju in se ustavili na številnih stojnicah, ki so stale ob trasi pohoda. Na naši postojanki so pohodniki lahko prejeli žig podjetja, s katerim so dokazovali, da so prehodili zacrtano pot. Hkrati smo jih obvestili o zaposlitvenih priložnostih, ki jih nudimo ter nekaterim predstavili, kaj trenutno pocnemo. Obiskali so nas številni sosedje in tudi naši upokojenci, cesar smo še posebej veseli. Da se na obisku radi oglasijo naši zaposleni, ki so pretežen ali celoten del svoje delovne dobe preživeli pri nas, nam govori, da se na svoja delovna leta spominjajo z veseljem. Z njimi radi spregovorimo o tem, kako je delo pote­kalo vcasih. Kot glavni pokrovitelj Dobrodelnega pohoda na Svetega Primoža smo letos zbirali sredstva za Ustanovo Petra Pavla Glavarja iz Komende. Pohodniki so z našo pomocjo zbrali vec kot 4.600 evrov. Ustanova Petra Pavla Glavarja je prostovoljna in nepridobitna ustanova. S svojim delovanjem želijo krepiti solidarnost in sodelo­vanje. Dodatno pa smo se letos predstavili na Kariernem sejmu, ki je potekal 21. oktobra v Cankarjevem domu v Ljubljani. Zastavili smo si dva cilja, ki smo ju želeli doseci z našo pri­sotnostjo na sejmu. Prvi je bil, da okrepimo našo prisotnost in da se iskalcem zaposlitve predstavimo kot dober delodajalec. Drug cilj pa je bil, da lahko preko stika z Zavodi za za­poslovanje in samimi iskalci zaposlitev, nepos­redno ocenimo, kaj sploh trenutno trg dela ponuja. Pred sejmom smo se dobro organizi­rali in nastal je izviren razstavni prostor, kjer so se mimoidoci lahko prepricali, da je Kolicevo Karton dober za ljudi in dober za naš pla­net. Poleg promocijskih izdelkov in samih raz­stavnih elementov smo udeležence prepricali z uigrano ekipo, ki je izžarevala naše vrednote – strast, doseganje in odgovornost. Povratne in­formacije, ki smo jih prejeli neposredno od obi­skovalcev, so bile pozitivne in spodbudne. Na samem razstavnem prostoru smo organizirali pogovore s sodelavci iz tehnicnega sektorja. Gospod Igor Trpin je predstavil delovanje naše energetike, gospod Matej Paternoster pa delo­vanje vzdrževalnega oddelka. Kadrovski oddelek je opravil številne razgovore že na sa­mem sejmu, zbrali pa smo tudi številne ponud­be za delo, ki smo jih preverili in vnesli v našo bazo. Naša udeležba na sejmu je bila uspešna in zelo smo zadovoljni z izvedbo. Dodatno pa nas motivira izjava enega izmed obiskovalcev, ki se je ustavil na našem razstavnem prostoru. Mladi gospod ni iskal službe, prišel nam je povedat, da je opazil, kako pozitivna ekipa smo in da je naš delodajalec zagotovo dober delodajalec, ce so zaposleni tako dobro razpoloženi in tako odlicno sodelujejo! Lidija Zupancic Kolicevo Karton, d. o. o. Cakanje v vrsti za pogovor / Queuing for interviews Zacetna postava / First team Priprave pred odprtjem sejma / Getting ready before the fair starts NOVICE IZ PAPIRNIC, TISKA IN TUJINE Papir za revijo PAPIR je prispevala papirnica GORICANE, tovarna papirja Medvode d.d.; Sora press cream 80 g/m2 za notranjost in Sora matt plus 150 g/m2 za naslovnico 29 ˇ | Jesen 2021 | 26 | XLIX Nova prihodnost papirja New future of paper V digitalni dobi papirju že dolgo casa napovedujejo zaton, a papir je še vedno tu, v vsakdanji uporabi, ceprav ga kdo že uvršca med prestiž ali celo luksuz. Mi pa verjamemo v njegovo »trdoživost« in dejstvo, da tudi najboljše ideje še vedno nastajajo na papirju. Njegov nacin uporabe se z našimi potrebami in prioritetami vsekakor spreminja, ponekod ga nadomešcajo digitalne rešitve, a se odpirajo tudi nova podrocja in celo sinergije. Mi smo v papir že vgradili najrazlicnejše digitalne tehnologije, na primer ocem skrit NFC-cip, ki je integriran v papir in za posredovanje informacij ne potrebuje lastnega vira napajanja. Zapis na papirju je s pomocjo cipa v trenutku povezan z doloceno digitalno rešitvijo. Radece papir nova, d. o. o. The decline of paper has been predicted for a long time in the digital age. But paper is still here, used every day, although it is branded prestigious or even luxurious by some. We believe in its resilience and the fact that the best ideas are still put on paper. The manner of its use has been changing with our needs and priorities, and sometimes it is replaced by digital solutions. However, new fields and even synergies have been opening up. We have installed various digital technologies in paper, such as a concealed NFC chip, which is integrated into paper and does not require its own power source to transmit information. This chip instantly connects the text on paper to a certain digital solution. Glavni partner slovenskega predsedovanja Svetu EU Projekt, kot je predsedovanje države Svetu EU, je priložnost, ki se glede na število clanic EU ponudi le na dobrih trinajst let. Tokratno prilož­nost smo želeli povezati s predstavitvami naših izdelkov in rešitev kljucnim odlocevalcem. Pri­pravili smo celovito zasnovano kolekcijo, potre­bno ob tako pomembnem projektu. Mislili smo na vse, kar sodi v takšen paket, to pa nadgradili še z nekaj posebnimi rešitvami, na primer s prav posebnim namiznim planerjem. Vsak izdelek zase komunicira namen izdelave, predse do va ­nje Slovenije Svetu EU, hkrati pa celotna kolek­cija odraža doslednost v izgradnji celostne po­dobe predsedovanja. Brez dvoma pa je znotraj kolekcije najbolj odmevna naša rešitev z anti­bakterijsko zašcito nekaterih naših izdelkov, ki preprecuje okužbo z novim koronavirusom, hkrati pa je dermatološko preizkušena in tudi okolju prijazna. Prav tako izstopa papir z vod ­nim znakom loga predsedovanja Slovenije Svetu EU, namenjen dopisnim listom. Vsebuje dvobarvna zašcitna vlakna in prostemu ocesu nevidna vlakna, vidna zgolj z UV-svetlobo. Knjiga s platnicami iz lipovega lesa – del razstave Car lesa V okviru našega partnerstva predsedovanju smo pripravili posebno knjigo slovenskih kuhar­skih receptov, ki je prav posebno darilo. Nare­ jeno je v zahtevnem procesu, v katerem je bilo Odlocevalci in koncni uporabniki Na podrocju tržnega komuniciranja se tru­dimo biti predvsem bolj prisotni v poslovni in odlocevalski sferi. Naš posel je v veliki meri usmerjen v segment B2B. Tudi zato smo se odlocili podpreti partnerstvo predsedovanja Slovenije Svetu EU. Skozi našo vlogo glavnega partnerja želimo nagovoriti pomembne odlo­cevalce na najvišji ravni EU ter hkrati opozoriti na dodano vrednost papirja, na vse bolj nujne, zahtevane in tudi zahtevne zašcite, ki jih dolo­ceni papirji morajo imeti, na primer za bankov­ce, potne liste, vize, taksne znamke. Takšni pa­pirji izkazujejo pristnost z vodnim znakom, za­šcitno nitko, zašcitnimi delci in kemicno obcut­ljivostjo in še vec. Izkazujejo jih izjemne me ­hanske trdnosti, odporni so na obrabo in na zunanje vplive, kar zagotavlja njihovo trajnost. Seveda pa hkrati želimo pokazati, da tudi pa­pirnicarji razumemo estetiko, lepoto, stil in da znamo narediti nekaj lepega. Tu se spletajo vezi s koncnimi uporabniki, posamezniki, družina ­mi, ki jih naše rešitve spremljajo v domacem okolju. Posel v tujini in doma Posel gradimo doma in v tujini. Deleži in raz­merja med domacim trgom in tujino se razliku­jejo v odvisnosti od segmenta. S klasicnimi pa­pirji dosegamo dober delež na domacem trgu in bližnjih tržišcih. Pri papirjih z dodanimi viso­kimi zašcitami pa smo vec kot 90-odstotno usmerjeni v izvoz. Vlogo glavnega partnerja predsedovanja želimo, in na tem tudi aktivno delamo, izkoristiti za vecjo prepoznavnost, za našo še vecjo uveljavitev v evropskem prostoru in prek tega tudi širše. Antibakterijski papir – nagrajena inovacija za prihodnost Papirništvo sodi med zelo tradicionalne pa­noge, kar pa ne pomeni, da ne gremo s casom naprej. Prav nasprotno. V podjetju razvijamo kulturo, ki stremi k temu, da vecstoletno tradi­cijo našega delovanja združujemo z modernim. Na ta nacin nenehno krepimo naše temelje, ki zagotavljajo notranjo cvrstost in stabilnost, vse­skozi pa smo odprti za nove rešitve in usmerjeni v razvoj. V naš nacin delovanja vkljucujemo ino­vativne metode in zaposlene spodbujamo k raz­mišljanju prek okvirov. Do trenutka odlocitve, ali bo njihov predlog, izboljšava ali inovacija v res­nici postala produkt, primeren za prodajo, jih nikoli ne omejujemo. Zelo smo ponosni na našo rešitev antibakterijskega papirja, ki je bila prav­kar nagrajena z zlatim priznanjem za najboljše inovacije Posavja 2021. Cilj: brez odtisa za okolje Eden od trendov, ki izrazito kroji gospodar­sko in družbeno krajino, je trajnostni razvoj. Pa­pirna industrija je ena od tistih, ki se mora zaradi svojega vpliva na okolje temu še posebej posvecati. Ne le naša panoga, ves svet se bo moral spremeniti glede odnosa do okolja, traj nost ­nega ravnanja ter nacina življenja s cim manj posledicami za tiste, ki prihajajo za nami. Pri tem smo v papirni industriji lahko tudi vzor, saj smo se s tem izzivom zaceli ukvarjati med prvi­mi. Skrb in odgovornost za okolje sta del naše vsakodnevne poslovne politike in vtkana v naš nacin delovanja. Zavedamo se te nujnosti in na to že dolgo gledamo enako kot na vse druge nujne dejavnosti za uspešno delovanje podje ­tja. Usmerjeni smo k uporabi obnovljivih virov, recikliranju, locevanju. Nacrtujemo popolno energetsko neodvisnost in v kratkem namera­vamo izpeljati še dodatno investicijo v cistilne naprave. Leopold Povše, direktor, in Mateja Kajzba, direktorica treba združiti izbiro, pripravo in oblikovanje lesa ter primernega papirja, ob tem pa zasnovati tudi smiselno, koristno in referencno vsebino, ki sodi v takšno knjigo. Platnica knjige je izde­lana iz furnirja slovenske lipe, sredica platni­ce je bukova vezana plošca. Izdelava platnice zahteva veliko rocnih spretnosti domacih moj­strov – mizarjev, dodelava pa je strojna. Da je knjiga res izjemen izdelek, so nam potrdili tudi clani komisije v tradicionalnem, že 13. natecaju Car lesa, ki so jo vkljucili med izbrane, elitne izdelke, ki sestavljajo potujoco razstavo po Sloveniji. NOVICE IZ PAPIRNIC, TISKA IN TUJINE Papir za revijo PAPIR je prispevala papirnica GORICANE, tovarna papirja Medvode d.d.; Sora press cream 80 g/m2 za notranjost in Sora matt plus 150 g/m2 za naslovnico 30 ˇ | Jesen 2021 | 26 | XLIX Dobitnik Nacionalnega srebrnega priznanja GZS za inovacije Ob imenih Vipap Videm Krško, Videm Papir ali Papirnica Krško marsikdo zagoto­vo pomisli na Frana Bonaca in najvecjo to­varno casopisnega papirja na obmocju JV Evrope. Fran Bonac, eden izmed najpo­membnejših slovenskih industrialcev, je pred dobrimi osemdesetimi leti zasnoval tovarno, ki je najvecjo rast doživela v pet­desetih letih prejšnjega stoletja. Z njeno umestitvijo je poskrbel za industrializacijo kraja. Vendar je tovarna pomenila vec kot le delovna mesta; vlagala je v razvoj mesta Krško in pustila mocan pecat v življenju okoliških prebivalcev ter podpirala kultur­no, športno in druge dejavnosti. Danes ima podjetje Vipap, primarno kot proizvajalec casopisnega papirja, vzpostavljen sistem krožnega gospodarstva, ki se kaže v snovnem toku glavne vhodne surovine, tj. od­padnega papirja, ter v energetski izrabi lastnih odpadkov in ostankov iz proizvodnje vlaknin in papirja. Slogan letošnjega izbora inovacij 2021 »Ino­vativnost, nova realnost« nas je spodbudil, da smo povezali zaposlene v raziskovalno-inovati­vno skupino in na osnovi lastnega zna nja nad­gradili tehnološko opremo ter se soocili z izzi­vom, kako trgu ponuditi rjav ovojno-embalažni papir iz recikliranih vlaken, ki bo proizveden na graficnih papirnih strojih. Produktna inovacija VIP Brown je prebojna inovacija. Inovativnost na mednarodni ravni je v tehnološkem procesu priprave reciklirane vlak­nine iz kartona. Inovativen pristop na osnovi lastnega inženirskega znanja zajema modifika­cijo tehnološkega procesa proizvodnje reciklira­nih vlaken iz kartona na liniji kontinuirnega raz­pušcevalnega bobna ter mikrofibrilacije, ki je proces razvlaknjevanja mikrodelcev, s cimer mehanske lastnosti papirja izboljšamo za 25 odstotkov. Še na kratko o razvojnih fazah izdelka: v prvi fazi smo definirali pogoje razpušcanja in predelave odpadnega kartona, kjer je bil naj­vecji izziv odstranitev necistoc; v drugi fazi je bil definiran proces mikrofibrilacije, katere cilj je bil, da se neaktivnemu vlaknu poveca aktiv­nost; ter zadnja faza obvladovanje lepljivih delcev na mokrem delu papirnega stroja in v sušilni skupini. Po uspešnih laboratorijskih raziskavah, ki so potekale od maja do septembra 2020, je bil iz­veden prenos z laboratorijskega na industrijski nivo ter proizvodnja v realnem okolju. Prve te­stne kolicine papirja VIP Brown smo proizvedli v oktobru 2020. Po uspešno zakljucenih modi­fikacijah ter izboljšavah s ciljem zadostiti kako­vostnim potrebam kupcev na podrocju papir­natih vreck, pogrinjkov ter polnil za zašcito iz­delkov v fazi transporta smo z redno proizvod­njo zaceli januarja 2021. V tem casu smo za pa­pir VIP Brown prejeli tudi certifikat ISEGA za stik z živili. VIP Brown je tako proizvod, ki sledi sloganu »Inovativnost, nova realnost« in omogoca na­daljnje delovanje podjetja, saj v poslovnem na­crtu ponovnega zagona proizvodnje v decem­bru 2021 predstavlja 60 odstotkov našega pro­dajnega asortimana. Danes lahko potrdimo, da je ta inovacija tako prihodnost podjetja Vipap kot tudi del naše odgovornosti do okolja in traj­nostne naravnanosti. Milena Resnik, predsednica uprave Vipap Videm Krško, d. d. Vipap Videm Krško – winner of the CCIS silver innovation award and the Posavje Chamber of Commerce golden award When people hear of Vipap Videm Krško, Videm Papir or Krško Paper Mill, many of them think of Fran Bonac and the largest paper factory in Southeast Europe. Fran Bonac, one of the most important Slovenian industrials, established the factory slightly more than 80 years ago. It experienced the most signi.cant growth in the 1950s and led to the industrialisation of Krško. However, the factory was more than mere jobs. It supported investments in the development of this town and left a mark in the life of the locals, and facilitated cultural, sports and other activities. NOVICE IZ PAPIRNIC, TISKA IN TUJINE Papir za revijo PAPIR je prispevala papirnica GORICANE, tovarna papirja Medvode d.d.; Sora press cream 80 g/m2 za notranjost in Sora matt plus 150 g/m2 za naslovnico 31 ˇ | Jesen 2021 | 26 | XLIX PaperBarrier Seal – s sodelovanjem do inovativnih trajnostnih rešitev Brigl & Bergmeister in Coveris sta skupaj raz­vila PaperBarrier Seal – trajnostno proizveden embalažni material, ki ga je mogoce popolno ­ma reciklirati, ima razlicne barierne lastnosti in bo pomenil revolucijo na trgu embalaže za živila. Ponosni smo na odlicno sodelovanje raz­vojnih oddelkov podjetij B&B in Coveris – vodil­nim evropskim ponudnikom trajnostnih emba­lažnih rešitev, ki jih uporabljajo nekatere najbolj cenjene svetovne blagovne znamke. PaperBarrier Seal odlikuje edinstven premaz papirja, ki omogoca zapiranje embalaže z var­jenjem, hkrati pa ga je mogoce v celoti reciklirati v obstojecih sistemih recikliranja. Na voljo je v treh razlicicah z razlicnimi bariernimi lastnostmi – med drugim za zašcito pred vlago, kisikom, mašcobami in mineralnimi olji. Zagotavlja ena ­ko visoko raven varnosti izdelkov kot plasticna embalaža in primerljivo ucinkovitost v proizvod­nji kot standardne embalažne rešitve. PaperBar­rier Seal je namenjen za izdelovanje trajnostne embalaže, ki se uporablja za razlicne vrste su­hega sadja, žitaric, sladkarij, prigrizkov in celo cokoladnih izdelkov. Razvoj izdelka PaperBarrier Seal je trajal vec kot dve leti zaradi obsežnega potrjevanja in testiranja, kar je zahtevalo zelo tesno in pre­gledno partnerstvo med podjetjema Coveris in Brigl & Bergmeister. »Na našo najnovejšo inovacijo smo izjemno ponosni in verjamemo, da je PaperBarrier Seal optimalna rešitev za embalažo, na katero bla­govne znamke živil cakajo že leta. Tega uspeha ne bi bilo mogoce doseci v tako kratkem casu brez kombinacije znanja obeh podjetij na po­drocju izdelave in predelave papirja, kar bi morala biti dobra praksa za prihodnji raz­voj,« je dosežek pospremil Thomas Fabian, di­rektor globalnega poslovnega razvoja v podje ­tju Brigl & Bergmeister. Naš skupen razvojni dosežek smo predstavili na letošnjem sejmu Fachpack, kjer je bil deležen velike pozornosti strokovne javnosti. Ana Sotlar, marketing Papirnica Vevce d. o. o. PaperBarrier Seal – with cooperation to innovative sustainable solutions Brigl & Bergmeister and Coveris have developed PaperBarrier Seal – this sustainable, fully recyclable packaging material has various barrier properties and will lead to a revolution in the packaging market. We are proud of the excellent cooperation between the development departments of B&B and Coveris, a leading European provider of sustainable packaging solutions used by some of the most respected global brands. PaperBarrier Seal – inovativna trajnostna rešitev za živilsko embalažo, razvita s tesnim sodelovajem podjetij Brigl & Bergmeister in Coveris PaperBarrier Seal – innovative sustainable solution for food packaging developed in close cooperation of Brigl & Bergmeister and Coveris NOVICE IZ PAPIRNIC, TISKA IN TUJINE Papir za revijo PAPIR je prispevala papirnica GORICANE, tovarna papirja Medvode d.d.; Sora press cream 80 g/m2 za notranjost in Sora matt plus 150 g/m2 za naslovnico 32 ˇ | Jesen 2021 | 26 | XLIX »Karton zdaj!« “Cardboard now” Eurobox d.o.o. has been successfully writing a corrugated cardboard packaging story for more than 30 years. Our story includes buyers from Slovenia, and a 32% share of exports to the EU. In 2020, our turnover amounted to € 11.6 million. We have three production units, in which we produce most types of packaging from paper and cardboard: corrugated packaging, laminated packaging and luxury packaging from laminated board. We are among the leading packaging manufacturers in Slovenia. We have ISO9001: 2015, FSC and AEO certi.cations. Our competitive advantages are .exibility, a wide range of solutions and high technological knowledge in the packaging development. Podjetje Eurobox, d. o. o., že vec kot 30 let uspešno piše po stranicah embalaže iz valovitega kartona. Na naši strani papirja najdemo kupce iz Slovenije, prav tako pa imamo 32 odstotkov izvoza v EU. V letu 2020 smo imeli 11,6 mio evrov prometa. Imamo 3 proizvodne enote, v katerih proizvajamo vecino vrst embalaže iz papirja in kartona: valovito embalažo, kaširano embalažo in luksuzno embalažo iz kaširane lepenke. Smo eden od vodilnih proizvajalcev embalaže v Sloveniji. Ponašamo se s certifikati ISO9001:2015, FSC in AEO. Naša konkurencna prednost je v fleksibilnosti, širokem naboru rešitev in visokem tehnološkem znanju pri razvoju embalaže. Podjetje Eurobox, d. o. o., ima 152 zaposle­nih. V letu 2020 smo se, tako kot številna pod­jetja po svetu, srecali z izzivom proizvodnje v ca­su epidemije. Zaradi fleksibilnosti, delavnosti in posluha za kupce smo v letu 2020 delali dobro, izguba kapacitet zaradi izpada proizvodnje naših kupcev pa je že pokrita. Tako za leto 2021 predvidevamo rast prometa in višji odstotek iz­voza. V letu 2021 smo se specializirali za izdelavo valovite in kaširane embalaže za e-commerce. Investicija v stroje, uporaba zatržnih trakov in samolepilnih nanosov, nam je omogocila, da smo konkurencni tudi pri vecjih kolicinah. Prav tako smo k rednim linijam proizvodov dodali nov segment, ki nam trenutno predstavlja 7 odstotkov celotnega prihoda narocil. V letu 2021 smo zaceli kompletno proiz­vodnjo na obeh kartonskih strojih. V celoti izdelujemo materiale, ki jih potrebujemo v proizvodnji, od odprtih valov, 3-slojnih in 5-slojnih materialov. V letu 2021 smo postopno zaceli uvajati drugo izmeno, s tem pa bomo povecali naše prihodke na planiranih 25 mio evrov do leta 2025. Vrednost naših investicij med leti 2018–2021 znaša 9 mio evrov. Naše investicije v letu 2022 so ocenjene na 4 mio evrov. Povecali bomo proizvodne prostore, v izgradnji so novi skladišcni prostori in poveca­nje proizvodnje na enoti Trbovlje. Na podrocju varovanja okolja in okoljskih strategij sledimo planom in zahtevam iz naše strategije. Že nekaj let uspešno koristimo zeleno elektro energijo iz naše strešne elektrarne. Uvedli smo »pametno logistiko« in spremembe v planiranju, da je energetsko bolj ucinkovito. Na podrocju sodelovanja z domacim oko­ljem uspešno sodelujemo pri financiranju mla­dih športnikov, podporo lokalnim športnim klubom in nudenjem ustreznih pogojev za pri­merno delovno okolje invalidnim osebam. Naša stran papirja je inovativna, strpna, fleksibilna in okolju sprejemljiva. Smo družin­sko podjetje s tradicijo, usmerjeni smo v rast in kakovost proizvodnje in dobav. Naši kupci predstavljajo vecino prostora na naši strani, mi pa se trudimo, da uspešno sledimo njihovim zahtevam in proizvodnji. Eurobox, d. o. o. Novice iz predelave papirja Foto / photo: Eurobox NOVICE IZ PAPIRNIC, TISKA IN TUJINE Papir za revijo PAPIR je prispevala papirnica GORICANE, tovarna papirja Medvode d.d.; Sora press cream 80 g/m2 za notranjost in Sora matt plus 150 g/m2 za naslovnico 33 ˇ | Jesen 2021 | 26 | XLIX Luksuzna embalaža – uspešen prodor na tuje trge Luxury packaging – successful foreign market penetration Valkarton is successfully concluding its business year in the .eld of manufacturing luxury packaging from laminated gray cardboard. With new knowledge and new business partners, we continue to develop and produce for the most recognizable brands and global beauty & fashion & spirit groups. We upgraded the successful start-up from 2016 with new business and production premises with a total area of 2,000 m2. We currently have 32 employees and our own design studio. We work with major luxury groups and their brands. Our boxes are part of the best cosmetic and fashion houses in the 2orld. Our slogan is “Take the Box Side” and we are committed to an environmentally and economically friendly use of resources. All the elements that make up our packaging are made in the EU. Podjetje Valkarton uspešno zakljucuje poslovno leto na podrocju izdelave luksuzne embalaže iz kaširane sive lepenke. Z novim znanjem, uspešnim prodorom v tujino in novimi poslovnimi partnerji, nadaljujemo razvoj in proiz vod njo za najbolj prepoznavne blagovne znamke in velike grupacije. Uspešen zagon iz leta 2016 smo nadgradili z novimi poslovno-proizvod nimi prostori, v skupni izmeri 2.000 m2. Trenutno imamo 32 zaposlenih in lastni studio za dizajn. Naš slogan je: »Take The Box Side« in smo zavezani k okoljsko in ekonomsko oza veš ceni rabi virov. Vsi elementi, ki sestavljajo našo embalažo, so proizvedeni v EU. Razvoj embalaže na podrocju luksuza smo postavili na novo raven. V letošnjem letu smo postali certificiran dobavitelj grupaciji, ki ima pod svojim okriljem 72 najbolj prepo­znavnih luksuznih znamk na svetu. Trenutno izdelujemo embalažo za tri njihove modne in kozmeticne hiše, v letu 2022 pa z njimi ši­rimo seg ment embalaž še na druge znamke. Imamo 95 odstotkov izvoza. Naši najvecji trgi so: UK, Francija in Italija. Valkarton, d. o. o., je svojo blagovno znam­ko BoxSide uspešno predstavil vsem prepoznav­nim blagovnim znamkam, zato v letu 2022 pri­cakujemo še uspešnejše poslovne rezultate in nove zgodbe, kot sinonim za embalažo najvišje kakovosti. Naši kupci pa se z veseljem vracajo in si želijo novih uspešnih zgodb in še bolj pre­poznavnih embalaž. Papir zdaj je termin, ki ga promoviramo že vse od leta 2016. Papir se v vecji prepoznavnosti vraca iz Kitajske v Evropo. Proizvajalci pa imamo nalogo, da ohranimo nje­govo prepoznavnost in kljucno poslanstvo. Papir je namrec obnovljiv, eko in lep. Bernarda Brezec Krajc Valkarton, d. o. o. Foto: Valkarton Podskrajnik 33, 1380 Cerknica www.boxside.eu Novice iz predelave papirja NOVICE IZ PAPIRNIC, TISKA IN TUJINE Papir za revijo PAPIR je prispevala papirnica GORICANE, tovarna papirja Medvode d.d.; Sora press cream 80 g/m2 za notranjost in Sora matt plus 150 g/m2 za naslovnico 34 ˇ | Jesen 2021 | 26 | XLIX Inštitut za celulozo in papir glavni partner predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije Pulp and Paper Institute – the main partner of the Slovenian Presidency of the Council of the European Union In 2021, Slovenia took over the presidency of the EU Council for the second time. To mark the occasion, the Pulp and Paper Institute (ICP) produced special promotional packaging for gourmet gifts using corrugated board made from Slovenian tomato stems. Slovenija v letu 2021 že drugic pred­seduje Svetu Evropske unije. Del mozaika predsedovanja je tudi Inštitut za celulozo in papir (ICP), ki je za ta namen izdelal po­sebno embalažo promocijskih, gurman­skih darilnih paketov. Inštitut je v sodelovanju uvidel priložnost za svojo promocijo, zato je razvil produkt, ki v celoti odraža njegovo delo in razvoj v zadnjih nekaj letih. Iz odpadnih stebel paradižnikov slo­venskega proizvajalca Lušt je ICP sicer že v letu 2018 uspešno izdelal papir, ki je bil nato med drugim uporabljen tudi za proizvodnjo 25 tisoc vreck, ki jih je podjetje Lušt uporabljalo za paki­ranje njihovih svežih artiklov. Razvoj papirja iz tega alternativnega surovinskega vira pa s tem še zdalec ni bil zakljucen. Na podlagi lastnega razvoja in raziskav ter uspešnega sodelovanja z industrijo je ICP prilagodil in izpopolnil patenti­rano formulacijo in postopke za proizvodnjo pa­pirja iz stebel rastlin paradižnika do te mere, da je povsem uporaben tudi za proizvodnjo valo­vitega kartona, ki ima primerne lastnosti za proizvodnjo raznolike embalaže. Dokaz za to je tudi škatla Triglav, ki jo je zasnoval raziskovalec ICP-ja Gregor Lavric. Škatla Triglav S tremi upodobitvami slovenske najvišje gore in nacionalnega simbola škatla izstopa že od dalec. Pri konstrukcijskem oblikovanju je bil sicer potreben kompromis med tem, da njena oblika zagotavlja: • ustrezno zašcito petih razlicnih promocijskih, gurmanskih darilnih kombinacij, • hitro industrijsko izdelavo s klasicnimi (flekso) tiskarskimi in izsekovalnimi stroji (šlo je za izdelavo 10 tisoc kosov, ki bi bila na drugacen nacin zamudna in nesmiselna), • hitro in enostavno sestavo prakticno brez lepljenja in • ustrezno in elegantno obliko, ki pritice takemu nivoju dogodkov. Industrijska proizvodnja embalaže Po koncanem prototipiranju škatle, ki je bila razvita z uporabo lastne programske in strojne opreme, ter proizvodnji prb. 3 ton pri­lagojenega papirja iz stebel rastlin paradižni­ka, ki je potekala na pilotnem papirnem stroju ICP-ja, je sprva sledila proizvodnja valovitega kartona (E-val). Zanjo je poskrbelo podjetje VAL KART iz Šempetra v Savinjski dolini. S ka­kovostno in natancno barvno reprodukcijo ter kartonažersko dodelavo pa se je izkazalo pod­jetje DS Smith Slovenija iz Brestanice. Pozitivni odzivi in nove priložnosti Embalaža je bila zaradi svoje lokalne in trajnostne zgodbe, ki jo pripoveduje, ter dru­gacne oblike s strani širše javnosti izjemno po­zitivno sprejeta. Med drugim sta o njej clanek pripravila tudi dva vplivna portala Packaging Europe in Packaging Insights, kar je sprožilo kar nekaj zanimanja s strani (velikih) tujih podjetij, s katerimi v casu priprave tega pri­spevka že pišemo nove trajnostne in krožne zgodbe. Gregor Lavric, raziskovalec Inštitut za celulozo in papir NOVICE IZ PAPIRNIC, TISKA IN TUJINE Papir za revijo PAPIR je prispevala papirnica GORICANE, tovarna papirja Medvode d.d.; Sora press cream 80 g/m2 za notranjost in Sora matt plus 150 g/m2 za naslovnico 35 ˇ | Jesen 2021 | 26 | XLIX Na projektu financiranem s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost Repu­blike Slovenije sodelujemo z Laboratorijem za dedišcinsko znanost Ljubljana Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo in Razi­skovalnim inštitutom Zavoda za varstvo kulturne dedišcine Slovenije. V okviru projekta bo raziskan vpliv razgrad­nje lignina na materiale na osnovi celuloze v dveh »ekstremnih« kontekstih: med komposti­ranjem in dolgorocno okoljsko degradacijo. Re­ zultati bodo omogocili razumevanje vpliva ligni­Rezultati študije bodo omogocili boljše razu­mevanje parametrov, ki vplivajo na biorazgrad­ljivost materialov bogatih z ligninom in na ra­zumevanje vpliva lignina na dolgorocno raz­gradnjo papirja v zbirkah kulturne dedišcine. Daša Medvešcek na na dolgotrajno razgradnjo papirja, bogatega z ligninom, v zbirkah dedišcine in boljše razu­mevanje parametrov, ki vplivajo na biorazgrad­ljivost materialov, bogatih z ligninom. Vpliv li­gnina na dolgorocno razgradnjo zgodovinskega papirja je nerešen raziskovalni problem, ki po­membno vpliva na standarde konservatorske in­dustrije. Na voljo je veliko raziskav in dokazov o tem, da lignin nima negativnega oziroma ima celo majhen pozitiven antioksidativni ucinek na papir (vpliva na hitrost hidrolize celuloze v ar­hivskem papirju). Nov ARRS projekt na ICP New ARRS project at ICP The project is funded by ARRS (Slovenian Research Agency) and involves the Pulp and Paper Institute, the Heritage Science Laboratory at the Faculty of Chemistry and Chemical Technology of at the University of Ljubljana and the Institute for the Protection of Cultural Heritage of Slovenia. The results of the study will provide a better understanding of the parameters that affect the biodegradability of lignin-rich materials and the understanding of the impact of lignin on the long-term degradation of paper in cultural heritage collections. Inštitut za celulozo in papir NOVICE IZ PAPIRNIC, TISKA IN TUJINE Papir za revijo PAPIR je prispevala papirnica GORICANE, tovarna papirja Medvode d.d.; Sora press cream 80 g/m2 za notranjost in Sora matt plus 150 g/m2 za naslovnico 36 ˇ | Jesen 2021 | 26 | XLIX Nova magistrica s podrocja papirništva New master of science in the .eld of papermaking In June, Janja Juhant Grkman successfully defended her master’s thesis titled “In.uence of the nanocrystalline cellulose on the paper barrier properties”. Her main .ndings showed that by introducing the nanocrystalline cellulose into the PVA-based coating applied on the paper surface, the barrier properties can be improved. The colleagues sincerely congratulate her on this achievement and wish her all the best in the future. Janja Juhant Grkman se je v študijskem letu 2018/2019 vpisala na magistrski študijski pro­gram druge stopnje Tehnologije polimerov na Fakulteti za tehnologijo polimerov v Slovenj Gradcu. Že sam naslov magistrske naloge »Vpliv nanokristalinicne celuloze na barierne lastnosti papirja« pove, da je bil temelj njenega dela raz­voj premazov z dodatkom nanokristalinicne celuloze za izboljšanje bariernih lastnosti pa ­pirja, kot so odpornost na olje in mašcobo, pre­pustnost vodne pare pri razlicnih pogojih testi­ranja in prepustnost n-heptana. Pred triclansko komisijo v sestavi izr. prof. dr. Miroslava Huskica, izr. prof. dr. Matjaža Kunaverja (mentor) in izr. prof. dr. Irene Pulko (somentorica) je Janja Juhant Grkman v juniju z odliko zagovarjala magistrsko delo. Sodelavci z Inštituta za celulozo in papir ji za uspeh iskreno cestitamo. Tea Kapun, raziskovalka Inštitut za celulozo in papir Foto: Arhiv FTPO Kovino-servis Žust opravlja strugarska dela do dolžine 4.000 mm na klasicnih strojih: • izdelava unikatnih kovinskih izdelkov (po narocilu...gredi, zobniki, osi, prirobnice, valji...) • izdelava PVC izdelkov (plasticni cepki oz. cepi za cisterne) • ukvarjamo se tudi z rezkanjem in vrtanjem RAZISKAVE IN RAZVOJ Papir za revijo PAPIR je prispevala papirnica GORICANE, tovarna papirja Medvode d.d.; Sora press cream 80 g/m2 za notranjost in Sora matt plus 150 g/m2 za naslovnico 37 ˇ | Jesen 2021 | 26 | XLIX Izraba agroživilskih ostankov kot surovine za izdelavo trajnostne papirne galanterije Valorisation of agri-food residues for the production of sustainable paper accessories IZVLECEK Agroživilski rastlinski odpadki so zaradi visoke vsebnosti lignoceluloze in velikih kolicin fenolnih spojin primerni za valorizacijo v embalažnih materialih. Ti materiali lahko ponujajo papirni industriji konkurencne prednosti kot specializirani embalažni materiali, kar jim omogoca uporabo nizkocenovnih surovin za izdelavo po meri visokokakovostne proizvodnje. V našem prispevku se osredotocamo na proizvodne ostanke razlicnih rastlinskih tokov (pridelava in predelava cebule, oljk in granatnih jabolk), da pokažemo, kako bi lahko tako raznolike agroindustrijske biološke odpadke izkoristili že pred uporabo v papirni industriji. Tako cebulne lupine kot oljcni listi so pokazali visoko antioksidativno aktivnost in sposobnost obnavljanja visokih donosov bioaktivnih kemikalij (približno 100 mg kvercetina ali oleuropeina na g suhega ekstrakta). Kolicina antocianinov v lupini granatnega jabolka pa je bila skromna (približno 0,3 mg antocianinov na g suhega ekstrakta). Kar zadeva izdelavo papirja, opazimo, da je papir izdelan iz omenjenih tokov medsebojno popolnoma drugacen, tako na videz kot tudi, kar zadeva opticne in mehanske lastnosti. Oljcne liste in cebulne ostanke smo uporabili samostojno, medtem ko je bilo treba granatnemu jabolku dodati komercialna celulozna vlakna. Izdelani papirji imajo dobre tehnološke lastnosti ter nenavadno teksturo in videz, kar kaže, da bi jih lahko uporabili za izdelavo posebnega papirja. Kljucne besede: ostanki pridelkov, rastlinski ostanki, bioaktivne spojine, proizvodnja papirja ABSTRACT Agro-industrial vegetable waste is ideally suited for valorisation of packaging materials due to its high lignocellulose content and high amount of phenolic compounds. These materials provide competitive bene.ts to paper companies as specialised packaging materials, allowing them to use low-cost feedstock for a bespoke, high-quality output. In our feature, we focus on the production residues of various plant streams (e.g. growing and processing of onions, olives and pomegranates) to demonstrate how such diverse agro-industrial bio-waste materials could be fully exploited even before their reformulation. Both onion skins and olive leaves demonstrated high antioxidant activity and the ability to recover high yields of bioactive chemicals (roughly 100 mg of quercetin or oleuropein per g of dry extract). The amount of antocyanins in pomegranate peel, on the other hand, was modest (approximately 0.3 mg of antocyanins per g of dry extract). Each of the three plant residue sources yielded a different type of paper. Olive skins and olive leaves were employed as separate feedstocks, but pomegranate peels had to be mixed with commercial cellulose .bers. The produced papers have good technological properties as well as an unusual texture and look, suggesting that they could be used to make specialty papers. Keywords: crop residues, vegetable residues, bioactive compounds, paper production 1. UVOD Kopicenje bioodpadkov agroindustrije je ogromen neizkorišcen vir in v primeru, da se ne izkoristi, ima številne negativne vplive, kot so na primer visoki stroški ravnanja z odpad­ki, okoljska vprašanja, kot so evtrofikacija in emisije toplogrednih plinov ter številni z njimi povezani socialni vidiki. Leta 2018 je Evropska unija ustvarila 85,4 milijona ton bioloških od­padkov iz kmetijstva in proizvodnje hrane (brez živalskih iztrebkov, urina in gnoja), kar je predstavljalo 3 % vseh proizvedenih od­padkov. Prevladujoca obdelava teh odpadkov je vkljucevala reci kliranje (93 %, vkljucno s kompostiranjem in anaerobno razgradnjo) in pridobivanje energije (5 %) [1]. Takšen nacin ravnanja z odpadki je sicer ucinkovitejši in okolju prijaznejša od odlagališc in sežigalnic. Vendar je treba tako raznolike agroindustrij­ske biološke odpadke v celoti izkoristiti pred biološko razgradnjo in/ali pretvorbo v ener­gijo, saj lahko koncna obdelava in izkorišca­nje unici številne neizkorišcene dragocene sestavine. Kmetijsko-industrijski ostanki rast­linskega izvora so obicajno še posebej bo ­gati z bioaktivnimi spojinami in vsebnostjo lignoceluloze. Bioaktivne vsebnosti ostankov v agroindustriji, zlasti fenolnih spojin v od­padkih sadja in zelenjave, pridobivajo pozor­nost v živilski industriji. Kot je obsežno poka­zala raziskovalna skupina [2–5], se ti deli lah­ko uporabljajo kot naravni, poceni in lahko dostopen vir antioksidantov za obogatitev hrane. Poleg tega dolgorocno rast embalažne in­dustrije poganja razvoj visokozmogljivih ob­novljivih materialov. Nedavni trendi na po troš ­niškem trgu v Evropi so se premaknili v smeri trajnostnih rešitev embalaže (tj. embalaže iz recikliranih materialov, embalaže za veckratno up o rabo, zmanjšanja uporabe materialov z lahkimi in polimerov na biološki osnovi) [6]. Okoljske politike spodbujajo ustvarjanje izdel­kov na osnovi naravnih vlaken in ponovno uporabo cim vec materiala [7]. Razvoj emba­lažnega ma teriala iz obnovljivih virov in virov na biološki osnovi je postal kljucnega pomena ne le za reševanje in preudarno vrednote ­nje odstranjevanja odpadkov, ampak tudi za zmanjšanje gorenja strnišc in za prihranek les­nih virov. Valorizacija in pretvorba obnovljivih kmetijskih od padkov v biorazgradljive kompo­zite se je izkazala za pomemben preboj na po­drocju embalaže [8]. V tej študiji želimo prikazati nadaljnje mož nosti uporabe vlakninskih sestavin v rastlinskih ostankih, bogatih z bioaktivnimi snovmi in lignocelulozo (cebulne lupine, lu­pine granatnega jabolka, listi oljk) in prou­citi vidike, ki bi omogocili njihovo kaskadno upo rabo (tj. izkorišcanje ekstraktov za hrano ali drugo uporabo na prvi stopnji, ki ji sledi preoblikovanje v nove ma te riale). 2 MATERIALI IN METODE 2.1 Vzorci V raziskavo smo vkljucili tri vzorce agroživil­skih ostankov in mešanico komercialne beljene celuloze iglavcev in evkaliptusa v razmerju 20 : 80, predhodno pomletih na stopnjo mletja 30°SR. Prvi agroživilski ostanek so olupki rume­ne cebule brez listov, stebel in/ali korenin, ki smo jih pridobili iz pridelave cebule iz celjske re­gije v Sloveniji. Drugi agroživilski ostanek so olupki granatnega jabolka razlicnih sort, ki smo jih pridobili z lokalnih kmetij v slovenski Istri. Plo­dove smo rocno olupili, lupino pa dodatno po­sušili in zamrznili do -20 °C do nadaljnje upo­rabe. Tretji agroživilski ostanek predstavljajo olj­cni listi in vejice sorte istrska belica. Zbrani so bili iz sadovnjaka Školarice iz slovenske Istre. Olj­cne liste smo 7 dni sušili na zraku pri tem pera ­turi 25 °C. 2.1 Kemijska in fizikalna analiza vzorcev agroživilskih odpadkov Cebulne liste, olupke granatnega jabolka in oljcne vejice smo zmleli v laboratorijskem mlinu Retsch ZM200 (Retsch GmbH & Co. KG, Nem­cija) do velikosti < 0,5 mm in jim dolocili vsebnost suhe snovi (T264:1997) in pepela (T211:1993). Sledila je ekstrakcija na aparatu Soxhlet (T204:1997, modificiran) v dveh topilih; najprej s heksanom (n-heksan za analizo EMSU­RE® ACS, Reag. Ph. Eur; Merck KGaA Nemcija), kjer smo izlocili hidrofobne spojine, kot so maš­cobe, voski in olja, in nato še z etanolom (etanol 96 %, Ph. Eur., Pharmachem Slovenija; Hungra­na), kjer smo odstranili spojine topne v polarnih topilih. Naredili smo 8–12 ciklov. Po ekstrakciji smo v preostali biomasi dolocili še deleže glav­nih gradnikov biomase – celuloze, lignina in he­miceluloze. Delež celuloze smo dolocili po dobro poznani metodi Kürschner-Hoffer [9], medtem ko smo hemicelulozo do lo cili po klo­ritni metodi [10], lignin pa je bil do lo cen kot Kla­sonov lignin v skladu s T222: 2011. Vse analize smo izvedli v dveh ponovitvah. Povprecne vred­nosti so izražene kot m/m % suhe snovi. 2.2 Dolocanje bioaktivnih snovi Antioksidativno ucinkovitost rastlinskih ostan ­kov smo dolocili z DPPH antioksidativnim te ­stom [11]. Zmogljivost antioksidantov je bila iz­ražena v masnih ekvivalentih Troloxa (TE). Za analizo vsebnosti vzorcnih bioaktivnih spojin ali skupin spojin v vsakem rastlinskem viru smo uporabili visokozmogljivo tekocinsko kromato­grafijo (HPLC; Infinity 1260; Agilent Technolo­gies). Analizirane bioaktivne snovi (kvercetin, antocianini in oleuropein) smo izbrali glede na njihovo prevladujoco aktivnost in/ali vsebnost. Analitski izvlecki so bili prepušceni skozi pred stolpec C18 (Eclipse XBD; 4,6 × 12,5 mm, ID 5 µm) in kolono C18 (Zorbax Eclipse Plus; 4,6 × 150 mm, ID 3,5 µm) (oba iz Agilent Techno­logies). Komponente so bile locene z gradien­tnim eluiranjem z analitsko specificnimi mobil­nimi fazami in dolocene na detektorju z ni­zom UV-VIS diod (kvercetin smo spremljali pri 370 nm, antocianine pri 520 nm in oleuropein pri 280 nm). Zmogljivost antioksidantov smo dolocili s te­stom DPPH, ki zagotavlja bolj robustne vred ­nosti v primerjavi z drugimi testi antioksidantov, zato je lahko bolj primeren za primerjavo bio­mase v razsutem stanju in za nacrtovanje po­tencialnih aplikacij [5, 11] 2.3 Delignifikacija vzorcev agroživil­skih odpadkov Vlakna smo iz grobe biomase izolirali v po­stopku delignifikacije, ki smo jo izvedli v 5-litr­skem avtoklavu (Universal Engineering Corpo­ration, Indija) pri delovnih pogojih, ki smo jih dolocili za vsako biomaso posebej. Delignifika­cija cebulnih olupkov je potekala 1 h, na tem­peraturi 160 °C, z dodatkom 18 % NaOH in 6 % Na2S). Sledila je dezintegracija in prebiranje na Sommervilleu (Universal Engineering Corpora­tion, Indija) z režami 45 mm x 0,15 mm. Deli­gnifikacija olupkov granatnega jabolka in oljc ­nih listov in vejic je potekala 3 h na temperaturi 160 °C, z dodatkom 18 % NaOH in 6 % Na2S). Sledilo je prebiranje na Sommervilleu (Universal Engineering Corporation, Indija) z režami 45 mm x 0,15 mm. Dobljenim vlaknom smo na aparaturi Valmet Fiber Image Analyzer FS5 (Valmet Automation Inc., Finska) v skladu z navodili proizvajalca do­locili osnovne morfološke lastnosti; povprecna dolžina vlaken Lc(l) ISO, ki je opredeljena z ISO 16065–2, premer vlaken, ukrivljenost, vsebnost finih delcev in fibrilacija. Pripravili smo homoge­ne vodne suspenzije. 2.4 Izdelava laboratorijskih listov papirja in dolocanje fizikalno-mehanskih lastnosti Laboratorijske liste smo izdelali na oblikoval­niku listov Rapid-Köthen (Rapid-Köthen, PTI Paper testing Instruments GmbH, Laakirchen, Avstrija, 2018), v skladu s SIST EN ISO 5269–2:2005 in jim dolocili karakteristike, ki so zbrane v Preglednici 1. Pred samo izvedbo meritev smo v skladu s standardom ISO 187 liste ustrezno kondicionirali pri temperaturi 23±1 °C in relati­vni zracni vlagi 50±2 %. 3. REZULTATI Z RAZPRAVO Zacetne rastlinske proizvodne ostanke smo opredelili glede na kemijsko sestavo (vsebnost celuloze, hemiceluloze, lignina in ekstraktivov), delež bioaktivnih komponent (kvercetin, oleu­ropein, anocianin) in antioksidativno sposob­nost. Rezultati so zbrani na Sliki 2 in v Pregled­nici 2. 3.1 Kemijska sestava vzorcev agroži­vilskih odpadkov Kemijska sestava vzorcev agroživilskih od­padkov je zelo raznolika. Cebulni olupki vsebu­jejo visok delež celuloze (36,4 %) in hemice ­luloz (33,1 %) in nizek delež lignina (3,5 %), kar jih uvršca med zanimive alternativne suro­vine za pridobivanje celuloznih vlaken, možno celo brez procesa delignifikacije [13]. Tako oljcni listi in vejice kot tudi olupki granatnega jabolka pa po drugi strani vsebujejo visok delež ekstra­ktivov, iz katerih lahko izoliramo bioaktivne komponente in antioksidante, ki so prikazani v Preglednici 2. 3.2 Vsebnost bioaktivnih snovi in antioksidativna sposobnost vzor­cev agroživilskih odpadkov Rumena cebula vsebuje veliko kolicino bio ­aktivnih snovi, kar omogoca pridobivanje 200 mg kvercetina na kg suhega pridelka. Ker je glavna vrsta cebule na trgu in v predelavi, nje ­ne ostanke lahko opredelimo kot najbolj obe­tavna frakcija za ponovno uporabo. Vsebnost bioaktivnih spojin je visoka pri cebulnih olup ­kih in nizka pri lupini granatnega jabolka, kar nam je na koncu omogocilo predelavo 100 mg kvercetina, 80 mg oleuropeina in 0,3 mg an­tocianinov na g suhe snovi ustreznega izvle ­cka. Zmoglji vost antioksidantov je odražala ko­licino analiziranih spojin in je bila najvišja za oljcne liste in vejice in najnižja pri olupkih gra­natnega jabolka. 3.3 Fizikalno mehanske lastnosti laboratorijskih vzorcev papirja Na laboratorijskem oblikovalniku Rapid Köthen smo za vse tri vrste agroživilskih od­padkov izdelali laboratorijske liste papirja, pri cemer lista iz 100 % »vlaken«, pridobljenih iz olupkov granatnega jabolka, nismo mogli na­rediti, saj smo namesto vlaken dobili delce brez vezivnih sposobnosti, ki so bolj spominjale na polnilo kot na vlakna. Da ne bi šla dobljena biomasa v nic, smo se odlocili, da 15 % do­bljene snovi vmešamo v mešanico komercialne beljene celuloze, sestavljene iz 80 % evkalip­tusa in 20 % iglavcev, mletih na stopnjo mletja 30°SR in naredili primerjavo med njima. Doda­tek olupkov granatnega jabolka zniža utržni, raztržni in razpocni indeks, medtem ko se spe­cificni volumen poveca kot rezultat višje debe­line lista. Z dodatkom olupkov granatnega ja­bolka se povecata hrapavost Bendtsen (iz 342 ml/min na 1677 ml/min), poroznost Bendtsen (iz 1844 ml/min na 3791 ml/min) in opaciteta (s 86,6 % na 96,8 %), zniža pa se belina (s 77,0 % na 41,4 %). Laboratorijski listi oljcnih listov in vejic so imeli nižjo gramaturo, saj je bil postopek deli­gnifikacije neustrezen in smo vecino dobre snovi izgubili skupaj s crno lužnico. Kljub temu smo izdelali liste, gramature 37,4 g/m2 in debe­line 144 µm. Specificni volumen dobljenih listov je 3,85 cm3/g. Listi so hrapavi (1991 ml/min) in zelo porozni (> 5000 ml/min). Raztržni indeks (2,80 mN·m2/g) in razpocni indeks (1,02 kPa·m2/g) sta v povprecju trikrat nižja v primerjavi z indeksi mešanice komercialno beljene celuloze, med­tem ko je utržni indeks (9,9 mN/g) kar petkrat nižji. Belina listov je 18,6 %, med tem ko je opa­citeta visoka, in znaša 94,4 %. Najvec materiala smo dobili po delignifikaciji cebulnih olupkov. Brez težav smo izdelali labo­ratorijske liste ustrezne gramature in jim izmerili fizikalno-mehanske lastnosti, ki so zbrane v Pre­glednici 3. Listi imajo dobro mehansko jakost (39,3 Nm/g), zaradi kratkih vlaken pa sta raztržni in razpocni indeksa nizka v primerjavi s komercialnimi celuloznimi vlakni. Med vsemi iz­delanimi listi papirja imajo vzorci iz cebulnih olupkov najnižjo belino in najvišjo opaciteto. 4. ZAKLJUCKI V našem prispevku dokazujemo proizvodnjo papirja iz ostankov rastlinske proizvodnje in na­vajamo nadaljnje poti za predhodno predelavo bioaktivnih snovi iz teh tokov biomase, saj lahko med proizvodnjo papirja unicimo številne dra­gocene sestavine. Naša zacetna opredelitev prav tako kaže, da za razvoj kaskadne uporabe teh ostankov še ni mogoce ugotoviti izvedlji ­vega kompromisa med delnim raztapljanjem celuloze (z mešanicami etanol-voda) in prede­lavo bioaktivnih spojin. Znano je, da cel svet stremi k trajnostnim re­šitvam na razlicnih podrocjih, kot je tudi pa pir ­no predelovalna industrija. Preliminarni rezultati naše raziskave so pokazali potencial za uporabo alternativnih vrst biomase na podrocju trajno­stne embalaže in papirne galanterije, predvsem na podrocju gostinstva in turizma. Obseg takšne proizvodnje je majhen in zato izvedljiv tudi s strani vhodne surovine, v našem primeru so to agroživilski ostanki. Z uporabo rastlinskih ostankov ali dodajanjem rastlinskih ostankov celulozi so nastale tudi zanimive in privlacne barve in teksture, ki zagotavljajo lastnosti, ki lahko izboljšajo videz in obcutek, kar je še po­sebej dragoceno za specialne papirje. 5. REFERENCE [1] EUROSTAT (2021) https://ec.europa.eu/euro­stat/web/waste/data/database (accessed 26.07.21). [2] Terpinc et al. (2012) Ind Crop Prod 39/210-217. https://dx.doi.org/10.1016/j.indcrop. 2012.02.023 [3] Abram et al. (2015) Ind Crop Prod 64/124-134. https://dx.doi.org/10.1016/j.indcrop. 2014.11.008 [4] Cifŕ et al. (2018) Food Sci Nutr 6/1128-1137. https://dx.doi.org/10.1002/fsn3.654 [5] Osojnik Crnivec et al. (2021) Waste Manage 126/476–486. https://dx.doi.org/10.1016/j.wa­sman.2021.03.033 [6] Parker (2008) Measuring the environmental performance of food packaging: Life cycle as­sessment. In Chiellini (ed.), Environmentally Compatible Food Packaging, Woodhead Publis­hing Ltd., 211–237. [7] Kozlowski and Mackiewicz Talarczyk (2020) Handbook of Natural Fibres. Woodhead Publis­hing, p. 838. [8] Bhardwaj et al. (2020) J Package Technol Res 4/205-216. https://doi.org/10.1007/s41783-020-00089-7 [9] Kürschner, K.; Hoffer, A. Eine neue quantita­tive Cellulosebestimmung. Chem. Zeitung 1931, 17, 161–168 [10] Wise, L.E. Chlorite holocellulose, its fractio­nation and bearing in summative wood analysis and on studies in hemicellulose. Pap. Trade. J. 1946, 122, 35 [11] Brand-Williams et al. (1995) LWT 28/25-30. https://doi.org/10.1016/S0023-6438(95)80008-5 [12] Miklavcic Višnjevec et al. (2017) Food Tech­nol Biotechnol 55/151-163. https://dx.doi.org/ 10.17113%2Fftb.55.02.17.4786 [13] Yahya, M. H. M. et al. Physical and mecha­nical properties of thin paper sheets made from onion peels (Allium cepa). Journal of Academia Vol. 8, Issue 2 (2020) 15–21 Mija SEŽUN1, Tea KAPUN1, Ilja Gasan OSOJNIK CRNIVEC2, Mihaela SKRT2, Nataša POKLAR ULRIH2,3 1 Inštitut za celulozo in papir, Bogišiceva ulica 8, 1000 Ljubljana 2 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilsko znanost in tehnologijo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana 3 Center odlicnosti za celostne pristope v kemiji in biologiji beljakovin (CipKeBiP), Jamova 39, 1000 Ljubljana RAZISKAVE IN RAZVOJ Papir za revijo PAPIR je prispevala papirnica GORICANE, tovarna papirja Medvode d.d.; Sora press cream 80 g/m2 za notranjost in Sora matt plus 150 g/m2 za naslovnico 38 ˇ | Jesen 2021 | 26 | XLIX Slika 1: Olupki granatnega jabolka, zunanji suhi cebulni luskolisti in oljcni listi, vejice Figure 1: Pomegranate peels, onion skins and olive leaves Preglednica 1: Osnovne .zikalno-mehanske lastnosti vzorcev papirja Table 1: Basic physical and mechanical properties of paper RAZISKAVE IN RAZVOJ Papir za revijo PAPIR je prispevala papirnica GORICANE, tovarna papirja Medvode d.d.; Sora press cream 80 g/m2 za notranjost in Sora matt plus 150 g/m2 za naslovnico 39 ˇ | Jesen 2021 | 26 | XLIX Slika 2: Kemijska sestava vzorcev agroživilskih odpadkov Figure 2: Chemical composition of the samples Preglednica 2: Bioaktivne komponente in antioksidativna sposobnost vzorcev Table 2: Bioactive components and antioxidant capacity of the samples ss – suha snov, TE – Trolox equivalent Preglednica 3: Fizikalno-mehanske lastnosti laboratorijskih vzorcev papirja Table 3: Physical and mechanical properties of the laboratory sheets RAZISKAVE IN RAZVOJ Papir za revijo PAPIR je prispevala papirnica GORICANE, tovarna papirja Medvode d.d.; Sora press cream 80 g/m2 za notranjost in Sora matt plus 150 g/m2 za naslovnico 40 ˇ | Jesen 2021 | 26 | XLIX Slika 3: Laboratorijski vzorec papirja iz komercialnih celuloznih vlaken (levo) in mešanica komercialnih celuloznih vlaken z dodatkom olupkov granatnega jabolka (desno) Figure 3: Laboratory samples of commercial cellulose .bres (left) and a mixture of commercial cellulose .bres with pomegranate peels as a .ller (right) Slika 4: Laboratorijski vzorec papirja iz zunanjih suhih cebulnih luskolistov (levo) in oljcnih listov in vejic (desno) Figure 4: Laboratory samples of onion skins (left) and olive leaves (right) RAZISKAVE IN RAZVOJ Papir za revijo PAPIR je prispevala papirnica GORICANE, tovarna papirja Medvode d.d.; Sora press cream 80 g/m2 za notranjost in Sora matt plus 150 g/m2 za naslovnico 41 ˇ | Jesen 2021 | 26 | XLIX PFAS v materialih v stiku z živili: Grožnja cistemu in varnemu krožnemu gospodarstvu PFAS in food contact materials: A threat to a clean and safe circular economy IZVLECEK Plastiko za enkratno uporabo nadomešcata papir in kartonska embalaža, ki sta v vec kot polovici primerov prevlecena s per- in poli.uoriranimi alkilnimi snovmi (PFAS). Poleg resnih skrbi za zdravje ljudi, ki so posledica njihovega prenosa v hrano in poznejšega zaužitja, se PFAS v papirnatih izdelkih ohranijo tudi med kompostiranjem, kompost iz teh papirnih izdelkov za enkratno uporabo pa je nevaren zaradi visokih koncentracij PFAS. To je v nasprotju s kljucnimi cilji prepovedi plastike za enkratno uporabo in povzroca še druge nepricakovane ucinke na zdravje in okolje. Danska je julija 2020 kot prva evropska država z uredbo prepovedala uporabo PFAS za materiale namenjene za stik z živili, julija letos pa so države clanice EU Nemcija, Danska, Nizozemska, Švedska in Norveška tudi uradno obvestile Evropsko agencijo za kemikalije (ECHA) o svoji nameri, da predložijo omejevalno dokumentacijo. Clanice EU so si enotne, da uporaba PFAS povzroca nepopravljivo škodo za okolje in ljudi, kar se spet kaže v potrebi po vzpostavitvi enotne regulative za materiale namenjene za stik živili na podrocju Evrope. Kljucne besede: embalaža, stik z živili, PFAS, zdravje, okolje, prepoved ABSTRACT Paper and cardboard packaging, which is coated with per- and poly.uorinated alkyl substances (PFAS) in more than half of cases, are replacing disposable plastic. In addition to serious human health concerns resulting from their transfer to food and subsequent ingestion, PFAS in paper products are also retained during composting, and compost from these disposable paper products is dangerous due to high levels of PFAS. This runs counter to the key objectives of banning single-use plastics and has other unexpected effects on health and the environment. Denmark was the .rst European country to ban the use of PFAS in food contact materials by regulation in July 2020, and in July this year, certain EU Member States, i.e. Germany, Denmark, the Netherlands, Norway and Sweden, noti.ed the European Chemicals Agency (ECHA) of their intention to submit restrictive documentation. EU Member States agree that the use of PFAS causes irreparable damage to the environment and people, which is again re.ected in the need to establish uniform regulations for food contact materials in Europe. Keywords: packaging, food contact, PFAS, health, environment, restriction 1. Uvod PFAS, okrajšava za per- in polifluorirane al­kilne snovi, se že od petdesetih let 20. stoletja uporabljajo v papirni industriji, kjer služijo kot premazi za papirno in kartonsko embalažo, ki preprecujejo, da bi papirni material vpijal maš­cobe, vodo, vlago ali tiskarske barve (1). Med drugim PFAS dodajajo papirnim izdelkom, na­menjenim shranjevanju vrocih, mastnih živil, zlasti tistim, ki so namenjeni segrevanju ali dalj­šemu skladišcenju. Primeri vkljucujejo papir in karton za hitro prehrano, mikrovalovno pecico, vrecke za pokovko, papir za peko, papir za sendvice in maslo, papir za cokolado, papir za suho hrano in hrano za hišne živali. 2. Znacilnosti PFAS PFAS so obicajno karbonilne ali sulfonske ki­sline s popolnoma fluoriranimi alkilnimi skupi­nami razlicnih dolžin. Po podatkih OECD ob sta ­ja vsaj 4730 razlicnih PFAS z najmanj tremi perf­luoriranimi atomi ogljika (2). Podskupina, fluo­rosurfaktanti ali fluorirane površinsko aktivne snovi, imajo fluoriran “rep”, ki je hidrofobne narave, in hidrofilno “glavo” ter so zato povr­šinsko aktivne snovi. Ucinkovitejše so pri zmanj­ševanju površinske napetosti vode kot primer­ljive ogljikovodikove površinsko aktivne snovi. Vkljucujejo perfluorosulfonske kisline, kot je perfluoro-1-oktan sulfonska kislina (PFOS) in perfluorokarboksilne kisline, kot je perfluoro-n-oktanojska kislina (PFOA). Ko pridejo PFAS kemikalije v stik s prstjo, je njihova usoda odvisna od dolžine verige in po­larnosti koncev verige. Dolge verige (=C8) so te­žje in mocno lipofilne, kar pomeni, da se težje razgradijo in je zato njihova življenjska doba bi­stveno daljša in se zato mocneje bioakumilirajo v okolje (3). Medtem so estri in krajše verige bolj mobilni v vodi in se lažje razgradijo v naravi, rastline pa jih posledicno lažje porabijo za svojo rast (4). Kovalentne vezi ogljik-fluor imajo eno naj­vecjih energij vezi v naravi (5). Moc vezi ogljik-fluor tako naredi kemikalije PFAS izjemno sta­bilne v okolju in odporne na termicno razgrad­njo, hidrolizo, fotolizo ter biorazgradnjo (6). Po­sledicno je zelo verjetno, da skoraj vsi proizve­deni PFAS ali njihovi koncni izdelki, ki vsebujejo vezi C-F, še vedno ostajajo v neki obliki v našem okolju (7), s cimer je skupina PFAS kemikalij pri­služila ime, “vecne kemikalije”. Obstaja le ne­kaj kemikalij PFAS, proizvedenih z razlicnimi raz­gradljivimi delci na osnovi ogljika. Takšne mole­kule se lahko delno biološko razgradijo ali ke­micno razgradijo v okolju in tvorijo zelo stabilne koncne produkte, kot sta perfluoroalkil ali perf­luoroalkil (poli) etrske kisline (8). Vrste in koncentracije PFAS v embalaži za ži­vila se med državami in proizvajalci razlikujejo. Zabaleta in sodelavci (9) so identificirali 46 ra­zlicnih fluorokemikalij v vreckah za pokovko iz 17 držav. Prav tako so testirali vec kot 400 ra­zlicnih papirnih embalaž namenjenih za stik z živili in odkrili PFAS v zavitkih za sladice in kruh (56 %), ovojih za sendvice in burgerje (38 %) in kartonu (20 %) (10). 3. Uredbe na podrocju omejevanja PFAS za papir in karton namenjen za stik z živili V državah, kjer je regulativa na podrocju PFAS urejena, je zaznati ogromen ucinek pre­povedi. Tako je na primer raziskava pokazala, da na Danskem, kjer so julija 2020 prepovedali PFAS, ni bilo zaznati PFAS niti v enem od vzorcev papirnatih vreck za ocvrti krompircek (11). Medtem je na Ceškem in Angliji pri vzorcih iz iste verige ponudnikov hitre prehrane zaznati namerno uporabo PFAS. Rezultati študije kažejo na to, da uredba ucinkovito deluje in vodi pod­jetja k razvoju in uporabi alternativnih materia­lov. Na Danskem jim je tako uspelo nadomestiti PFAS v skladu z zakonodajo (12). 4. Onesnaženje s PFAS Najnovejše študije kažejo na izzive, ki se ka­žejo zaradi prekomerne uporabe PFAS na po­drocju reciklaže in krožnega gospodarstva (11). Namrec v vseh testiranih vzorcih embalaže za stik z živili, kjer niso bile nacrtno uporabljene kemikalije, ki temeljijo na PFAS, so kljub vsemu zaznali PFAS v sledovih. Vcasih je stopnja kon­taminacije celo presegla mejno vrednost pred­pisano s strani danske oblasti. To kaže na kon­taminacije s PFAS , bodisi v fazi proizvodnje ali s strani dobaviteljev. Do kontaminacije s PFAS lahko pride v fazi proizvodnje, na primer preko uporabe tiskarskih barv, ki uporabljajo PFAS ke­mijo, ali pa preko uporabe recikliranih vlaken (13), kar se je izkazalo pri številnih od testiranih vzorcev. Kontaminacije s PFAS med proizvodnjo tako predstavljajo velik problem, ki ga je treba nasloviti in cim prej odpraviti, da ne bo še naprej prihajalo do nenamernih kontaminacij znotraj oskrbovalne verige. Kljub številnim dokazom in pozivom znan­stvene skupnosti se PFAS še vedno zelo pogosto uporablja v embalaži za hrano po vsej Evropi. Namerno obdelavo embalaže za hrano s PFAS so dokazali pri vzorcih vseh šestih evropskih držav, vkljucenih v študijo. Le-ti vkljucujejo vzor­ce embalaže za stik z mastno hrano iz obiskanih velikih svetovnih ali nacionalnih verig hitre pre­hrane (npr. McDonald’s, KFC …). Vendar pa je treba poudariti, da uporaba PFAS v embalaži za živila ni omejena le na verige hitre prehrane. Študija kaže, da se nanaša tudi na mala živilska podjetja, ki strežejo hrano z namiznim priborom za enkratno uporabo, ki je oglaševan kot okolju prijazen. Ta študija povecuje težo dokazov, da so PFAS vse pogosto prisotni tudi v embalaži za živila iz trajnostnih rastlinskih vlaken in v nam­iznem priboru, ki se prodaja kot trajnostna al­ternativa plasticni embalaži za enkratno upora­bo (14). Embalaža, ki se oglašuje kot bioraz­gradljiva in primerna za kompostiranje, veliko­krat bodisi zaradi namerne ali nenamerne upo­rabe PFAS vsebuje biološko zelo obstojne in zdravju škodljive PFAS. Rezultati študij so mocno zaskrbljujoci in kažejo na potrebo po cim hitrej­šem sistematicnem ukrepanje na obmocju ce­lotne Evrope in sveta. 5. Zakljucek Ugotovitve številnih študij kažejo na razšir­jeno uporabo in kontaminacijo s PFAS v emba­laži namenjeni za stik z živili in embalaži za en­kratno uporabo po vsej Evropi. Le-to bi naj po definiciji uporabljali zelo malo casa in nato za­vrgli. To je v nasprotju z izjemno obstojnostjo vseh kemikalij PFAS. Danska prepoved uporabe PFAS kaže, da so na voljo varne alternative, zato je nadaljnja uporaba PFAS tipicen primer nepo­trebne uporabe, ki je v nasprotju z doseganjem ciljev zelenega krožnega gospodarstva. Ker so PFAS kemikalije globalna grožnja, je skrajni cas, da nacionalne vlade in evropske institucije ome­jijo uporabo PFAS kot celoto. LITERATURA (1) Glüge, J., et al., An overview of the uses of per- and poly.uoroalkyl substances (PFAS). Environmental Science: Processes & Impacts, 2020. 22(12): p. 2345–2373. (2) OECD (2020), PFASs and Alternatives in Food Packaging (Paper and Paperboard) Report on theCommercial Availability and Current Uses, OECD Series on Risk Management, No. 58, Environment,Health and Safety,Environment Directorate, OECD. (3) Ghisi R, Vamerali T, Manzetti S. Accumulation of per.uorinated alkyl substances (PFAS) in agricultural plants: A review. Environ Res. 2019 Feb;169:326-341. doi: 10.1016/j.envres.2018. 10.023. Epub 2018 Oct 30. PMID: 30502744. (4) Costello, M.C.S., Lee, L.S. Sources, Fate, and Plant Uptake in Agricultural Systems of Per- and Poly.uoroalkyl Substances. Curr Pollution Rep (2020). https://doi.org/ 10.1007/s40726-020-00168-y (5) Lindstrom, A. B., Strynar, M. J., & Libelo, E. L. (2011). Poly.uorinated compounds: Past, present, and future. Environment Science & Technology, 45, 7954–7961. (6) Behzadi, H. (2019). The next frontier on PFAS contamination, sediment, surface water and .sh tissue. Paper presented at the 2019 Emerging Contaminants in the Environment Conference (ECEC19). Retrieved from (7) Blum, A., Balan, S. A., Scheringer, M., Trier, X., Goldenman, G., Cousins, I. T., Diamond, M., Fletcher, T., Higgins, C., Lindeman, A. E., Peaslee, G., de Voogt, P., Wang, Z., & Weber, Z. (2015). The Madrid statement on poly-and per.uoroalkyl substances (PFASs). Environmental Health Perspectives, 123(5), A107– A111. (8) Wang, Z., DeWitt, J. C., Higgins, C. P., & Cousins, I. T. (2017). A never-ending story of per-and poly.uoroalkyl substances (PFASs)? Environmental Science & Technology, 51(5), 2508–2518. (9) Zabaleta I, Negreira N, Bizkarguenaga E, Prieto A, Covaci A, Zuloaga O. 2017. Screening and identi.cation of per-and poly.uoroalkyl substances in microwave popcorn bags. Food Chem230:497–506, PMID: 28407941, 10.1016/j.foodchem.2017.03.074. Crossref, Medline, Google Scholar (10) Schaider LA, Balan SA, Blum A, Andrews DQ, Strynar MJ, Dickinson ME, et al.2017. Fluorinated compounds in U.S. fast food packaging. Environ Sci Technol Lett4(3):105–111, PMID: 30148183, 10.1021/acs.estlett. 6b00435. Crossref, Medline, Google ScholarGo back to content (11) Straková, J., Schneider, J., Cingotti, N. et al., 2021. Throwaway Packaging, Forever Chemicals: European wide survey of PFAS in disposable food packaging and tableware. 54 p. (12) Ministry of Environment and Food of Denmark, Danish Veterinary and Food Administra ­tion, Ban on .uorinated substances in paper and board food contact materials (FCM). 2020. (13) Trier, X., et al., PFAS in paper and board for food contact - options for risk management of poly- and per.uorinated substances. 2017: Copenhagen, Denmark. p. 110. (14) Dinsmore, K.J., Forever chemicals in the food aisle: PFAS content of UK supermarket and takeaway food packaging. 2020, Fidra: United Kingdom. p. 24. Mateja Zajc, raziskovalka Inštitut za celulozo in papir Bogišiceva ulica 8, SI-1000 Ljubljana Slika 1: Shema premaza PFAS in orientacija na površini vlaken. Kemikalije PFAS prekrivajo površino vlaken in omogocajo odpornost papirja in kartona na olje in vodo. Figure 1: PFAS coating scheme and .bre surface orientation. PFAS chemicals cover the surface of .bres, and make paper and cardboard resistant to oil and water. Mateja Zajc RAZISKAVE IN RAZVOJ Papir za revijo PAPIR je prispevala papirnica GORICANE, tovarna papirja Medvode d.d.; Sora press cream 80 g/m2 za notranjost in Sora matt plus 150 g/m2 za naslovnico 42 ˇ | Jesen 2021 | 26 | XLIX Slika 3: PFAS zelo dobro odbijajo mašcobo in so odlicna folija za mastno hrano. Figure 3: PFAS repel fat very well and are an excellent foil for fatty foods. Slika 2: Tabela nekaterih pogosto uporabljenih vrst PFAS v papirni embalaži namenjeni za stik z živili Figure 2: Table of some commonly used types of PFAS in paper packaging intended for food contact *Substance of Very High Concern Slika 4: Pregled stanja aktualnih priporocil in aktivnosti na podrocju preprecevanja uporabe PFAS v embalaži, namenjeni za stik z živili po Evropi in svetu Figure 4: Overview of current recommendations and activities related to preventing the use of PFAS in packaging intended for contact with food in Europe and worldwide RAZISKAVE IN RAZVOJ Papir za revijo PAPIR je prispevala papirnica GORICANE, tovarna papirja Medvode d.d.; Sora press cream 80 g/m2 za notranjost in Sora matt plus 150 g/m2 za naslovnico 43 ˇ | Jesen 2021 | 26 | XLIX Slika 5: Diagram prikazuje nacine, na katere kemikalije PFAS vstopajo v okolje. (Modre pušcice oznacujejo okoljsko porazdelitev skozi vodo in padavine. Oranžne pušcice oznacujejo okoljsko porazdelitev skozi trdne snovi. Svetlo modre pušcice oznacujejo uhajanje hlapov v ozracje – modri pravokotnik) Figure 5: The diagram shows the ways in which PFAS enter the environment. (Blue arrows indicate environmental distribution through water and precipitation. Orange arrows indicate environmental distribution through solids. Light blue arrows indicate evaporation into the atmosphere – blue rectangle) RAZISKAVE IN RAZVOJ Papir za revijo PAPIR je prispevala papirnica GORICANE, tovarna papirja Medvode d.d.; Sora press cream 80 g/m2 za notranjost in Sora matt plus 150 g/m2 za naslovnico 44 ˇ | Jesen 2021 | 26 | XLIX 2. izstopal iz konkurence, s cimer našo blagovno znamko postavimo v ospredje in tako pritegnemo pozornost ciljne skupine, 3. dosleden, kar pomeni, da kljub izstopanju iz množice podobnih izdelkov, ostaja skladen z dosedanjim oglaševanjem in sporocanjem ter na ta nacin ohranja obstojece vrednote, 4. funkcionalen in uporaben, saj vizualna podoba ni vse. Kljucni pomen embalaže namrec še vedno ostajajo zašcita, obstojnost in pravilno delovanje. Zunanja podoba je le pika na i, 5. dajal vtis vecje vrednosti, kar pomeni, da bodo tudi kupci znali bolj ceniti izdelek vedoc, da je kakovosten, okolju prijazen ipd. [4] Promocijsko embalažo lahko oblikujemo na vec nacinov, vendar se pri tem proizvajalci vse bolj osredotocajo na okolju prijazne izdelke. Po­sledicno so za tovrstno obliko embalaže najbolj priljubljeni reciklabilni materiali, predvsem papir, karton in lepenka. Embalaža iz omenjenih ma­terialov deluje bolj naravno in preprosto ter daje vtis domacega in enostavnega izdelka. Je okolju prijazna, saj jo zaradi vsebnosti naravnih in ob­novljivih surovin lahko recikliramo. Oblikovanje, ki temelji na vkljucevanju okolju prijaznejših ma­terialov, imenujemo ekološko oblikovanje, ki smo ga uporabili tudi pri nacrtovanju in izdelavi naših izdelkov. Namen dela je bil izdelati okolju prijazen promocijski izdelek, ki pri sestavi ne bi potreboval lepila in bi imel hkrati vecfunkcional­no namembnost. Za promocijski izdelek smo si izbrali koledar, ki smo ga želeli preoblikovati v nevsakdanjo obliko ter mu na ta nacin dodati vecnamenskost ter povecati uporabnost. Poleg funkcije koledarja bi se izdelek lahko uporabil kot namizna škatlica, v katero bi lahko shranje­vali pisarniške in druge pripomocke – pisala, sponke, bonbone ipd. 2 Eksperimentalni del Primarni material za izdelavo koncnega iz­delka oz. promocijske embalaže je bil ekološki, naravni karton iz navadne robinije, katerega iz­delava in uporaba je še vedno v razvoju. Karton so izdelali na Inštitutu za celulozo in papir v Lju­bljani. Enostransko premazan karton iz lesnih vlaken pa smo uporabili le za lažjo primerjavo, saj je med bolj uporabljenimi in se ga najveckrat uporablja pri proizvodnji embalaže. IZVLECEK Promocijsko-darilna embalaža oz. izdelek že leta velja za ucinkovito metodo trženja, s katero lahko promoviramo podjetje ali obdarimo svoje stranke, poslovne partnerje, zaposlene ali najdražje. S svojo inovativnostjo, edinstveno obliko, dizajnom ali celo z interaktivnostjo privablja kupce ter jih na ta nacin spodbuja k sodelovanju. Kljub ucinkovitosti pa takšen nacin obdarovanja ljudi lahko tudi negativno vpliva na okolje. Najvecji problem je, da se vecina embalaže po porabi primarne funkcije izkaže za neuporabno, zato najveckrat postane odpadek. Namen dela je bil nacrtovati in oblikovati ekološko promocijsko embalažo, ki bo funkcionalna in oblikovno zanimiva. Izdelani embalaži smo želeli dodati možnosti kasnejše uporabe, stremeli pa smo tudi k temu, da bi embalaža po uporabi sledila nacelom krožnega gospodarstva. Pri tem smo uporabili karton, izdelan iz invazivne rastlinske vrste, in sicer navadne robinije (neprava akacija oziroma lat. Robinia pseudoacacia). Glavni cilj je bil, da pri sestavi ne bi potrebovali lepila, kljub temu pa bi bila embalaža še vedno (vec)funkcionalna. Kljucne besede: ekološka embalaža, promocijska embalaža, nacrtovanje embalaže, koledar, akacija ABSTRACT Promotional gift packaging has been considered for years an effective marketing method to promote our company or give gifts to our customers, business partners, employees or relatives. Through its innovation, unique design, creation or even interactivity, it attracts customers and encourages them to participate. However, despite its effectiveness, such gift-giving can also have a negative impact on the environment. The biggest problem is that most types of packaging turn out to be unusable after its primary function has been performed, so it usually becomes waste. The aim of the research was to plan and design eco-friendly promotional packaging that is functional and interesting in design. We desired to provide more options for manufactured packaging and were keen to ensure that the principles of the circular economy applied to the packaging after its use. We used cardboard made from an invasive plant species called Black locust (Robinia pseudoacacia). The main goal was that assembly required no adhesives, but that the packaging was still functional. Keywords: eco-friendly packaging, promotional packaging, packaging design, calendar, acacia 1 Uvod Embalaža predstavlja širok pojem, ki v naj­širšem smislu pomeni sredstvo, s pomocjo ka­terega embaliramo izdelke. Glavna naloga embalaže je shranjevanje in varovanje izdelka med transportom, skladišcenjem, uporabo in pred zunanjimi vplivi. Skupaj z izdelkom mora tvoriti celoto, njena konstrukcija pa mora biti enostavna, izvirna in funkcionalna. Izdelana je lahko iz razlicnih materialov, pri tem pa ne smemo pozabiti na ekonomicnost. Pomen embalaže v zadnjem casu mocno raste, saj na trg letno prihaja na tisoce novih izdelkov. Napreden tehnološki razvoj ter uporaba novih materialov in procesov oblikovanja sta po ­men embalaže dvignila na višjo raven. Prvotni namen zašcite in informiranja izdelka je prev­zel tudi nacin oglaševanja ter nagovor k odlo­citvi za nakup. Embalaža je tako postala sestavni del izdelka, osnova za reklamiranje ter pomemben instrument trženja, ki ponuja raznovrstne podjetniške priložnosti. [1, 2] Izdelek, ki smo ga izdelali v eksperimental­nem delu, bi lahko oznacili kot promocijsko-da­rilno embalažo, saj s svojo nenavadno obliko predstavlja koledar, hkrati pa se lahko uporabi kot namizna škatlica, v katero shranjujemo pi­sarniške pripomocke – pisala, sponke ipd. Za promocijsko embalažo je znacilno, da s svojo inovativnostjo, edinstveno obliko, dizaj­nom ali celo z interaktivnostjo, izstopa iz mno­žice oz. konkurence ter na ta nacin privablja kupce. Sem spadajo izdelki, ki pušcajo trajen vtis, darilne embalaže, ki so že same po sebi da­rilo ter t. i. prodajni kompleti, ki izobražujejo, motivirajo ali razvajajo. [3] Pri oblikovanju promocijske embalaže je pri­porocljivo, da upoštevamo pet kljucnih tock in tako poskrbimo, da bo koncni izdelek: Na podlagi meritev, ki smo jih izdelali na ekološkem kartonu iz navadne robinije in eno­stransko premazanem kartonu iz lesnih vlaken (specificirane gramature 300 g/m2), smo izvedli Nacrtovanje embalaže in njihovo konstruk­cijo smo izvedli v programu Engview Package and Display Designer. Koncni tisk embalaž smo izvedli na digitalnem tiskalniku APEX in razrez na rezalniku ESKO Kongsberg X20. 3 Rezultati z razpravo Rezultati analize posameznih lastnosti za oba vzorca so prikazani v Preglednici 1. Višje vrednosti razpocne odpornosti pri pre­mazanem kartonu so bile pricakovane. Namrec krajša vlakna, ki so prisotna v sestavi neprema­zanega kartona iz navadne robinije, tudi znižu­jejo razpocno odpornost, zato so vrednosti pri tem vzorcu manjše. Pri poroznosti je pri navad­nem kartonu vzrok v premazu in dobri klejeno­sti, medtem ko karton iz navadne robinije, ki ni premazan, v svoji strukturi vsebuje tudi nee­nakomerna celulozna vlakna, ki še dodatno po­vecujejo odprtost površine in poroznost. Pred zacetkom risanja v programu smo iz­delali tudi skice, ki so bile vodilo pri nadaljnjem delu (slika 1). Izdelati smo želeli enostaven in ucinkovit nacin odpiranja in zapiranja, ki bi pripomogel k inovativni embalaži. Imeli smo vec idej in tako izdelali kar nekaj variacij, ki so prikazane na sliki 2. Kljub izvedljivim idejam pa so se prikazani primeri na koncu, ko smo jih sestavili, izkazali za neucinkovite. Na sliki 3 so vidne težave, ki so oteževale sestavljanje ali pa zapiranje delov em­balaže. Skrajno levi in desni primer prikazujeta uporabljen zavit zgornji del (angl. twist top) v obliki rože. Izdelali smo dve razlicici zavitih zgor­njih delov, a sta obe povzrocili nestabilno dno. Poleg tega je bilo tudi odpiranje in zapiranje embalaže zamudno in nekoliko tvegano za po­škodbe oz. trganje posameznih zavihkov. Odlo­cili smo se, da obdržimo obicajen nacin odpira­nja, vendar nam je delo oteževala 6-kotna obli­ka osnovne ploskve. Sredinski primer na sliki 3 prikazuje enega izmed številnih neuspešnih po­skusov oblikovanja pokrova z notranjimi zavihki. Namrec, težko je oblikovati funkcionalne zavih­ke, ki hkrati ne zastirajo sredinskega prostora za izdelek, hkrati pa estetsko dopolnjujejo ce­lotno podobo embalaže. Kljub številnim težavam s pokrovom in za­vihki smo oblikovali koncno konstrukcijo emba­laže, ki je prikazana na sliki 4. Obdržali smo prvotno oblikovano mrežo, torej 12-ploskovni plašc ter izpopolnili pokrov. Notranje zavihke smo preoblikovali in jih izmenicno razporedili na pokrov. Za lažjo uporabo in inovativno podobo smo na pokrov dodali še perforiran izrez, name­njen vstavljanju pisal. Zrisano mrežo smo iz programa EngView Package & Display Designer izvozili v program Adobe Ilustrator CC 2018 in pripravili dizajn. Najprej smo oblikovali koledar, torej številcnico za vsak mesec posebej. Za številski prikaz smo uporabili linearno pisavo Quicksand, imena me­secev pa smo upodobili s pisavo Cookie-Regular, ki spominja na rokopis. Mesece s številcnicami smo razporedili po 12-ploskovnem plašcu. Vsak mesec smo upodobili na eno stransko ploskev, ki je v obliki enakokrakega trapeza (Slika 5). Na osnovni ploskvi, torej pokrovu embalaže, smo upodobili koledarsko leto 2021 ter kratko navodilo za perforiran izrez. Da bi se izognili monotonosti pri številkah, smo dizajn koledarja popestrili z vizualnimi simboli akacije – zelenimi listi in rumeno-belimi cvetovi (slika 6). Iz potiskane in izrezane pole smo dobili kon­cni izdelek, izdelan iz enega kosa, brez potrebe po lepljenju. Po žlebljenih potezah smo ga se­stavili v koncno embalažo, prikazano na sliki 7 in 8. Na sliki 7 je desno prikazan izdelek iz be­lega enostranskega kartona in na levi izdelek iz kartona iz navadne robinije. Rezultati in primerjava kartonov in koncnih izdelkov: analizo posameznih lastnosti, kot so osnovne lastnosti (gramatura, SIST EN ISO 536, in debe­Karton in koncni izdelek iz navadne robinije je tako izdelan po vseh smernicah ekološkega, trajnostnega razvoja. 4 Zakljucek Namen dela je bil izdelati okolju prijazen promocijski izdelek, ki pri sestavi ne bi potrebo­val lepila, po uporabi pa bi bil namenjen vec­funkcionalnosti in bi zajemal cilje krožnega go­spodarstva. Poleg tega, da smo stremeli k eko­loškemu oblikovanju, smo glavni funkciji emba­laže dodali tudi vecnamensko uporabnost. Glavni cilj je bil uporaba kartona izdelanega iz invazivne tujerodne rastline – navadne ro ­binije ter inovativna, vecfunkcijska oblika kole­darja. Ugotovili smo, da je ekološki karton iz na­vadne robinije primeren za lažje oblike embalaž, ki ne zahtevajo vecje trdnosti. Kljub mehkejši strukturi oz. manjši trdnosti pa je njegova pred­nost hidrofobnost, saj ima brez premaza zelo podobne rezultate (ne)vpojnosti kot enostran­sko premazan karton iz lesnih vlaken. Poleg funkcionalnosti je pri embalaži po­memben tudi videz. Zaradi nevsakdanje oblike in ekoloških prvin izstopa iz množice promocij­skih darilnih izdelkov oz. embalaž. Oblikovana je za enostavno uporabo, vsebuje mini malisti ­cen in pregleden dizajn, poleg tega pa ima iz­delek trajno vednost, saj je oblikovan za vecna­mensko uporabo. Z oblikovanjem takšnih izdel­kov bi zagotovo prispevali k manjši kolicini od­padne embalaže ter s tem zmanjšali negativne vplive na okolje. 5 Literatura [1] RADONJIC, G. Embalaža in varstvo okolja: zahteve, trendi in podjetniške priložnosti. 1. izd. Maribor: Založba Pivec, 2008, str. 17–265 [2] CERNIC, M., MIVŠEK, F., SCHEICHER. L., KOSMAC, P., KRANJEC, V., KOZJEK, A. in RUTAR, V. Embalaža iz kartona in valovitega kartona. 1. izdaja. Ljubljana: Inštitut za celulozo in papir: GZS Združenje za celulozno, papirno in papirno-predelovalno industrijo, 2005, str. 10–11. [3] For Promotional Packaging that Stands out from the Crowd [dostopno na daljavo]. V The Packaging Experts [citirano dne 14. 10. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu: . [4]. MARSH, P. The importance of packaging for your promotional products [dostopno na daljavo]. V The Marketing Production Company, 2020 [citirano 14. 10. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu: