GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uwmi«litfjgfc offu* t( ptuutomm ISi&ISmmA . Q1 frVtt STSLz-s&rzrgi tfT&^-T&rrtSt cu««* m. mrtok, is. (d«, m), ml stev.-number m. itH ef M^^UOI, ArttlOu.1, ltlT. m Jim 14, »Ii TAKO gJATUML MBfATOB Proglod dnevnih dogodkov. Gompers* so pripeljali t New York, kjer bo danes pokopan. Coolidge je v zadregi radi dŠin-gotov, ki zahtevajo veliko mornarico. • . Milijoni dolarjev izgubljeni v davčnem uradu. . # Oster boj v senatn radi ICusele Shoals«* DZINGOTI POV- ZROČAJO COOLIS GU PREGLAVICE. Ml STUHJA II S MO&NAKI-- iKOf TAJNIKOM. WQlburrovo besedičenje aa vojno kujskarljo Washington, D. O. — Senator pzens, predsednik izrednega očitnega odseka sa preisksvanje učnega urafls, jo Izjavil, da je *k našel preveč povrlnosti pri rrievanju dela v biroju, kar po-ii za vlado na sailjone dolar-izgube na davkih. Predsednik pravi, df so našli izne pomota, ki dokazujejo, da ■delali zelo povrino. t>alje po-ivlje Couscns javnost, da pride sugestijami, da se delo vrli bolj aostavno in pravilno., s- nator meni, da so je sgodils erim davkoplačevalcem ve-krivica, drugi so pa isseli ve-olajšavc, do katerih niso bili vičeni. '', Na pr. neki kompanij! na Paci :u je dovolil plovbeoi odbor zs 1,000 olsjšsve ia na ta način je tda izgubila $«00,000 na dav- Couzens meni, da take pomote kazujejo, da nj bilo nobenega sistema v delu; I Odsek je dalje pronašel, da so bile dovoljene amortisasije sa tovarne, podjetja In opremo sa Čas, ko Amerika Še ni vstopila r vojno. • Dalje se je dognalo, da so tisti dsvkoplačevalci uživali ugodno-teti. ki io vodili knjige. Odsek je nslotcl tudi na slučs-U«, ki jih imeu^jaiOjT Wall 8tree- čije so bile izvrlone, da i! bile treba plačati davita. .v* t p . -- ■ OČETOVA IZPOVED OlTOŽU- !. v . JB.SDTA, V • i \ Ohicago, IH — Pri mrliški porotni obravnavi je bila prečitana izpoved Bruce A. 8hawa, katere-«» je njegov sin George sabodel s francosko vojaško sabljo, )co mu ? branil v spalnic« njegove ee-wre, v ksteri je spela tudi njena i prijateljica in ločena lena Hasel i Brady. Oče je to izpoved napravil, j pred™ je umrl. Po tragičnem do-i fodku je šivel še'dvajset ur. Do ŠMrih zjutraj sO mladi ljud-f Pili v neki krčmf, nakar so pri-Ini domov. \ Očetova izpoved pripoveduje in razločno, da je spor pri-H ko je oče našel svojega sina v »bi ločenke Hasel Brady ali Ha-»1 Howara. Ukasal je ločeni le-da naj zapusti aobo in vzame •J)leko i aabo. V tem času je pri-«1« njnjfova hči domov In očetova upoved SO čita: R'kcl eem jI, naj vzame m rs. »sd)'jevo v svojo sobo. Nato odiel v svojo sobo. Uro kas-tem slišal ropot • , . Videl »vojega sina, da sili v sobo £«je *<-atra, v kateri js spala mrs. ®r" b jeva. Spoprijela sva se In on j* namenoma porUil assš v moje ** 1'otegnil sem ms« ia prsi in 't vlomil in vrgsl pod posteljo. f*ni sin me jo nato • pestasi na (»;»' po očeh in glavi." I/javo je prošital policijaki u^*nt Pred Onthank. Jugoslavija. Is Londona poročajo da so sTbske čete nspadle Albance. Bivši minister Msrinkovič pose-tU Sofijo. Priprave sa splošno ofenzivo proti komunistom ns Balkanu. . * « t ' Po svetu. Albamfri vstali okupirali Ska der. Davresov načrt je začel daviti tudi češke delavce. Stresemann pozvan naj sestsvi vlado v Nemčiji. . Gompertovo truplo pripeljano v New York. Vladi jo dala mrtvem« voditelju častno vojaško stralo. Hebroj ns delegacije iskssals Oomper su zadnjo čast. Xsw Tork, K. T. — Oomper sovo truplo je danes zjutraj ob ob sedmih prispelo is Waahingto-na v New Tork v spremstvu nje gove vdove, sorodnikof in veli* kega števila delsvskih sastopni kov. Kakor včeraj v Washingtonu tako so tudi tukaj nalotili krsto ns lsvoto (topovski vos), katero je vleklo l*t konj. V sprevodu od postaje do dvorane Bik 's Qlub wlM4s in Waahington, D. O. — Diingoti so pričeli,barvati vojno nevamflpt v tako livih slikah, da priporočajo, da naj Zdruiene driave pobite s mornariškim programom; da bo ameriška mornarica kos br|t-ski in japonaki. Taka propaganda ne ostane t^J-na, posebno če ee vrši javno. Br-zojav in telefon hitro sporočita ostalemu svetu, kaj se godi .v Združenih dršavah, ostsli svet pa na podlagi teh novio dela svoje zaključke. Ta propaganda ni všsč predsedniku Coolidgu, ker napravlja vtis, ds se Amerlks pripravijo za vqj-no. Zato ne more taka propaganda povzročiti drugega, kot vplivati as Jsponsko, da tudi ona pa-veča svojo mornarioo in ae pri* pravlja sa bodočo vojno, ki mora slediti temu pripravljanju, posebno če diingoti s svojo sgitatrfjo hujskajo in podiigajo k vojni. Zgodovina nam pripovedujo, da je tekmovanje v oboroževanju le vselej vodilo do vojne v preteklosti. Torej ip bo tudi druga* v bodočnosti. v Japonska ima tudi svoje dftl gote, ki so ravno tako. na delu sa vojno pripravljanje kot amorMfci. Diingoti so nsvadao orodja fri vatnih oboroževalnih interesov; tvorijo pekskšen me trnst in vsdriujejo vojno pripravljanje, da gm;organizactj! »OVa OLAJiATA.lA TUJ* *»w Vork, M. T. — "A*ulto-parnUt Cunardove paro--irušbe, jo pripeljal prve Vr-mako resideat«, kt so se Is-kr na pomolu In jim ni bilo J1'ti ns Kllis laland. To je l* U ,T M oiajlava, kajti odpet*-lahko takoj, kamdr so bili Kdor trli biti delolen te aUj-« mora nabaviti dovoljenje jLl">vretelt| ter dru Bil je gt4, delovni dan, sato ni bila vdelefbs tako velika kot so jo pričakovalo., , Gompers bo lolal na sutvsškem odH t dvorani likov do. osmih jutri sjutraj, ko se začno pogrebno Ceremonije. Govori In obredi bodo razširjeni po radiju. James Duncan, prvi podpredsednik Amo> riške delavske fedehwije, bo go-voril poslednje riovo Gomperso. Ceremonije se ssključijo na pokopališču 81eepy Hollotr pri Jarj townu. New Tork, IT. T., 17. deo. -Organisacijs tobačnih dslavcev, katere ustsnovitelj in člen js bil Sam Gompers zadnjih 60 let, je sklenila, da njeni člani jutri pre-nehajo s delom eno uro ob čssu, ko bo Gompers pokopan WaAlngtoa, D. 0., 17. dee. — V sobi v Ubor Templv. kjer je Gompers dolga leta vodil seja Is-vrševalnega odbora Ameriške de-lavske federacije in vršil druge predsedniške posle, je sinoči lešsl v impresivni bronasti krati nekaj ur. Soba je bila primerno dekori rana. Na steni sa krsto je bila rasvita vsliks ameriška zastava is svile, katero je Gompers vedno imel seboj rszobošeno ns odru. ksdsr je govoriL Ns drugi strtni ■obe je bil Gompersov doprsni kip, zraven pa sasUvs Ameriške federacije, ki je tudi vedno pohvala s njim ns konvencije. To sobo je sinoči posetila dolga vrsta delsvekih sastopnikov, jsv aih uradnikov, inozemskih posla nikovin navadnih drlsvljsaov. Procesija, Id ss ni usUviU do zadaje aunute, je za hip obstala ob krsti, sMošeni s'venci in pomiksls dalje. Kno uro je bila •oba rezervirane le za Gomperso vo leno in ostale njegove sorod nike, nakar js bila odprta obAn - rretek, proden odpotuje v *vr«,pe. To ee sgodi. ako ee piše 'lovol^njt delavskrma iepad v Waahinftan. Dovoljenje r ' Hjarn* ca e V-I,ke tajezoi * u >•' 'jalt na obisk ▼ stari kraj. *e baii, d I > '.'ku aa m Gompersovo truplo je prišU vlakom v Waskington ob treh po poldne po dolgem potu Is Antonia, kjer js Oompers ussr pred tremi dnevi. Itiri tovo vagoni se bili polni vencev, ki ss nabrali med potjo. Truplo se preneeli v šskslnieo predsednika Cdrušenih drlev ns posUji ia nsto je bilo poloirno na topničar eki vos. ob katerem Je laaMn strala enajst« zvezne armade »rib Ia vas J« peaial rajni tajnik Wreks S oei-ram na Go^peveevgr m (Dalji na 1 stra^.) Dawttov načrt )i udi- Ilfe Stik« delavce. i i ' , Tovarna v OehoslovaJdji aaplrajo vrata In braapos^ost nato. Praga, Oeboslmktja. — (Ped. Press.) — Daweaov raparacijski načrt, ki je uklenil nemške dela v ee in umetno olivol nemške industrije, je s tem savdal češkim iu duMtrijam neprijetne poeledioo. Flavti v oetrauerekem distriktu ugašfjo in jeklarske tovsrns pirajo vrati. Na tisoče delavcev je še ob delo. Delavoi, ki zahtevajo povišanje mesds vsled vedno bolj naraščajoče draginje, so od slovljeni ali pa morajo sprejeti snišanjs. Delavski protsstnl shodi so na dnevnem rodu. Berlin, Vmašija. — (Federated Press.) — Razmere nemlkoga delavca, katere je princesi Davrosov načrt, so jasno naslikans v pismu, katerega jo pisal strojnik, fclgar naslov je t Gitohinerstrasss 40, Bed in. On pile i 4'Navadno delamo 70 ur v tednu, včasih tudi 90, Ob nsdoljah delamo vsolej 12 ur. Kdor nošo delati les čas, je odslovljen. Ce pridemo por minut preposno tovarno, ali Is vrlemo kak papir na tla in sa vsč drugih malenkosti saao kaznovani s odtegnitvijo dveh ma«k pri plači sa vsak Uk _____l.l h i ' » po grešen. Neka lena je v tednu od 17. do 24. oktobra delala 110 ur V tovarni Nehlee Bros. v Berlinu, ksteri su«jo ribe. Za 110-urno delo je dobila «8 mark In «0 pfo-[nigov pUče ($10.11). i London. - (Fed. Press.)) -Zanuinjenjo nemlkih deUfoev vsled Dswesovegs aaIrU iml zelo slab učinek tbdi na sn^lslks delavce. Auglslki deUvec, ki deU ur, dobi trikr* rt* Splošna ofonaiva proti komun Utom n« Balkanu M pripravlja. Bivši arWld mblator Mnrinkovič jo obiskal Sofijo In Jo vldotl nodovoljoa • tvojo misijo. Ofo* isvrii prod volitvami v Jugo4jfefV|||a vsakovrstno .orolje. Tska pi#š-ganda se je vodila pred isbrukom svetovne vojne in vsakdo jo je lahko opasil, ki inu sdrsv in raa-Vit razum. Vodila je do najstrašnejše vojno, kar jih jo videl svet dozdsj. Predsednik Coolidge. meni,' da _ morajo obdrlati prijateljčki stiki med Ameriko In Japonsko'. Mornariški program naj sa isvr. ii Uko dalčč, kot določs pogodbs urashingtonsks rasoboroiitvsne konference. V tej pogodbi je določeno, koliko bojnih ladij ima lahko vsaka dršava, ls število kri-larjev je savlto t meglo. Mornariški tajnik Willburr jo priporočal v svojem poročilu kongresu, da naj Amerika skosidvaj-aet let izda na leto sto miljonov dolarjev za nove zgradbe v mornarici, da ss vzdrii razmerje M-9, ki je veljsvno ssmo sa glsvns bojne Isdjc. Predsednik Coolidge pe ne strinja s Ukim proračunom in olhče ne bo isnonaden, a* ko WiUburr poda oetavko po dnevu 4. marca v prihodnjem letu, a-U pa še preje. ' , ; BAlfDITJI SO POOHTIII ' BAVKO. oklahomsldk gričih so vrli rs-gulama bitka. loamej, Okla. — Kakor vihra •o prihrumeli štirje banditje v malo tukajšnjo banko in pobrali 13.200. S tem plenom so uskočili Komaj so bsnditje odšli, so m meščsni pričeli zavedati, kaj ee je zgodilo. Pričeli so se zbirali obo-roleni s rasnim oroijem, zasedU so avtomobile in jo udrU za ban-diti. OsU js štela vel ko sto mot Dohitele je bendite šele v hribih Banditje so se rasvrstili in pride je de prsveste bitke med bendlti in meščansko šeto. V praski sU bila ranjena Oeorg« Jon as. baačni bUgsjnik. In S. IL Wright, Irrifski deputij, ki bila na Ida **tc, Meščanska leta js poalala pa pojaisnjs w Vladna kriza v Ntailji. Mlkšf noče MU 17. doc. — Predsednik Ebcrt ja včeraj povabil k sebi voditelje najmanj sedmih politi* nih strank in drugsmu sa druKim jo ponudil ssandat sa orgsnizira-nje uovs vlads, toda voditelji so drug sa drugim odklonili po-nulbo. * Dsnss js bil povsbljoa Brnsst Strssemsnn, ki jf sdaj nekaj "bolan", Cs 4 Htreaemsnn sprejme msndst, tedsj bo slsdiU nacionalno-monarhlstičns vlada. -i l __ 0OVJA VA tOAKJBPrVO« Wb m T S&AKU. ■ "Črna raka" grosi Kroklorju. Berlin, 17. dar. — Kntz KrH-eter. snsni riaiiniet, Je prejri mo. v ksteram mu nosnanri gr»# e smrtjo ako no H"** » nov ^vetrijikik kron (sfera* $70001 ae nek« aseeu pri Duti«j«. r+lp$m*u ee "trije br « ja štedilnik, da saneti og^ij. Nedela je siksa ekeplosija in SUKA KBITTOMA LITA M^iilljonov ljudi, itonsdstropai stolpi, srečni avtomobili itd. t KfW Tork, K. T. — Joseph P, D«jr J« f torak ■vslsr prsW na radio o New Torka UU »14, to Jo sto l#t od dan««., Naslikal J« mesto 1 10,000,000 prebivalci, « okolico vred — ki bo obsegala rs« kraje od Stsmfords, Oann., d; Trantona, N. J. — po MflOOfiM ljudi. Mesto bo Imsla podsemaks in nadsemsks ulice i podsomsks sa pasaats in tovor, nedsems)p bod« pa spajals atooadstropna, ogroto-nim stolpom podobna poslopja. Delavci bodo leteli na dalo ia I dala v sreč aih avtomobilih. — De/ Js asmljllč«! veletrg«r«o. in odlaAajtb s kakttpo. takjm do «ad*mk DUMTA. KUOKBS IOVOULA BUSKO KOTO. Wacbiagton, D. 0. — Uradniki drla v nega depsrtmants priznavajo, da > drlavni tajnik Hughee pred nekaj dnevi prejel proteetjo noto Is Moskvs glede tablico, katere Je moštvo neke emerilke ekspedieije |#llrrstllo na skalo ns obali Sibirije. Boghee no bo odgovoril na noto. Vlada oautra, ad tablica ni nobeno nepoeScvao dejaaje, ker je bila pulčeaa v Sibiriji sa šasa vzhodaoeibirake vlade v Čili, katera Je IsmIs oMast les dotUno oznsljt. Te Jo bilo leta 1M0. / ■ ' A "OAKIVA" JB OD0LA. Neur Tork. M. T. — Velika kno-giaja Viktorija Fedororna, lena _ eomozvanega "carja- Cirila, ki Je m^ahM DUa»»r ki je' esnetil biU nekaj dal v Ameriki, j« od-njegove oblekeT (>e j. P^.ls t m. naraj v Bvvy. s Njegova loas. tr,je;Pil odk^ j« r.kU da"Aamrik« Bari Carrieo, ki je U simpallfirn s njo In nssko Ijnd-enia. ee pa sa- *e» d« bo k »slu zassenjalo sov B^ " _ DL - Pošts j« pred prazniki preoblolona s delom. Ia le vsakdo odlaša s nskupovsnjom bo ličnih darU do sadnjega dneva, ki Jih w»lsl» poslati svojim sorod-ni kom In snancem, tedaj Js polt« aadnje dni Uko praoblolena ■ do« lom, da g* ne zmorfe. Zsto Js naj* imlje, da ss bolišna darila polljo. jo pravočaaao, na savoj« ss pa rapile, da ss savoj odprs aa B% Kdor Uko ravna, olajla del« poštnim aslulbeuctm, ki gotovo vse store, kar ja v njih moči, d« netrriUjo Ijndetv«. Ogrska aaplonila Karaljrtjovo De naj, 17. dee - Najvišjo ogrsko aodišče je včeraj odredila, da m v i SMO s driave zaplul vso premošeaje grofa Mihaela Karo-Iflje, ki je prvi predeodaik ^ republike. Premošeaje s i mnoge milijoaav sUtih Ksrol/i je bil pokrlvljen. ds js ia-vršil dvojno velelsdejetire, U si-eer prvič, ko ee je tajne pogajat a Italijo med vojno Ia drogi*, ka j, izvolil ogrsko vlado boljšerl* M i i« PROSVETA jji^Uu ao. tri miki; citUif« M M mi tate, M/f M M Na »Ur m TM, ka# Hm rtlkel "PRO S'V C T A" | MI7 M U. UwmdmU Armmmm, CM—a, "THK ENLIGHTEBfMEBfZ" Orf »f P—m t—Mr» " tu i« B—ii dur. AdvrrtUirig r«te» on 8ab««Hetioe: United lam (wwyt —d Caasša II*?« Cbtcafo IS.60, and fortln eouetrlss 10.00 par FUf, _ -=3-- "MRHRER .f ETffiSSim KUP da tm I« a » pr. (Nt. 1044) Hh nln« Im ^D«v«a mtmbjm. f II* m mtlon p*mttu )• prav*. ORGANIZIRANE RUDARJE PRITISKAJO OB STENO. Občutiti morajo železno pest denarne mošnje, je gealo zagovornikov aedanjega produkcijskega sistem*. Predstavniki denarne mošnje so izlili svoj žolč nad organiziranimi rudarji, ker so imeli pogum, da so se uprli njih moči. Nobena reč ni kapitalistom tako zoperna kot delavska organizacija. Najbolj pa črtijo tisto organizacijo, ki izzove njih moč. ' Ko so rudarji zastavkali, je bilo jasno, ako ne organizirajo rudarjev v neorganiziranih distriktih, da se bodo kapitalisti maščevali nad njimi, ko dobe prvo priliko !n ki prav zanesljivo pride, ko nastane stagnacija v industriji. * Poročilo geologične pregledne službe Združenih držav potrdi, da je bila ta sodba pravilna. Tedenska produkcija premoga se je pomnožila od sedem miljon ton premoga v tednu na deset miljon ton v tednu. Vzlic temu se pa delo v večini organiziranih rudnikov ni povspe-lo vifije od petdeset odstotkov normalnega obrata. To pomeni, da v veČini organiziranih rudnikov produdrajo komaj polovico tega, kar izvrše, ko je obrat normalen. V neorganiziranih rudnikih je slika popolnoma drugačna. V teh rudnikih snaia produkcija iestdeset odstotkov od normale, v nekaterih distriktih pa celo pet in sedemdeset odstotkov. __ Najboljšo stiftd o produkciji mehkega premoga nam podaja sledeča tablica: Organlslrana Polja. lUinoia Indians 8. Ohio B. Ohio Pittaburgh Central Penn. 2«. jul. 28.0% 24.2 12.7 64.0 35.8 89.2 Falrm., W. V., 82.0 W. Kentucky 28.1 Naorffsnlsirane polja. 48.1<^ We§tmld„ Pa. W., O., W. Va. 47.6 N. River, W. Va. 44.8 Pocahon., W. Va. 58.8 Tug River,W.Va. 66.8 Kanawha, W.Va. 48.7 Logan, W. Va. 70.1 Hasard, Ky. Harlan, Ky. Virglnla 8. nov. 87.0 58.7 42.1 58.5 47.4 84.6 20. Jul. a nov. 44.2% 67.6% " 66.4 65.4 78.8 77.5 55.6 76.8 74.8 75.5 75.8 50.0 48.1 66.0 SLIKE IZ NASELBIN. Durant Citjr, Pa. *— Dne 6. decembra je nmrl naš sorodnik Jožef Udovie v najlepši starosti od 26 do rr let. Rojen je bH v Jel-ianah na Primorskem, po domače Marčkin. Doma zapuiča starie, očete in mater, dva brata in ee-stro, v Ameriki pe nekej sorodnikov. Zbolel je radi preblajenja in bil v bolnišnici par tednov, kjer pe mn ni bile zadostne postrežba in se je podal k sorodnici v najbližjo naselbino v Durant City, kjer je dosti Slovencev in jo prosil, de bi ga vzela za par dni, potem Jo šel nazaj na svoje stanovenje. Zvečer 5. decembra, ko smo sknpej večerjali in je jt nami sedel, je ie nekoliko jedel in pil malo kave, in ponoči, kakor mi pripoveduje soproga, sta se menila ie kot pri najboljiem zdravju. Ali ob enajstih zvečer, se je vzdignil t zepeči in pozdravil mojo eo-progo z lahkim pozdravom 4 i Zbogom 1 Lehko noč!" ih mirno zaspal. Ob treh popolnoči je prilla smrt. Ker ji ni nihče odprl vrat, je udrle skozi okno, potegnile ga s postelje in gs d uši 1 a do krvi. Ker je bil ie dobro pri moči se ji ni vdel, poklical je mojo ienot ki je seme bridko vpila ne pomoč, de so priili sosedje. Ampak vsi ge niso iztrgali smrti, ki se je oblastno režale nad njim. BoriU so se z njo do itirih in omahovali, na njih rokah ga je umorila. # Domov priieč sem našel ženo žalostno in objokano, ki mi je tazodela smrt. del sem do brata Johna Udoviča, ki je iel z menoj v mesto, de smo uredili redi pogreba -in spravili mladeniča na mrtvailu oder. Pokojnik ni bil pri nobenem druitvu. Imel je ie 17 dolerjev 60 centov prihranjenega denarja, kar pa m zadostovalo za stroike. Obrnil sem se na brata predsednika društva it. 391 in z njegovim posredovanjem je druitvo pomagalo, za kar i)ajlcp-ie zahvala predsedniku Augustu Kertu, tajniku Jakobu Debevcu in blagajniku Tonjr Kacinu, ki so se potrudili kakor tudi drugi za nabiranje po naselbini, da smo ga lahko dostojno pokopali 8. decembra. Hvala vsem darovalcem in rojakom, ki so pomagali. — J. Udovioh. . .... . 'Tablica nam dokazuje, da so premogovniški kapitalisti odločili, da organizirani rudarji občutijo vso mizeri-jo, ki jo prinesejo časi delavcem, v katerih industrija dremlje. Ko so znižali prevoznino na železnicah za premog iz neorganiziranih rudnikov na trg, je bil doprinešen dokaz, da moč denarne mošnje sega celo tje, kjer uravnavajo industrijo. Zakaj tako? Iz obeh pojavov se pa rudarji lahko nauče veliko. Prvo dejstvo jih uči, da rudarska organizacija ne sme odnehati z organizatoričnim delom, dokler niso organizirana vsa premogova polja. Drugo dejstvo jih uči, da morajo rudarji biti organi-tirani tudi politično, ker strokovna organizacija nikakor ne zadostuje za dosego njih zahtev in ciljev. Taki voditelji gotovo ne spadajo v vodstvo rudarske strokovne organizacije, ki podpirajo starine v republikan-|rinom 99 oblčsjno bolj zavleče .ki stranki, aH burboncc v demokratki tranki, aH ki cJ™ ZJ^LT**™ Moon Run, Pa. — (Proslava 2riltanj.ni od dr.h ^i. ZZSZZZf"; Drugi govornik je bil brat Jakob Ambrožič, član glavnege bol niikega odseke, nadzornik sa vzhodni okraj..V kratkem govoru je omenil ustanovitev druitve Dobri bratje it. 88 v Moon Runu ter razvoj, kako je bilo druitvo ustanovljeno in s kolikimi Člsni ter kako močno je danes druitvo v odraslem in mladinskem oddelku. Povedel je sožalje, da ustanovitelja tega druitva ni več med ii vi mi, podel kratek pregled, koU-ko članov je unirfo, ime prve članice, ki smo jo izgubili pri tam druitvu in nato vse člane, ki smo jih izgubili zlesti leta 1118 začase influence. Žel je buren ajAavz. Brat Viktor Butja' je vprašal, če je v dvorani ie kdo, ki žeU govoriti. OgleeU ee ni nihče. Nestopil je 14 letqj člen mladinskega oddelka Jakob Ambrožič in zaigral kresen komad na violino. Res, de ee je malo ustra-iil nastopiti pred velikansko množico občinstva, kar bi se ie mar-sikak odrasli član. Mladi Ambrožič ima rc» čut sa godbo in če bo ili teko naprej, bo kmalu prekosil svojega očeta, ki izvrstno igra na več initrumentov. Predsednik je naznanil, da prične ieeta točka sporeda, igra "Dnevnik". Povedel je imena igralcev in občinetvo je zrlo predstavo. Reči moram, da ni ilo kot bi pravilno moralo, za kar se pač vzroki. Na ieljo odbora sa veselico sem vzel na svojo roko, da pri ftdifoo malo igro. Po sreči sem Kh ko dobil igrelee, vee is članstva druitva it. 88 ^p po zmožnosti sedel vloge, ki eo jih igralei tudi s veseljem eprejeU. V "Dnev. niku" je predetavljena ljubezen med mledimi ljudmi. Bilo je treba par fantov, katere pa je bilo vender težko dobiti; vpreia; in prosil sem jih nebroj zastonj Menda se boje nelnega spola, radi česer smo morali vzeti vloge le oienjeni "fantje". Težkoče smo tudi imeU, ker so bili nasprotniki, da se ne predstavi igra, katerim se pa prizadevanja ni posrečilo, la povzročili eo, da sta dva igrelee odpovedala par tednov pred igro. Nadomeetiti ju je bilo trebe s drugima, kar je bilo težko. V^ek ee je bal prevzeti velike vloge, katero eem moral jas sad njo uro prevseti. "Kapitan Bregar, Frank Močnik", pravi dopianik is Johna-towna, "je imel siguren in vojaški nastop. Predolg! presledki eo preveč mučni. " Ree je to. 252 atevkov ie da nekaj mieliti. Ze vlogo nisem bU pripravljen, ker bUo ni čaae več kot koosaj dobrih itirinajst dni, ker sem nedomestil odpovedanea. Drugič pa je tudi vzrok, de sest včasih čekal, da poleže smeh občinstva v dvorani Tudi mladina je povzročala ium, zeto sem čekal, da jih kdo opozori k redu. želel eem pač, da občinstvo kolikofr mogoče razume igro. Poročnik Veeel, Jakob 8kerl, je vlogo reiil povoljno, enkrat je bil v zadregi, ker sam prizna. Igral ja samo parkret poprej v mali navzočnosti občinetva in eedej pe I mu je bilo mučno pred taUkim (občinstvom. Neprem mladi iopro £da je bil premalo priliznjen. H res, to pa je vzrok, ker je tndi on oienjen "fant". John Ouk ! je vlogo doktor Korana po moiao-sti reiil. On je todi novinec, i-grel je sieer parkret mele vloge, ; ampak se to pa ni bU pripravljen, ker tudi on je v meatil igrelee, ki ee je odpovedal. Ooepe Koran. Mery Botje je igrala dobro ie veelej in tndi sedej. «tmo sedevoljne ni bila a malo vlogo. Njeni iel ji bo lahko ustreženo pri dragi igri. Lneije, varovanka dr. Korana, gdč. Me-ry Reven j# reiile Mre. Ona Js ree a der, kar assa speenal Me ne Igri ST. nov. Vel neaprotnie ji je šepetalo na nke. naj M ne igrat, ka bo morala a a one je rešila svojo vlogo, kakor zahte ve vloga. — gloga pri dr, Koranu ln Bregarju, Alojz Kevčič, jo rešil vlogo pravilno. Daei je pai-iel iele per let ster s očetoui v A-ne sramuje govoriti materinega jezike. w i Po ieri je bil ples in proste še-1 kava. Hko4a, da je bile dvorana polovico premajhna. Igral je Jernej Ulage na svojo harmonijo, ki ingleda kekor kak piano. Njegov pomegeč je bil iz Cernegie,'Pa.; igral je za tri. Godba bi po sklepu *eje morala biti iz več oseb ter prednost bi moreU imeti člani druitve. Obljubili eo nam tudi trije iz Pittsburgha, pa jih ni bilo. Oodba je bile vseeno precej dobre, sej godce ste napele vse moči, de je bilo občinstvo zadovoljno. Bilo je mnogo dobrot na veselici, zlesti so naie kuharice izvrstno nepravile golai in prekejene klobase s kislim zeljem; le ikode, da je prehitra zmanjkalo. Kot tajnik druitva se nsjlepie zahvaljujem za veliko udeležbo in naklonjenoet vsem, ki so nem pri-skočili na pomoč ter nam pomagali duševno in finenčno. Dohodkov smo imeli $724,85, stroški pe snašajo nad $300, preostanek je torej ned $400, česar seveda nismo pričakovali, gehvalni dan 1924 nam bo ostal v trajnem apo-minn. Bratje in eestre dv&itva it. ki ste ostali doma omenjeni dan, ne pozabite aklepa seje. Zamudili ste dvejeetletnico, katere ne bomo praznovali nikoli več. Druitva kakor posamezne člane prosim, da mi oproste, če sem koga izpuztil Bil sem preveč zs-* poelen. Pozdrav članstvu S. N: P. J. — Frank Kočnik. Ohieago, XII. — S tužnim srcem neznanjem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je umrl muče-niike smrti soprog in oče Peter Protner. Rojen je bil 15. avgusta 1882 na Jesenicah 37, kot izkazuje krstni list. V Ameriko je priiei 21. sept. 1913. Dne 2. dec. ob pol dveh pop. se je ponesrečil pri delu. Stroj gs je potegnil v svoje jeklene kremplje in ga smrtno poškodoval. Leva roka mu je bila popolnoma smeČkana, na glavi nad levim sen- cem je dobil več smrtnih ran, is katerih je največ izkrvevel, dee-na roka mu je bila tudi zlomljena ker leva stran hrbta hudo poiko-dovana. V strašnih bolečinah je izdihnil 5. deo. ob eni pop. Ljubi eoprog in oče nas je p,-pustil, gorja smo občutili tudi mi ostali. Bil je član društva 81evija št 1 8. N. P. J., katero -ga js spremenilo k zadnjemu počitku in pokopalo dostojno. V zadnji posdrav mu je druitvo darovalo L*aeen venec, sa kar izrekem najsrčnejšo hvalo in ravnotako druitvu Zarja, ki se je tudi nde-ležilo pogrebe in derovalo venec. Ze vence in udeležbo pri pogrebu ee dalje zahvaljujem družinam Renar, Zidar, Novak, Volk, Sedlar, Prosen, Iveniek, Pogečnik, Triler ter nejlepio hvelo ze darovani venec in pomoč v strainih lirah naii domači ge. in g. John Andlovee, ki ste ie nejveč pomagala v moji nesreči. Hvala vsem sa udeležbo pogreba, slksti ge. Serdeč, ki mi ŠŠ vedno pomage ter me toleii v neznosnem šteli iču. Ljubemu soprogu pe želimo, da spi mirno, dokler ne pridemo za njim. — Marija Pretnar, sopro-hčL 18. DECEMBRA, 1924. Vliti iz Prinotja. _____— Preminule je Rosa Sorn, soproga naduiitelje v Vrtojbi — V Gorici je umrl 48-letni krojač Franc Sokol. Dva poteki. — V Skednju pri Trstu ee je poročil Krnest Žerjel, pffdsednik ondotne "čitslnict" t Miro Bencinovo. — V Crnem-kalu se je poročil trgovec Albin &iikovU s Merico Cotičevo. Umor faštotevakega četnika. — Dne 23. nov. je bil umorjen v Pe-dani pri Kopra fešUtoveki četnik Derin. Poetal je irtev nekege ne-znenee, ki ga je poklical is gostil- nasilja v Primerja. — Trat. 29. nov. — Prefekt tržeš-ke province je isdel splešno prepoved vaeh alovenakik in hrvet-skih predstav, in to ze njegovo podsačje. Pe aUri prakai je aignrae, de bode temu zgledu aiedili is dragi prefekti v območju kojik Živa ne-ši sobrstjr Pealanee Wil£aa je tekoj intar-veniral pri profektu, se vede brezuspešno Prefekt ja potrdil, de je iedal tako prepoved, češ, da ae ar prcdeUv^ izrabljale v iredenti »•iti iz Jigitlavi}« Za Belokrajino se je ustano* podružnica Klovenakepa pUt_ Nkege druhtve, ki ima polejj d gih načrtov tndi namen zgra< na Mirni gori (104H m) pri p nini, okraj Črnomelj, po« ja fitemič, planinski dom. Koča bo samo v zabavo prekrasne mj vc željnim turistom, temveč pr vsem v humanitarne naivne bolnim dati sopetnega zdravja, planinski dom se gradi % pom jo dobrosrčnih ljudi. Novi ameriiki konzul v Zaj bu. — Vlada je podelila ek&eki turo novemu ameriškemu kom lu v Zagrebu, Leslie A. Da v »mu Izseljevanje iz Jugoslavije. Meseca aeptembra se je izšel iz Jugoslavije skupno 8% oseb, sieer 599 moških in 297 ženit pokrajinah odpade« Na Hrvat« in Slevonijo 3&l, Vojvodino 2; Dalmacijo 184, Srbijo 58, Slo nljo 40, Črno goro 17, na Bosco Hercegovino 7. Od izseljencev bilo 510 Srbov, Hrvatov in Blove cev, 304 Nemci, 64 Madžarov 18 oaeb drugih narodnosti. Izse 10 se je: V Argentiitijo 348, B silijo 175, Zedinjene države 1 Avstralijo 89, Kanado 62, Oil; v ostale države Amerike 58 in Novo Zelandijo 6 oseb. Istega seca aa je vrnilo iz prekmors držav 435 naših državljanov. Ustrelil se je v Zagrebu podp kovnik Vojialav Popovi6, dodelj itabu 4. armijake, oblasti. Iz rebinke ai je pognal kroglo v ce in je bil takoj mrtev. Nt mijskege komandanta je našlo pismo, v katerem izjavlja, da je naveličal življenja in da valed tega prostovoljno v smrt Orožen Čin blazne žene. — na žegarja Ante Zoriča v Sisku že približno dve leti duševno na. Mož jo je prčd enim letom alal na lečenje v atenjevsko b nico, a ker ni mogel več plačevi ti oskrbnine, jo je nedavno vz zopet domu. V zadnjem časa , žene postala zelo razdražljiva. K ai je te dfti mož pri'vodnjaka i mivel roke, ae mu je neopažeo približala blazna žena ter mu teaarako eekiro presekala vre Mož je bil na mestu mrtev. Bla no ženo so sosedi zvezali in jo fa oblast poslala zopet v — Stenji vec. Petero maloletnih otrok p je ostalo bre; o$ete in matere. Prvi jugoslovanski hidroplai — Dne 25. nov. se je vršil poi kusni polet prvega jugoslovanski ga hidroplana, ki je bil po Micl lovem sistemu izdelan v novosa« sldTovarni letal "Ikerm*". H droplan je krmaril znani pilot, t pokojeni fregatni kapitan Dem( ifr Konjovič, ki je letal približa eno uro v vilini 300 metrov. Z ( peretom ni bil popolnoma zad< voljen in ae bodo morale izvrši nekatere nebistvene izprememb Komande vojne mornarice je v t varni "Ikaraa"* narofila ve«, itevilo hidroplanov. Umirovljenje aagrebikih vse čiliičnih profesorjev. — h ^ grede poročejo: Povodom umiro Ijenja profesorjev na zagrebške vseučiliiču se v vladniJi krog naglaie, de ao bile itvršcne te pokojitve na podlagi uradniške) zakone, po keterem ne more b drževni urednik noben ilan kal politične akupine, ki se je pe« vila na aUliiče proti državi i proti državnemu redu. Profesor ki ao upokojeni, ao ostsli ?l»m l vatake repubUkanske zajednio« so priili v naaprotje z odrr.Iba uradniikega zakone, ktr »o poetevili ne steliiče, ki y P^ t, sedenjemu drževnemu redo^ Aretacija in iagtm is Beograd - V Beogradu sta biU 28. na eretirene NikoU Kovsčeuc, bi 11 komunistični poslanec in W gotin Onetinčič, inženjer ii U* ljenc. Kovečevič je bil obso> ne teden dni sepors. Oustinf.c | je bil odprevljen v Ljubljsuo. Utopljenka v Dravi. — »" c tovrencTna Pohorju je W naplavila truplo neznan h že... ki je bilo ie močno razpadeno. q obleki ae je agotovilo. da je nt| Ijenka poeeatniea Psrth « _ ., rr.ž.li že o t 8. 0 .IRarhurjenja med j o goelo venskim prebivalstvom je ketero so pogrešsli t- ,0UmH v Lj«WJani - ^ Kremier. m^bnik Sl kt ^ ke. 15 let. - "JJJ" ., delava, M let. --Fran. ^U gerhole, žen. iele««. kk bili l Oaijeke porošajo, de™«lB tamkajšnjem kolodvom »P™ ni iSKvi letaki. Nemce« Medierom m SrN m J Vojvodini ufsr^ orgeniseeije HRHS » ^ J kem ^igN^ j fiakeeije rasveljevL Xak«*Ti ■ J. bila [errRTKK. 18. A. 1924. atrijski krilit si ]e nekaj opiMgal. aVNAVA ŽBLMinCAESKE SS jI POVIBALA PRO-NAfiUI ZA$2,000,000. ^ v industriji so neredno. Avstrijska republikami na avstrijskih železnicah končala a kompromisom. Ta Vka ni bila prsv ni* všeč tuje- Uim kapitalistom, ker so se y da posojeni denar ta gospo-Ufco vzpostavitev Avstrije nc nosil pogojenih obresti. "Kaj L t be treba bilo!" so vzklica-. tujer-finski kapitalisti o štrsj-ki so mislili, ds b«do avatrij-jeleznioarji v interesu medna-Isrgtt kapitalizma še naprej po-w stradali in vršili delo. Stav je bila tukaj in treba jo je bilo »isti, kajti Čimdalj je trajala trka, toliko bolj so v nevarnost f jsli posojeni iniljoni. In ta-10 železničarji dobili šest od-itkov povišanja mezde. Želčz-e v Avstriji so v državni upra-država jih namreč upravlja v tresu tujezemskih kapitalistov, io posodili denar. To poviša mezde avstrijskim železničar-i povišuje avstrijski proračun leto 1925 za dva miljopa dolar-. Ds «e ta deficit pokrije, bo-■ dne prvega januarja prihodka leta povišane voznine za atnike. Povišanje voznine apravi •znine. na devetdeset odstotkov redrojne mere. Tujezemsk^ ka iulisti nc bodo izgubili nič. Skozi poletje sto dremali indu trija in trgovina. Ko je pa bi] ršen kompromis, je prišlo malo vljenja v industrijo in trgovino, ki pa ni bogvekaj krepko. Narod Bi banka je takoj v novembru zni Ida obrestno mero za posojila od 15 na 13 odstotkov. Od tega časa so pričele popuščati tudi druge banke, kar je oživelo iskrico živ Ijenja v industriji in trgovini JTojezemski kapitalisti ao ta pro-«ts opazovali in ko so prišli do prepričanja, da je nevarnost mi Jila, da industrijsko in trgovsko .iivljenje prihsjs počasi k aebi, so ae pričeli tudi drenjati, da bodo deležni blagoslova, prihajajočega od oživljenja industrije in trgo yine v podobi profitov. • Razmere v industriji so seveda različne, kot so različne industri je. Koriiuka industrijs prav tež-ko rije zaradi konkUrenoa. Žična [industrija se je oživela do petde nt odstotkov, industrija za izde-lovanje posode in drugih izdelkov k kovin, ps komaj do Štirideset iditotkov. Aluminijska industrija >rav dobro občuti nemško konku-fcnco na tujezemskih trgih. De pfsija pa vlada v elektrotehnik tih industrijah. Tekstilna industrija 'je bolj J«va kot lani, ampak poslovni 0wje, ki iščejo povsod prpfite, •»trsjo, da je položaj tudi ▼ tej »duKtrjji ugoden. i ^naro^i kapitalisti so Se vs- lj k«J delajo, ko nistf dovoUli, J? Nemčija in Avstrijaka re- blika združita v skupno držs- ■ Kolikor bolj so narodi poeop- toliko bolj gre v lepo klas- 1 pšenica za mednarodne kapitane. 0*PER8OVO TRUPLO ODPS-\ UANO V NEW TORK. Nadaljevanja a prva strani) V«J'«'. Za krsto je korakal Va'ni "dbor A. P. of L., na- J......vr„ii|e delgacije nebroj "ddav.k.h organizacij, zveznih J*m.i,„toV, framasonskih lož, P« Elks in drugih dru Pk^-nl, ^lan je bil pokojnik ponlaništvo j« poslalo [Kubi in j»OPtoriko ao tudi po- r »-»topnike. fpf-vodu »O je pridružil tudi r"(Kkl P°alaiiik Juaserand ki > tajnika Morriaona PROSVETA ■""•Via rtkot: "Moja vlada ■Fnan^iU, naj Vaa obvestim, L (rloboko žaluj« za P d.lovskim voditeljem ? r/ HoUfja k vedno pri-" wh krajev sveta: iz ■'ifijo, Francija, Nemčl- Italijo, Južna Afri-Sore rnnoliw »jodatva, L • '""tr, so napolnile ali- L ;;; ',"t''>Pj*m Ameriške de-t % •. kjor se je u«ta L.T " ' v mnoHei Je bilo '"k * * ntrtffa. , dv„rn.|i krsto s vosa in ■ '' "rovalno sobo, kjor na oder. Nato Je ' s,ja okoli krste, ki Ja f*1 »r. ',,h jo bilo Oom f"M« oilprljano g dru ' 'i Netr Torku. K L1' > i« p U A zahi1uiij1 za saooo VAN zettuevo a7rr0 narafiča Delavstvo Jo pašno sasloduje. Roston, Mass. — Saeco-Vanzet. tijev obrambni odbor je prejel vzpodbujalna pisma od vseh atra-ni, med katerimi sta bili pismi Eugen V. Debsa in Jim Larkina, zastopnika irskih transportnih delavcev. Za Debsa je pisal njegov brat Theodore, ki pravi, da je Gene prepričan, da sta italijanska delavca nedolžna in žrtvi omre-ženja, ki zaslužita podporo vseh ljudi, ki sovražijo zloftine. Debs smatra italijanska delavca za zvesta sodruga, ki nesebično služita svojemu delsvskemu rszredu. Jim Lsrkin je brzojavil iz Dub-lina: "Sodrugil Tukaj zahtevajo vsi, ki verjamejo v pravico, da vsi atore svojo dolžnost v Saeoo-Van-zettijevi zadevi. Moonej in drugi aodrugi morajo biti izpuščeni. Krivica storjena enemu, je krivica storjena vaem. Lokalna organizacija United Mine Workers of America v Johnston City, 111., je vpoalala resolucijo, v kateri krepko obeoja, da sts bila delavea obsojena na podlagi krivega pričanja. Tej resoluciji je bil priložen ček sa petdeset dolsrjev. Ts densr so dsli rudarji, ki ao ai rešili življenje zgodaj spomladi, ko je naatala nesreča v rudniku in ata dva rudarja postala žrtev nesreče. Obrambni odbor ao pričeli zdaj podpirati tudi organizirani delavci v Bostonu, ki niso italijanske nsrodnosti. Zglssili so so proato-voljei, ki pobirsjo prispevke v o-brambni sklad. Krojaški delavci, organizirani v Amalgamated Clo-thing Workers' Union v New Torku, so poilsli ček sa pet sto dolsrjev. Druge delsvake organizacije, ki so poslsle v tem tednu podporo, so: Štev. 89 Intoraatio-nal Ladies Garment Workers' U-nion, štev. 179, Cigar Maksra' U-nion, Lokalna organisaeija U. M. W. of A. v Shirkvillu, Ind^ centralna organizacija krznarjev v 8t. Paulu, Minn., štev. 1, Jewelrj Workers' Unipn, štev. 1«4, organizacija pekovskih delavcev, organizacija izdelovalcev nogavic v Philadelphiji, Pa., organizacija krojaških delsvcev t Rochestra. N. Y., in v Philadelphiji, Pa, več podružnic Delavskega krožka in podporne organizacije Workers Sick snd Desth Beneflt Boeietjr, socialistična lokalna organizacija v Bronzu, N. Y., podružnice pi-vovarniških delavcev v Philadelphiji, Ps., in v Dsvenportn, Io-ws. Poleg teh delsvskih orgsnlzs* eij so prispevsli tudi številni posamezniki. Ameriška delavska federscijs je ns konvenciji t BI Pssu eprsjels resolucijo s krepkim besedilom v prilog Saecu in Vanzettiju. Predsednik povečsnegs obrsmb-negs odbors je John Bsrrjr, jo-klsrski delavec v Bostonu, pod predsednik je plesksrski delavec Mihael Flahertjr. On je tudi član bostonske strokovne eentrale. Blagajnik ja Aldino Felteiani, stavec in rudar Emilio Coda je tajnik. Naalov odbora js: 266 Hanover Street, Boeton. Poštna adresa Je: Bo* 93, Hanover Street Station, Boston, Msas. mu0ol1 ssoal0 dobr pri- vatki BIOnftKI irtrrml Washington, D. 0. — Senat ss je izrekel, ds je nsklonjen privst-nemu obrstu pri Musele Shoslsu. Ts izrsz pomeni porsz ss Sml-thov dodatni predlog k Under-woodovi predlogi, po katerem bi bile črtane v predlogi vse določbe, ki se nsnsšsjo ns oddsjo tega izredno važnegs projekta f aa-jem privatnim interesom. Hsrriot zopet dobil saupnieo. Pariz, 17. de«. — PVaneoska zbornica je včeraj dala vladi novo saupnieo s S47 proti 196 glasovom v zadevi amnestije u politične grešnike. Tekom vroče d#bat« o amnestiji ao neksteri birši rnini^ stri izpovedali, da je vlada mef vojno podkupila nasprotna časo-piše, katere j« le mogla, do niao pisali proti vojni. vasvaiolo. Poživljam Hanie« društva ^Hlo-ga" »t. 492, da ae v polnem št«*-In udeležijo Mne aej«. ki ce t>< obdržsvals dn« 11. decembra ob dveh popol4"*- — mj niea. N h pa prt daš attaaNrfpopoinirflJ snanjs. sko ga «a "^JJj^aa.T m izdala ki ima m prodaj Hmmmš.M.P.1 30 MILJONOV POJDR V STAVB*. To bo tempelj poljedelstva. Okioago, m. — KapitaliaU in finančniki nameravajo zgraditi akupino i»oalopij, ki bodo atala več kot trideset miljonov dolarjev. • Poalopja bodo pokrivala pet akrov in se bodo na vzhodni in južni strani dotikala Miehiganske avenuje. V teh poslopjih se bo nahajala velika dvorana za kfn-veneije, v kateri bo prostora za dvajaet tisoč oseb. Zgrajen bo hotel, ki bo v velikosti prekašal vse dosedanje kotele. Poleg se bo raztezalo poslopje za^iaarne, do katerih se bodo rastezalf nadstropja, v katerih se bodo prirejale razstave. Nad vsemi temi poslopji ae bo pa dvigal stolp, ki bo lahko tekmoval glede Višine in Obaežno-sti Eiffelovim stolpom v Psrisu. Te stsvbe, ki bodo tvorile oalo-to, bodo posuene kot tempelj po-ljedelstvs. Kapitalisti in finančniki so že dalj časa imeli ta načrt v mislih, katerega podpirajo vai farmarji, ki so farmarji po imenu in imajo velika premoženja. Skupina poslopij bo sgrajena na jeklenih stebrih, zalitih z betonom. Od zdolaj pod poslopji bodo pa tiri Illinois Central Železnice. Tu notri bodo vodile tudi tračnice Illinois Centrsl Železnice sa lokalni promet. Kot gonilna sila ae vporsbi elektrike. V dvorsni bo dvsjset tisoč sedežev in zgrsjens bo tsko, ds se sedeži lshko pomnože zs pet tisoč. V hotelu bo nsjmsnj 3,500 sob, ksr pomeni, da bo večji kot 8te-vensov hotel, ki ae dosdaj srastrs za največji hotel na svetu. . Pod stolpom bo glsvni vhod. Viaok bo sedem sto čevljev. Zgrajen bo is kamna, betona in jekla. Vrhu atolpa bo pa postaja za ras-pošiljanje brezžičnih brzojavk in telefonskih sporočil. Na drugi strani reke bodo zgradili drugo veliko poalopja, ki nima stifcov a temi zgradbami. Tu se bo dvigalo poslopje tvrdke Hitt-bard, Spencer Bartlet A Co. Visoko bo Štirinajst nadatrot>ij in bo stalo štiri miljone dolarjev. V tempelju poslopja ae bodo vršile vse razstave poljedelskih produktov. Tu bodo imele svoj sedež vsa narodne organizacije, kL talijo s poljedelskimi produkti. Ras-stavljeni bodo poljedelski produkti. V finančnih in kapitalističnih krogih sodijo, da bo poslopje dograjeno do 1. maja 1927, ako yrič-ao z gradnjo ob pravem Čast. Kvota izšrpsas. Kafra. Največ kafre prihaja is Jspon-skr. Leta 1906. je postala kafra državni japonski mondpol. Država je hotela a tem avojim korakom priailiti ljudstvo, da bi pridobivalo to dragoceno tvarino na obslr-nejši način. Kafrovo drevo, is katere s« kafra pridobiva, ja bilo namreč v nevarnosti da izumre ia z njim vred bogst vir dohodkov. Ns stari nsčin sa Je doblvslo is ksfrovegs drevess I« 30 odst. kafre, ker se je listja in vsjice, v katerih Je nsjvoč te tvarino zavr-glo. Drevo se Jo čisto enostsvno podrlo, rsssskalo v treske ter do-stilirslo kar v gdsdu v priprostlk pečeh. Is pooebnega kotla je pri-hsjsla para v peč s ksfrovimi tres-ksmi, tn izvlekla kafro in prišla nazadnje po bambusovi cevi v po-sodo z mrzlo vodo. V vodi ae js isločila trdna kafra In tekočo kafrovo olje. Do ae ja dobivalo malo kafre, Je bilo potrebno torej posekati mnogo dreves. Dandanes ae pridobiva kafra največ is lietov In veji«, drevesa pa ae pusti toliko listov, ds lahka Živi. Ds krije Jsponsks svetovno potrebo ksfre. zssaja cele gozdove kafrovlh drevea. Mploh ao vsi ka-/rovi zaaadi pod državnim nadsor-stvom Največji del kafre pa prt-boja rffoaadaj prav ss prsv Iz ja-ponskega otoka Formoea. Ksfrovo drevo ni rssš»rj«no sa. mo po Japonskem, ampsk na Kitajskem, posebno v pokrajini K* klen. na otoku Hainanu ter po eo-U jugovzhodni Aziji do Corhin-ekine Dobro uspeva v krajik, kjer poda po l*U malo dežja ter u oelo suša Zato M ae ga lahko utajilo obali Hrodosemskega BMTja. Borne joka kafra, ki os uporab. Ija v Isti namen, ao dobiva iz drevesa Drjobolanop« eampbors. Id raste na Hondskih otokih io ki nI popolnoma nI' o ooroda a kafro* vi* drevesom Clnnamomom eam pfcors „ V Delavski list Ja lascljeniški kopusarijat v Za CTebu naznanja, da je *kvota za fiskalno leto 1924-25 za oecbe, ki se po naredbah ameriškega zakona smatrajo za doaeljenoe po kvoti, z doslej izdanimi dovoljenji popolnoma isčrpana in da ae proš. nje takih oseb za izdajo isaeUeni-ških potnih listov ne sprejemajo več. Prošnje doseljencev isven kvote se sprejemajo tudi dalje. Doscljeneo isven kvots jo po ameriškem zskonut s) doseljenec, ki je neporočeno dete ispod 18 let, ali Žena drfiv-ljana Zedinjenih držav, ki prebiva tukaj v času, ksdsr se vlags proinja; b) doseljenec, ki je bil prej zakonito pripuščen v Zodinjene države in se vrača od začasnega oblaka od sunsj j s) doseljence, ki je bil rojen v dominiju Kanada, Newfoundland, v republiki Mehiko, Kuba, Ban Domingo, v Kanalski zoni, ali v kakšni neodvisni deželi Centralne ali Južne Amerike, ter njegova šena in neporočeni otroci ispod 18 let, če ga epremljajo ali mu slede, ds ae mu pridružijo \ d) doseljenec, ki Je bil naj* msnje dve leti nepretrgoma in neposredno pred avojo prošnjo ta pripuat v Združene država duhovnik kskrinekoli vere, profesor ns kolegiju, akademiji, aa-menlššu sli vseučilišču ter Žsli priti v Združene drisvs, da bi tukaj opravljal stoj poklic t tsr njegova Jsna in neporočeni otroci ispod 1H let, Če ga spremljajo ali mu slede, da ee mu pridružijo i e) doseljenec, star . najmanj 15 let, ki je bona fide dijak in leU priti v Združene države a edinim namenom, da študira na kakšni prisnsnl šoli, kolegiju, akademiji, semenišču ali vseučellščui katero on apeeijalno označi in katero odobri tajnik dela, če aa savsžs, da bo nasnanjalo tajniku 1 dela zaključek oblaka vaakega doaelje-nega dijaka; In če tak učni satod ne pošilja točno takih nasnanil, se pekliče odobritev. SkvtRtb.Nirt^M PoJporu Jsliots I ippih Isboeo. IT. Jaal|a INT. . v državi IBImIo. •LAVNI STAN* SO. LAWNDALS A V«., CHICAGO, ILIJNOt* Inrlcnlai odbor t UPRAVNI OOŠUi J SA KRATRK OAS. "Bližal aem, da Je tvoj sin po-grebnik. Ps ssm mislil, ds si i k H. da Je sdrsvnik." "Kajpada ni! Baj aem Jo rekel, ds sledi sdrsvniški profesijl." Sodnik (ofttožsasu radi osob-nega napada) t Kakega orodja ata se poslužili, da so tožitslja spravili v tsk položaji Toženee (ponosno) i Prav nobenega. Bilo je vse ročno delo. NAROČNIKI POZOR! Znomonjo (Nov, 30-24) Jo provotMfco, da ram llata M uaUvimo. Ako 1UU m projmoto, j« rnofoCo vaUv-Hm, km *i bU plolom. " jo val liat plotom in prijmta, js I jem, valod m . rs, pilita aa« iofimAm to NaM štvooi tajniki to dragi aae stopoiki, pri katarlk lakko Naročnina aa aala lato |a $6.00 in sa pol lata pa $U0. Člani S. N. P. J. platoja aa pol Ista $1J0 ia sa calo lato Za aaaalo Oilcafo to O-Ml I^O $3.28, sa liano $6 JO. Tednik $1.70. Oani dopftataja 50c sa . UPRAVNlSTVO MPR05VETA,f fr^.^.lk Vlaeo»l C.Uk.r. P.»r>šnisft Aadro« Vtdrtek R. P^P.J, IMo J^RilavR« 11* Matlliow Tirk, IaJniIIi balallkaia Sr>x!!5ftsSs V*fftUk< RaMrtaib POROTNI OOSSK. Hit OM^i Fn^l A^^^i^^l^^NMI Si M, IB, Ml TorlolJ, Ih aa, IlrabaM. Pa^ Mm NlHls tabisibr, Hialla Av«h CUmm Ooošoh, 414 W. Nar Si., SprlaflloM. IH. ROLNItŠU OOtKEi OSRBONJt OŠCROUR« Rlao Naoak. ffiim IS, VZHODNO ORROtiR.JoMb Jaha GeošalJ. t 1APAONO OKROŽJE i I., I Ran, Pa. Aea^ Clof olaaA O. Nadaarnl odbori .. MIT Praooeo AvaTOevaUad, O. W«Uaai fteloe, 4404 ll. Ckle Sk, CIovoIMIA Obte, J—,11. -- i —SS.___ anulirani oooort ProdoodaAi Poaak Aloš, 1114 U, Cvavfaed Avo^Cbleapo, IR V^BN ^VMhMH mftiM Pvaah laka, liani aa--- VRHOVNI SDRAVNIRi De. P. J. Rasa. SSM St. dak Ava, Ososlaoi O. PONORI Kseoi»ea4sass a «L mIUsIU, M delajo v glavnese noaSo> iiaAV^ £ csui r^asu-rr VIR SADNVN ROLNIARR PODPORN SN NASLOVRi NslalŠks o S. N. P. A, aeav-ae S^ Uwm4*U Av^, CUaago, IN. DSNANNN POfMJATVR IN STVARI, M oe »Meje mi. tonloslajpi dala AvOn Chleago, IN. VSN SADSVS V CVS I S RLAOAJMIIRIMI POSU ea mišNJaje np »v« NlagaJalHv S. N. P. J« SM7-M fto. Uvadalo Ava, Čktm§% IN. VM irhyfc. gUit ..j.«,!. . Jt lanltMkaa sa oal aolUaia H^kna BA^^MMA^ ^AL^A AlaNao naaMN Am mmoL UJ -'-' '__----.-i - J—L M__I --»Hi- I- -----i---»"t- Ik^g 407 W. Hof au lpHs|fUM, IN. t* Avo^ '(tuS?^ PODATKOV 0 OH-VODOVOD- Chikaški vodovodni aiatem je laatovan in obratorad po meatu Chicagu t torej kot meščsn mesta Chicaga in davkoplačevalec, ate vi delni lutnik vodovodnega ai-stems. • Sedanja ocenjena vrednoet tega vodovodnega aietema je $73,021, 324,00. Deaet sesalnik postaj, ima-još dva in petdeeet sesalnih strojev in štiridssst parnih koUov ja vedno na dala s# odajo vods ljudstvu v meetu Chleago. Pat ia šcatdeeet milj vodnih tunelov je pod zemljo pod Miohi«sn-oknu jo serom, od koder aam pri-aaiajo vodo daleč la Jsssra v aa« salns poetaje. Is pootaj, ki ao ras-daljšaš 8,100 milj, (Uvnih vodo. vodnih csvl prihaja voda v vala pipa na dom in v pipa vaak pro-ator kjerkoli ae rabi voda v 901 kvadratnih milj ossmlja in se sa-lags a sesalnim vodovodnim alate-mom, ki daje 94,177,900,000 galo-nov vode. Polovica aa je izgubi, ii^Jo ponemanfom potrati 151,081 ton premoga je potrebovalo sa prlprsvlti to vodo varno aa piti. Vodovodni odslsk mora vodo prečistiti s klorinom, ker Ja ai* mogoče filtrirati. Chlcago potrati toliko vode, da Je dva ia pctdaaet sssalk vedno v delu do skrajn<*ti skoro vss las. Voda se porablj« tako kttro kot jo iaawsjo pomps pumpsti, tsko ns ostaja nobenega čaaa, da bi ea vlagU la pročiatila. InŠinirjl, zdravstvene autoritote is izvedenci vodovodnih naprav, ao sporazumni, da filtriranja ali tittenjc vode Je najvamejli našla sa listo vodo i so pa (udi spors-zumni v tem, ds Ja filtriraajs ne aMfde v Ckioofu, dokler ao ss odpravi velika ssnemarjenosi ia potrate vodo. Chisago M lahko flltriraja vao vodo aa svojo mclša-se, ampak aa fUtrirat lo ia vaa potrata ia bUjono zanemarjene vods vsako Isto Ja fizično in 0> aaačoo aoasofoče. Ako aa leli, da bo imela šisto filtrirsno vodo in dovolj vode s zadaetnia priti akom, sanamorjenoat in potrate todc ae mora ustaviti. Vaa druga moda ao proaožla eamo eno ia edino pot in metodo sa dosego toga ia to Jo vodni meter ali splošno merjenje vode. Znašli aa, da s nastavlja«jem vodnih mrtrov v otanovanjih In poslopjih vaak, ki rabi vodo pro-nefca s potre to in ralus sa plaže* vanje iste ss Je povpro#ao saižel, zboljlooi močnejši pritisk, ter vol prilike dobili »lovoll vode v elu loja ognja, ee lahko preliati, skoijšo zdravje ia dsos Je prilika vsakomur imeti vol ali vsaj dovolj vode, ker niMo Je ne oporok* Ija vel kot Js pot reko Jo to plača sanjo Is ravno toka si trobo pla loven so vodo, kolere se ni ra* most v Ameriki. Gotovo bi n t« doseglo tudi v Chicagu. o Ako bi aa vaak potratsel vade v msstu preobrnil preko soli la pasli sa redni dotok vods pri pal* nji popra vi jen ju eevi, bi le to sa* dostovalo. da bi tiaols ljudi lahka dobili avoj delal vods. Ntotlaa tak pullanj voda ia vodnik aarl so popolnoma nesnsns lsstnikma. Nikdar Jlk sa opaaijo in niti sa veda aauje, dokler aa poataaa>o tako recnl, da njim priauajka voda ali pa, da ss naroda poplavi. Vadni meter isnajds to psMs*' nja vodo prodna postonsjo preval velika, da bi uatvaril* vsljo Iko* do sa posestvu Is lastnik Jih lakko pravočasno popravi. Vodnjaki "fONNtslM" r vrtih imajo prav malo sfskU sa splal* no dobavo vods, pravijo llaat vodovodnih ulog in odbovalkl raznih akupnlh vrtov. Nobcsafa isboljšanja pri vodovodni napravi, vam ni pričakovati, dokler ia nc preneha a potrato voda, pravi* Jo uradniki vodnega slsteou, In edina pot ja nastaviti matrični sistem ^Adf.) rad a r1 hvbdbla kjs aa sshaja sadaj mai krat La-vrene Lsssak. Pred latam dal Ja kil pri eoetrt Jonnlo Huhadolsik r Clsvslaadu, Okia ia od Um aa Ja odpsljsl a karo sossaao kosu Sporočiti mu iauua sslo valaa stvari, to Ja kar aa tile salaga t« lata, kteri Jo uaafl r Prsnklto, Kaša. Prosim ssnjsns rojaka, la kdo ra sa njegov sasiov, saj sM ga naznani sakar kom aala krs-lažna, ako pa bo eam la oglaa M* tal, proelm ga, da ee aglaal nemudoma na moj sasiov i Mask Lsssak, Bos 114, Chiskolm, Kisa. (Adv.) sserjonjo Ukosvasi autriAm do toga r Za božič. Novo Jafaalavlja PESMK X BESEDAMI KeJSIoveiut. Polja le rošee evotejo Pe Joeera, V davalh^oUrtk topov. Ui ovodJe a4e da. KOMADU ZA PLES Bfonefiboae Miri j*»*k is LSm.*..#•*•.. erta ml•*•»,*«**. *n •um mm ii aa. ph i rWtl« aam Mo pooebej Arkadi J Averčenko: Zlikovca. Orožnik je zbudil »petega o-Israjncgs komisarja s poročilom, da so kmetje pravksr pripeljali dva jetnika k zaslišanja* Savelija destobajtarja in fte enega neznsn-cs, ki ae pa stanovitno obotavlja povedati svoje ime. Prineseno poročilo občinskegs urada je pisalo: da a ta menda dva hndodelea postala kriva prestopka določb kazenskega zakonika o telesni in življenski varnosti ., . Nekoliko bolj apodaj je pripovedoval pisar fe v bolj človeškem jeziku, kskor mu je bil kljun n-stvsrjen, (ls sts se vedls obtoien-ss pod vssko kritiko t Tako ns primer je vdrl Scstobajtar v poslopje židovskega zakupnike Sal-mana, vsevprek pretepel in prometni, rsnil zakupnikovo žene z držajem ponve za pečenko in odtrgal njenemu sinu uho; ko so ga prepeljsli ns občinski ursd, je ns-bil stsrosto, dalje izbil orožniku dva zoba in koncem koncev skušal njemu — pisarju — poškodovati sprednje ude . . . Odtrgano nho in orožnikov! zobje so ležali zaviti v umazani, s krvjo premočeni eunji zraven poročila o ftestobajtarjevih hudobnih dejsnjih. Ksr ss tiče drugega zločinca, so ga zazsčili ns zeljnikn, pri čemer se ni mogel izkszati; pri prisilni telesni preiskavi so-privlekli na dan bombo, snop letakov ia ponarejeno rdečo brado. Buhvostov je prcbrsl poročilo do kones, zspisksl skozi zobe, ac podrgljsl po brsdi in zamrmral: "Sodrga . . .1" Ta trenutek je bilo docela nemogoče uganiti z njegovega obraza, komu je bil namenjen pridevek "sodega"* ali kmetom, ki so ga zbudili iz spanja, ali Sestobaj-tsrju, ki je odtrgaj zskupnikove-mu sinu uho, ali skrivnostnemu nesnsneu, ki se je potiksl po zelj- nikih____ Komissr Buhvostov je odprl vrata in zaklical: "Pripeljati po vrstil" V sobo je stopil človek visoke postsve, črnih Iss, v kratkem ovčjem kožuhu z majhnimi, zarezanimi kslmiškimi očmi. Stopil je čisto prod mizo, se ustavil in trdovratno uprl Oči v levi, počeni konec škornja. Komisar je odločen stopil k njemu, energično sunil glsvo pod brsdo nazaj in rekel z nsgrbanče-nim čelom: "Jjepa cvetka 1 . . . Ej ti . . . Seetobsjtsr, ti! Ti bi sc po pravici ne smel pissti Sestobsjtsr, am-pak.. Buhvostov je prsvzaprsv nameraval povedati neksj zelo dovtip-negs, kar bi se prvič ponorčevslo iz imena ftestobsjtar, drugič bi ps vsebovslo grajo za njegov prestopek, nsmesto tegs je ps čisto nepričskovano pristavil, ko mu ni hotelo priti ni& pametnega na mi* self ■ "... ampak — psoglavecl" Nato je prešel v svoj uradni ton. "Ti si torej obdolšen, da si v zakupni ko vem stsnovsnju vse podrl, da si utrgsl uho sakupniko-vemu sinu, pretepel stsrosto in izbil orožniku dva zoba. Ali je to rest" > Obtožence je pogledal komisarja od spodaj gor in odgovoril: "Da, res je." "Ali st* sploh kdsj slišali ksj takega f" je vzkliknil Buhvostov ia ploskpil z rokami. "Sedej pa mol šc^priznif Kaj ti je pa zakupnik sploh nsprsvilf Vprašani je še eiikrst pazljivo prcmotril komisarja in odgovoril brez zsdrcge t "Jaz vzakegs Žida nasekam, ki mi pride v roke." "Zakaj t" "Prrič so oni mučili našega gveličsrjs, drugič pa nimajo nobenega spoštovanja pred gosposko. V glsvncm jih nsbijem predvsem zaradi pomsnjkanja spoštovanja .. "Hm je napravil komisar. <'Ampak vseeno nimsš niti najmanj pravice kar tako napadati mirne ljudi!" a "Kako net! Pstfvim: Le potrpi-te, pravim, potepuhi, saj vas da prej ali slej gospod gubernator vse enegs za drugim pobesiti, in ksj mi odgovori na to mož zakupnikov f Eh, pravi, beži, kaj pa je menit Saj si ga lahko za tri rublje kupim!" "Tako jo rekel?" "Kakor sem rekel! Čsksj, pravim, prijatelj, če pridejo tvoje žaljive besede na ušesa komisarju I In on, psoglavccf. — Ta se zsreži in pravi: Če stsne vsi gu-bernstor tri rublje, potem si lahko kupim celega komisarja za petdeset kopejk. A, pravim, tako .. .t!" , Komisar je nehote prasnil v glasen smeh. "In potem si fantu kar na lepem odtrgal uhof" "Kar na lepem! Kot se spodobi! ?*ko Mm 4 rekel > Če ti žslii mojo gosposko, sli nimam potem jaz pravico, pa jo imsm! Ksr na lepem!" Dr. Paral Orošolj: Astronomski pomenkic (Daljo.) Ni ga krsjs ns zemlji in ni je noči, da bi v »ji ne uzrli vzaj par teh drobnih svetovnih pot-» nikov, ki v ssdnjom Žsrkem vsblestenju sklenejo nemirno pot svojega življenja.—In tako so astronomi isrsčunsli, da ss vsiplje na zemljo noč in dan pravcat dež meteorskega kamenja — okoli 20 miljonov utrinkov tekom enega samega dne I Da bi ne imela semlja, ta ogromna svetovna barka, svojegs trdnega aračnega oklopa, ki pre-stress siloviti udsr meteorskih projektilov — hej, to bi nsm bila vsssls neboiks kanonadal To M Ivigall, zbijali, tolkli in pokali zvezdni izstrelki po zemeljski akorjil To bi jo nsbodli, na-vrtali in prsluknjsli kot sito! To bi brisgala prst in šviigslo kamenje, to bi ss drobile skals in odpirali kotli — s svojimi dslckoscinlml topovi pa bi pt lahko kar skrili med stsro iaro. Kajti vsČ kot 40 km preleti tak nebeški projektil v eni umi sekundi, hitrost, ki ji vss moderns balistiks niti v ssnjah ni kos. Na brezzračni luni pa je imela nebeška arti-Ijerija skozi tisoče In tisoče let prosto strelišče. Ksj čuds torsj, ds je njena "tarča" vss prsbodc-na in nrevrtana, zadeta od projektilov vseh možnih kalibrov. Stotisočkrst pogojena v polno — ali pa včasih pa ssmo oprssnjens od nespretnega strelca — kskor nsm na primer priča ostri strelni kanal v lunini alpski gromsdi. Ko sc je ločila luna od zemeljske oble, koliko malih drobcev je tedsj šinilo s njo v svetovni prostor. Tudi te js prej sli slej posnele lunins privlačna sils po vesoljstvu. Majhne ao' bilo sicer te Iveri, če jih sodimo s stališčs svetovnegs porajanja, toda ogromne, če jih primer jemo z drobnim luninim telesom. Velike dovolj, da ao v groznem sunku izvotlile lunine krsterake kotle In razbrizg-nile zmleto skalovje v široke* kolobar je. • Pod silovitim udsrom se je rsspočils lunins skorja daleč naokoli. Kakor se prikaiejo razpoke v obliki rarhajajočih ae žarkov na iipi, ki je vrgel vanjo poreden deček kamen, tako ao zasijali na luni globoki prepadi na vso strani is zadetega nieata. Ii dna ao lunini sistemi iarkov, kojih biatvo je bilo doslej odelo v nerazrešeno tajnost. Tako sva prispela arečno od jezera, ki se mn VolotSari gladina pod udarom tlršovnih kapelj, do luninih poljan, ki dviga is njih hombardtnš zvezdnih utrinkov okrogle okope. Res temeljito sta preokrenila naša "vrtnarja ugaoko luninega lica. Ves problem luninih krožnih pogorij »togi popolnoma obrnjen —- na glavi! NiČ več nam ne dela preglavic mesec — sem-lja je, ki povzroča sedaj aitnonti in skrbi, kako jo »praviti v aklad s čudovit »mi, odkrit ji na luni. Pogumnega podpira ireča! V severnoameriški državi Arizoni je odkril geolog Oilbert zagoneten vulkanski krater. Blizu proalule "Hudičeve sote»kc", Diablo-CaAoaa. sija nad 1 km široko ognjeno 4relo. Tods to iekno »«• ne odpira na vrhu pon««ne vulkatuke kope, 170 m globoko pod obmejne planjave mu je vdrto kreiemko dno. Vnrokoli njega pa teče skromen, jedva :tO m visok okop. Zdi »e ti akoro, kot da koče ta pritlikavec v vseh podrobnostih oponaieti svoj« veličastne aorodnike na luni. Ko ao Hrakali geologi po tem sanimivem pri-rodnem ognjišču, ni«o našli na njem nI ierjaviee, ni prprla. Niti koščka lava, niti trohice vulkan-akega groha ne moreš saaleditl daleč naokoli. Vee-poveod um apnenec in sklsdi pe^Smka. Nsvrtsli »o s»mljo. Mogoč« ee skrivsjo alMovi vulksaske kuhinj« v globini Vae brea tmpeha Končno najdejo tu ia tam v okolici sumljivega kraterja sutj-' hne odlomke leUsnega sseteorjn. preko jeko nI. širnega ozemlja 00 poretffubljeal ti drobei, 7 In več kilossetrov daleč od sagonetnega Votla. Ti meteorski nsjdenčki pa nsm pričajo, da so so morsh vsi od kruliti in Razpršiti od akupnega mogočnega železnega meteorja, ki je puhnil naravnost v središče srizonskega žekna, vdrl njegovo kotlino in dvignil krožni okop. Tako ze je pozrečilo geologom dognati tudi na zemlji učinek svetovnega isstrelka — in meteorske teorija luninega lica je črpala iz tega odkritja nove moči in življenja. Mrtva lunina obla beži skozi brezbrežni prostor. Mirijsdo drobnih svetovnih telesc plešejo po njem kot roji mušio v soparnem poletnem večeru. Nič ae ne gsno na kameniteril luninem truplu. Prsi tega odumrlega sveta ne dihajo več in se ns pno v nova gorska slsmene. Po njem sc ne preteka niti keplji^e krvi-tekočine, ki bi mu vedno snojra prersjsle in pomlajaU bitje. V njegovi notranjosti no polje več gorko Svetsko srce, ki se česih v ognjenem utripu spomni svoje mledoSti. Tako beži dalje ogromni svetovni mrlič, sle-pa igrača meteorjev, ki butajo in tolčejo ob mr-tvo skorjo, kot da bi sabljali zadnje žeblje v nje-govo krsto. ' Meni pa se dosdevs, ds nam js meteor v Arizoni pokezal na popolnoma drugege mrliča — u-bil je meteorsko teorijo asmo. Dovoli, ds povabim tudi telp na njen pogreb! Magnetična teorija luno. » Nebeiki bcgunec, ki jo pri "Hudičevi soteski" zadel db zemeljsko skorjo, je vzbudil jsko utemeljene dvome o varnosti nsiega zračnega oklepa. Če zemeljsko ozračja ni moglo zadoztno ublažiti niti njegovega razmeroma slsbotnega sunka, koliko msnje bi bilo zmožno parirati siloviti udsr onih meteorjev-orjskov, ki so ustvarili lunine okopne planjave in ki bi bili morali v io' večjem itevilu pasti na toli mogočnejšo aemljo. Nebesni utrinki visoki kot hiše, da še večji — obširni kot gore, — in še ogromnejši — celi mali svetovi so morali v pradavnimi treščiti ob semljo. Tods nikjsr ne nsjdeš sledu o kraterjih, ki so jih zbili v njeno zkorjo. "Kdo ve, kedsj se je vršile na zemlji U strel-sks slsvnost gigantov f" al misliš aa m pri sebi. "Mords pred miljonletji, — ali še preje — in preje. Voda in zrak, toplota in veter so tekom stotisočletij ie izravnali in sabriaeli ne zemlji vzako eled meteorske kanonadc, ne luni pa, ki je brez zraka in vodo. je oatal vooelični proetor ne-dotaknjen do današnjega dne." Težko krivico bi z temi heaedami prizadejal geologom. — Kje da ata mejile v pradavninah zemlja in morje, kje je tedej tekla iz zemeljekih ran ognjena lava, kod in kedaj st je odela zemlja v mraz in zneg svojih ledepih dob, kolikokrst so jI je zgubenčila skorja v kamenite gorske gube, vae to razumejo Čitati geologi iz knjige, ki so imenuje zemeljske skorja in koje popisani listi eo njene pooamezne plasti, iirca zkrbl jim lahko zaupaš, da ne bi bili zgrešili učinka tako ogrom. nih nebeških izstrelkov, pa naj so bili izstreljeni kedsrkoli v semdjaki pretekloeti. ToH duhovita in prikupna meteorsks teorija se ob pogledu v zemeljako pretckloat razblini v nič. Nevede pe al segel sam od sebe po ključavnici in ključu, ki bove a njima odklenila tajaoat luninega lica: preteklost remije ia izpremetnbe, ki ee vršijo na nji valed vpliva in srake. Cs bi ssoglo eeči Človeško oko tja daleč do prve mladosti naše remije, ko ee ji je prevker »hladila površina in odela a trdo zkorjo. morebiti bi ee tedaj na mah razrešila eamaobeebi lunina uganka. Morebiti je bila prvotna zemeljska ode je tudi vsa pokrita 1 ckopnimi planjavami poee-jaaa e krofeimi pogorji In izjedena od neštetih kraterjev, Orla semlja bi ee pred«milijonletji nu diia pogledu opaaovelee ho« ogromen pocaetek onih pokrajin, ki jih aa luy še danea op.,r..jemo morebiti t — ^ \ (Daljo prihodnjič.) "Hshahs! Ej. ti . . . bedak! Ti se pa U ne obotavljaš dolgo, no! Ampak ališii, občinski urad piše še, da ai preobrnil celo hišo T Zakaj ai pa udaril zakupnikovo ženo a ponvinim držajem!" "Ker je tlelala vsakovrstne o-pombe, blagorodje. O vaši soprogi. Teko, ksr sc tiče krepostnegs življenje ..." "A, tako . .se je precej kislo smehljel komisar. "Dobro. O tgm sc bovs pa pomenila s zakup- geovo ženo. Edino, kar je slabe-, je pa to, da ai natepel stsrosto In izbil orožniku zobe. Ali je bilo tega res tsko treba.. .t" "Ti so pa ludi pošteno zssluži-li. Jsz jima rečem: Vidva nimata pravice, da bi me zadrževala in zar pirala, kajti jaz sem se samo potegnil za gospods komisarja. Oni pu: Za komisarja! Sc kaj! Ali mar misliš, da je to Uko velike sverina! No, to mi jc bilo pa preveč ( Teko govorite o svojih predpostavljenih f! Potem pa zamahnem ..." ' "Hahaha, hahahal Ti pa že ni-zi tako neumen, kakpr vidim 1 Glavo imel na pravem moetu! Mi bomo torej ustavili poztopanje proti tebi . . . lahko greš, Šcztobaj-ter! Čakaj nol Žganje gotovo pi-ješ, kaj?" Komisar je pobrsksl po svojih žepih ip privlekel na dan pol rublja. - "Na, da ze malo pokrepčaš..." "Prav lepa hvala! Potem bi vss pe rad prosil blagorodje ali ne bi morda imeli kakšen par po-nošenih ikornjev! Moji eo vsevprek rsztrgeni..." "Dobro, zaradi mene . . . Zato, ker si navihena buča! Ti bom dal par mojih, ki eem jih nooil šele dve mesece. Torej ti ei ji kar gladko primazal e ponvo!" "I, no, zakej pa ne! Jaz jih kar zasolim .... Drugače ne opraviš s zalego!" Komisar je stopil is pisarne v spalnico in ee čez nekej trenutkov vrnil s škornji.' "Na," je rekel, "jih lahko vzamei Zdaj pe pojdi, prijatelj. Bog z tabo!" -"Blagorodje! Mogoče bi Imeli iekakšno ztaro suknjo!" "Dosti, dosti ... Is pojdi vendar!'Le ne preveč. — Alo, Par-f jott,' izpuzti ga ... lahko gre * .. Pa -pripelji drugega. Zdravo, Šest oba jtar! Torej, velika zverina ŠB rekli! Hahahal" Orožnik je privedel drugega u-jetnika, ga sunil zavoljo reda v rebra in odtopotal. "A, lep sokol! Ti si torej plevel po oblakih in končno vender zafrl v mreže!! . . . Od vaše zalego ie dolgo nioem' imel nobenega 1 Kako pa* dela erfurtski program . . .!" Pred komisarjem je stal čokst, oporen možakar„s staro, razoefra-no popotno čepico v roki in je poslušal s povešenimi očmi. \ # "O vaši obrti pač ne bo trebs veliko govoriti: lidit, melinit, ni-troglicerin in priiigalniea, kajne!" ' Neto je pa preiol komisar v drug ton in suho vprašal s ostro uprtim pogledom ncsnsnou v oči: "Pomsgsči. . .!" "Ne," je odgovoril tujeo mirno in tika. •• "Ej, seveds, sem si takoj mislil! Torej, gospod prekucuh, ko sts gotovo tam eden od rdečkarjev, potem ee bova pa malo peljala v okrošno mesto,'a!!" "Saj od tam prihajam ., "Teko, Uko. Kakšen veter vae je pa pripihel v Linjuhinjeve zelj nlke, če smem vprašati!" "Jas nimam nič opraviti s sel j nlki. Jaz sem ss pcljsl proti Bor-kinu. blsgorodjc!" "Seveds! Tsko, ds so vas sts rosts in pisar in kmetje kratko-malo pomotoma obdolšili . . .!! Uboiec .. .1" ' "Ta vrag me je sapletel sem.." "Ksj boste vse povedali! Pr v}č sliiim, da je U gospod tudi član strsnke! Ns umore in na smrtne udercc vas js seveda tudi on nagovarjal!" "Smrten pa ie nI bil ti^l ude ree! Samo etrah sem jim hotel vcepiti..," "Kajpak, kajpak t Tako gB vrlei človeku pred noge in poele lica je majhen strah, trenutno fi,všno razburjenje. Hahahal Za to pa tudi sshtsva vaš program. IŠa ae ne motim, velikodušnoat in ljube sen do blišnjegsf A! Sekaj oe odgovorite!" ^ g Neznanec ac je prestopni B ene noge na drugo in končno zamrmral • "Pijan sem bil. —" "Ka-a-aj!" : "Pijan... Oni pe. ..trideeet kopejk so hoteli za seno! To je vendar nezaslišano . . .!!" "Kdo kočo trideset kopejk! Za čigave seno!*' "Za svoje seno .. Jas jim pravim: To je ČETRTEK, 18. DECEMBRA. 1024. •o, kaj Ukega zahtevati 1 To nam je di.et- briga, odgovore oni na (o, brezbožno eem, brezbožno tjs, ampak dokler ne plačaš, ti ne damo Vaake . . "Nobene bcaede U ne razumem! Kakšnega Vaaka pa! —" Čiigrejevljevega, s ksterkn sem se peljsl ... In tekrst sem pa zbesnel ... A, pravim, ušivei, le počakajte 1 Nobena capa vam ae ostane ceU . . .!" "Čakaj, čakaj ... ne razumem dragi moj, komu si to rekel!" "I, zakupniku." "Ampak, kaj pa ima to z bombami opraviti!" "Z bombami nima to nič opra viti." UPKAVKISTVO iposarja vso naočnike in " či U tel je, naj nikar ne kupuj lobonih posebnosti iz posamsi oglasov, ki se nahajajo v lutu, 1 nekateri ao direktno zapel) Vsak nsj bo odo previden ia vselej, 6$ Is mogoče predno 1 kupi Ig oglasov, prepr ča. Za oglasa ao odgovorni le oglasen sami. nobene odgovornosti o« p vsame npravništvo in ne lut lista. Oglase Imamo zato, dz n pomagajo plačati lizt. kateri J vsak dan dražji v tiskarni iD povsod. Torsj bodite previdni. .... M pa nabrižete, tedaj vze to fff* JSL!* P*Sea°meS piiU sami ssbi in ns nam. govoriš o nekem zakupniku!! Kje si dobil bombo, bi rad vedel!11 "Nobene nisem vzel, veleblagp-rodje . . . Kaj pa naj ž njo . . . saj mi ni treba nobenega tujega posestva ..." Komiear je posUl rdeč kot škr-let. "I, kdo pa si.ti, sakrament vendar!!" , "Sa^ pravim — pri Čugrejdvu sem v službi . . . Trideset kopejk moraš plačati, pravijo! Kako-o-o! Trideset kopejk!! Kje pa jo to napisano, da je treba sa gnilo seno pUčati trideset kopejk!! Potem se je pa začelo .. .1" "Kaj sc je začelo!" "Kaj pa pričakujeU od pijanega Človeka, blagorodje !11 Kaj pametnega že ne bo napravil!" "Nak, prijatelj, Uko se mi že ne boš izmikal! Misliš, de se boš tu lahko delal.... in sc napravil neumnega . . .!" "Neumen eem pa tudi bili Ali sicer potrga pameten človek majhnemu židku kar tako na lepem ušesa!! Nak, eamo v pijanosti.." Komisar js hipoma skočil po-koncu, planil na tujca, ga zgrabil sa vrat in za vpil: ' "Ti . . . ti . , . kako sc pišeš ti...!!" < "Jez! Savelij mi je ime. HUpee pri Čugrejevu . , . Savelij Scato-bajtar." . / Komiear je pahhil Savelja od sebe in rjoveč plsnil v predsobo. "Alt je ie iel! Ste ga spustili, falota!" Savclj je pa debelo pogledel, stresel glsvo in rekel dbrnjen proti vlsdsrjevi sliki V zlatem 0-kviru: "Zdaj pa imai tukaj ... Če človek no pije, gre vss dobro; kakor hitro se pa malo napi jem, po-stsnem dobre volje fci izrujem e-nemu ušesa drugemu sobe ... Oe bo šlo tako naprej, Sestobajter, potom jih veliko kmalu ne bo i-melo več nšee . . . Ampak, kako naj zdaj pravzaprav napravimo. Scztobajter . ..! Ali rez ni tu nobenega izhoda .. .! T Tristo hudičev .. .11" Opravit DA SKUHAS DOBRO VO. PlSl PO NASE PRODUKTE. ..... v aaiogt vlad, hmelj, «1«| ia vae droge pctrebttin*. Potk« In se prepričajte, da j« doma pri 1 kuhani vedno le najboljii in naj neJŠL Grocerijam, stadtitarjem in » pr dajalne SeUsnine damo primerna puat pri v«{jih naročilih. Piiiu informacije na: FRANK OGLAR, | •401 SuiMrlor Aftain, CUv«UO, ZsstonJ nadnšljivia ^ nrzličnin bolnikom DrttpUiaa poilnlajt metode bi lahka viak uporabi brci «uk aitnoati. igaba iau ali dala. ■ Ml Imamo raetedo ta kontroliranj, duh« Id telim«. 4a to poikuiite m trolkr. Brea raslik« ako je vata bol.ua atarela ail ie nove. I, Je poaneoa kot nlSna naduhe ali mreJlea. v| pilite w k platni poekoe nate metode. Hr.t ratiiki kekftaem oarečju tivite, pe koliko ,u it lil aa kakftao delo opravljate. Ake tn »eled aadehe ali m rs lice naia atteda tn leVBjkit'' ' ' a« poeebao telimo poelatl oni*, ki aaaatrajo aa aeosdrevljive. ki ae potke Sa vaeli vrel vdihavanje, kejenja. 0,1« pate« 11 rane dime itd., ia to bretuiMiao halama dekaaeti nikomur ne aele in da aaSa aaateda Ja tako vrejeaa.da oU vaa tetka Zibanja, evtlenje e praik Ia **T»*kw»iat«a poaudbe Je prevatna. da aa ae pe.Tetlll. Vltlte U daae, la| | PROSIM SA OPROSTITEV! Jaz nišje podpieani izjavljam, da sem bil v nedeljo dne 14. decembra t. L en malo preveč v rožicah in sem preveč na glas govoru, v dvorani Pevskegs društva "Bled" v Conemaugh, Pa. Priznam, da aem mogoče koga žalil in ie poeebno želim, da mi oprosti gospod Alois K veder, eko sem kaj preveč govoril. Vsa stvar hej se oprosti in ostanim* prijatelji če nedalje. Anton Rovanšek, Twin Ročka, Pa. . ' (Adv.) Mil metado tekoj. Ne pollUate d.nar aamVpotlilta epodnji kupon. M« ta I« Saaaa—Biti al treba plaieveti peital FREE TKI AL COUPON | rftONTIEK A8THMA CO. Boom II0 Nla«are and Hadeen Sta.. PofUle. M. t Bead (ree Uiti ti jrour met|»d toi g ..... ...... ».i.—.««».. ..>..*««.>» >o^ Nore role, znižane cene. , ' Vaa pa TO eeatee. Na. tllSS Na Tvoje adravje-polka. ISISS Na r- Oaa-po ka. llill NeU Roia—polka. lSSSf Fatarib—polha. ItSS« Oolabldka—polka. ISISS VeeelI OfaUi—polka. • ISISS Lubavaa^-M»»arke. 1IJ71 Zora — Vitaja-Felka. 1SSSS Hoje Safcje-Polka. ISISS rejdl betMIlek-M.ri. . 12111 Veeela »oeko^ -Polka.. HIH Blaelek—Polka. 1SI2S Cl«anka—Polha. 1SISI Saebara—Polka. WF7720 Venec Slov. Nar. Pc«mi| No. t »100-WF7780 Venec Slov. Nar. Petmi „ No. 2, $1.00. WF77ll Venec Slov. Nar. Pe«t No. 8, 11.00. WF70OO U boj, u boj! $100. S0I76 gvete noč, Blai«na 76c. ■ 12885 0rčno veeelje polka. 75c WP778« Mlfll moje, HrvaUka, $1 ' Za poštnino pošljiU 3&c. IVAN PAJK, 24 Mnin St Conemaugh, Pa., SS8.00 . iD RADIO Znižano na $88.00 (Model: II) ostane xa dobo 30 dni. Veliko ljudi si ne npa kopiti RADIO. I. ^-J preved kompl.rir.nl se pripravlU in »ravnati Ta streh J« , prei. N«š IStinirskl od.l^ po dolfC« P«^«^lu^l: l>, in ianašel IsvraUn, moien no-dolgo InaUn«« Mtob« , £šSj7 Uko navadno i«l«C d. -Ig. ^^^ vuk OTROK. Ta poMbno«! Je vr«J«na. da vam prin«w em' * Ia daljave 1000 do 1100 »ilj. Te Model« » dob«r U ne beUšl. onih ki ee prodajajo aa velilo vtfjo ceno. RmHo je po ceni ker: 1. 2. 8. k g zttrjssu u,— - - mVA&ateSA D«»AK. 4. - ,rihr»mj® stroški knjigovodstva. RADIO J« pouk atro^ki LDIO vam daie doeU aabeve. aabeve eko Mvluvm*^ eo leto tttdl sodnji troSkL Ima svoje vrednot pri Pr clm RADIO pogrne Po^^^U.^ i ca ereievet. Cene tom. larodMm«^"trebš/««»*. (Kes. in tridoeet doU^n^ * t vaeklss | In kako M* 1,0 u|K.raho'l. no trebau sasiti TA Kurim rm nanoetu; mom, i m bar m m ssa.as » II SAOIO a-U* » va