% 0<* * septefnbra ^0^° ’ ^oDAJN'center IH 8>^pofeg^ IV dolenika NELI NAJBOLJŠA POSTOJNA - UNZ Postojni, je v sodelovanju z ministrstvom /.a notranje zadeve organizirala 8. državno prvenstvo policijskih službenih psov in njihovih vodnikov. Med psi za odkrivanje min-sko-eksplozivnih sredstev je zmagala psička Neli z vodnikom Zoranom Kerinom iz UNZ Krško. |¥se o Telekomu na enem mestu V Novem mestu so odprli Telekomov prodajno-informacijski center, t.i. teletrgovino LENJSKI UST % M LENJSKI LIST & LENJSKI LIST LENJSKI LIST LENJSKI LIST LENJSKI LIST LENJSKI LIST LENJSKI LIST umrl dr. anton TRSTENJAK Ljubljana - v nedeljo, 29. septembra, je v Ljubljani Po krajši bolezni v 90. letu s,arosti umrl dr. Anton TLste-njak, slovenski psiholog, red-Pi član Slovenske akademije Znanosti in umetnosti, katoliki duhovnik, profesor za filozofijo in psihologijo na Teološki fakulteti v Ljubljani. V njegovem obsežnem in pomembnem znastvenem delu -?(lal je več kot 50 knjig, je Njveč pozornosti posvečal Psihologiji. V svojih raziska-V;|h seje dr. Trstenjak dvignil n>id številna dognanja in v Psemdesetih letih ustvaril *'ntezo - filozofsko antropologijo sodobnega človeka. pogreb bo jutri, v petek, 4. “ktobra, ob 14.30 v cerkvi sv. °etra v Gornji Radgoni, kjer m je v Radmošcih 8. januar I® 1906 tudi rodil. / f Brez predvolilnih obljub Na ponedeljkovem razgovoru na Jasniti s predstavniki vseh resorjev ministrstva za promet in zveze, z ministrom Igorjem Urnekom na čelu so se župani občin itd Velikih Lašč do Kolpe strinjali, da je med vsemi vladnimi resorji imelo prav ministrstvo za promet in zveze do sedaj največ posluha za reševanje problemov v njihovih občinah. ŽutHtni so zato strpno spregovorili o še celi vrsti nerešenih problemov na celotni infrastrukturi, za katere pa - kot je bilo razbrali iz razgovora - ni upanja na skorajšnjo mzrešitev. 1‘rednost na državni ravni je namreč povsem jasna: ureditev neke magistralne ceste, /to kateri gre dnevno preko 10 tisoč vozil, je daleč pomembnejša od denimo dokončanja obvoznice v Starem l ogu ali nadvoza v Kočevju, kot je to povedal državni sekretar Marjan Dvornik. Predstavniki ministrstva zato, navkljub predvolilnemu času, (ki /hi je brez dvoma omogočil, da je do razgovora sploh prišlo/), niso ničesar obljubljali. Kljub temu [tu je bil razgovor koristen! Če že nič drugega, bodo Kočevarji bogatejši za telefonsko govorilnico v Dolu, Dobropoljci pa imajo sedaj tudi nekaj več možnosti, da dobijo “nadstandardno lučko" na zapornici ob prehodu čez progo. Vsi sku/xij pa so tudi bogatejši za nasvet ministra Umeka, kako naj občine v prihodnje ravnajo oziroma na kaj ne smejo /tozabljali, če želijo, da bodo njihovi programi prišli v državni proračun. M. LESKOVŠEK-SVETE JABLANE DOBRO OBRODILE - Obiranje jabolk na 140 hektarjih jabolčnih nasadov Evrosada je na vrhuncu in kot kaže, je letina, kar se količine tiče, povprečna, glede na kvaliteto pa vrhunska povsod tam, kjer ni bilo toče. Kljub letošnjemu sadjarstvu nenaklonjenemu vremenu so »> Evrosadu, kot pravi direktor družbe Ivan Kozole, s strogo kontrolo in pravilnim izborom škropiv uspeli ohranili zdravo sadje. Po skoraj popolnem izpadu hrušk zaradi lanske katastrofalne toče, zmanjšanem pridelku jagod zaradi junijske suše ter letošnjem manjšem pridelku breskev zaradi toče bo bera jabolk boljša: nabrali naj bi jih 4 milijone kilogramov. Tretjino prve kvalitete bodo izvozili v Avstrijo in Nemčijo, odpira se tudi trgi \> Bosni in Hercegovini. (Več o jabolkih še na 9., kmetijski strani.) Pri obiranju poleg 90 zaposlenih sodeluje tudi od 50 do 150 sezonskih delavcev, med katerimi je precej obiralcev s Hrvaške. In še to: ker lahko ministrstvo za promet in zveze izda slovenskim izvoznikom le omejeno število dovolilnic za izvoz, sedaj slovensko sadje na tuje trge namesto domačih vozijo tuji avtoprevozniki. (Foto: T. (iaz\'oda) NOVO MESTO - V torek dopoldne so v Novem mestu na Novem trgu odprli prodajno-informacijski center oziroma teletrgovino, kot so poimenovali take centre. Otvoritve seje udeležil tudi generalni direktor Telekoma Slovenije mag. Adolf Zupan s sodelavci, na ploščadi na Novem trgu pa je svoj “animacijski program” izvedlo Gledališče Ane Monroe. “Osnovni namen teletrgovin -novomeška je četrta v Sloveniji -je, da lahko uporabniki telekomunikacijskih storitev vse zadeve, povezane s Telekomom Slovenije, uredijo na enem mestu,” pravi mag. Rosana Polutnik Vavpetič, direktorica marketinga pri Telekomu. Tu lahko dobijo vse informacije o možnostih za nove telekomunikacijske priključke, oddajo vloge zanje, urejajo pogodbene odnose s Telekomom, kupijo atestirane telefonske aparate, tele- fakse, rezervne dele in pribor, dajo telefonske aparate v popravilo, vložijo reklamacije in ne nazadnje brez pristojbin plačajo račune za telekomunikacijske račune. “Telekom gre v korak s časom in v zadnjem času pospešeno uvajamo nove storitve in nova omrežja,” nravi direktor AdolfZupan. Že digitalne telefonske centrale omogočajo vrsto dodatnih storitev, zanimive so predvsem skrajšano izbiranje, klic brez izbiranja, mam TELETRGOV1NA - Novomeška teletrgovino je šele četrta tovrstna trgovina v Sloveniji. vmesni klic, preusmeritev dohodnih klicev, ne moti, konferenčna zveza in izpis odhodnih klicev. Lani je začel Telekom Slovenije uvajati tudi storitve, ki omogočajo • Teletrgovina v Novem mestu je v pritličju stavbe, v kateri domuje poslovna enota Telekoma Slovenije, meri več kot 125 m2, vrednost del in opreme je okoli 18 milijonov tolarjev, pri njeni ureditvi pa so upoštevali tudi potrebe ljudi z omejitvami v gibanju. Odprta je od 9. do 17. ure. prenos govora, besedil, slik, podatkov, videa, letos pa je uvedel novo interaktivno omrežje Slovenija Online, ki poleg videotek-sta in teleoken omogoča tudi dostop do Interneta. Temu je v teletrgovinah namenjen poseben demonstracijski prostor, kjer se lahko uporabniki “v živo” seznanijo z vsemi novostmi. A. B. j j j tuuitLČna. Agencija. • 1 Kandijska 9 * Novo mesto , 068/342-136,321-115 , I > ■ Jesenski izleti za 1 • posameznike in zaključne 1 ' skupine! “PLETARSTVO V TOPLIŠKI DOLINI” NOVO MESTO - Dolenjski muzej Novo mesto in OŠ Dolenjske Toplice vabita v petek, 4. oktobra, ob 18. uri v malo dvorano Dolenjskega muzeja, kjer bo otvoritev razstave Pletarstvo v topliški dolini. URBANISTIČNA ZASNOVA NOVEGA MESTA - V petek, 27. septembra, so i’ avli Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu razgrnili osnutek urbanistične zasnove Novega mesta, najpomembnejši načrt prostorskega razvoja dolenjskega upravnega, gospodarskega in kulturnega središča. Osnutek bo javno razgrnjen dva meseca, do konca novembra, novembra pa bodo potekale tudi javne obravnave o tem pomembnem dokumentu, ki bo določil usmeritve za varovanje in razvoj okoljskih vrednot, razvoj dejavnosti v prostoru ter podrobnejšo zasnovo namenske rabe prostora. Že na otvoritvi je urbanistična zasnova vzbudila nemalo zanimanja prisotnih. (Foto: A. B.) 110 let Srednje kmetijske šole Slavje od 10. do 13. oktobra NOVO MES TO - Od četrtka, 10., do nedelje, 13. oktobra, bo na Srednji kmetijski šoli Grm potekalo praznovanje I K), obletnice delovanja. V četrtek, 10. oktobra, bo ob 9. uri otvoritev praznovanja s številnimi razstavami (vinogradniško, sadjarsko, vrtnarsko, kulinarično, zgodovinsko, poljedelsko, čebelarsko, razstavo malih živali, kmetijskih strojev, dijaških izdelkov domače obrti in vinoteke), srečanjem kmetijskih šol s predstavitvenim nastopom šol in kmečkimi igrami, ob 10. uri pa bo začetek ocenjevanja STK. V petek, 11. oktobra, se bo program začel ob 9. uri s predstavitvijo kmetijskih poklicev in izobraževanja na kmetijski šoli, sledila bo predstavitev seminarskih nalog dijakov šole, naravnih čistil in čiščenje z njimi, predavanje o soji, revije konj, predavanje o permakulturi in skupščina rejcev slovenskih toplokrvnih konj. V soboto, 12. oktobra, bo ob 10. uri slavnostna akademija, sledila bo razstava krav, konj in drobnice ter nastop jahalne šole, predstavitev prodajnih konj in predavanja. Zadnji dan prireditev, v nedeljo, 13. oktobra, bo ob 9. uri srečanje društev dolenjskih vinogradnikov in predavanje o negi mladega vina, srečanje čebelarjev Dolenjske in predavanje o bio kmetovanju. MINISTER DULAR V VELIKIH LAŠČAH VELIKE LAŠČE - V ponedeljek, 30. septembra, je Velike Lašče obiskal minister za kulturo dr. Janez Dular. Problemov na tem področju je veliko, najbolj seveda primanjkuje denarja. Novi načini povezovanja in financiranja še niso zaživeli. Najbolj se kopja lomijo okrog 'Ihibarjeve domačije, kjer so pogledi na reševanje problemov zelo različni in včasih smrdijo na politično razklanost. Minister pa je dal jasno vedeti, da se morajo problemi rešiti v domačem okolju in da ne država ne ministrstvo ne moreta čudežno rešiti problemov. Težave so na turjaškem gradu, zaščititi bo treba enega najlepših baročnih oltarjev na Slovenskem, ki krasi cerkev na Veliki Slevici, kulturna društva skušajo v oteženih pogojih še nekako delati, varovati je potrebno še drugo kulturno dediščino. Občina gospodarsko ni tako močna, da bi vse to zmogla sama in tako upravičeno pričakuje državno pomoč. Minister v tem trenutku ni mogel obljubiti ničesar, ker so pač pred vrati volitve. Jasno je samo to, da se bodo morale zdrahe nehati, drugače bodo težave vedno težje rešljive. ANDREJ PERU Al CERKEV BREZ KIPCEV ŽUŽEMBERK Med 23. julijem in 22. septembrom je nepridiprav vlomil v cerkev sv. Marjete pri Vrhu pri Križu in ukradel dva lesena kipca, velika okoli 65 cm. Kipca, ki sta stara okoli 300 let, sta vredna okoli 4(X) tisočakov VREME D« konca tedna bo pretežno oblačno, a suho vreme. V nedeljo poslabšanje i občasnimi padavinami. Kočevska dobila prista občine Kočevje Državi končna beseda KOČEVJE - Kočevski občinski svet seje prejšnji četrtek odločil, da ne bo stal na poti prizadevanjem sveta KS Kočevska Reka, da bi se osamosvojili. Predsednik svefa KS Kočevska Reka Tone Križ je povedal, da je Kočevska Reka nekoč že bila občina in da je, po pričevanju starih ljudi, tudi dobro delovala. Križ je dodal, da želijo izkoristiti specifični razvoj KS, ki je skoraj pol stoletja sicer teritorialno pripadala kočevski občini, vendar pa je bil njen razvoj skoraj izključno odvisen od Ljubljane. Izrazil je prepričanje, da bodo to lažje dosegli, če bodo samostojna občina, kakor pa preko teritorialno izredno velike kočevske občine. V ustanavljanje nove občine ne bodo šli, v kolikor jim referendum ponovno ne bo uspel. “Zaradi Kočevske Reke je bila vsa leta prizadeta celotna kočevska občina, sedaj pa naj bi imela od države koristi samo Kočevska Reka? To sc mi ne zdi pošteno,” je poudaril Miran Novak, ki je dejal, da pobudo razume tudi kot nezaupnico občinskemu svetu in kočevski občini. * M. L.-S. ' ' NOVO MESTO BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. PONUDBA TEDNA * Odkupujemo delnice KRKE po 9.000 SIT/delnico Upravljamo s finančnim premoženjem BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija) Tel.: 068/342-410 MOLEK avtoservis - prodaja vozil-avto deli AVTODELI, Novo mesto Kandijska 27 (pri vulkanizerstvu Mohorič) Tel. 068/322-366 Delnice KRKE in ostalih podjetij odkupujemo po dnevno najvišjih cenah. Tel.: 061/742-737. Zakaj ne berete več knjig? Človek običajno kuri z drvmi in podobnimi, sežiganju namenjenimi materiali, včasih pa se ogreje tudi s knjigami. De-stvo je, da je-človeštvo v dosedanji zgodovini že nekajkrat curilo s knjigami tudi zaradi drugih nagnjenj, ne iz želje po ogrevanju. V novejših dobah se včasih zgodi, da knjige zmeljejo za star papir. Kadar vozijo na odpad stare knjige, nekatere zaboli srce, medtem ko je za druge tako pospravilo le eden med mnogimi rednimi odvozi odpadkov. Skratka, gre za vprašanje, kakšno mesto podeliti knjigi med stvarmi tega sveta; nekako temu vprašanju smo namenili tudi tokratno anketo, v kateri nas je zanimalo zgolj to, koliko knjig preberete in zakaj prav toliko. Podobne ankete se dandanašnji lahko začno s\ »vi n f, rl l/minrom IllirllA HoiAtA ^ A '/ rttPVH 1 ct n rt ftl Pifct A vcasm s težavo strpan v gore ueoenn uukcv. uc uaicujcua au- podatek, da knjižnice beležijo boljši obisk. ALENKA BON, študentka ekonomije iz Novega mesta: “Odkar študiram, imam manj časa za prebiranje romanov, čeprav sem jih včasih veliko prebrala, saj mi veliko časa vzame prebiranje strokovne literature. Če le morem, zelo rada vzamem v roko prijetno knjigo, ki človeku obogati dušo. Opažam, da ljudje raje gledajo televizijo, kot ne berejo, ker to zahteva manj napora.” TOMAŽ TROPE, zaposlen v Foto “S” iz Kočevja: “Še iz časov, ko sem bil zaposlen na ČZP Delo, mi je ostalo a navade, da veliko berem časopise in revije. Knjig ne berem, ker jih od nekdaj nisem rad bral. Zato ne morem reči, da berem kaj dosti manj kot včasih. Kar zadeva druge, menim, da ne berejo več zato, ker je preveč videotehnike. Pa tudi sicer ostaja ljudem za branje malo časa.” GREGOR ORAŽEM, tonski tehnik iz Ribnice: “Ko sem še hodil v šolo, sem precej bral, sedaj pa je toliko stvari, ki jih imam za opraviti, da za branje nimam časa. Časopise samo prelistam, knjige pa berem le zvečer pred spanjem. Na splošno lahko rečem, da ne berem veliko, razlog za to pa je, ker želim prosti čas, ki ga imam, izkoristiti bolj aktivno, tudi za razna opravila doma.” JOŽICA ZALOKAR, gospodinja iz Kalc-Nakla: “Prej, ko sva z možem živela v glavnem Od zaslužka v službi, se je vedno našel čas tudi za knjigo, sedaj pa, ko je kmetija glavni vir zaslužka, časa za branje knjig ni. Prebiram časopise in revije. Sem članica Sveta knjige. Večino knjig iz kataloga izberejo hčerke, sama le kakšno z nasveti, ki jo lahko vzamem večkrat v roke.” TEREZIJA PRELOGAR, gospodinja iz Črešnjic pri Cerkljah: “Za branje zmanjka časa. Pri hiši so majhni otroci in je z njimi seveda dosti dela. Ob tem so še gospodinjska dela. Zemlje sicer nimamo veliko, a je ves čas dosti dela. Ob koncu dneva je človek po vsem tem kar utrujen. Pa še najbolje ne vidim s temi očali, tako da res ne berem veliko.” v ANICA KOPINIČ, ravnateljica Ljudske knjižnice Metlika: “Število članov knjižnice vsako leto narašča in vanjo je včlanjen že vsak šesti prebivalec metliške občine. Večina si knjige redno izposoja. Največ berejo mladi in upokojenci, medtem ko si aktivna generacija izposoja predvsem strokovno literaturo. S predšolsko bralno značko se je včlanilo tudi precej staršev.” IGORSUHOREPEC, lesni tehnik iz Ručetne vasi: “Na leto preberem deset do petnajst knjig, med katerimi prevladuje lažja zabavna literatura. Ravno prejšnji teden sem prebral dve knjigi. Ko sem še hodil v šolo, sem precej več bral. Menim, da televizija in drugi mediji ne bi smeli izpodriniti knjige, ampak bi morali del večera ljudje nameniti branju.” KATJA PINOZA, študentka ekonomije iz Sevnice: "Ker sem pred kratkim končala srednjo šolo, sem seveda veliko prebirala raznovrstno literaturo zavoljo šolskih obveznosti. Moram pa reči, da rada berem, zato sem nedavno ponovno prebrala enega mojih najljubših romanov Pod svobodnim soncem Frana S. Finžgarja, z veseljem pa sem prebrala tudi Črnega laboda.” JOŽE KREVS, prodajalec v bencinskem servisu Petrola v Trebnjem: “Priznati moram, da že lep čas, podobno kot mnogi Slovenci, nisem prebral leposlovnega dela, ker mi preprosto zmanjkuje časa za kaj takega, kajti odločil sem se za izredni študij. Zato pa imam bolj pogosto v rokah strokovno literaturo, ki mi omogoča, da sem bolje pripravljen na študij ob delu.” Obletnica Cankarjeve brigade S slovesnosti v Lapinjah LAPINJE NA KOČEVSKEM - V soboto dopoldan je v Lapinjah na Kočevskem potekala krajša slovesnost v počastitev 54. obletnice ustanovitve Cankarjeve brigade. Slovesnosti, na kateri so položili venec k tamkajšnjemu spomeniku, se je udeležilo okoli 120 nekdanjih borcev in bork ter njihovih svojcev. Cankarjeva brigada, ki je bila sestavljena iz Kočevskega, Dolenjskega in nepopolnega Belokranjskega odreda, je ob ustanovitvi na Lapinajh, 28. septembra 1942, štela 360 borcev in bork. Kasneje je bilo v brigadi v povprečju okoli 650 ljudi, tako da se je skozi tisoč dni njenega delovanja v njej bojevalo okoli 3.100 borcev in bork, od katerih jih je 800 umrlo, več kot tisoč pa je bilo ranjenih. Sodelovali so v kakšnih 180, večinoma uspešnih, bojih in akcijah. Tako je brigada sodelovala pri osvoboditvi Kočevja in v pohodu na Ljubljano, pa tudi v bojih na Koroškem, kj so trajali vse do 15. maja 1945. O vsem tem je na obletnem srečanju nekdanjih borcev in bork, ki sta ga organizirala odbor skupnosti borcev Cankarjeve brigade in zveza borcev domicilne občine Kočevje, spregovoril predsednik odbora skupnosti borcev Cankarjeve brigade, Lojze Hren. Dejal je, da so borci ponosni na svoje sodelovanje v narodnoosvobodilni vojni in svoj prispevek k zmagi nad fašizmom. M. L.-S. Minister izgnancem obljublja pomoč Predstavniki upravnih enot ministra Toneta Ropa seznanili z objektivnimi težavami, ki zavirajo reševanje vlog izgnancev - Postopkov ne gre preveč poenostavljati - n: I . K KRŠKO - “Izgnanci smo bili med drugo svetovno vojno žrtve nasilja, potem skoraj 50 let žrtve prejšnjega sistema, danes smo žrtve demokratične Republike Slovenije. Naj moje prošnje ne izzvenijo demagoško, a v imenu človeka vas prosim, da čimprej uredite status izgnancev, da ne bomo prej pomrli. Povprečna starost izgnancev je namreč 71 let,” je med obiskom ministra za delo, družino in socialne zadeve Toneta Ropa dejal predsednik Društva izgnancev Slovenije Vlado Ueržič. glede reševanja vlog so tudi vse tu q posavske občine, čeprav ima nw ^ njimi še najmanj težav sevnišk" j, Pretesni prostori, pomanjkanj ra cij ! fo MALA ELEKTRARNA NA MIRTOVŠKEM POTOKU OSILNICA - Že nekaj let poteka razprava o načrtovani gradnji male elektrarne na Mirtovškem potoku. Zaradi različnih mnenj je občina Osilnica letos zaprosila za mnenje o gradnji male vodne elektrarne na Mirtoviškcm potoku ministrstvo za okolje in prostor. Pred kratkim je prišel odgovor, v katerem je med drugim rečeno: Ministrstvo je bilo v postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja prvič seznanjeno, da nameravata Emil in Stanko Štimac na Mirtovi-škem potoku graditi malo vodno elektrarno že leta 1991. Takrat se je ministrstvo s predlogom strinjalo ob predpostavki, da bodo izpolnjeni tudi ostali pogoji, ki so za gradnjo predpisani. Investitorja sta nato pridobila lokacijsko in gradbeno dovoljenje in s tem tudi pravico, do gradnje male elektrarne. Te pravice jima danes ni možno vzeti, razen v primerih javnega interesa oziroma ogrožanja zdravja in življenja ljudi, vendar proti plačilu odškodnine. Minister Rop, ki se je mudil v Krškem na povabilo poslanca v državnem zboru Branka Janca, se jc srečal z načelniki upravnih enot krške, brežiške in sevniške občine in s predstavniki društev izgnancev, ki so ga seznanili z izvajanjem tako imenovanih vojnih zakonov, ki priznavajo izgnancem nekatere ugodnosti. Največ očitkov leti na upravne enote, te pa očitke zavračajo, češ da celoten projekt ni bil pravilno zastavljen, zato vsi postopki potekajo prepočasi. Kar grozljiv je podatek o rešenih TEDEN VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA RIBNICA - V tednu vseživljenjskega učenja, ki bo do 5. oktobra, je Središče za uravnotežen razvoj podeželja Vitra iz Cerknice pripravilo Teden učenja v deželi suhe robe. Po besedah Bojana Žnidaršiča, direktorja Vitre, so s plakati na javnih mestih ter prispevki v loklanih časopisih opozorili na potrebe in možnosti kontinuiranega učenja in izobraževanja. V Miklovi hiši so pripravili predavanje o učinkoviti rabi energije v individualnih objektih, v občinskih prostorih bo odprta tudi razstava. Predavanje bo tudi v občini Loški Potok. Po besedah Lili Štefanič, direktorice kočevske Ljudske univerze, pri njih teden poteka pod nazivom “Ž mislijo izberite pravo pot do znanja”. • Resnicoljubnost je največja zvijačnost. (Lichtenberg) KRŠČANSKI FORUM SDS V ŠENTJERNEJU ŠENTJERNEJ - V nedeljo, 29. septembra, je bil v Šentjerneju prvi kongres Socialdemokratskega krščanskega foruma, ki deluje slabi dve leti. Kongresa se je udeležil tudi predsednik SDS Janez Janša, ki je delovanje foruma ocenil pozitivno. Socialdemokratski krščanski forum združuje verne ljudi, ki iz teh ali onih razlogov ne vidijo svojega mesta v nobeni drugi stranki, hočejo pa politično delovati. Predsednica tega foruma prof. dr. Marica Marolt - Gomišček je predstavila program nadaljnjega dela. Ttko si bo forum še naprej prizadeval za širjenje političnega prostora demokratičnih strank, ustanoviti pa nameravajočim več občinskih in regijskih odborov po Sloveniji. odločbah na prvi stopnji, teh je v slovenskem merilu le nekaj Več kot 8 odstotkov od vseh vloženih vlog, torej je zahteva izgnancev, da naj bi bile vloge na prvi stopnji rešene do konca leta, le velika želja. Vloge je v Posavju oddalo 9.252 ljudi. Pri tem prednjačita brežiška in krška občina, kjer je vloge oddala petina oziroma šestina živečih občanov. Med šestimi najbolj kritičnimi občinami v Sloveniji • Da tisti, ki so pripravljali &’\ ac kon, niso mislili na izvajanje i" posledice, priznava tudi ministef ta Rop, ki je v Krškem obljubil, * j* bo storil, kar se da, da bi na up PJ ravnih enotah rešili vsaj obje* ^ tivne prepreke, za kar bodo v nti"' re istrstvu kljub relativno velikeN* pc primanjkljaju prerazporedili d* ta sredstev za dodatno opremo. Pr sicer ne reši generalnega problf S m<1, dinamike reševanja vlo[5* ^ ^ j« pričakujejo upravičenci, kaj*1 la postopkov s pravnega vidika n| na moremo preveč poenostavljal1' M je dejal Rop.____________________J strokovnega kadra, jasnih navodil' |ai računalnikov in programov de* močno ovira, na upravnih cnotaj -----------(ja so naredil' pa so prepričani vse, kar so mogli. T. GAZVODA, “F •Moč javnih občil je obral* ?a sorazmerna nemoči nemislelV] ^ (Sršen) I tu • Ljubiti pomeni ljubiti nekom ^ bolj kot sebe. (Farrow) Mu • Cista vest je nenehno praztA iu vanie. (Angleški pregovor) IP" MINISTER ROP V KRŠKEM -"Prav tako imenovani vojni zakoni so področje, ki povzročajo ministrstvu največ težav in smo prav zaradi tega najbolj kritizirani. ” J L«! • Ne vem, kam je šel sram• *j ja gre sram, pa ni več nobene min »8 nobene etike in nobenih pravi (S. Hribar) • Znanje je edina človekova V' hoda. (Montaigne) A \ SEMINAR O STOMI-Več kot 130 medicinskih sester iz cele Sloveniji je prejšnjo sredo in četrtek na Otočcu udeležilo strokovnega seminar)* ^ negi bolnikov s stomo. Sekcija medicinskih sester za zdravstveno negosV ^ vsako leto pripravi tako strokovno srečanje, tokrat je bilo prvič na DoM h skem. Na sliki: glavna sestra kirurškega oddelka novomeške bolništk( Marta Gantar, ena od organizatork seminarja, pozdravlja udeleže& 9 (Foto: A. B.) ZOLTAN NAJBOLJŠI - V soboto je konjeniški klub Krka na novem travnem parkurju ob velodromu v češči vasi pripravil prvo tekmovanje v preskakovanju zaprek, junak tekmovanja pa je bil domači trener Madžar Zoltan Kiss (na sliki), ki je z Beckie Boyem v prestižni disciplini MA - lov na točke z jolijem zbral 760 točk in za 20 točk premagal Andreja Kučerja iz Gotovelj z Effo! Leokadijo. V isti disciplini je Zoltan s Poemom zasedel tudi 4. mesto. V kategoriji L (120 cm) je bil Kiss z Beckie Bovjem tretji, t’ kategoriji A2 (110 cm) pa je bil od Krkinih jahačev najboljši Robi Bombek. kije bil z Dongaro tretji, Jure Grubačevič je bil z Nilusom, ki seje bal novih živobarvnih ovir, sedmi, Črnomaljka Marina Pezdirc pa s Csaloganyjem deseta. (Foto: 1. V.) Mariborsko pismo Maribor pretresajo eksplozije t Središče slovenske mafije? MARIBOR - Ko je maribor-*ski župan dr. Alojz Križman na začetku leta dejal, da je v štajerski metropoli pomembno središče organiziranega kriminala pri nas, ki se mu država s svojim celotnim represivnim aparatom ni sposobna učinkovito postaviti po robu, so se mu mnogi posmihali, češ da pretirava. Danes pa bi težko našli Mariborčana, ki trditvam župana ne bi pritegnil. V Mariboru, kjer že vse leto po malem pokajo bombe, so se to jesen začele vrstiti eksplozije dobesedno po tekočem traku. Po tem, ko je razneslo eksploziv v lokalu Oniks, ko je eksplodirala bomba pred stanovanjem vojaka Slovenske vojske in ko je pred domačo hišo eksplodirala nastavljena bomba ali kakšen drug eksploziv pred bistrojem in marketom Roma v Mariboru, popoldne istega do* pa je na Ptuju eksplodiral detoj nator, ki gaje neznanec nastavil v osebni avtomobil neke Ptuj' čanke. Zaradi takšnih razmer so s* ^ v soboto v Mariboru sestal' ^ minister za notranje zadev* Andrej Šter, mariborski župaj* dr. Alojz Križman, predsednik mestnega sveta Borut Ambro-Žič in načelnik UNZ Maribof Milan Čuš. Na sestanku so s* bojda pogovarjali o ukrepih,s katerimi bi povečali učinkov'-tost kriminalistične službe I*( izboljšali varnostne razmere j mestu in okolici. Po sestanku j* minister Šter dejal, da je s potekom preiskave zadovoljen saj poteka po strokovnih meri lih. Delavci UNZ so pred pfi|j vosodne organe že privedli 3*j letnega brezposelnega mizarji Daniela J., ki so ga ovadili zaf3j di poskusa umora pred hi 5® mariborskega sodnika v Mik' lavžu. Kakorkoli že, Mariborča"1 imajo v teh dneh veliko razlo-gov za to, da se ne počutijo vaf' ne. TVeba je tudi jasno povedan da Maribor ne bo zares varu* mesto, vse dokler odgovoru' politiki in gospodarstveniki 4* t. bodo rešili krize, ki postavlja* -brezupne socialne razmere o* tisoče Mariborčanov. TOMAŽ KŠELA Novomeška kronika ŽREB - Pred dnevi je pajek - - ^zahtevo policistov in v njihovi Pnsotnosti, kot se spodobi - s kra-& kjer se stikata Glavni trg in Rozmanova cesta, ob cesti pri - Kmetovem bifeju odpeljal ne-ri Pravilno parkiran avtomobil, tl Očividci pa so začudeni ugibali, 3 rakaj ravno tistega, saj so bili tam ;c arug za drugim (napačno) parkirani kar štirje avti. Mar vrli poli- , risti žrtev izberejo z žrebom ali po J rprmuli: ankrat aden, ankrat „ Wen? 1 LISICE - Še bolje pa so se na J radnji seji sveta mestne občine la odrezali vrli svetniki. V bumi raz-p- pravi za uvedbo na področju k- Mirujočega prometa’' (pomen-n. sko nekaj takega kot suha voda) ,, red vzpostavljajočih pajkovih j P°močnic lisic (napačno parki-rane avtomobile očitno I; ahko H Prežene le laznina in zverjad) in Prod njim so se odločili, da lisi- n1 Cam ne dovolijo vkleščati avto-jli roobilov, so pa potrdili ceno nt ‘akega kazenskega blokiranja I > Japacno parkiranih avtomobilov. Mrzel krop. . VELODROM - Komaj zgraje-!" velodrom v Češči vasi bi radi ■ *v vtiai ui idui jli jetniki čim prei še pokrili. A kaj J l?nko se zgodi, da ga bodo prej ko .J Prrrbo to uspelo, razstavili, kot so ga bodo prej ko ti' ™ 10 uspeio, razstavili, kot so I, fadion v Atlanti po koncu olim-1,1 Prjskih iger. Le da je bilo to tam Načrtovano, tu pa s tem grozijo Npniki, ki jim naročniki deldolgu-velike denarje. Teh pa ne “rrdo zaslužili s tako zasoljenimi ^nami, da se novomeškim kole-?.| ?arjem bolj splača trenirati na ir1 'alijanskem velodromu, kaj :ete, da bi v Češčo vas privabili v. 'S' ,i ^LIPAN - Na otvoritvi podgor-ptga vodovoda na Dolžu sta nila t Uui novomeški in škocjanski ““Pan, prijazni govornik pa je P°zdravil tudi neprisotnega šent-fi Kojskega župana Hudoklina. \ je prav temu lahko najbolj žal, ;J. ;a ga ni bilo zraven, kajti pred-^ Sedniku KS Dolž Jožetu Kobetu ^ je zareklo in je pozdravil “žu-tana mestne občine Šentjernej’’. ,ij ‘a k o je ta podgorska krajev"" ^trpnost prva, ki Šentjerneju p fNa mestne nravice in žuna vna pri- u—a mestne pravice in župana ■iPUdoklina izenačila z novome-k|m Koncilijo. Vprašanje, kdo 'ha več razlogov za nejevoljo... Ena gospa je rekla, da je novo-. kemu županu uspelo, da se na ?" strani Novega medija pojavlja J® vseA petih fotografijah. To Se Jhfoo ni dovolj za Guinessovo knji-rekordov, zato njegovi slavitelji Opravljajo podvig, da se ho petkrat "javil na eni fotografiji. fohokranjski drobiž) j o Res obsojen na pro- /vJ? - Žužemhcrški grad, nekoč /ii j°nos bližnje in dalnje okolice, še (,/f |e*i pripravilo litcrarni večer. Po ,y iJsedan predsednika društva ji* V J '1 * ar wi w I.'ada Koslcvca so se člani pošie-čj.lrudili, da so zasilno usposo-JJ1 prostor. Obstaja resna nevar-c*st, da zaradi pronicanja vode [opusti strop. Potrebna bi bila Jr*a akcija odpiranja gradu, ne P samo ‘‘ščititi in varovati” njc-!0Ve razvaline. t,Šmarnica večinoma IZBRANA - Zadnji septembrih1 vikend je privabil v naše šlevil-r vinske gorice polno trgačev in ijjhniačev. Povsod je bilo veselo, jPhekod malo manj (ker je bilo l«s dosti dežja), a v povprečju ; e letino vsi zadovoljni. Šmar-"ca je v glavnem potrgana, vino-5adniki, ki imajo žlahtnejšo trto, !aŠe čakajo, da grozdje čim bolj 4 >‘RVA MED TRGAČI Molka ,'lžlin stanuje v Novem me-stu, |itfi rojstni kraj pa je Mačkovec pri ‘foni. Dolga leta je bila poslovod-^elikatese KZ Krku (ob policiji), n'ed kratkim pa se je upokojila. 'usti čas najraje preživlja med 1°Hmi domačimi: sestrami in bru .'h in jim pomaga na polju, v vi-l‘Krudu in doma. Nasmejano, .'“are volje in pridnih rok kot Jeraj jo je ujel objektiv foioapa-. 'a pri svojih domačih na trgatvi Se, fjVorski vinski gorici Pod . ^ %lom. (Foto: S. Mirtič) i ent- V BRŠLJINU BOGATEJŠI ZA DOLENJ KI N PRODAJNI CENTER -Celotna investicija je Dolenjko stala 60 milijonov tolarjev, ki so jih zagotovili sami. Otvoritve se je udeležil tudi novomeški župan, ki jih je pohvalil, saj je malo takšnih podjetij, ki bi toliko investirala. V računalniško vodeni trgovini je dobilo delo 10delavcev. (Foto: J. Dorniž) Nova trgovina v Bršljinu Dolenjka je v spodnji etaži grosističnega skladišča odprla nov prodajni center - Na debelo in drobno NOVO MESTO - Novomeška Dolenjka je prejšnji četrtek v Bršljinu, v etaži njihovega grosističnega skladišča, slovesno odprla nov prodajni center. Polovico stavbe, ki še ni bila njihova, so lani novembra odkupili od Novolehne za 1.520.000 nemških mark, da so razširili skladišče, celotno spodnjo etažo pa so namenili maloprodaji. Prodajni center je njihova druga največja samopostrežna trgovina, takoj za supermarketom na Novem trgu, z velikim številom parkirnih prostorov. Generalni direktor Dolenjke Maksimilijan Jakopin je na otvoritvi povedal, daje Dolenjka delniška družba, ki je v 51 odst. lasti notranjih delničarjev in ima v 38 poslovalnicah ter grosističnem skladišču skupaj 370 zaposlenih. V letošnjem letu načrtujejo okrog 5 milijard tolarjev čistega prihodka od prodaje in 50 milijard tolarjev dobička. V zadnjih petih letih so odprli nakupovalni center z diskontom na Drski, supermar- ket na Novem trgu, povečali grosistično skladišče in odprli omenjeni prodajni center v Bršljinu, poleg tega pa so prenovili in posodobili tudi prodajalne v Škocjanu, Žužemberku, blagovnico v Črnomlju, market na Drski, letos spomladi pa tudi market v Semiču. Za to so porabili več kot 14 milijonov nemških mark. V načrtu imajo še prenovo poslovalnic v Šentjerneju, Mokronogu, Trebnjem, Straži in Novem mestu, poleg tega nameravajo v Bršljinu poleg prodajnega centra urediti še prodajalno za druge vrste hla- V prodajnem centru v Bršljinu bodo kupci lahko kupovali živila, pijače in drobno galanterijo, kot v vsaki drugi samopostrežni trgovini, pri večji količini pa tudi kot v diskontu. Prodajni center je namenjen individualnim nakupom kot tudi nakupom za nadaljnjo prodajo. Krščanski demokrati za nove občine SKD, SLS in SDS bodo v novomeški občini podprle skupne kandidate za volitve v svete KS - Kandidata za državnozborske volitve Franci Koncilija in dr. Vida Čadonič-Špelič NOVO MESTO - Na prvi novinarski konferenci, ki jo je sklical novi, pred kratkim izvoljeni, občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov Novo mesto, je beseda tekla o nedavnem kongresu SKD v Škofji Loki, ki se gaje kot delegat OO SKD Novo mesto udeležil Alojz Tiirk, novi predsednik občinskega odbora te stranke, ki ima v novomeški občini okoli 800 članov. TUrk je predstavil 9-članski odbor ter spregovoril o delu OO SKD na lokalni ravni. član sveta SKD, za člana častnega razsodišča so izvolili mag. Francija Bačarja, medtem ko “Minuli kongres SKD se je jasno opredelil za nadaljevanje sedanjega programa, kar pomeni utrjevanje države ter demokratičnih in poštenih odnosov v naši družbi,” je dejal TUrk. “Delo našega občinskega odbora bo na lokalni ravni usmerjeno v prizadevanje za politično, gospodarsko in kulturno prenovo dežele. Vztrajali bomo pri tem, da so predstavniki stranke na vseh ravneh ljudje z demokratično, politično in občečloveško kulturo, ne pa samopaš-ni in oblastni ljudje, podobni nekdanjim vsemogočim oblastnikom.” Na lokalni ravni nameravajo okrepiti delo krajevnih odborov, s SLS in SDS pa bodo za volitve v MEDLETOVA OTVORITEV NA CIKAM NOVO MESTO - Roletarstvo Medle, novomeška zasebna firma, bo ob 20-letnici delovanja jutri, 4. oktobra, opoldne v obrtni coni na Cikavi odprlo nove proizvodne prostore in novo linijo za izdelavo aluminijastih rolet. OZRI SE V GNEVU V NOVEM MESTU NOVO MESTO - Slovensko narodno gledališče Drama iz Ljubljane bo v ponedeljek in torek, 7. in 8. oktobra, ob 19 JO v Kulturnem centru Janeza Trdine uprizorilo slovito delo Johna Osborna Ozri se v gnevu, eno najbolj znanih iger tega stoletja, kije povzročila pravo revolucijo v angleškem in svetovnem gledališču. Za naravno ureditev potoka Kobila Šentjernejski svetniki sprejeli Ureditveni načrt Kobile - Od mostu v Šmarju do konca Šmalčje vasi - Svetniki opozorili na probleme s podtalnico na šmarskem pokopališču ŠENTJERNEJ - Na ponedeljkovi seji šentjernejskega sveta so svetniki sprejeli Ureditveni načrt Kobile, ki gaje predstavil g. Nikič iz firme Acer, d.o.o. Obenem pa so opozorili na probleme šmarskega pokopališča, kjer bi bilo potrebno izvesti odvodnjavanje, saj morajo zaradi visoke podtalnice pokojne pogosto položiti v vodo. Sklenili so, da je potrebno ta problem reševati posebej in čim prej. Sprejeti ureditveni načrt pa bo šel še v javno razgrnitev in razpravo. Kobila jc eden od najbolj značilnih gorjanskih potokov, bogato naseljen z najrazličnejšimi vodnimi in obvodnimi živalmi. Da bi ga kar se da ohranili, je sonaravno naravnan tudi ureditveni načrt potoka. Zgornji tok potoka Kobila je bil urejen že v preteklosti, tokratni ureditveni načrt pa sega od mostu v Šmarju pa do konca Šmalčje vasi, skupaj obsega okrog 45 ha površine. Kobila zaradi neu- * Svetniki so se strinjali s sonaravnim urejanjem Kobile, hkrati pa šobili proti nasilnim regulacijam potoka, ki so se izvajale pred leti, ker se narava za takšne posege kaj hitro maščuje. Kar nekaj pa jih je opozorilo na probleme, s katerimi sc srečujejo na šmarskem pokopališču zaradi visoke podtalnice. Ker pokopališče ni vključeno v ureditveni načrt Kobile, so občinsko upravo zadolžili, naj posebej pripravi predlog reševanja problemov šmarskega pokopališča. MORJE OŽIVILO GRAJSKE RUŠEVINE - Sobotni večer, 28. septembra, bo morda prelomnica tudi za druge dogodke in dogajanja, ki bi popestrila kulturna dogajanja v Žužemberku. V soju bakel, v mogočni obokani vinski kleti žužemberškega gradu je tu večer predstavil pesniško zbirko Morje Jurij Marussiga iz Ljubljane, ki jo je /rosvelil pokojni mentorici profesorici slovenskega jezika Mojci Potokarjevi. IVsnika so spremljali tudi Teja Mlakar s kitaro in Meta Mivšek s klaviaturami. Obe sta se na koncu predstavili tudi s svojimi pesmimi in tako obogatili pesniški večer. Jurij Marussiga, po poklicu učitelj fizike, se je že večkrat predstavil občinstvu. Tako je tudi njegova celotna prva zbirka izšla v samozaložbi v letu 1995. Zbirko je obogatil akademski slikar Marjan Zalelel-Janč. Literarni večer je bil lepo obiskan, materialno pa ga je podprla KZ Suha krajina Žužemberk. Prvih pet točk, in verjetno ne zadnje, je pri tem dogodku vsekakor dobilo tudi Turistično društvo Žužemberk-Dvori (Foto: S. Mirtič) vodami. Z ureditvijo komunalne infrastrukture, še posebej odpadnih voda, pa bi izboljšali tudi kakovost vode. Predlagana ureditev skuša kar se da ohraniti trenutne značilnosti vodnega in obvodnega sveta in zagotoviti možnost za ohranitev žag in mlinov z mlinščicami. Na celotnem območju urejanja pa je predvidena tudi gradnja 19 novih objektov: 3 v Šmalčji vasi, 9 ob Kobili vzhodno od domačije Jere-le, preostalih 7 pa med Kušljano-vo mlinščico in Kobilo. V starem jedru Šentjerneja pa ureditveni načrt predvideva prenovo nekaterih slabše ohranjenih stavb ob potoku, nekatere neprimerne objekte pa bo treba tudi odstraniti. J. DORNIŽ svete krajevnih skupnosti evidentirali skupne kandidate, “take, ki so se že izkazali z delom v svojih okoljih”. “Odločno se bomo zavzeli za nadaljnji razvoj lokalne samouprave in povsod, kjer bo zanimanje in zakonska možnost, podprli ljudsko voljo za ustanovitev novih občin,” pravi novi predsednik Hirk. Na državni ravni je Hirk postal * Skupna kandidata novomeškega, škocjanskega in šentjernejskega OO SKD za bližnje državnozborske volitve v 2. in 3. volilnem okraju 6. volilne enote (leva in desna stran Krke) pa sta Franci Koncilija in dr. Vida Čadonič-Špelič; evidentirana kandidata mora potrditi še izvršilni odbor stranke. Lojze Zupančič ni bil izvoljen za člana izvršilnega odbora stranke. A. B. VODSTVO NOVOMEŠKE SKD - Štirje od devetih članov novega vodstva OO SKD Novo mesto (z leve): Marjan Primc, predsednik odbora Alojz Turk, Lojze Zupančič in Milan Brudar. (Foto: A. B.) rejene struge in hudourniškega značaja potoka večkrat poplavlja bližnje njive, travnike in tudi stanovanjske hiše. Pri tem ne bi bistveno posegali v prostor, saj naj bi strugo med drugim na nekaterih mestih le delno poglobili. Z ureditvijo Kobile naj bi se v naseljih zavarovali pred stoletnimi Majhni koraki, veliki učinki Energetskosvetovalna pisarna v Novem mestu -Brezplačno svetovanje za smotrno rabo energije NOVO MESTO - Prejšnjo sredo so v prisotnosti državnega sekretarja za energetiko Borisa Soviča in drugih gostov v Novem mestu odprli energet-skosvetovalno pisarno. Projekt energetskega svetovanja teče peto leto in novomeška pisarna je že dvaindvajseta v Sloveniji. Namen teh pisarn oziroma projekta v celoti je svetovanje o učinkoviti rabi energije v gospodinjstvih. “Z majhnimi koraki je moč doseči velike učinke in znatne prihranke energije," pravi državni sekretar Sovič. “To pa je stvar vseh nas, kajti energestka politika ni le stvar države, pri njej ni pomembna le čim boljša oskrba z energijo, ampak tudi njena racionalna raba; za varčnejšo rabo energije mora vsak narediti čim več. Smoter takšne energetske politike je, da ohranimo kakovost bivanja z manjšim energetskim vložkom. K temu pa lahko precej pripomorejo tudi energetskosveto-valne pisarne.” Te so po Sovičevi primerjavi nekakšno mešano podjetje države in občin. V Novem mestu energetskosvetovalna pisarna deluje v pro-storih Turističnega centra v stavbi novomeške občine na Novem trgu, odprta je ob sredah od 14. do 17. ure in ob četrtkih od 17. do 19. ure, tel. 317-289. V tem času bodo v pisarni energetski svetovalci, usposobljeni za nasvete o toplotni zaščiti in energetski sana- ciji zgradb, izbiri ustreznih oken in zasteklitve, izbiri ogrevalnega sistema in ogrevalnih naprav, njihovi regulaciji in zamenjavi, uporabi obnovljivih virov energije, uporabi varčnih gospodinjskih aparatov, pripravi tople sanitarne vode, vodenju energetskega svetovanja, možnosti pridobitve nepovratnih sredstev za učinkovito rabo energije v gospodinjstvih in za vse ostale nasvete, ki se nanašajo na to. Seveda so nasveti brezplačni, priporočajo pa, da za obisk v pisarni ljudje pripravijo vprašanja. Svetovalec bo po potrebi prišel tudi na objekt, po sestanku pa bo izdelal poročilo z nasvetom. A. B. VELIK POMEN SVETOVANJA - O smotrni rabi energije in pomenu energetskega svetovanja pri tem je govoril državni sekretar za energetiko Boris Sovič. PODGORSKI VODOVOD - V nedeljo je bil v gorjanskem Podgorju praznik vode. Na slovesnosti ob stolpnem vodohranu na Vrheh pri Dolžu so odprli vodovod Orehek-Dolž, ki je pripeljal zdravo pitno vodo v vasi Orehek, Brezovica, Zajčji Vrh, Sela pri Zajčjem Vrhu, Dolž in Vrhe. To se je zgodilo skoraj 15 let potem, ko je bilo izdano pivo lokacijsko dovoljenje za ta vodovod, ki daje vodo okoli 600prebivalcem teh krajev v gorjanskem Podgorju. Na slovesnosti e nedeljo opoldne se je, kljub prelepemu vremenu, ko je bila trgatev na vrhuncu, zbrala kar tretjina vseh krajanov. Na otvoritvi so poudarili, da bodo napredka, ki ga v te kraje prinaša tudi voda, deležni predvsem mladi, up in dika Podgorja, ki so pripravili tudi prisrčen kulturni program. (Foto: A. B.) MAi 1 Z M A Š L H Q B Č I |N| MMfal I [ Sprehod po Metliki -----i_-----Sl—y -1 II i i m jr s~\ irr r x 11 ' r' KI C. Belokranjske stranke dogovoijene Srečali so se predstavniki različnih strank, da bi bila predvolilna kampanja na bolj kulturni ravni - Cilj vseh, da bi v parlamentu sedel tudi Belokranjec ČRNOMELJ, METLIKA, SEMIČ - V četrtek, 26. septembra, so se v hotelu Lahinja srečali predstavniki petih od devetih političnih strank, ki delujejo v Beli krajini. Srečanje je bilo namenjeno dogovoru o kul- turnem in do volilcev prijaznejšem predvolilnem boju. Od pomembnejših strank so na srečanju manjkali le predstavniki Liberalne demokracije (javili so, da jih ne bo) in Slovenske ljudske stranke, ki so prihod sicer najavili, a jih gre razumeti, saj je bil to po dolgem času prvi sončni dan. lokranjec. Na koncu srečanja seje predstavnik ZLSD Dušan Kočevar zahvalil Vladu Starešiniču iz SKD, ker jih je zbral skupaj, ter mu izrekel pohvalo, da je z leti politično dozorel. I. VIDMAR OTROCI ZA BOUŠI SVET-Pretekli četrtek so v Metliki zaključili mednarodni knjižni kviz z naslovom “Otroci za boljši svet". Tekmovanje je v metliški občini organizirala Ljudska knjižnica pod vodstvom knjižničarke mentorice Marte Strahinič, na njem pa je sodelovalo 79 učencev podze-, meljske in metliške osnovne šole. Katarina Grčman iz Krivoglavic (na le\>i), sedmošolka iz podzemeljske osnovne šole, pa se bo udeležila državne zaključne prireditve kviza, ki bo 7. oktobra v Ljubljani. Izmed reševalcev kviza jo je izžrebala predsednica občinske zveze prijateljev mladine Metlika Vladka Škof, ki so se ji otroci s šopkom rož tudi zahvalili za dolgoletno požrtvovalno delo z otroki in za otroke. (Foto: M. B.-J.) Thko so se v hotelu Lahinja zbrali predstavniki strank ZLSD, DESUS, SKD, SDS in SND. Da bi se stranke resno dogovorile o predvolilnem boju na visoki kulturni ravni, kar je bila želja sklicatelja srečanja Vlada Starešiniča, je bilo malo verjetno, vendar so bili rezultati srečanja presenetljivo pozitivni. Starešinič je že na začetku poudaril, da niti srečanje niti morebitni dogovori strank ne obvezujejo, lahko pa bi bili v korist vseh. Povedal je, da bodo be- Bru PRH OTfDi PRODAJA GUM VULKANIZERSTVO BRUNSKOLE MATIJA, s.p. HRAST 1a, 68331 SUHOR, tel./«ax: 068/50-475 V mesecu septembru ugodna prodaja zimskih avtoplaščev: BARUM, SAVA, NOKIA, FULDA, MICHELIN. Nudimo vam 5% gotovinski popust oziroma prodajo na več čekov. Ob nakupu avtoplaščev montaža in centriranje brezplačno! lokranjski krščanski demokrati v predvolilnem boju govorili predvsem o sebi in o lastnih uspehih. Čeprav se je težko izogniti kazanju napak drugih, pa naj bi ob tem vsakdo povedal tudi konkretno, kako bi stvar opravil bolje. Vsi po vrsti so poudarili, da Bela krajina veliko izgublja, ko v državnem zboru nima svojega poslanca, medtem ko jih ima samo ena nekdanja ljubljanska občina (Vič-Rudnik) kar sedemnajst. V zvezi s tem so udeleženci srečanja dali vrsto predlogov, med drugimi tudi tega, naj na volilno listo dajo res najboljšega človeka, ki bi, če bi bil izvoljen, tudi dejansko veliko naredil za Belo krajino. Predlog, da naj med predvolilnimi govori svetujejo volilcem, naj, če ne bodo volili članov njihove stranke, podprejo Belokranjca oziroma kandidata stranke, ki je v Beli krajini tudi aktivna (teh je devet), je bil soglasno sprejet. Prav tako so podprli tudi predlog Vinka Babiča, da ne bi drug drugemu trgali plakatov, saj s tem onesnažujejo okolico in drug drugemu povzročajo nepotrebne stroške ter razpihujejo sovraštvo med simpatizerji določenih strank. TVetji predlog, kije bil podprt, je, da naj vsi poskušajo na volitve privabiti čim več volilcev, saj bi se s tem tudi povečale možnosti, da bi bil v državni zbor izvoljen Be- DAN ODPRTIH VRAT KRAJINSKEGA PARKA LAHINJA VELIKI NERAJEC, DRA-CATUŠ - V petek, 4. oktobra, pripravljajo društvo Krnica, občina Črnomelj, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, Regionalni center za srednjo in vzhodno Evropo in Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije dan odprtih vrat krajinskega parka Lahinja. Ob 13. uri bo v Velikem Nerajcu otvoritev in-formacijskega centra krajinskega parka Lahinja, v kulturnem programu pa bodo nastopili dragatuški tamburaši in učenci dragatuške osnovne šole. Sledil bo ogled parka, bodisi peš ali z zapravljivčki, ob 17. nri pa bo v Župančičevem hramu v Dragatušu okrogla miza. Na njej bodo sodelovali predstavniki ministrstev za okolje in prostor ter za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, THglavskega narodnega parka, Logarske doline, Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, Regionalnega centra za okolje ter občine Črnomelj. Kulturno poletje tudi drugo leto V Zvezi kulturnih organizacij zadovoljni s Poletjem v Črnomlju - Prihodnje leto ne bodo širili programa - Prireditve resne glasbe z zanimivimi in dopadljivimi izvajalci NA POTNA SVETOVNO PRVENSTVO - Pretekli teden je odpotovala v Carlow na Irsko slovenska ekipa oračev, ki se bo 4. in 5. oktobra udeležila 43 svetovnega prvenstva v oranju. Slovenijo bosta tokrat zastopala Janez Miklič iz Gorenjih Kamene pri Novem mestu in Anton Filak iz Gribelj v Beli krajini, sodnik slovenske ekipe pa bo ravnatelj Srednje kmetijske šole Grm inž. Tone Horvat. Anton Filak je sodeloval že na lanskem svetovnem prvenstvu v Keniji, na nedavnem državnem prvenstvu pa si je zagotovil tudi nastop na svetovnem prvenstvu oračev v prihodnjem letu. Sicer pa bosta slovenska orača letos prvič tekmovala s traktorjema in plugoma, ki so jih nalašč za njiju pripeljali iz Slovenije in s katerimi sta prej tudi vadila. Traktorje SAME Dorado 60 je posodilo podjetje Cosmos iz Ljubljane, med pokrovitelji ekipe pa je tudi Dolenjski list. Na fotografiji: Miklič (levo) in Filak ob enem izmed traktorjev, preden so ga s tovornjakom s Trške gore odpeljali na Irsko. (Foto: J. Gačnik) ČRNOME1J - Zveza kulturnih organizacij Črnomelj je letos prvič pripravila serijo kulturni prireditev s skupnim naslovom Poletje v Črnomlju, kur seje izkazalo za dobro, tako da bodo Poletje v Črnomlju pripravili tudi prihodnje poletje. Čeprav podrobnejše analize letošnjih prireditev še niso pripravili, lahko mirne duše rečemo, da so prireditelji Poletja v Črnomlju svoj namen dosegli. Vseh pet večerov je bilo dobro obiskanih, nastopi pa so bili izvedeni na visoki ravni. Prva dva večera je na trgu pred cerkvijo sv. Duha zazvenela ljudska glasba - Istrianski mužikante so predstavili glasbeno dediščino Istre, Kurja koža pa štajersko ljudsko glasbo. Mešani pevski zbor slovenskih izseljencev Ely iz Minnesote v ZDA se je predstavil v Kulturnem domu, četrti večerje bil po svoje belokranjsko obarvan, saj se je v okviru v Arbitraža med Semičem in Črnomljem Komisiji občine Semič in Črnomelj, ki usklajujeta delitveno bilanco bivše občine Črnomelj, se ne moreta zediniti glede lastništva bele hiše in okoli JP Komunala ČRNOMELJ, SEMIČ - Premoženjska delitvena bilanca med občinama Črnomelj in Semič nista usklajeni niti po zadnjem sestanku komisij obeh občin, zelo verjetno pa bo pri nekaterih vprašanjih potrebna tudi arbitraža. Na črnomaljskem občinskem svetu so prejšnji torek obravnavali poročilo z zadnjega sestanka obeh komisij. šanji v zvezi s premoženjsko delitveno bilanco občin Črnomelj in Semič. Črnomaljski občinski svet je že spomladi sprejel sklep, da objek- ZA DRAGE MEDICINSKE INSTRUMENTE V sklad za drage medicinske instrumente pri OO RK Novo mesto so prispevali: Obrtna za-ast No\ druga Hrast Novo mesto - namesto cvetja na grob pokojnega Karla Željka 25.000 tolarjev, sodela ) tolarjev, sodelavci Milana Brulca iz zavarovalnice Tfiglav - namesto cvetja na grob pokojnega očeta Antona Brulca 20.000, KO RK Šmihel 32.871,27, maturantje Gimnazije letnik 1986 5.050, Ruža in Danilo Kovačič, Zwittrova ulica, Novo mesto -namesto cvetja na grob pokojne Lucije Budna in Leona Skrabla 10.000, hčerke - v spomin na pokojne starše Ivana in Marije Urh iz Metlike 10.000 tolarjev. Območna organizacija RK Novo mesto ti, ki so bili že pred letom 1958, ko sta se občini Semič in Črnomelj združili, last posamezne občine, niso predmet delitve, kar je črnomaljska komisija vztrajno zagovarjala in dokazovala upravičenost takega ravnanja, medtem ko je semiška komisija sicer odstopila od zahteve po solastništvu stavbe Glasbene šole in stavbe nekdanje osnovne šole v Ulici Mirana Jarca, vztrajali pa so, da bi semiška občina postala solastnik bele hiše, to je poslovne stavbe na Kolodvorski 34. Najverjetneje bo prav tu potrebna arbitraža, saj ne kaže, da bi lahko prišlo do kompromisa. Arbitraža bo najverjetneje potrebna tudi pri delitvi komunalne infrastrukture, ki bo sicer urejena po teritorialnem principu, vendar Semičani zahtevajo konsenz pri sprejemanju finančnega načrta in zaključnega računa javnega podjetja Komunala. To sta tudi edini še neusklajeni vpra- Za delitev stanovanj, sredstev od kupnin stanovanj in odplačil danih stanovanjskih kreditov st) se dogovorili za kriterij, po katerem dobi Črnomelj 77,9 odst., Semič * Zveza kulturnih organizacij se zajionioč pri organizaciji 1’oletja v Črnomlju zahvaljuje Dolenjki, Viziji, Gostinskemu podjetju Črnomelj, Tiskarstvu Opara, Grafiki, DZS, Cvetličarni Sonje Šikonja, Dolenjskemu listu, TV Novo mesto. Studiu D, Radiu Sraka in Radiu Krka, črnomaljskim gasilcem, Antonu Planincu, Župnijskemu uradu Črnomelj in Dekanu Vinku Podbevšku, Klil) Hip hop, Mladenu Rabiču ter Darku Kočevarju, Marinki Dražumerič, Upravni enoti Črnomelj in ZIK Črnomelj^ Robertu Lozarju ter sosedom Speličeve hiše ter vsem ostalim. cijo omenjenih večerov vložila največ dela, meni, da jim bo zaradi uspešne letošnje izvedbe naslednje leto precej lažje zbrati denar. Količinsko programa ne nameravajo širiti, tako da bodo ostali pri petih večerih, ki jih bo tudi v prihodnje zapolnila resna glasba - od ljudske, klasične do jazzovske. Izbirali bodo med bolj nevsakdanjimi, a zanimivimi zasedbami z dopadljivim programom na visoki kakovostni ravni. En večer nameravajo nameniti domačim izvajalcem. Ker gre predvsem za resno glasbo, po njenem mnenju ne bi smeli sanjati o tisoč obiskovalcih, uspeh bo že prijetno poln trg pred cerkvijo sv. Duha. ,.v * Kljub 22 točkam dnevnega reda je bila prva jesenska seja črnomaljskega občinskega sveta kratka in je trajala le dobre tri ure. Med drugim so svetniki obravnavali in sprejeli tudi realizacijo proračuna občine za prvo polletje, informacijo inšpekcijskih služb, predlog za izdajo odloka o prekrških zoper javni red in mir, izbrali pa so tudi enega od predlogov preureditve občinske sejne dvorane. koncerta kitare in ustne harmonike skupaj z Vladimirjem Horvatom predstavil tudi domačin Igor Saje, za veličasten zaključek pa sta v župnijski cerkvi poskrbela orglar Tone Potočnik in sopranistka Olga Gracelj. Ksenija Khalil, ki je v organiza- 15. EKSTEMPORE MLADIH LIKOVNIKOV METLIKA - Jutri, 4. oktobra, bodo metliško staro mestno jedro “zasedli” otroci iz vseh belokranjskih šol ter mladi metliški pobratimi iz italijanskih Ronk, ki se bodo udeležili 15. ekstempora mladih likovnikov Bele krajine. Ekstempore pripravlja v okviru tedna otroka metliška občinska zveza prijateljev mladine, mladi pa bodo ustvarjali na temo “Podobe časa - metliška arhitektura na prehodu iz 19. v 20. stoletje" Razstava likovnih del bo na ogled čez dva tedna v Ganglovem razstavišču v Metliki, potem pa se bo selila še po belokranjskih osnovnih šolah. pa 22,1 odst., v primeru Osnovne šole Milke Šobar - Nataše pa so se dogovorili za kriterij na osnovi zastopanosti otrok iz posamezne občine v zadnjih petih letih. I. V. ODKUP PRIVATIZACIJSKIH DELNIC IZ JAVNE PRODAJE PO IZREDNO UGODNIH CENAH: Union, Sava, Krka, Pivovarna Laško, Lek, Radenska, Luka Koper, Petrol, Heljos, Cestno podjetje Celje. RAZVOJNA DRUŽBA, Tomšičeva 3, Ljubljana. Tel.: 125-10-14, 125-70-56. ODKUPNA MESTA: KRŠKO: ADO, d.o.o, Krško, CKŽ, tel.: 0608/21-522, MIRNA: Promles, tel.: 068/49-235. ČRNOMELJ: Štrucl, tel.: 068/51-523, NOVO MESTO: d.i. MARKETING, tel.: 068/28-694,341-522 MIRKO JELENIČ, GENE-. sv RALNI SEKRETAR RK Slove-j {e nije bo na bližajočih se volitvah I So kot član ZLSD kandidiral za po-; sv slanca v državnem zboru. Njcgo- uc va politična kariera pa sc je priče- (kj la s kaznijo. Ko so v občinski baj-1 je ti razpravljali o njegovi kandida- j A. turi, so policisti zunaj veselo | ht obešali listke zaradi napačnega: °l parkiranja. Na poslansko im.u- j* niteto se Jelenič še ni mogel na-; J* sloniti, zato mu plačilo kazni ne j ^ bo ušlo. C GOSTIŠČE VESELICA j 2a NAD METLIKO je nekaj časa: ni odprto, nekaj časa pa zaprto. | d( čeprav se Metličani pridušajo, da K. gre za najmikavnejši lokal v me-1 nj stu. Zdaj je vzel njegovo usodo v roke gospod Mužar, ki ponuja če poleg lepega razgleda še hrano. * pijačo in prijazno postrežbo. Cen « ni privil do plafona, zato pa j® | i pričakovati lep obisk. ,, NEK BIVŠI SEKRETAR JE ^ NEKOČ pripravljalca slovesno- Se sti vprašal: “Koliko pa jih poje *! ,x oktetu? To moram vedeti zaradi' |e kosila.” Sekretarju se je smejala ^ vsa Metlika, oktet Vitispa dokazuje, da vprašanje le ni bilo tako trapasto. Kjer koli fantje zadnje čase pojejo, jih ni nikoli osem. ampak sedem, šest, pet. Odsotnost opravičujejo s prezaposlenostjo, z boleznijo in drugimi objektivnostmi. “LJUBLJANA SPLOH NI DALEČ,” trdi metliški župan Branko Matkovič, “daleč je le od Badovinca na Jugorju do Met- P' like. Največkrat vozim iz Ljub- ‘ Ijane do Jugorja dobro uro, odj^ Petra do Metlike pa porabim .. včasih tudi pet in več ur.” Boljše reklame si ob stoletnici Badovin-čeva gostilna ne bi mogla omisliti. • • • NOVA STREHA NA MRLIŠKI VEŽICI METLIKA - V minulem ted; nu so na metliški mrliški vežici dokončali novo streho. Sedaj pa adaptirajo notranjost vežice, ki je bila doslej znana po svoji nefunkcionalnosti. Načrtujejo, da bodo dela končana do konca oktobra. Črnomaljski drobir --------------:----------------"J “PIŠTOLO JIMA DAJTE, pa ?' naj rešita, kar se imata za pome- J niti, je vzkliknil nekdo izmed > črnomaljskih občinskih svetnike* < na njihovi prvi jesenski seji, kose • bili že vsi siti prerekanja o odgo- j* voru na svetniško vprašanje med Antonom Škofom in Borisom /vnionom anoiom iii ouusu.- . Mužarjem. Predsednik sveta Anj ? drej Kavšek se je odločil za bolj ^ modro i\dli\AitPU _ l/7pl iimt) It* l)C' * Ul C J IV« VSC K JC UU1UUII Z.« modro odločitev - vzel jima je b*' sedo in zaključil sejo, ki je bil3 t»nn Urnikih v 7onrinvini črnoiflfl' ena krajših v zgodovini črnoma- ^ Ijskega občinskega sveta. m BOG SE BO MAŠČEVAL be; „ lokranjskim politikom, ki so * času trgatve moževali o ku ' turnem obnašanju v predvolil' IUIIICIII UUIItlNilllJU V piLUVUi' nem času kar ob pomarančnem . soku in kisli vodi. Le kako jim na) * volilci verjamejo, da bodo res sto- j rili kaj za Belo krajino, ko name*’ < to, da bi v gostilni podprli be-|j« lokranjske vinogradnike, podpl' hi rajo ajdovske sadjarje in uvozni’ • desna ne ve, kaj dela lEVA - Občinska uprava in up-ravna enota v Ribnici si kljub °oetavnim začetkom v času ob vzpostavitvi nove lokalne samou- I Er3ve menda kar precej nagajata. ! ‘dkn VCa« trrliir\ 70 imroimn <>nn [1 n d t* ___________________I_________j 0..j__________ j- 'ako vsaj trdijo za upravno eno-d “J delavci občinske uprave, ki ne 11 Mejo razumeti, da so lahko ;e Me, ki so nekoč bili vsi zapos-o.oi na ribniški občini, danes ti-"k ki stojijo nasproti občinskim Phzadevanjem. še težje pa to ra-‘Uniejo ostali, saj mnogi še ved-?°.niti ne ločijo, kajje občina in ;aJ. upravna enota. Se vedno jih Pojmujejo kot “organe istega !e'esa”, zato za razne zadeve, za “Ptere se izkaže, da so posledica . Potrganih, včasih neformalnih aj M in sodelovanja med delavci L, Zdajšnje občinske uprave in up-I avne enote, ljudje v Ribnici se ‘ edno pravijo, “da desna roka ne Ve. kaj dela leva”. k ZA CERKEV - Čeprav je bil Kulturni dom sv. Gregor že razsušen za kulturni spomenik in bi a opravljanje kulturnih dejav-aPsti služila samo dvorana v M, pa je med ribniškimi svet-3a ,1 ki na zadnji seji sveta prevladala tj °dj°čitev, da cerkev ne sme biti Mjena pri odločanju o tem, kaj yi “o storila s premoženjem, ki ji bo ' Knieno- kčer so občinski usluž-“Pnci trdili, da na upravni enoti V|lsp dobili podatka, da je bil tožen zahtevek za denacionali- 5ac,jo, svetniki iz vrst SKD pa so /Uahali s papirjem”, ki naj bi Izkazoval, da je cerkev to stori-5 so z uradno obrazložitvijo, da 'J razjasnjeno, ali je stavba pod ^nacionalizacijo ali ne, Kultur-J u°m sv. Gregor črtali iz seznama objektov v ribniški občini. Krpanova kobila: j “Dolenjski list pošteno poroča '•nQše občine, odgovornim pa se 7" ■'‘Umljiva trditev Janeza Petri-li,’ ^0 njegova koza daje sedem pi- k»0 mleka. Zdaj bojančitevo iz- preverila ustrezna občinska fisija. ” Straški klinčki JjTRAH pred medvedi £ KLOPI - Ktiže, da se Stružanci it Polj boje klopov kot medve-Kar precej borclije in menin-jjl|sa so povzročili klopi, zato ,Pada nabiranje zdravilnih zelišč g 'udi gob so letos nabrali Stru-Jjjjjti manj, česar pa ni krivo le e^l RAH PRED VODO - Stru-JJPci se tudi boje, da je njihova v "a oporečna in za zdravje ne- IP.' 1 ' tl31 nneoKnn \/i»n . s^PSa knt, zamenjati pa jih treba jel i' km, a nagaja vreme, el« v “IROKRATSKE TEŽAVE -fj-Padi nedokončane reorganiza-občin imajo Stružanci težave db'Urejanju uradnih zadev z ID1 nami oz. upravnimi enotami. v'adniki jih pošiljajo ne le od (k?* vrut’ ampuk v Kočevje tJCr je sedež stare občine in up-LvUu enote), od tam v Grosup-„ J (stari sedež za območje Dobji! Jetija, v občino Dobrepolje pa i'1! sochjo tudi Struge) in od tam videm, kjer je sedež občine. Mirtovški šratelj: ’: > ^časih se je v Kolpo stekalo iz ” k*1 greznic in hlevov, ljudi in je bilo tudi veliko več, či-,r naprave pa nobene. Pa ven-4/ so ljudje takrat Kolpo pili, 1 v l **** pa je ljudi in živine nekaj- W manj, čistilnih naprav že kar *0jaJ. voda v Kolpi in celo že v jf°vodnih zajetjih pa je onesna-1,0 in oporečna. ” MM I Z MAŠI H_O 3 Č I ¥tltM Ljudje niso številke Negotove volitve v KS KOČEVJE - Odbor za krajevne skupnosti je 24. septembra na svoji prvi seji po počitnicah med drugim obravnaval tudi odlok o volitvah v svete krajevnih skupnosti. Na sam predlog odborniki niso imeli pripomb, izrazili pa so resen dvom, da bo volitve možno izpeljati. Predstavniki KS v odboru so opozorili, da se utegne zgoditi, da volitev ne bo mogoče izpeljati, ker ljudje ne bodo hoteli sodelovati. Nezadovoljni so namreč s še vedno veljavnim nepravnim statusom krajevnih skupnosti in njegovimi posledicami. Te se, po mnenju tajnika KS Kočevje - mesto Boruta Hočevarja, odražajo v anarhiji, ki sedaj vlada, ker občina in upravna enota ne obveščata več nikogar ne o posegih v prostor in ne o prireditvah na javnih površinah. Podobnega mnenja je bil tudi predsednik KS Kočevska Reka Tbne Križ, ki je povedal, da so šele iz medijev zvedeli o postavitvi merilne naprave za atmosfersko opazovanje onesnaženosti okolja v Iskrbi, da pa je podobno tudi z gozdarji, lovci in podjetji, ki posegajo v prostor in zapirajo javne poti, pa o tem v krajevni skupnosti ničesar ne vedo. “Nihče nas nič ne vpraša in nihče nam nič ne pove,” je dejal Križ, Alojz Pretnar iz KS Ivan Omerza - Livold pa je k temu dodal, da ljudje po krajevnih skupnostih ne želijo le slepo izvajati tistega, kar jim kdo zaukaže, saj pri tem nimajo možnosti soodločanja. “Dokler status KS ne bo jasen, bo volitve težko izpeljati,” je povzel mnenje vseh ostalih odbornikov. M. L.-S. V Kočevju vrsta prireditev ob občinskem prazniku Drevi osrednja proslava KOČEVJE - Te dni je Kočevje v znaku praznovanja občinskega praznika, posvečenega obletnici kočevskega zbora odposlancev slovenskega naroda leta 1943. Praznovanje se je začelo že septembra s tekom po ulicah Kočevja, v prostorih Nove ljubljanske banke v Vasi so odprli fotografsko razstavo mlade fotografinje Anje Papež V objektivu osmošolke in v Likovnem salonu fotografsko razstavo Narava in živalski svet. Drevi ob 19. uri bo v Še-škovem domu osrednja prireditev, na kateri bo nastopila folklorna skupina Franceta Marolta, slavnostna govornika pa bosta minister Tone Rop in župan Janko Veber. Jutri ob 13. uri bodo odkrili spominsko obeležje v Rajhenavu, ob 20. uri pa bo v Šeškovem domu na sporedu predstava Domovina, ljubezen moja. V soboto se bodo prireditve nadaljevale z odbojkarskim turnirjem maturantov kočevske gimnazije in z večerom z akademikom dr. Borisom Paternujem ob 18. uri v Šeškovem domu. V torek, 15. oktobra bodo ob 18. uri v Likovnem salonu odprli likovno delavnico Misel in korenine ’96, 24. oktobra pa v Šeškovem domu stalno razstavo risb Božidarja Jakca. 0 čem odločati, če je vse določeno?! Odlok o ustanovitvi vrtca sprejeli z manjšo pripombo v predloženem besedilu, saj jim kaj drugega ni preostalo - Več svobode dopuščalo odločanje o skladu stavbnih zemljišč KOČEVJE - Na prvi jesenski seji kočevskega občinskega sveta, kije bila prejšnji četrtek, so svetniki potrdili prvo branje odloka o preoblikovanju sklada stavbnih zemljišč, ki so ga zaradi nestrokovne pripravljenosti enkrat že umaknili z dnevnega reda. Tako kot v razpravi o tem so si tudi ob sprejemanju odloka o ustanovitvi kočevskega vrtca svetniki zastavljali vprašanja, ne da bi nanje pričakovali odgovore. “Ali je res potreben tako radi- upravni odbor ne bi tvorili le kalen probrat?” seje vprašal Jože Lindič ob obravnavi predloga o preoblikovanju sklada stavbnih zemljišč, za katerega so (kljub nasprotnemu mnenju odbora za okolje in prostor, ki je predlagal, da se prej preveri usklajenost nekaterih členov z zakonom) svetniki ocenili, da je “tokrat primeren za obravnavo”. Motilo ga je, da bi funkcijo predsednika upravnega odbora sklada opravljal župan, zato je predlagal, naj predlagatelj o tem ponovno razmisli, prav tako kot tudi o predlogu, da delavci občinske uprave, ampak v enaki zastopanosti kot le-ti tudi občinski svetniki. Urban Dobovšek se je postavil na stran prvotnega predloga, češ da bi s tem rešili problem nesklepčnosti sej, s katerim seje upravni odbor, katerega član je bil tudi Dobovšek, v preteklosti večkrat srečeval, predsednik odbora Anton Starc pa je šel še korak naprej. Predlagal je, da sklada stavbnih zemljišč sploh ne bi imeli, vsa dela s tega področja pa naj bi opravljala občina s svojimi službami. • KOČEVJE BO OB 40 MILIJONOV TOLARJEV - Kot je povedal kočevski župan Janko Veber, je vlada pri oblikovanju meril pozabila na več stvari, predvsem pa, da je v začetku leta občinam dajala drugačna navodila za pripravo občinskih proračunov. Občin, ki bodo zato dobile manj, kot so planirale (Kočevje bo prikrajšano za 40 milijonov tolarjev), je v Sloveniji več, župani prizadetih občin pa so na ustrezne državne ustanove to že sporočili, hkrati z izraženim protestom zoper takšna merila in nakazanimi možnostmi, kje bi država lahko dobila manjkajoča sredstva za občine. “Med možnostmi, ki jih država ima, da bi zagotovila občinam manjkajoča sredstva, smo predstavnike ministrstev opozorili predvsem na problem skladov v naši državi. Ti vršijo le funkcijo zbiranja in delitve denarja, ne ukvarjajo pa se s politiko razvoja občin,” je dejal Veber. Še posebej so poudarili problematiko Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, saj je ta na Kočevskem lastnik kar okoli 90 odstotkov vseh kmetijskih in gozdnih površin. Ker so svetniki menili, da bi mora-li o tem podati svoje mnenje strokovnjaki, o Starčevem predlogu niso glasovali. Sprejeli so sklep, naj se za drugo branje pripravi predlog odloka, v katerem bodo upoštevane vse izrečene pripombe. “Kaj potem sploh še lahko storimo in o čem odločamo?” pa se je vprašal Urban Dobovšek, ko je Danica Kaplan, ki je na kočevski občini zadolžena za otroško varstvo, pojasnila, da zakon določa tako obseg kot vsebino odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-varstvenega zavoda Vrtec Kočevje. Razprava, ki jo je sprožil Srečko Štefanič s predlogom, da bi v odlok vnesli, da mora imeti ravnatelj vrtca najmanj višjo izobrazbo, je zato postala brezpredmetna. M. LESKOVŠEK SVETE • Če ne veste, kam plovete, vam noben veter ne pomaga. (Seneca) • Če hočete, da si ljudje zgradijo dobro ladjo, jih navdušite za potovanja. (Saint-Exupery) Strah pred nepravilnostmi Samoplačniških ambulant v ribniškem ZD ne bo STRUŽANCI POJ RJO - Na fotografiji je moški pevski zbor iz Strug, ki šteje 13 članov, deluje pa dobrih 6 let. Prvi z leve je pevovodja Anton Vidrih, tretji z leve pa predsednik zbora Jože Pugelj. Iz tega zbora jih poje pet tudi v mešanem zboru iz Strug, ki deluje še izpred druge svetovne vojne. Pevci nastopajo na raznih proslavah, pri odkrivanju spomenikov, gostovali pa so tudi že po sosednjih občinah in sicer v Ribnici, Višnji (lori in na Vidina. Na sporedu imajo tudi pesem Domači dolini, ki jo je napisal član zbora Anton Rus (na fotografiji tretji z desne v ozadju), ki je tudi tajnik občine Dobrepolje. (Foto: J. Primc) RIBNICA - Na nedavni seji ribniškega občinskega sveta so svetniki že drugič zavrnili predlog o uvedbi samoplačniških ambulant v ribniškem zdravstvenem domu. Med svetniki je prevladalo mnenje, da bi občane lahko veliko bolj prizadele nepravilnosti, do katerih bi lahko prihajalo, kot pa jih sedaj bremenijo dolge čakalne vrste. Ob pojasnitvi predloga odbora za družbene dejavnosti, ki je v skladu s trendom v slovenskem zdravstvu ponovno predlagal uvedbo samoplačniških ambulant v zdravstvenem domu Ribnica, je svetovalka za družbene dejavnosti na ribniški občini Breda Oražem povedala, da bi z njihovo uvedbo prebivalcem omogočili hitrejši dostop do zdravnika. V prid samoplačniških ambulant je navedla tudi, da bi z njihovo uvedbo v zdravstvenem domu zmanjšali izgubo. Vsi ti razlogi pa svetnikov, ki naj bi dali soglasje za ustanovitev ortopedske, prihiatrične, ginekološke, dermatološke in zobozdravstvene samoplačniške ambulante, niso uspeli prepričati. "Zdravniki javnega zdravstva dopoldne pogosto nimajo časa, popoldne pa kot zasebniki brez težav sprejmejo pacienta,” je povedal Lado Orel in s tem opozoril na nepravilnosti, ki bi se utegnile dogajati, ker zavarovalnica ne zagotavlja ustreznega nadzora z jasno opredelitvijo javnega in zasebnega sektorja. Benjamin Henigman pa je k temu dodal, da težav celotnega slovenskega zdravstva ne želi reševati na plečih ljudi, ki bi morali drago plačevati storitve v zasebnem zdravstvu. M. L.-S. Njive zarašča gozd OSILNICA - Ugotavljamo, da meja varovanih gozdov sega ponekod do vasi in kmetijskih zemljišč. Zato menimo, da je potrebno mejo varovanih gozdov pomakniti višje v pianino (Kjer je včasih bila) in jo uskladiti z interesi lastnikov gozdov in člani agrarnih skupnosti. Tak sklep Je sprejel občinski svet Osilnice na zadnji seji, 27. septembra, ko so razpravljali o spremembah in dopolnitvah osnutka prostorskih sestavin planskih aktov in o osnutku prostorsko ureditvenih pogojev za območje občine Osilnica po končani javni razpravi ter o mnenju h gozdno gospodarskem načrtu do leta 2003. Razprava je bila živahna. Svetnik Jože Štimec z Grintovca je imel največ pripomb, ki so bile v glavnem vse sprejete. Tako je menil, da je potrebno po tej razpravi pripraviti nov osnutek planskih aktov in o njem ponovno razpravljati. Zahteval je, da se sklepe natančno zapiše. J. R Vseživljenjsko učenje suhorobarjev s V tednu Vseživljenjskega učenja v deželi suhe robe predavanja za suhorobarje ZAHODNA DOLENJSKA IN NOTRANJSKA - Center za uravnoteženi razvoj “Vitra” iz Cerknice je v tednu evropskega vseživljenjskega učenja (od 30. septembra do 5. oktobra) v sklopu svojega programa “Dežela suhe robe” pripravil več predavanj o učinkoviti rabi energije v individualnih objektih in še dan odprtih vrat “Vitre”. Predavanje o rabi energije bo v Iziškent Potoku (v osnovni šoli 4. oktobra ob 19. uri), medtem ko je že bilo v Ribnici in na Vrhniki. Direktor “Vitre” Bojan Žnidar- Loški Potok, Ribnica, Velike šič pravi, da le-ta Vitra deluje na območjih hribovitih, demografsko ogroženih in še lepo ohranjenih delih občin Osilnica, Kočevje, MEDVED NA 20 PREBIVALCEV OSILNICA - Na zadnji seji občinskega sveta so sklenili, da bodo na prihodnjo sejo povabili tudi predstavnike lovske družine Osilnica. Pogovorili se bodo o škodi po divjadi in predlogu, naj bi povečali odstrel medvedov. Nekdo je povedal, daje pred kratkim videl pri vasi Podvrh štiri medvede, drugi pa, da sc po občini sprehaja kar okoli 20 medvedov. Če je slednja trditev resnična, pomeni, da pride v občini na manj kot 20 prebivalcev po en medved. Lašče, Ig, Borovnica, Brezovica, Cerknica in Loška dolina. Njen cilj je izboljšati razmere za življenje in delo na podeželju. Le z znanjem je možno napredovati, primerno urejati domačije in naselja, ohranjati objekte naravne in kulturne dediščine, razvijati družinska podjetja, prehajati na bio kmetijstvo in eko turizem itd. “Prav v ta namen v “Vitri” že izvajamo več programov,” pravi direktor Žnidaršič. Ti programi so: ponovna oživitev podeželja, razne oblike turizma, kakovostnejše kmetovanje, ohranjevanje zdravega okolja, učinkovita raba energije, domača hrana, poznavanje informacijske tehnologije in drugo, skratka vse, kar lahko svetu pokažemo in mu tudi proda- m°' J. PRIMC DAN MALEGA GOSPODARSTVA LOŠKI POTOK - Občina in Gospodarsko interesno združenje za pospeševanje razvoja malega gospodarstva iz Žalca pripravljata za četrtek, 3. septembra, poslovni dan malega gospodarstva. Iitko bo ob 10. uri v prostorih krajevne skupnosti uvodni razgovor z udeleženci, ki že delujejo v malem gospodarst-i vu. Od 12. do 17. ure pa bo prav tu organizirano brezplačno svetovanje za področje trženja, kooperacijskih odnosov, novih oblik podjetniškega poslovanja, razvija-! nje in uvajanje novih izdelkov, tehnologij in storitev, mednarodno sodelovanje s J tujino, pridobivanje poslov-i nih informacij. Istočasno bo potekala poslovna borza malega gospodarstva s ponudbo več kot 300 različnih poslov. Dom še pred stoletnico Po osmih letih bodo dogradili gasilski dom na Vidmu DOBREPOLJE - Na Vidmu, središču Dobrepolja, že od leta 1989 gradijo gasilski dom. Kdaj ga bodo dokončali in o drugih dejavnostih Prostovoljnega gasilskega društva Videm, smo vprašali predsednika PGD Miloša Mehleta. “Naš gasilski dom bodo predvidoma dokončali prihodnje leto, se pravi kar nekaj let pred 100-letnico društva, ki jo bomo praznovali leta 2.000. Urediti moramo le še izolacijo, mansardo in fasado. Od leta 1989 smo dom gradili predvsem s prispevki občanov in dohodki od veselic Od bivše občinske gasilske zveze Grosuplje smo dobili bolj malo. Zdaj, ko imajo občinsko zvezo Dobrepolje, je več razumevanja in smo letos dobili za dom pol milijona tolarjev in še nekaj za redno dejavnost društva. Zdaj, ko imamo svojo občino in svojo občinsko gasilsko zvezo, gre bolje oz. dobimo za naše potrebe več denarja. Po dograditvi bodo v našem gasilskem domu dvorana, garaže z orodjarno, pisarne, sanitarije in družabni prostor, vse to ne le za potrebe PGD, ampak bo tu tudi sedež občinske gasilske zveze in Civilne zaščite. Predsednik sem tri leta. Društvo šteje okoli 60 članov, od Miloš Mehle, predsednik PGD Videm: “100-letnico društva bomo praznovali leta 2.000, gradnjo gasilskega doma pa bomo predvidoma dokončali prihodnje leto ". tega je 10 žensk in 25 mladih, v delovni program pa smo zapisali tudi pridobivanje novih članov. Letos je tečaj za izprašane gasilce naredilo 18 naših članov. Premagati bo treba tudi strah pred gasilskimi tekmovanji, saj mladi na vaje za tekmovanje še hodijo, na tekmovanje pa ne, ker se boje, da bodo zadnji. Razveseljivo je, da že skoraj 8 let nismo imeli večjega po-žara.” j. R mi I Z M ASIH O eL c I M Mii Krjavljevc iskrice]! E Tt7 1ČDIV9 . Mu nfMLrnvem I\r KDO JE KRIV? - Na petkove« Qg Kdo bo koga pri delitveni bilanci? Ivanški svetniki nezadovoljni zgolj z mnoštvom številk na petih straneh, ki naj bi predstavljale poročilo skupne komisije za delitev premoženja treh občin IVANČNA GORICA - “Upam si zatrditi, da so ti podatki verodostojni,” je zagotovil ivanški župan Jernej Lampret, ko je na petkovi seji ivanškega občinskega sveta pojasnjeval poročilo skupne komisije za delitev premoženja občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. Lampret je razložil metodologijo, da so po dolgotrajnem razpravljanju le prišli do teh podatkov, za izračun delitvene bilance pa so upoštevali stanje 31.12.1994. Ob upoštevanju števila prebivalstva so prišli do naslednjih razmerij oz. deležev za delitev: Dobrepolje 9,91, Ivančna Gorica 41,99 in Grosuplje 48,08 odstotka. misija delila. Glede na županovo izjavo, da so Grosupeljčani blokirani, da ne morejo imeti nobenega razvoja brez soglasja Ivanča-nov, dokler ni sprejeta delitvena V delitveno bilanco so prišli vsi vrtci, šole, infrastruktura, 20 stanovanj v Grosupljem, 2 počitniški stanovanji v Crikvenici in na Kaninu, ni pa zajeta knjižnica in zdravstvena dejavnost. “Za nas bo zmeraj premalo, za tiste, ki dajejo, bo zmeraj preveč. Trdo smo se pogovarjali, dvakrat smo kar vstali in šli,” je povedal župan Lampret. Svetnik Pavel Groznik (SKD) je menil, da je “ta papir za nas svetnike pomanjkljiv in precej neberljiv.” Predsednik občinskega sveta mag. Jurij Gorišek (SKD) je dejal, da so največja neznanka gradbene parcele. “Okrog 750 milijonov tolarjev je našega plusa in polovico smo hoteli dobiti čim prej v gotovini. Vsega našega premoženja pa je 5,5 milijard tolarjev,” je pojasnil Gorišek. Svetnik Franc Godeša (LDS) je poudaril, da bi za tako pomembno vprašanje svetniki morali dobiti v roke osnovno gradivo, da bi vedeli, po kakšnih merilih je ko- • Predsednik Gorišek je pozval k strpnosti, češ, da so v Evropski uniji 16 let ustvarjali enotne računovodske standarde. Svetnika Nikolaja Erjavca je tudi zanimalo, kaj bi se dalo še iztržiti, njegov kolega Jože Mihelčič (SDS) pa je menil, da je hitrost lahko tudi škodljiva. zasedanju ivanškega občinskeg); ^ sveta, ki se je že po tukajšnji tradj- ^ ciji končalo šele okoli polnoč), jf. mjf bilo spet nekajkrat precej “vroče: ^ Prvikrat, ko so v prisotnosti pred': 2 stavnikov ministrstva za aelftj siavniKuv mili Esu si va m družino in socialne zadeve razpravj Ijali o informaciji o ustanovitvi t|| P .upnosti za narkomaik ra na bilanca, je Godeša menil, da bi lahko še več iztržili. R PERC MALO POLITIKOV - Na družinskem teku so se najbolje odrezali Šmid-hoflerjevi (TS Radenska), četrta je bila družina Bregar iz Sevnice. Najsterejši tekač je bil Pavel Zupančič (letnik 1937) iz Mestne občine Ljubljana, najmlajši pa Pavlek Drobne (letnik 1990) iz znane sevniške atletske družine. Na 2100 m dolgo progo so se na 1. tek politikov in gospodarstvenikov takole pognali vodja poslanske skupine SKD, Ignac Polajnar, Pavel Zupančič z ljubljanske mestne občine, poslanec DZ in predsednik Demokratske stranke, Tone Peršak ter občinski tajnik Zvone Košmerl. Slednji je odstopil zaradi poškodbe, tek politikov pa je dobil Polajnar pred Peršakom in Zupančičem. (Foto: P Perc) ipevtske skupnosti za nar komaj1* * ■■a Velikem Kalu, in drugikrat, V : *<* je predsednik občinskega sveta J« s° ■ rij Gorišek (SKD) predlagal, naj« Pte znižali izhodiščne sejnine že s sep So j tembrom za 40 odstotkov, saj so za približno toliko prekoračili predi* deno polletno porabo. V obe« primerih so bili svetniki, raze* nekaj izjem, zelo enotni, da kaže upoštevati mnenje vaščanov Velikega Kala oz. KS Šentvid p(1 Stični Svetniki Igor Bončina je st M1 trajal, da bi se morali svetniki o te^jSej( opredeliti tudi z glasovanjem, a »G njegov predlog zavrnili. », SEJNINE PO STAREM - Prej S sednik Gorišek je v svojem pred':.. Srai dili dne izol Pra dn< seaniK uorisen je v svojem jji--. logu za znižanje sejnin menil, <* naj bi se svetniki opredelili o prl' lah »eo »an i Majhna šola -odličen uspeh Na OŠ Gabrovka 460 KRVODAJALCEV SEVNICA - Kot nam je sporočil sekretar sevniške območne organizacije Rdečega križa Zdravko Stopar se je med dvodnevno krvodajalsko akcijo, ki je potekala 24. in 25. septembra v prostorih TVD Partizana v Sevnici, za darovanje krvi prijavilo 473 občanov. Kri je darovalo 460 krvodajalcev, od teh prvič 22 prostovoljcev. GABROVKA - OŠ Gabrovka obiskujejo otroci iz dveh krajevnih skupnosti litijske občine -iz Gabrovke in Dol. V Gabrovki število otrok komaj zadošča za en oddelek vsakega razreda, na Dolah pa imajo skoraj vsako leto še kakšen, kombiniran oddelek. Lani je OŠ Gabrovka obiskovalo 246 učencev v treh stavbah. Prostorski pogoji so dobri, toda težave še vseeno imajo. Gabrovško staro šolo so nekaj let postopoma obnavljali, na Dolah pa je nova šola premajhna. Malo šolo so prenesli v najete prostore v vasi, otroke pa so kasneje zaradi neprimernosti preselili v šolsko stavbo. V teku je akcija za dograditev podstrešja. Na šoli dela 23 pedagoških delavcev, uspeh učencev pa je odličen: v Gabrovki je bilo od 142-ih 54 odličnih, 38 prav dobrih, 30 dobrih, 19 zadostnih, eden pa bo razred ponavljal; na Dolah pa je z odličnim izdelalo 24 učencev, 29 je bilo prav dobrih, 35 dobrih, 14 zadostnih, dva pa bosta ponavljala razred. Učenci so dosegli tudi tri srebrna priznanja na državni ravni, več srebrnih priznanj na občinski ravni in dve prvi mesti na občinskem tekmovanju v Veseli šoli. Lepi so tudi dosežki na športnem področju, saj imajo več občinskih atletskih prvakov. Največji uspeh je dosegla ekipa mlajših košarkaric, ki je osvojila tretje mesto v državi. M. ŠUŠTERŠIČ nuj L/i JV arvuiiiu v/pi vuvun ~ r mernosti tolikšnega števila odboj rov in komisij, kot jih ima ivansK* občina. Igorja Bončino, ki je očit* Gorišku, da slabo vodi seje in se g* -je ta zatorej, ob Bončinovih neujrj) delanih predlogih, očitno z velik1® )1)! veseljem nekajkrat zvito “sp1)' sodil , je zmotilo že to, da je Got1' Mij škov predlog opremljen še z Žigo«; ta “če si pa rekel, da si enak ttijj tal enakim”. Svetnik Franc Gode>| tov (LDS) pa je Gorišku očital: “Ti® taji kriv, daje taka poraba. Ker ne del® ben po poslovniku! To je predvoliln( ičai pJU jJUSlUVtllKUl 1U JV piVUiv' j demagogija SKD!” In svetniki,^ do naslednje seje, niso sprejef Goriškovega predloga, niti o odstotnem zmanjšanju sejnin, k° je “licitiral”. [ Trebanjske iveri Dobmiški lovci sodelujejo s kmeti RAZNOLIKA DELOVNA TERAPIJA NA IMPOLJCI - Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca se razlikuje od ostalih domov upokojencev po različnih zaposlitvah tudi iz\’en delovnega časa, po športnih dejavnostih, skratka po več gibanja vseh oskrbovancev Ob terapevtskih skupinah imajo na Impoljci pevski zbor, recitatorski krožek, namizni tenis in košarko. Vdorna je več različnih oddelkov terapije, največ varovancev pa je vključenih v oddelek mizarske delavnice, kjer med drugim pletejo tudi košare. Vdveh oddelkih se ukvarjajo s pletilstvom, kvačkanjem, šivanjem prtičkov, tapiserijo... V likovni delavnici izdelujejo makrameje, pustne maske, reliefe in slike iz naravnih materialov. Vse to in še več so na Impoljci razstavili na vsakoletni razstavi, kije privabila številne obiskovalce in kupce izdelkov tudi od drugod. (Foto: P. Perc) KVIZ - Kateri (zdaj že bivši! direktor nekega podjetja v tC banjški občini, ki je moral letos urot no nuc nuKrofi filo in kOp^ )bil kvark oW! njtai N banjški občim, kije moral letos r vrat na nos pobrati šila in kop)1* j naj bi si izposloval in dobil k)1 okrog 80.000 nemških mark o* ?)) pravnine? Kdor ve, naj nam sp?!''"1 roči in bo za nagrado lahko nap^.N P sal prosti spis o tem gospodu prvi zastavil kakršnokO' mu Z oškodovanimi kmeti zmeraj sporazum za povračilo • 64 članov, le tretjina domačinov - V 35 letih trikrat gradili lovski dom - Varstvo divjadi in okolja DOBRNIČ - Od osmih ustanovnih članov Lovske družine Dobrnič so že vsi pokojni. Žal, kajti gotovo bi bili ti prekaljeni jagri ponosni na dosežke svojih mlajših kolegov in na jačanje njihove zelene bratovščine. LD Dobrnič ima kar 4250 ha revirjev na območju zdajšnjih krajevnih skupnosti Dobrnič, Knežja vas in Svetinje. Od 64 članov jih le tretjina prebiva na območju lovišča. Večje število članov je od drugod, zato se sodelovanje z lovskimi organizacijami preko krajevnih meja še hitreje širi. “Smo odprta družina, zato je pri nas kot gost dobrodošel vsak lovec,” pravi starešina LD Dobrnič Tone Perpar. Sodelovanje dobrniških lovcev društveno delujejo, je na dokaj zatem so dom razširili in posodobili, tretjič po požaru pa je ob številnih prostovoljnih urah lovcev in prispevkih podjetij in posameznikov zrasel lovski dom, kakršnih je malo na Dolenjskem in tudi v Šloveniji. vprašanje. TREBANJCI V TRBO , LJAH - Na povabilo Trbovelj«* J nov so se mudili na poluradne« E®1: bolj “sindikalnem”, obisku [Je središču rdečih Revirjev treba®«: ski občinski svetniki. Poročajo, so se Zasavci izkazali kot dol®« so se z.asavci izkazan kui jj. gostitelji, Dolenjci pa kot neko1), u ko manj vzdržljivi pivci, kot jvvS glas o njih v domačih loeih. Tre'jta banici so prepričani, da bo®Je močnejši v uničevanju velik1!11) količin rujne kapljice, ko J'!j; ® bodo Trboveljčani vrnili obisk,11 o jim bodo ob cvičku postregli š« J) tobakom... , '?c z vsemi dejavniki v prostoru, kjer ANDREJ ŠTRICELJ KANDIDAT LDS ZA POSLANCA SEVNICA-Liberalna demokracija Slovenije v sevni-ški občini seje odločila, da na bližnjih volitvah za svojega kandidata za poslanca predlaga 41-letnega višjega upravnega delavca Andreja Štriclja. Štricelj je zaposlen kot organizator avtomatske obdelave podatkov v sevniški Lekarni. Je dolgoletni športni delavec, med drugim je bil tudi predsednik TVD Partizan Sevnica med njegovo zadnjo večjo prenovo in vodja namiznoteniške sekcije; pomaga tudi pri delu ARK Vega, za katerega tekmuje njegov sin Igor, ki se je v zadnjih letih povzpel v raketnem modelarstvu v sam svetovni vrh. zavidljivi ravni. V zadnjem letu vse večjo pozornost posvečajo tujskemu lovskemu turizmu, kajti ta prispeva v društveno blagajno tretjino celoletnih dohodkov. “Znan problem pri nas je škoda na poljščinah, ki jo povzroča divjad. Z oškodovanci vedno dosežemo sporazum za povračilo. Lahko rečem, da so odnosi med lovsko družino in kmeti zelo dobri. Trudili se bomo, da bi takšni tudi ostali, “ poudarja Perpar. Dobrniški lovci bodo seveda tudi v prihodnje posvečali vso skrb gojitvi, varstvu in lovu divjadi, saj je to zelo pomembno za ohranjanje ravnotežja v naravi. Lovci pa bodo skupaj z odgovornimi dejavniki še bolj skrbeli tudi za varstvo okolja, v katerem živimo. Dobrniški lovci so posebej ponosni, ker jim je v 35 letih uspelo, da so kar trikrat posodobljali svoj lovski dom na Ojstrem vrhu. Najprej so zgradili majhno kočo za začetek, • Proletarci vseh tranzicij - izstopite! (Sršen) • Suverenost človeka je r znanju. (Bacon) * Trd in nasilen komolček pripelje v udoben stolček. (Jurič) 50 LET LD SEVNICA - Sevniška godba na pihala in Dobovški rogisti so preteklo soboto popoldne ob zlatem jubileju Lovske družine Sevnica na Selih nad Žabjekom ustvarili še bolj praznično razpoloženje med številnimi, pred lovsko kočo zbranimi lovci in gosti. Vse je najprej pozdravil starešina LD Sevnica Rudi Ameršek, tajnik LD Rado Umek pa je orisal razvojno pot sevniške zelene bratovščine, ki šteje 36 članov, od tega sta dva častna člana. Skupna lovna površina znaša 2601 ha, najštevilčnejša divjad je srnjad, nekdaj zelo številni poljski zajci pa vztrajno izumirajo. Sevniškim lovcem sta čestitala tudi sevniški župan Jože Peternel in predstavnik Lovske zveze Posavje dr. Jurij Pesjak, ki je poudaril, da morajo biti lovci predvsem varuhi narave. Dr. Pesjak je izročil red za lovske LZS zasluge 3. stopnje ustanovnemu članu LD 86-letnemu Franfeku Ameršku (na posnetku), živi legendi sevniških lovcev. (Foto: P. Perc) NISO KOBILICE - Kar nekjh bralcev se nam je oglasilo in p/° J1 testiralo, da oni že niso bili llSl£ vSl “kobilice” na banketu Grede d« otvoritvi nove tovarne na MifjSJjj o katerih smo govorili v bodi«) 'd v tej rubriki, saj ob tolikšni m®° T v lej ruoriM, saj ou iuiihmu žici ljudi niso dobili ničesar več*’ J pod zob. Celo direktor večjcO1 podjetja iz sosednje občine sej?1 sprva zadovoljil le s kožo z od0!. t kove glavice... iC| Sevniški paberki * iA -j-s PREŠTETI ZAJCI - O FrW, ku Ameršku, daleč najstarejš°'|Z" sevniškem jagru, saj je P°s'iZ1 lovec že pred 63. leti pri takt*1?1 nem zakupniku lovišča Fra®« " Kozincu iz Prešne Loke, poznd( # g _ I Kozincu iz Prešne Loke, poziiu^i Zaprta seja o programih podjetnikov EgggSi Sevniški občinski svet o informaciji o realizaciji programov obrti in podejtništva, financiranih s subvencionirano realno obrestno mero, izključil javnost - Dolžniki lliv.zt- ,, t|j|, Jurij Pesjak je v soboto javno P! vedal, da je bil prvi zajec, ki jedci, prav tisti, ki ga je uple!^, m ,1 r I ■ ■ t i 11 L rm o n I tl - JLUL1, j/mv lian, rvi 5« jv- ** *r. jP Vj marljiv, skromen in med JaM(j' zelo priljubljen Franček ^ Sl PLAZ - Sevniški občinski stfjj na Zajčji Gori, ki je mimogf0 potožil, da takšnega (medij*), \ ga!?) pritiska še ni doživ^ A približno 2 letih, odkar je,jAli občini. Svetniki so menili, da ^ občina v tem primeru zelo % || rektno obnašala in daje “sk®*°| . pomagati obema prizadet1! : strankama, Kovačiču in 50®"^ * zato je zdaj umazana.” Ce* t] poslušali zgodbo iz ust prizade' bi ta zvenela precej manj oro* 'a vičeno in prizanesljivo do Ul jj ravne enote in občine._ _ c j I RAKETNI MOTORJI -S$|* nik Alojz Zalašček (SLS) je L j, lege seznanil, da se Boštanj«! . pritožujejo zavoljo smradu, d1!, in eksplozij, ki prihajajo s st'0,3 šča na Konjskem. Tudi nat® |j delavci serijskem. Tudi nat®J * SGP Posavje pove®! 5 1 zgodbo. Zupanu Jo^ 11 podobno zgodbo. Zupanu Joz ; “ Peternelu pa so povedali, da.! ti bi na strelišču preizkušali ra* ne motorje!? -— L Krške novice , IZGNANCI IŠČEJO IZHO-s “E - Med izgnanci vre, zato ni nič rudnega, da so postale telefonske jptte med predsedniki društev, ■ "anistrstvom in upravno enoto !• prave vroče linije. Izgnanci, ki jim i, Zajadi prepočasnega izvajanja •j^kona vse bolj popuščajo živci, : j Spovedujejo celo protestni shod e Pred občtsko stavbo, kjer ima o'*edež tudi upravna enota. Tam pa u *0 zaradi številnih objektivnih 11 Preprek pogosto nemočni. Tako -----avgusta letos. Pa še ta gil z virusom. ,. Zupan pa v ameriki - v ?neh, ko je bil krški župan na Ji '^braževanju o lokalni samoupravi v Ameriki, je zasedal ob-i J®ki svet. In prepričani smo, da itr e občinskemu vodji kar dobro ijolcalo po domači občini, saj je j- J? nekajurni seji, na kateri svetli J1« niso končali niti dveh točk, I? »v na občinsko upravo letelo i- Sšteto kritik in obtožb, ki bi jih J-|'ahko strnili v nekaj spoznanj: ;t'^odgovornost, nesposobnost in al Smerno zavlačevanje. !> Kaj TOREJ OSTANE ubo-y pm svetnikom, ki se trudijo spre-* f^ati sklepe, “če pa jih uradni !J proma plačani del ne izvaja?” J' jUp vprašanj, številne obtožbe in J pure kanj a so na koncu ostali v ,aku. Svetniki so ostali brez so- j gornika iz občinske uprave j jajli tajnik je moral m1 ^ kulturni dogodek t pomem-Nadome- , 'aaje župana je naporna reč. L ALI ŠOLSKI CENTER Jj' pLOH BO? - Glede na razpra-o psvetnikovje čutiti, daje njego-|8Usoda na majavih nogah, kajti ■* Pprpinski plan ne teče po začrtani Jr1' in gradnje letos verjetno ne J"? mogoče začeti. Ko pa se me-' jJajo državne strukture, nezačete Sil “pesticije visijo v zraku. Na koga ep8 bodo potem hudovali starši n* /Uovnošolcev, ki morajo zaradi pjpustorske stiske svoje otroke pihljati k pouku v gasilski dom, tla so odtoki iz slo-j Jskih hiš ob meji priključeni na 3 gjaško kanalizacijo in da Hrvati ’. “ tem sploh ne protestirajo. 'J, jpOSTlLNE NA CESTI - Svet-Jernej Zorko je izrazil neza-,>ljstvo nad tem, da so v Breži-I l1 “gostilne na cesti”. Če je misli °I'lto, da je nekaj gostiln uredilo drase'’ na pločniku, bi kazalo | gpisliti, kako taka širijev go-;; Jcem zagreni življenje. Če nam-jj S,katerega gosta, ki so ga siti, b>rcn‘tI na cesto, tega ne >iwatei° narediti, ker je gost že tam. ,12*° omenjeno širitev čutijo mi-i.^,a°ci, ki jim ni do gostiln, je pjPtlba zase in na to je seveda ii ujičeno ciljal Zorko. cl »/EvaRNO - Glavna cesta sko-'.Jješnjice pri Cerkljah je hkrati 1 is^Cna olnvnih rw^ti m#»H at/Iomn. a liti na glavnih poti med avtomo-) cesto in Cerkljami ob Krki. *»■*• ■ ..................... ^ Jadi tega po tej cesti vozi veliko i- ffa'?biTov, ki so prava mora za | Sanjske pešce. Slednji se nam- •A t!16 morejo umakniti pred drve-* J;1 vozili na pločnik, ker ga ni. s^goče bo kateri od politikov, ki i l Prebral napisano, Črešnjiča-! L1’1, obljubil pločnik, saj bodo I* ?Ulu volitve /a letošniimi na še volitve, za letošnjimi pa še >)™e in nove. No, če bo kdo oblju-11 k.! ga bodo domačini vsaj lahko . _ ni za besedo. Do zdaj ni bilo REŽIŠKI POBOUNIŠNICU | čisti od 13. do 26. septembra ii* tv brežiški porodnišnici rodile: ti. ^na Kunst iz Zagaja - Aljaža, "ufto ^epše VL Spodnjega Stare-K L~rada - Gašperja, Jožica Šte-! jv iz Kostanje-vice na Krki -ji Ida Dornik iz Dovškega -'• !ca, Suzana Horvat iz Nove »K \ ^ ti Natalijo, Stanka Jurečič z Jf r=aiarsisr^ m “*• »«!• »MUK standardne večnamenske dvorane pri novi srednji ekonomski šoli izrazili le opozicijski stranki ZLSD in SDS. Ih trditev ne drži, saj sem pomisleke v imenu SLS podal sam. Svetniki SLS se zavedamo, da pomeni podpora tej gradnji glede na vse izrečene dvome na seji sveta konec vseh naložb v kmetijstvo in v krajevnih skupnostih, zlasti podeželskih. Le-tem ta dvorana ne prinaša skoraj ničesar za nadaljnjih pet let. V tem času pa bo podeželje občine Brežice Še naprej izumiralo, čeprav je to že sedaj zelo velik problem. Skratka, SLS kljub nekaterim ocenam, da je to enkratna priložnost za občino Brežice, glede na zgoraj in na seji občinskega sveta v Pišecah izrečene dvome, ni podprla odločitve za gradnjo nadstandardne večnamenske dvora- DOM UPOKOJENCEV KRŠKO -Objekta, ki so ga v Krškem začeli graditi kot dom starejših občnaov, zdaj pa ga vse pogosteje imenujejo dom upokojencev, tudi po več letih še niso zgradili do konca. Tabla pred zgradbo, posneta pred dnevi, sporoča, da pri tej gradnji najbrž več ne vedo, kdo pije in kdo plača. (Foto: L. M.) M. LUZAR ALKOHOL DELA SVOJE BREŽICE - V nedeljo, 29. septembra, okoli poldneva sta se v stanovanjski hiši na Cesti bratov Milavcev sprla brata, s prerekanjem pa sta očitno motila tudi sosede. 27-letni H. F. se ni pomiril niti po prihodu policistov, zato je moral preostanek dneva preživeti v policijskem apartmaju. Potreben je bil namreč tudi treznjenja, saj je alkotest pokazal kar 4,36 promila alkohola v krvi. O malokaterem delu brežiške občine se je nagrmadilo toliko neuresničenih obljub in skrivnosti kot o Slovenski vasi. Na tem območju je za časa jugoslovanske armade obratoval vojaški Tehnično remontni zavod (TRZ), ki je bil zaradi narave stvari do leta 1991 v marsičem nepojasnjena skrivnost. Po umiku z\’ezne vojske iz Slovenije, ko so odšli vojaki tudi iz TRZ, je v Slovenski vasi ostalo precej veliko zapuščeno območje, ki vse do danes še ni zaživelo. Brežiški župan, nekateri najemniki določenega dela TRZ, slovensko obrambno ministrstvo, bankirji, urbanisti, uradniki, zadolženi za delitev skupnega premoženja nekdanje Jugoslavije, in še kdo se ne morejo odločiti, kaj bi naredili z vsem tem nekdanjim vojaškim območjem. Radi bi ga imeli, vendar bi radi imeli tudi denar, ki bi ga morali odriniti za to ozemlje in stavbe.) Ko se pogajajo za denar in za zemljo, zlasti lokalni voditelji soglašajo s tem, da je Slovenska vas v razvojnem pogledu oddaljena slepa ulica in da naj zato čimprej zaživi t.i. obmejna gospodarska ploščad ob bližnjem mejnem prehodu Obrežje. V Slovensko vas je nekaj poslovnežev doslej že vložilo kupe denarja. To so počeli v prepričanju, da vlagajo v kaj, kar bo kdaj njihovo, vendar so očitno razočarani nad dejstvom, da niti Brežice niti Slovenija ne povesta, kaj kanita narediti z območjem nekdanjega TRZ in da je torej tudi prihodnost območja zavita v skrivnost. Vendar so stvari očitno privrele tako visoko, da sploh ne gre več za vprašanje, kaj bodo počeli z nekdanjim TRZ, ampak za vprašanje, ali se bodo o Slovenski vasi tožili na sodišču. V tem času bodo Brežice lahko naredile t.i. gospodarsko ploščad ob meji, zaradi katere tudi niso vlagale v Slovensko vas. Nad slednjo sicer še vedno drži roko slovensko obrambno ministrstvo, vendar bi se tega najbrž lahko znebili, če bi komu res bilo kaj do tega. M. LUZAR PODJETNIŠKA CONA V KOČEVJU JE ZAŽIVELA KOČEVJE - Leta 1992 je takratni minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar položil temeljni kamen za novo obrtno cono v Kočevju. Več kot leto dni je plošča samevala, mnogi so omahovali, da od vsega ne bo nič. Kljub neugodnim razmeram pa so se podjetja Gra-miz, Kovinar in AG Inženiring združila v Konzorcij, ki je pred tremi leti začel z gradnjo prve hale, v kateri že obratuje mizarstvo Jurič. Lani je bila dokončana tehnična baza AMZS, v začetku leta so pod streho spravili dve dvorani površine 1.800 kvadratnih metrov. Večina večnamenskih prostorov je odkupljena, ostali pa so dograjeni do tretje faze. Cena po kvadratnem metru uporabne površine z vso komunalno infrastrukturo znaša 59 mark in je v primerjavi z drugimi obrtnimi conami v Sloveniji najnižja. Kako km m boru? Razpoloženje borznih posrednikov in vlagateljev v vrednostne papirje se je te dni opazno popravilo, temu pa je “krivo”strmo naraščanje tečajev in precej živahnejše trgovanje, kot smo ga bili vajeni tja od pomladi dalje. Končno so se predramile tudi bančne delnice, ki so bile najbolj podcenjene. Delnicam SKB banke je samo v enem tednu cena zrasla za preko 20 odstotkov, precej pa so se podražile tudi delnice Dolenjske banke, Fin-medie, Kolinske, Term Čatež, Droge in Primojina. Še posebej izstopajo delnice Leka, saj jim ob velikem povpraševanju cena še vedno hitro raste in je že presegla mejo 19.000 tolarjev za delnico. Čeprav te delnice tako postajajo ene izmed najdražjih na borzi (vsaj glede na razmerje med ceno in njihovo knjigovodsko vrednostjo), je po drugi strani tudi znano, da jih tujci, ki so trenutno glavni akterji na borznem trgu, visoko vrednotijo. Uspešno trgovanje z Lekovimi delnicami je očitno dobro vplivalo tudi na druge privatizacijske delnice, kar je še bolj zaostrilo boj za delnice na neorganiziranem trgu. Zdi se, da si razni akviziterji dobesedno podajajo kljuke naših domov, ki z najrazličnejšimi obljubami mamijo delnice od njihovih lastnikov, v nabiralnikih pa vsak dan najdemo ponudbo za “najugodnejši ” nakup delnic. Povečan pritisk akviziterjev še povečuje njihovo nepriljubljenost, poleg tega pa to meče slabo luč na precej nezaščiteni, težko nastajajoči slovenski trg kapitala. Posledica večjih aktivnosti na trgu je seveda tudi dvigovanje cen zelo iskanih delnic, kar se v naši regiji odraža predvsem na delnicah Krke. Cena delnic Krke iz serije G, to je tiste iz javne prodaje, seje povzpela že na 7.700 tolarjev za delnico, tiste iz interne razdelitve (serija B), ki so netržne še dve leti po registraciji podjetja na sodišču, pa se prodajajo po 4.700 tolarjev. Praviloma je delnice najbolje prodajati preko borznoposredniških družb, 'saj le-te navadno ponujajo najvišje dnevne cene, pa tudi plačilo za prodajo delnic se izvrši še isti ali naslednji dan po prodaji. MARJETKA ČIČ Dolenjska borznoposredniška družba DBD, daj)., Novo mesto, Novi trg J Til.: 068/323-553, 323-554 Kaj pomeni odpoved kolektivne pogodbe Delodajalci odpovedali splošno kolektivno pogodbo in predstavili svoj predlog - Za pogajanja dovolj časa Odpoved splošne kolektivne pogodbe pristojnih organov štirih delodajalskih organizacij - Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtne zbornice Slovenije, Združenja delodajalcev Slovenije in združenja delodajalcev OGISTTA - in predlog za prenovo, ki sojih v skupnem dokumentu predstavile 23. septembra, je dvignil nemalo prahu, najprej pa so še temu uprli presenečeni sindikati, ki sojih delodajalci takore-koč zalotili med spanjem. Delodajalci so v predlogu nove splošne kolektivne pogodbe temeljito posegli v delavčeve pravice - precej so zmanjšali jubilejne nagrade, oklestili plače za čas bolniškega dopusta, v pogodbi naj ne bi bilo več regresa za letni dopust, stroškov prevoza na delo in prehrane, kar bi bilo prepuščeno vsakemu posameznemu delodajalcu. Sami poudarjajo, da so pripravljeni na pogajanja in na popuščanje, sindikati pa njihovega predloga ne sprejemajo in zahtevajo, naj se odpovedi odpovejo. Za mnenje o odpovedi splošne kolektivne pogodbe smo prosili predstavnike vseh treh strani -sindikata, gospodarske zbornice in podjetja, ki pretežno izvaža, z izgubami posluje na robu likvidnosti in ne izpolnjuje določil kolektivne pogodbe, saj bi ga to pokopalo. JOŽE MIKLIČ, sekretar območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Dolenjsko: “Cilj delodajalcev ob tako hitri, drzni in nesprejemljivi odločitvi, da odpovedo splošno kolektivno pogodbo, je, da bi se z delojemalci začeli pogajati od začetka oziroma na novo. To bi še nekako šlo, če ne bi ob tem pripravili tudi novega predloga pogodbe, v katerem so pravice delavcev glede na staro pogodbo bistveno zožane. Za družbo v tranziciji je tak način nesprejemljiv, saj delodajalci precej pravic izgubljajo že zaradi same spremembe družbenega sistema. Precej bolj sprejemljivo in človeško bi bilo spreminjanje obstoječe pogodbe. Pravno osnovo za odpoved splošne kolektivne pogodbe delodajalci sicer imajo, vendar bi morali poskusiti stroške zmanjševati predvsem na drugih področjih in ne le pri ceni delovne sile. Najbolj Lani dobri programi podjetništva Sevnica: 22 novih delovnih mest, večji prihodek in dobiček SEVNICA - Občinski oddelek za gospodarske dejavnosti, ki ga vodi Danica Pohar, je s pomočjo vprašalnikov zbral podatke o realizaciji večine investicijskih programov obrti in podjetništva, li-nanciranih s sredstvi v obliki subvencionirane realne obrestne mere v letu 1995 in ugotovil, da so bili ti dobro zastavljeni in da dajejo pozitivne rezultate. Odprtih je bilo 22 novih delovnih mest, povečal seje prihodek, dobiček in amortizacija, pa tudi vlaganja v osnovna sredstva. Posojila z obrestmi redno odplačuje 18 prosilcev, 11 jih odplačuje z zamudo, medtem ko eno podjetje ne odplačuje svojih obveznosti in ima blokiran žiro račun. Poharjeva pravi, da je bilo lani razpisanih za 80 milijonov tolarjev posojil, ki jih je odobrila LB, d.d., Krško. Občina Sevnica je subvencionirala realno obrestno mero v višini 6 odstotnih točk. Na razpis se je javilo 40 prosilcev, a le 30 (od tega 6 podjetij in 24 samostojnih podjetnikov) jih je izpolnjevalo pogoje. Posojila so bila koriščena v skupnem znesku 64.700.000 tolarjev. Letos so bile v razpis vključene tri banke. Občinski svet je sklenil subvencionirati realno obrestno mero v višini 4 odstotnih točk. Razpisanih je bilo za 135 milijonov tolarjev posojil, na razpis pa se je javilo 37 investitorjev (10 podjetij in 27 samostojnih podjetnikov). Zavrnili so štiri vloge. P P. nas moti, ker so si direktorji svoje plače zvišali nesorazmerno s plačami ostalih zaposlenih. Ihko zviševanje je neligitimno in je posledica tega, da pravi delodajalci, to je lastniki podjetij, ponavadi še niso znani in ne morejo kontrolirati oziroma določati direktorskih plač, zato si jih direktorji določajo sami ne glede na svojo uspešnost. V novem predlogu splošne kolektivne pogodbe so bistveno zmanjšane dosežene delavčeve pravice iz delovnega razmerja. Predlagatelji nove pogodbe pravijo, da s tem ne zmanjšujejo plač in da pri uveljavljanju pravic podjetjem puščajo svobodo. Na Dolenjskem, zagotovo pa tudi drugje po Sloveniji, so le redki podjetniki, ki bi bili delavcu pripravljeni dati kaj več, kot mu morajo. Če bi odpoved pogodbe obveljala, računamo, da bi delavci ohranili svoje pravice le v redkih večjih in uspešnih podjetjih, kjer je tudi sindikat dobro organiziran. Tltko bo delavec prikrajšan za pravice, ki smo jih že do sedaj težko uveljavljali -regres za letni dopust, povračila stroškov prevoza na delo in prehrane. Nadomestilo plače za čas bolniškega dopusta sedaj ni bilo 90 odstotno, kot trdijo predlagatelji, saj za ta čas zaposleni ni dobil stimulacije, tako da je bilo zmanjšanje približno 30-odstotno. Še manj so za čas bolniškega dopusta dobivali delavci pri tistih zasebnikih, ki del plače izplačujejo na roko. Nekateri delavci so bolj zaščiteni, saj imajo svoje branžne pogodbe, prizadeti bodo predvsem tisti, za katere v celoti velja splošna pogodba ali pa so branžne pogodbe v veliki meri vezane na splošno (mala podjetja, tekstilci, usnjarji, lesarji, zaposleni v prometu). Prav tu je raven pravic že sedaj nizka; enako je s plačami. Posledica tega bo, da bodo razlike med plačami v dejavnostih še večje, kot so že sedaj. Če se bodo pogajanja zavlekla, bo prišlo do brezpravnega položaja in sindikati bi izgubili glavne adute za delovanje. Vprašanje je, če ne bo naslednja poteza delodajalcev odpoved nekaterih branž-nih kolektivnih pogodb in spreminjanje pogodb o zaposlitvi. Nagla odpoved splošni kolektivni pogodbi je po drugi strani priložnost, da sindikati strnemo svoje vrste. Ne smemo si dopustiti, da bi na nas vplivali interesi dnevne politike v predvolilnem času.” konkurečna sposobnost slovenskega gospodarstva pada, da je obremenitev gospodarskih subjektov tako velika, da zmanjkuje denarja za posodabljanje proizvodnje. Bistveni razlogi za nekonkurenčnost so nizka dodana vrednost na zaposlenega, velika javna poraba, visoki davki, visoke obrestne mere, visoki stroški dela, plačilna nedisciplina in previsok tečaj tolarja. Mnoga podjetja zaradi tega poslujejo na robu propada in bi rob prestopila, če bi dosledno upoštevala določila kolektivne pogodbe. V takem položaju je tudi precej vidnejših predstavnikov slovenskega gospodarstva ter skoraj vsi pretežni izvozniki. Plače, obresti in javno porabo bi morali spreminjati hitro in sočasno, sicer naše gospodarstvo čaka katastrofa. Mi se zavzemamo za ustvarjalni dialog, ki bi omogočil, da bi gospodarstvo preživelo. Namen delodajalcev, ki želijo prenoviti splošno kolektivno pogodbo, je, da podjetja preživijo in da se ohrani čim več delovnih mest ter ustvarja nova, da se privabi tudi tuji kapital in omogoči razvoj podjetništva. Domneve nekaterih, da gre pri odpovedi pogodbe za dejanje s političnim ozadjem, so čiste špekulacije, saj so gospodarska in obrtna zbornica ter združenje delodajalcev že v svoji osnovi nepolitične organizacije. Da se odpoved pogodbe ujema s predvolilnim časom, je naključje, vzroki pa so formalni, saj lahko to storimo 3 mesece pred iztekom pogodbe. Časa za pogajanje je tako dovolj, saj splošna kolektivna pogodba velja še do 31. decembra, njen tarifni del pa do 31. marca. dolgoročno povzročili stečaj in večje izgube delovnih mest, ali pa naj delavcem izplačamo, kolikor je mogoče in ohranimo firmo ter njeno poslovanje ter delovna mesta, smo se pogovarjali na seji nadzornega sveta, v katerem so še vedno predstavniki delavcev in ne pravih lastnikov. Nadzorni svet se je odločil za razumno pot, s katero lahko ohranimo podjetje in delovna mesta. Plače po socialnem sporazumu v Labodu ne dobiva 542 (skoraj tretjina vseh zaposlenih) delavcev, od katerih jih je 449 zaposlenih v programih proizvodnje srajc in ženskih bluz, ki so najmanj donosni in kjer imamo največ dodelavnih poslov, konkurenca proizvajalcev iz dalj-njega vzhoda je najhujša. V naših profitnih centrih so plače odvisne od poslovnega izida. Na ravni celotnega podjetja zaostajamo za plačmi v skladu s kolektivno pogodbo v poprečju za 3,05 odstotka. Sam sc ne počutim delodajalca in menim, da menedžerji oziroma direktorji ali takoimenovani delodajalci, ki to v večini primerov niso, ker niso lastniki podjetij, niso pravi partner, s katerim naj bi se pogajali delojemalci. Podpisnik kolektivne pogodbe bi namesto njih morala biti država oziroma vlada, ki bi nam najbolj pomagala z drugačno fiskalno in monetarno politiko. Thko prehude obremenitve plač z davki in prispevki kot precenjen tolar ter v primerjavi z državami naših konkurentov nenormalno visoke obrestne mere nas silijo v izgube. Če bi zmanjšali obremenitve plač, znižali tečaj tolarja in zmanjšali obresti, nam ne bi bilo težko plače uskladiti s kolektivnimi pogodbami. L VIDMAR Zakon kot palica z dvema koncema O predlogu zakona o delu na črno KOČEVJE - Upravni odbor območne obrtne zbornice Kočevje je prejšnji četrtek obravnaval predlog zakona o delu na črno, ki ga je pripravila obrtna zbornica Slovenije. Po burni razpravi so zakon ocenili “za palico z dvema koncema, ki bo najprej udarila obrtnike”. Večina kritičnih pripomb na predlog seje nanašala na dejstvo, da novi zakon ne predvideva preganjanja šuš-marstva. Če bo v državnem zboru sprejet, bo zakon omogočil najprej vzpostavitev reda pri zaposlovanju na črno le pri registriranih obrtnikih, ki se te oblike zaposlovanja poslužujejo v glavnem zaradi prevelikih dajatev za redno zaposlene delavce. Menili so, daje velika pomanjkljivost zakona, da zaradi kupovanja socialnega miru država miži nad očitnimi kršitelji. V burni razpravi so kritično spregovorili tudi o delu inšpekcijskih služb in podobnih, ki bi morali poskrbeti, da bi bilo že sedaj več reda. Omenili so, da je v kočevski občini skupaj z d.o.o. okoli 500 obrtnikov, da je vsaj še 9 velikih, ki se še niso preoblikovali v s.p., vendar nihče od pristojnih na to ne reagira-Ob koncu razprave so obravnavani predlog zakona ocenili za prvi in nujni korak k vzpostavitvi reda na področju zaposlovanja na črno in zato predlog kot takšen podprli. M. L.-S- PRAVNA svetovaLnžca Svetuje odvetnica Marta Jelačin ANDREJ KIRM, generalni direktor Laboda: “Odpoved splošne kolektivne pogodbe na poslovanje našega podjetja nima velikega vpliva, saj jc že do sedaj nismo mogli v celoti izpolnjevati. O vprašanju, ali naj kolektivno pogodbo dosledno izpolnjujemo in s tem še bolj zabredemo v dolgove in izgube, s čimer bi VELJAVNOST KUPNE POGODBE Vprašanje: Ali lahko zahtevam, da se ugotovi ničnost kupoprodajne pogodbe, s katero je mož (z njim sem v ločitvenem postopku) prodal brez moje vednosti kupcu avto, ki sva ga kupila z družinskim denarjem v zakonski zvezi? Odgovor Če en zakonec razpolaga s posamezno premično stvarjo iz skupnega premoženju, pa to stori brez soglasja drugega zako1]' -ca, ravna v nasprotju s 1. odst. i? k< člena zakona o zakonski zvezi družinskih razmerjih. Po tej & ločbi zakonca skupno premoženj upravljata in z njim razpolagi skupno in sporazumno. Za skup tc no gospodarjenje in razpolaganj 1( gre tedaj, ko zakonca nastopu1! »i skupaj, pa tudi tedaj, ko navzvi' bi nastopa le eden od njiju, vendar soglasjem in ob upoštevanju k® isti drugega zakonca. Glede 1,1 o, da tega soglasja v vašem p(! leru ni bilo, boste lahko uveljavt met u in oujiv »*.». li izpodbijanje te pogodbe s toži* ne pa ničnosti. Zahtevali bos'1 iti torej razveljavitev pogodbe in v‘ 6 postavitev v prejšnje stanje, ki n* st šele omogoči postopek za f pt postavitev deležev in kasnef 2( delitev skupnega premoženja, li Pokrili že 30.000 slovenskih hi$) V petih letih je Bramac izdelal 60 milijonov strešnikom samo letos jih bo okoliš ] milijonov - Za “rojstni dan” nova proizvodna hala - Četrtino izdelkov izvtfeij^ DOBRUŠKA VAS - V petih letih so v Rraniacu iz Dobruške vasi pri Poleg osnovnih modelov streš1) Škocjanu, slovenskem podjetju z mednarodnim ozadjem, izdelali kar kov izdelujejo še 40 drugih pokf ...... - * - -----------------J ‘-—-----------*—x— nih elementov, vse to v štirih nJ 60 milijonov strešnikov in postali vodilno podjetje za izdelavo strešne kritine v Sloveniji. Slovenski Bramac so kot mešano podjetje pred petimi leti ustanovili avstrijski koncern Bramac International kot večinski partner, Strešnik iz Dobruške vasi in Kograd iz Dravograda. V Dobruški vasi so pričeli izdelovati betonske strešnike po vrhunski tehnologiji, vodilni v svetu. Danes slovenski Bramac v Dobruški vasi in v Dravogradu zaposluje 140 ljudi. vah, za svoje izdelke pa Bran1 JANKO GOLEŠ, direktor območne zbornice GZS Novo mesto: “Upravni odbor zbornice je sklep o odpovedi splošne kolektivne pogodbe sprejel in ta sklep morajo upoštevati tudi območne zbornice. Plače so izjemno občutljiva stvar, zato je racionalno razmišljanje o njih zelo težavno. Obstaja niz argumentov in utemeljitev, zakaj je gospodarska zbornica sprejela tako odločitev. Seveda imamo pred očmi prenovo pogodbe in nikakor ne njene ukinitve. Postopek za prenovo pogodbe lahko sproži vsak od partnerjev. Naš predlog ima dve plati - pravnoformalno, ki omogoča tako odpoved tri mesece pred iztekom, in ekonomsko plat. Zbornico in delodajalce so k taki odfočitvi prisilila dejstva, da Peti “rojstni dan” sov Dobruški vasi proslavili z odprtjem nove proizvodne hale, v kateri teče proizvodnja posebnih strešnikov. Naložba je veljala 12 milijonov avstrijskih šilingov, to pa je darilo družbenikov, med katerimi je, kot rečeno, večinski avstrijska skupina Bramac z 9 tovarnami in letno proizvodnjo 160 milijonov strešnikov; med temi tovarnami je po besedah direktorja koncerna Bramac Franza Hueblerja slovenska vodilna. “Ko smo pred petimi leti podpisovali pogodbo, si ni nihče misli, da bo Bramac Slovenija dosegel tak uspeh, saj vseskozi dosega nadpovrečne rezultate,” jc dejal Huebler. “Leta 1991 smo v Bramacu izdelali 4,5 milijona strešnikov, leto zatem 8,5 milijona, predlani 11,6 milijona, lani pa že 13,8 milijona strešnikov,” je povedal direktor dobruškega Bramaca inž. Jernej Klemenc, ki že vseskozi uspešno vodi to podjetje. Za letos kaže, da bodo izdelali okoli 20 milijonov strešnikov. Bramac je vodilni proizvajalec strešne kritine v Sloveniji in ima 35-odstotni tržni delež, z Bramacovimi strešniki pa je pokritih že okoli 30.000 stanovanjskih hiš na Slovenskem. daje 30-letno garancijo. Pri njih je izšolalo več kot 300 krovej' njihov eilj pa je 500 krovcev in letna garancija za krovska deja' Blizu tričetrt svoje proizvodi1) Bramac proda v Sloveniji, kat „ letos pomeni več kot 14 milijo** 11. g| strešnikov, ostalo pa izvozijo, i'» več na Hrvaško in v Bosno. , i h A. BARTE^ L *n r % ...-v ...,**/' Z*v' ' ž*\w /-i-'/*’* ■ ~ V NOVA BBAMACOVA LINIJA - Na novi Bramacovi liniji - celotna nak^ je veljala 12 milijonov avstrijskih šilingov - teče proizvodnja posebjj1 strešnikov, kot so slemenjaki na fotografiji. V Bramacu se radi poln’i; da so tako njihova proizvodnja kot izdelki ekološko neoporečni, predi E( naredili tudi na področju reciklaže strešnikov. (Foto: A B.) Prihaja nov vzpon konjereje? Razstava na Bregah • Hladnokrvni konj kot delovni konj, dopolnilo na turističnih kmetijah, predvsem pa je cilj reje vzreja klavnih žrebcev - Uidi promocija konjskega mesa BREGE PRI KRŠKEM - “Konjereja je zadnja desetletja precej zaostala. Sedaj, ko se dogajajo čudne stvari z govejim kot svinjskim mesom, je verjetno za konjerejo odločilni trenutek in možnost za novo renesanso. Prepričani smo, da ima konjereja bodočnost, predvsem reja za meso in konjeniški šport ter kmečki turizem,” je na otvoritvi prve slovenske razstave hladnokrvnih konj dejal Viktor Krek, svetovalec ministra za kmetijstvo. IGOR DOBIL NASLEDNIKA Vse kaže, da bo že “legendarna” belomesnata krompirjeva sorta igor, selekcij ki uspeh najpomembnejšega slovenskega žlahtnite(ja krompirja inž. Viktorja Re-panška, ki jo je pred nekaj leti dotolkla viroza PTNRD, dobila zdaj naslednike. Kot poroča v prilogi Dela Znanost za razvoj Peter Dolničar, so na Kmetijskem inštitutu Slovenije začeli novo serijo kižanj krompirja z namenom, da bi vzgojili novo be-lomesnato sorto, primerno za slovensko tržišče. Zanj je namreč značilno, da povprašuje zlasti po belih sortah, ki jih Slovenci bolj cenijo kot druge, denimo rumene. To je pravzaprav slovenska posebnost, saj vsa Evropa razen Britancev in Špancev ter seveda Slovencev za prehrano rgje uporablja krompir nebelih sort, medtem ko bele boij ceni za industrijsko predelavo in živinsko krmo. Razstavo, na kateri je sodelovalo okoli 80 konj iz vse Slovenije, je organiziralo Posavsko konjerej-sko društvo skupaj z ministrstvom, republiško selekcijsko službo za konjerejo in Kmetijsko svetovalno službo Krško v soboto, 28. septembra, na hipodromu Brege pri Krškem. Kljub vse večjemu številu konj različnih toplokrvnih pasem je pravzaprav presenetljivo, da se interes za rejo hladnokrvnih konj ne manjša. Hladnokrvni konj je kot delovni konj marsikje še vedno koristno dopolnilo mehanizaciji, počasi pa se predvsem v vpregi uveljavlja kot dopolnilo in poživitev ponudbe na turističnih kmetijah in turizmu nasploh. Tudi oživljanja starih kmečkih običajev si brez konjskih vpreg ni mogoče Z NOVOMEŠKE TRŽNICE Na ponedeljkovi tržnici je bila Ponudba pridelkov spet bogata. Branjevke so prodajale kolerabo, 'Orenje in peso po 150 tolarjev za kilogram, stročji fižol po 400 in Bžol v zrnju po 500 tolarjev, "vetačo po 180, endivjo in radič Po 200 tolarjev in čebulo po 120 (j tolarjev. Jabolka so stala od 60 do 'J, 100 tolarjev za kilogram, hruške ' »d 90 do 130, slive po 120 in breskve po 100 tolarjev. ET3 /771 A-f BREŽICE - Na sobotnem sej-!"U so imeli naprodaj 170 praši-c«v, starih do 3 mesece in 70 s,arejših. Mlajših so prodali 60 P« 310 do 340, starejših pa 15 po ‘00 do 230 tolarjev za kilogram ‘•ve teže. ilijf afUgf s**"'* <*. _______ BHi. OBČUTEN NAPREDEK - K boljšem stanju konjereje bo gotovo prispevala tudi razstava na Bregah, ki je bila piva v Sloveniji in gotovo ne zadnja. (Foto: T. G.) • NAŠI KONJI ME1) NAJBOLJŠIMI - Na I. državni razstavi hladnokrvnih konj na Bregah je med plemenskimi žrebci posavci zmagal žrebec Ričko oskrbnika Ivana Nerala iz Artič, drugi je bil Cvetko oskrbnika Mirka Zalokarja iz Podbočja, tretji pa žrebec Gidran oskrbnika Avgusta Colariča iz Kostanjevice. Med plemenskimi žrebci noriške pasme je zmagal Theodor Vulkan oskrbnika Janeza Čopa iz Žirovnice, drugi pa je bil Tibet Nero oskrbnika Želj’*, jurača iz Dobove. Med plemenskimi žrebci slovenske hladnokrvni pasme je prvo mesto zasedel konj Verdun Schaunitz oskrbnika Franca lenčiča iz Šentjerneja, drugi je bil Zalog Nero oskrbnika Jožeta Packa iz l.eskovca pri Krškem. Med kobilami z žrebeti noriške pasme je zmagala kobila Suzana rejca Janka Varla iz Podnartu, med kobilami brez žrebet noriške pasme pa je zmagala Zinka rejca Ivana Senekoviča iz Jurovskegu Dola. Med kobilami brez žrebet posavske pasme je zmagala Zora lastnika Ivana Hotka iz Kapel, tretja je bila Uganda lastnika Antona Milerja iz Ia-skovcu pri Krškem. Med kobilami z žrebeti slovenske hladnokrvne posmeje zmagala Timava rejca Jožeta Kranerja iz Lenarta, drugo mesto je zasedla kobila Učka rejca Jožeta Bedrača iz I^eskovca, med kobilami brez žrebet iste posmeje prvo mesto zasedla loška rejca Boštjana Škulja z Iga, drugo pa Šaljivka rejca Ivana Pečnika iz Brestanice. Med kobilami z žrebeti posavske posmeje prvo mesto pripadlo Učki lastnika Alojza Colariča iz Leskovca, drugo kobili Ulici lastnika Alojza Babiča iz Iveskovca pri Krškem, tretje pa Žili lastnika Vlada Packa iz I .eskovca. I. G. kmetijski nasveti Evropski obeti za jabolko Leto 1996 je bilo izredno za breskev, povprečno za jablano in “"bo za hruško, je za revijo Sad ocenil letošnjo sadno letino mag. ^lojz Mustar, sodelavec novomeške enote Svetovalne službe Slovenije. Po napovedi slovenskih strokovnjakov bo letošnji $<| Pridelek jabolk znašal 53.000 Ion, kar je 14 odst. več kot lani, Pridelek pa bo tudi po kakovosti zelo dober, zlasti pri tistih sadjarjih, ki so pravočasno kemično in ročno redčili plodove. Stro-9* tudi opozarja, da je zaradi vremenskih razmer, naklonjenih ,ji|Arlupu in rdečemu pajku, pridelek delno prizadet, pri ji|'Skladiščenih jabolkih pa je moč pričakovati več fizioloških bolez-mf'. zlasti porjavenja in steklavosti, kar velja še posebej za sorto 'lloster. Ker Evropa letos pričakuje nekaj manjši pridelek (največji iz-"d sta imeli Nizozemska in Belgija), ponuja dobra slovenska 4ina jabolk še večjo možnost za izvozni uspeh. Slovenska jabolka '('leg hmelja že nekaj časa veljajo za najboljšo kmetijsko izvozno "So in precejšnje možnosti so, da bi se po izvozu jabolk približali 'redvojnim časom, ko je na evropskem trgu slovelo zlasti Štajerko jabolko. Slovenija ima s svojimi naravnimi danostmi (sončna 'Iran Alp, nekoliko vzvišene in zračne lege, globoka, dovolj vlažna " rodovitna zemlja, jeseni hladne noči, ki omogočijo svež okus, 'rikupno barvo in dišavnost idr.) vse možnosti, da obdrži in še 'oveca kakovost svojih jabolk, ki že sedaj nimajo dosti enakovrednih tekmecev. I Slovensko sadjarstvo pa bo napredovalo le, če bo sledilo |"hnološkim novostim. Med njimi je zlasti integrirana pridelajo, to je naravi najbolj naklonjen način pridelovanja, ki se v kar j*"jmanjši meri poslužuje ekološko spornih kemičnih priprav-Ijriv. Ko bodo popolnoma uveljavljena evropska pravila za integrirano pridelavo, bodo naše sadjarske pokrajine, med katerimi Jha pomembno mesto Posavje, šele dobile pravo veljavo, pravi Milko Krajnc s GIZ Sadjarstvo Slovenije. Za integrirano pridela-ki jo na trgu propoznamo po znaku siničke (SIPS), seje letos ;(l ^ločilo že 159 večjih plantažnih pridelovalcev s skupno površino ii1 "dovnjakov 1.469 ha. Posavje pri tem ne zaostaja, saj se na pri-jNr Sadjarska zadruga Posavje, ki združuje 56 članov, strokovno ^htevnejše integrirane pridelave drži že od vsega začetka, pa otudi je trg primerno še ne nagradi. Inž. M. L. N/ Čebele v jeseni S kongresa apimondije - Opra-ševanje še desetkrat več vredno od čebeljih pridelkov Da smo Slovenci narod čebelarjev, je znano, manj znano pa je, da bi bila zemlja brez čebel precej bolj pusta in prazna. Čebelarji vemo, da čebele zelo dobro opra-šijo večino rastlin, saj čebele iz enega panja obiščejo 40.000 cvetov na dan. Sadovnjaki bi se v času cvetenja brez pomoči čebel komaj kaj oplodili. Podatki iz zadnjega kongresa apimondije (mednarodna čebelarska organizacija) v Švici, ki sojih predstavili nekateri svetovno priznani strokovnjaki iz celega sveta, kažejo, da čebele oprašijo okrog devet desetin vseh kmetijskih kultur in ostalih rastlin. Na Dolenjskem in v Beli krajini so čebele tako razporejene, da je opraševanje možno na vseh kulturah, zato nihče niti ne opazi, kako uslugo jim delajo čebele. V reviji slovenski čebelar pri opisu opravil za september lahko preberemo, da so čebele spomladi kljub slabemu vremenu dobro opravile svoje poslanstvo, zase in za čebelarja pa nabrale bolj malo. Čebelarjem svetujem, naj pohitijo z dokrmljanjem zimske zaloge hrane; v sladkorno raztopino pa naj dodajo čaje iz zdravilnih zelišč, ki so omenjena v setvenem koledarju za poljedelce, vrtičkarje in čebelarje, ki ga izdaja društvo za biološko-dinamično gospodarjenje Ajda z Vrzdenca pri Horju- MIRKO PAVLIN zamisliti. Kljub temu ostaja osnovnih cilj reje zreja klavnih žrebcev, ki rejcem zagotavlja največji in ob povečani porabi konjskega mesa na domačem tržišču razmeroma zanesljiv vir dohodka. Namen razstave je bil predstaviti tri hladnokrvne pasme, ki jih redimo v Sloveniji - slovensko hladnokrvno, noriško in posavsko pasmo. Prvi dve sta dobro poznani, posavska pasma pa se pojavlja kot novost. Strokovna služba je namreč skupaj s Posavskim kon-jerejskim društvom šele leta 1994 ustanovila rodovnik za to pasmo. Do danes je bilo vanj sprejetih 164 kobil, priznanih pa 10 žrebcev, od katerih so bili štirje načrtno uvoženi z originalnega rejskega področja - hrvaške Posavine. Za to pasmo velja ukrep pasemske rajo-nizacije, saj je omejena na območje Krškega in Brežic, le v tem rajonskem okolišu lahko plemenijo žrebci te pasme. “Razstavljene so najboljše živali iz vse Slovenije. Razstava naj bi utrdila prepričanje, daje tudi v tej reji kakovost zrejnih živali odločilnega pomena. Le tako si lahko rejci zagotovijo primeren plemenski material za obnovo plemenske črede in obenem ohranijo hladnokrvnim pasmam dosedanjo pomembno vlogo v slovenski konjereji,” meni vodja republiške selekcijske službe za konjerejo mag. Janez Rus. -j- GAZVODA • Kdor vino pokuša, Boga moli, kdor pijančuje, ga preklinja. L DRŽAVNO TEKMOVANJE V STRIŽNJI OVAC KOČEVJE-Revija Drobnica organizira v sodelovanju z družino Vesne Brelih iz Starega Brega pri Kočevju v soboto, 12 oktobra, 1. državno tekmovanje v strižnji ovac. Tekmovanje bo potekalo na kmetiji Brelihovih v Starem Bregu, pričelo pa se bo po razvrstitvi tekmovalcev v kategoriji ročno striženje in striženje z električnimi škarjami, ob 11. uri. Zmagovalca v obeh kategorijah bosta pre-jela naziv prvak Slovenije v strižnji ovac. DRAGATUS: DAN KOREZE DRAG A1TJŠ - 24. septembra smo se zbrali kmetje, trgovci in kmetijski svetovalci na Dnevu Pi-oneerjevih hibridov koruze. Poskus hibridov koruze je bil zastavljen na njivi Martina Puhla s Sel pri Dragatušu, ki je tudi ena izmed večjih kmetij v občini Črno-nielj. Ogledali smo si sedem Pio-neerjevih hibridov koruze, spoznali njihove lastnosti ter tehnologijo pridelave, ugibali pridelke zelene mase ter spremljali siliranje in javno ugotavljanje pridelka zelene mase. Omenimo naj, da je demonstracija pritegnila veliko število obiskovalcev, saj je bil tovrstni prikaz prvič v občini Črnomelj. Obiskovalci so pridobili določeno znanje, medsebojno izmenjali izkušnje in mnenja, kijih bodo lahko uporabili pri spomladanski setvi koruze. BERNARDA STARIHA Kmetijska svetovalna služba Črnomelj •Si AGRO d o.o. NOVO MESTO Prodajalna Sejalec Rozmanova ulica 3 Tel. 24-132 vam nudi: — mline za sadje in grozdje — STISKALNICE — PVC KADI — INOX cisterne za vino — črpalke za pretok vina — veliko izbiro čebulnic tulipanov, narcis, irisov... — semenski česen in čebulček EN HRIBČEK BOM .1 — 1 KUPIL- Ureja: dr. Julij Nemanič Hvalnica cvičku (1) Prispevek dr. Julija Nemaniča na oktobrskem simpoziju Društva Novo mesto Cviček je slovenska nacionalna posebnost v vinarstvu, ker ima lastnosti, ki bi jih težko srečali na svetovnem vinskem trgu. Njegova vrednost je v nizki alkoholni stopnji in prijetni kislini ter pitnosti, ker je gladkega netaninanstega okusa in prijetne vinske arome. Zato cviček ni primerno vino za pijančevanje in verjetno bi glede tega prišla v poštev prej vsa ostala vina. Cenijo ga starejši ljudje, ker jim krepi moč, in okrevanci, ker pospešuje apetit. Radi ga uživajo tudi ljudje srednjih let, ki uživajo v dobri hrani in v družbi lahko popijejo kozarec ali dva več kot katerega drugega vina, ne da bi občutili negativne učinke alkohola. Cviček ima nizko kalorično vrednost. Ker nima ostanka sladkorja, je primerno vino za diabetike. Pivci cvička so tudi pravi ljubitelji vina v večjih slovenskih mestih, kar mu zagotavlja prisotnost na zanimivih trgih. Predlog zakona o vinu, ki naj bi bil letos izglasovan v državnem zboru, izrecno navaja, da je možno pridelati cviček samo v dolenjskem vinorodnem okolišu (DVO). Ti zajema območje na desni strani reke Save od Brega pri Liliji do Breganjščice, nato do Bregane in po vrhovih Gorjancev do kote 8240 od tu po zračni črti do vasi Crmoš-njiee. Dvor, Smuka, Krka in Šmartno pri Liliji do reke Save. Ožji vinorodni okoliši so; Krško, Gorjanci, Novo mesto, Mokronog. Idrc j se pridelovalno območje cvička zmanjšuje, vrača se v zgodovinske meje, saj je bilo po vinski zakonodaji iz leta 1974 razširjeno na bizelj-sko-sremiški vinorodni okoliš. Novi zakon o vinu bo dal osno- vo za izdelavo vinogradniškega katastra, ki zavaruje vinorodne površine in daje možnost zaščite posameznih vin. Samo na parcelah, ki bodo zadostile minimalnim pogojem, se bo smelo vino označevati z imenom cviček. Ocenjujem, da bo takih površin nad 50 odstotkov obstoječih vinogradov. Dolenjski vinorodni okoliš je največji po površini vinogradov med vsemi slovenskimi vinorodnimi okoliši, saj meri 3.387 ha. Po absolutnih vinorodnih legah sta večja od dolenjskega samo vipavski in koprski. Od 14 vinorodnih okolišev je dolenjski prvi v Sloveniji po površini vinogradov in tretji po povšrini absolutnih vinorodnih leg. Ob dejstvu, da vina v Sloveniji ne pridelamo dovolj za potrebe lastnega trga, ima Dolenjska možnost, kijih do danes še ni izkoristila. Evropska zveza ne dovoljuje svojim članicam širitve vinogradov na nove površine. Pred Slovenijo je še nekaj let, v katerih lahko svobodno povečuje svoje vinograde. Dolenjski niti to ni potrebno. Četudi ostane na istih površinah, samo da vinograde posodablja, bo pridelek zadostoval za primerne zaloge in uspešno trženje v Sloveniji ter za izvoz. Do pred kratkim se dolenjsko vino ni dovolj uveljavilo na trgu, ker ni bilo v Novem mestu zadružne kleti, ki bi tržila večje količine stekleničenega vina. Razdrobljenost pridelave vina in spontano trženje posameznikov danes ne omogoča ponudbe večjih količin vina z dolenjskim poreklom. Rdeča vina pridobivajo na povpraševanju in cviček postaja spet popularen, bolj iskan. Ali bo Dolenjska hotela in zmogla sprejeti ta izziv ter oblikovala manjše pridelovalne in tržne enote, ki bi vnovčevale večji delež pridelka, kot je bilo to do sedaj? (Nadaljevanje sledi) * ' i ’ M*!«*. '“I 'ZANIMANJE 7A TRTNE SADIKE - Trgovci in vinogradniki iz vseh slovenskih vinorodnih območij se vse bolj zanimajo za trtne sadike, vzgojene v dolenjskih in posavski (ranicah. Eno največjih v Sloveniji, v podjetju Stanetu Jurkoviča na Brodu pri Podbočju, so si kupci ogledali in bili navdušeni nad kakovostjo in izbiro sadik. Gre za pestro izbiro cepljenk, za katere so podlage za cepiče uvozili iz Italije in so preverjenega izvora. ^pot(). M yesei) helena mrzli kar gospodinjski kotiček Kisanje, biološka metoda Namen shranjevanja pridelkov s pomočjo različnih metod je, da zadržimo v živilu proces fermentacije pod vplivom encimov in preprečimo razvoj mikroorganizmov ali izkoristimo nasprotje med njimi. Mlečno kisle in ocetno kisle bakterije mnogokrat uporabljamo kot zaščitnike pred gnilobnimi bakterijami. Na primer testu dodajamo kislo mleko, da se kasneje ne bi v kruhu razvila nitkavost. Pri shranjevanju živil uporabljamo različne fizikalne, kemične in biološke metode. Slednje prištevamo med najstarejše načine konzerviranja zelenjave. Obstojnost ji ohranja mlečna kislina, ki se tvori pod vplivom bakterij mlečnega kisanja in ogljikovih hidratov. Dodana sol posredno pospešuje razvoj bakterij mlečnega kisanja s tem, da pospešuje izločanje soka in ustvarja ugodne življenjske pogoje. Z biološko metodo lahko kisamo skoraj vso zelenjavo, vendar praktično uporabljamo ta način le za kisanje zelja, repe, paprike in kumaric. Za kisanje mora biti zelenjava nepoškodovana in zrela. Kisamo lahko celo, zrezano, olupljeno in neolupljeno. Celi plodovi so obstojnejši kot zrezani, zavzemajo pa več prostora. Kisanje lahko pospešimo z dodajanjem soli, sladkorja, kislega mleka, sirotke in s čistimi bakterijami mlečnega kisanja. Kisanje brez soli ni priporočljivo, prevelika količina soli pa zelenjavna vlakna izluži in otrdi. Zrezano zelenjavo moramo v posodi stlačiti, vendar ne premočno, sicer se rada kvari, postane mehka in spremeni barvo. Pomembna je tudi primerna obtežitev zelenjave. Na 100 kg zelja vzamemo 2 kg soli in obtešimo z 20 kg. Pri vlaganju celih zeljnatih glav odberemo enakomerno debele in jih zalijemo s slanico. GALERIJA BOŽIDARJA JAKCA VABI V PETEK IN SOBOTO KOSTANJEVICA NA KRKI - Jutri, v petek, 4. oktobra, vabi Galerija Božidarja Jakca ob 18. uri v galerijsko cerkev, kjer bo otvoritev razstave likovnih del akademskega slikarja Zlatana Vrkljana. Slikarja bo predstavil direktor Muzeja za umjetnost i obrt iz Zagreba prof. Vladimir Matekovič, kulturni program pa bo oblikoval celjski oktet Studenček. Ob krajevnem prazniku KS Kostanjevica na Krki pa ta skupaj z Galerijo Božidarja Jakca vabi v soboto, 5. oktobra, ob 18. uri na otvoritev razstave likovnih del slikarja Jožeta Vodljana, ki bo v Lamutovem likovnem salonu. Slikarja bo predstavila direktorica Pilonove galerije iz Ajdovščine dr. Irene Mislej, v spremnem programu pa bo nastopil mešani pevski zbor Seraphicum. V nas odkriva duhovne globine Od 25. do 27. septembra slovenski Dnevi evropske kulturne dediščine v Kostanjevici, Stični in Žičah - Tema: Kulturna dediščina meniških redov - Slovesnost odprl dr. Dular KOSTANJEVICA NA KRKI - V Evropi so letos enajstič, pri nas pa šestič, potekali Dnevi evropske kulturne dediščine. Slovenija je tako sodelovala že s temami baročni spomeniki, pot rimskih vojakov, ljudsko stavbarstvo in zgodovinski parki in vrtovi v Sloveniji, tokrat, prejšnji teden od 25. do 27. septembra, pa s temo Kulturna dediščina meniških redov. THdnevni program je potekal v treh samostanih: v Kostanjevici na Krki, ki zdaj predstavlja središče kulturnih dogajanj, v Stični, kjer je še vedno delujoči samostan in v kartuziji Žiče, ki propada in opozarja na problem varovanja dediščine. KITARISTKA KATJA POROVNE NAVDUŠILA TREBANJCE -Glasbena šola Trebnje je v petek, 27. septembra, v hoste zvečer povabila mlado in obetavno kitaristko iz Ljubljane Katjo Porovne, ki je predstavila svoj diplomski koncert, na katerem je bilo mogoče slišati J. Dowlanda, J.S. Bacha, M. Giulia-nija, W. Waltona, H. Villa - Lobosa in druge. Da gre za odlično glasbenico, pove to, da je Katja s\’oje glasbeno znanje na kitari po ljubljanski osnovni glasbeni šoli pridobiva -la še na srednji šoli ter šolanje v Ljubljani zaključila na Akademiji za glasbo pri prof. Andreju Grafenauerju, sedaj pa s študijem kitare nadaljuje na Visoki šoli za glasbo na Dunaju. Solo in v komornih zasedbah je igrala na mnogih javnih in internih nastopih, njeni večji uspehi pa so leta 1993 prvo mesto na tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov v najvišji kategoriji v disciplinah kitarski duo ter leta 1994 pr\'o mesto v disciplini kitara solo. (Foto: L. M.) Dneve evropske kulturne dediščine v Sloveniji je v sredo, 2$. septembra, z željo po ozasvešča-nju in popularizaciji pomena, bogastva in varstva naše dediščine odprl minister za kulturo dr. Janez Dular, ki je v svojem nagovoru povedal, da bi namesto poudarjanja evropskega okvira te prireditve morali najprej sami sebi povedati resnico, da smo v Evropi telesno in duhovno že najmanj 1250 let. Povedal je, da je meni-štvo dalo evropskemu prostoru in tudi nam neizbrisen pečat in spomnil, daje bilo na Slovenskem ob ukinitvi redov za časa vladanja cesarja Jožefa drugega 17 moških in 2 ženska samostana ter PREDSTAVITEV KNJIŽNEGA OPUSA MARJETE DAJČMAN NOVO MESTO - Knjižnica Mirana Jarca vabi v petek, 4. oktobra, ob 18. uri v veliko čitalnico študijskega oddelka Knjižnice Mirana Jarca na predstavitev opusa knjig pisateljice Marjete Dajčman. Pogovor z avtorico bo vodila Darja Zupančič. RAZSTAVLJA BOŽO RUPČIČ ŠMARJEŠKE TOPLICE - V avli recepcije Zdravilišča Šmar- ješke Toplice poteka v oktobru in novembru slikarska razstava Boža Rupčiča iz Novega mesta. Vsa razstavljena dela so narejena v tehniki suhi pastel in so nastala v tem letu. Slike so tudi naprodaj. SREČANJE Z GRAJSKIM NORČKOM FERDINANDOM TREBNJE - Grajskega norčka Ferdinanda lahko otroci spoznajo danes, v četrtek, 3. oktobra, ob 18. uri v Kulturnem domu Trebnje. Otrokom bo povedal kakšno pravljico, zapel bo vesele pesmice in zabaval obiskovalec. Otroci in starši, ZKO 'Ilebnje vas lepo vabi, da preživite prijeten večer z norčkom Ferdinandom. Vstopnina je 300 tolarjev. SREČANJE Z MILANOM MARKLJEM IN NJEGOVIM “KRHANJEM” NOVO MESTO-Te dni je pri Dolenjski založbi izšla knjiga izbranih črtic in novel domačega literarnega ustvarjalca Milana Marklja z naslovom Krhanje. Srečanje in pogovor z avtorjem, ki ga bo vodila Jadranka Matie-Zupančič. bo danes, v četrtek, 3. oktobra, ob 18. uri v veliki čitalnici Knjižnice Mirana Jarca. da bo poleg arhitekturnim prvinam te dediščine potrebno dati pozornost še ostalim, na primer glasbi, kulinariki, jezikoslovju itd. Na to, da sta imela in še vedno imata zgodovina in umetnost pomembno vlogo v družbi, je na otvoritvi opozoril Don Luca Pel-legrini, predstavnik papeškega sveta za kulturo, ki je še povedal, da bi rad videl, da bi tudi Dnevi evropske kulturne dediščine pomagali ponovno odkriti duhovne globine v nas samih, kar bi prispevalo k večjemu medsebojnemu razumevanju in spoštovanju. Z letošnjo temo je povezan tudi nastanek pete knjige v zbirki Kulturnih poti z naslovom Kulturna dediščina meniških redov, v kateri s svojimi prispevki sodelujejo dr. Marijan Zadnikar in dr. Jože Mlinarič, ki sta pisala o arhitekturi in KONCERT PEVK KATJE KONVALINKA IN MILENE PERIČ TREBNJE - Glasbena šola Tfcbnje je v sredo, 2. oktobra, zvečer organizirala koncert, na katerem sta prepevali Katja Kon-valinka in Milena Perič, obe dobri glasbenici, ki se ukvarjata s solo-petjem in še študirata. Njuna mentorica je prof. Doroteja Cest-nik-Spasič, pri klavirju pa ju je spremljal prof. Vladimir Mlinarič. Glasbeni večerje mladima umetnicama omogočila Glasbena mladina ljubljanska. ŠE ČETRTI VEČER SERENAD LITIJA - Minulo nedeljo je bil na Valvasorjevem gradu že 4. večer jesenskih serenad. Na svoj račun so prišli ljubitelji renesanse in kljunastih flavt. Nastopil je ansambel kranjske glasbene šole Camerata Karniola, ki ga vodi Mojca Zaplotnik. Ansambel se je prvič pojavil v javnosti leta 1 ‘J88. M.Š. ZANIMIV VEČER Z DR GRMIČEM- V sredo, 25. septembra, zvečer je bila knjigarna Opus v’ Krškem skoraj premajhna za vse, ki so prišli tju, da bi prisluhnili besedam upokojenega prof Teološke fakultete in naslovnega škofa dr. Vekoslava Grmiča. V Krško sta ga povabila založnik in knjigarnar Silvester Mavsar ter kulturni forum krške DSS, ob tej priložnosti so predstavili Grmičevo knjigo Moja misel. Avtorja in njegovo delo ter pomen je predstavil direktor mariborskega muzeja NOB Marjan Žnidarič, nato pa je govoril dr. Grmič sam, ki je po končani predstavitvi knjige še debelo uro odgovarjal na vprašanja iz občinstva. Ljudi so predvsem zanimali njegov oporečniški položaj in njegovo mnenje o številnih aktualnih vprašanjih, povezanih z vernostjo, politiko in Cerkvijo. (Foto: M. Markelj) Znanje je moč Ob tednu vseživljenjskega učenja Več znaš, več veljaš. Še/iose-bej to drži dandanes, r t.i. informacijski družbi, ko je pomembno bili na tekočem in čimveč vedeti o vsem, kur pomeni, da se je potrebno kar naprej učiti. Evropska zveza je letošnje leto razglasila za leto vseživljenjskega ličenja, letos pa pri nas na pobudo Andragoškega centra Slovenije od 30. septembra do 5. oktobra pnič poteka teden vseživljenjskega ličenja. V tem času bodo kar v 40 slovenskih krajih, tudi r Novem mestu, pripravili okrog 400 različnih prireditev: dnevov odprtih vrat, razstav omizij, borz znanja, različnih posvetovanj, predavanj, itd., na katerih bodo skušali predstaviti čimveč možnosti pridobivanja znanju in širiti idejo izobraževalne kulture in učenja, ki sta, ali pa naj bi vsaj bila, načina kakovostnega življenja ljudi. Seveda pa naj bi ime! dostop do znanja vsakdo. Lahko rečemo, da se Slovenci radi učimo in da je Slovenija učeča se dežela, kajti 27 odstotkov odraslih se pri nas udeležuje nekih oblik učenja in izobraževanja. V tem se ne razlikujemo veliko od razlitih držav. Res pa je, da Slovenci pri tem potrebujemo spodbudo, ki jo bo, upajmo vsaj, prispeval tudi prvi slovenski teden vseživljenjskega učenja. Pa morda tudi že velikokrat izrečena misel, da je to, kar vemo, le kapljica, vse, česar ne vemo, pa morje. L. MURN gospodarstvu meniških redov. Knjigo so s pomočjo obeh avtorjev (sodelovali so še Mojca Arh Kos, Bogdan Badovinac, Robert Peskar, dr. Ivan Stopar in Alenka Železnik, ki so predstavili samostane Bistra, Stična, Pleterje, Kostanjevica na Krki, Jurklošter, Gornji Grad in Žiče) predstavili na otvoritvi Dnevov v Kostanjevici. Nekaj besedje spregovoril tudi Zvone Pelko, ki je v knjigi, ki je prevedena še v angleščino, prispeva! fotografije. V sredo sov Kostanjevici odprli tudi priložnostno razstavo, ki nudi pregled vseh treh slovenskih samostanov: Stične, Kostanjevice in kartuzije Žiče, pripravil pa jo je Restavratorski center RS. Na * V četrtek, 26. septembra, so bili v vseh treh omenjenih samostanih organizirani ogledi, ko so arhitekturo meniških redov predstavili umetnostni zgodovinarji konservatorji, po zbirkah pa so obiskovalce vodili muzejski kustosi. Dnevi evropske kulturne dediščine so se zaključili v petek, 27. spetembra, z mednarodnim simpozijem na temo Kartuzija Žiče (1160-1782) - možnosti spomeniške predstavitve in prezen-tacije. Naši in tuji strokovnjaki so iskali možnosti reševanja in vzdrževanja dediščine, s predavanji s posvetovanja pa naj bi kasneje izšel tudi zbornik. ogled je bil še 40-minutni videofilm Kulturna dediščina meniških redov režiserja Milana Vinčenca, ki so ga predvajali tudi ostale dneve razstave. LIDIJA MURN SODELOVANJE ČRNOMELJ - Glasbena šola Črnomelj in OŠ Milke Šober-Nataše Črnomelj sta se dogovorili za mladinske koncerte \ ...zoni 1996/97, na katerih se bodo predstavili učenci vseh oddelkov oziro- ma instrumentov, ki jih poučujejo na šoli. Na prvem mladinskem koncertu, ki je bil v Glasbeni šoli Črnomelj v četrtek, 26. septembra, dopoldne, so učenci črnomaljske osnovne šole poslušali soliste godalnega oddelka in Komorni godalni orkseter, ki ga vodi prot. Anton Čorbič. Drugi mladinski koneert bodo izvedli učenci oddelkov pihala, trobila in klavir novembra, februarja prihodnje leto pa se bodo predstavili še mladi kitaristi in harmonikarji. PRIJETNO V GALERIJI KRESNIČKA MULJAVA - V soboto, 28. septembra, je ZKO Grosuplje v galeriji Kresnička na Jurčičevi domačiji na Muljavi organizirala prijetno jesensko popoldne, ki so ga zbrani preživeli ob slikarskih platnih, umetniški besedi, blagih zvokih in jesenskih dobrotah. PREDSTAVITEV KNJIGE “CVILIREPKI” NOVO MESTO - Tiskarna Novo mesto - Dolenjska založba in Dolenjske pekarne Novo mesto vabita danes, v četrtek, 3. oktobra, ob 16. uri v upravno stavbo Dolenjskih pekarn v Ločno na predstavitev knjige Vojana T. Arharja Cvilirepki. Na predstavitvi bo poleg avtorja sodelovala še ilustratorka knjige Petra Dular. PEVSKI ZBOR IZ LANGENHAGNA V NOVEM MESTU NOVO MESTO - Danes, v četrtek, 3. oktobra, se bo ob 20. uri v Frančiškanski cerkvi predstavil 40-članski pevski zbor iz nemškega pobratenega mesta Langen-hagen Langenhagener Sing-kreis - E.V. pod vodstvom zborovodje Arnolda Eugeike. Predstavili se bodo z domačimi nemškimi in tujimi skladbami ter s sakralnim programom znanih skladateljev. Urejen prevoz gimnazijcev NOVO MESTO - Letošnji novomeški gimnazijci 2. septembra niso sedli v klopi stare gimnazijske stavbe, pač pa obiskujejo pouk v srednješolskem centru v Šmihelu. Spremenjen pa imajo tudi čas pouka, saj ga obiskujejo popoldne, od 14.15 naprej. Za vse te novosti je “kriva” temeljita prenova stavbe novomeške Gimnazije, ki bo trajala do pomladi prihodnje leto. Ravnateljica Helena Zalokar zagotavlja, da so dobro organizirali pouk in poskrbeli za avtobusne prevoze v vse smeri, tako da gimnazijci s prihodom in odhodom iz šole nimajo večjih težav. In kaj pravijo dijaki o popoldanski šoli? tek stel Zjutraj lahko dolgo spim in čeprav je morda sedaj za učenje urQ manj časa kot prej, se dopoldne lahko bolje učim, ker vsi moji odidejo v službo in drugam in ostanem sam ter imam mir. Res pa je tudi, da sem v šoli lahko zbran največ do 18. ure, potem pa sem že utrujen in sploh se mi zdi čudno, daje zunaj že tema, jaz pa sedim v šoli.” BARBARA REPŠE, 1. letnik, iz Šentjanža: “Mislim, da mi za učenje zaradi tega ostaja manj časa kot bi mi ga sicer, saj čeprav imam pouk ob 14.15, grem od doma že ob 12.30. Peljem se z avtobusom in moram reči, da je to dobro urejeno, ravno tako za nazaj, ko imam avtobus ob 20.15. Toda doma sem šele ob desetih zvečer, saj moram od avtobusne postaje do doma še kilometer in pol peš in to po temi.” tira fdn 'ek; v k M. BARBARA BALE, L letnik, iz Mokronoga: "Od doma se odpravim ob 12.55 in imam urejen avtobusni prevoz, ravno tako za nazaj. Želela pa bi, da bi se tak urnik čimprej končal. Podpisali smo peticijo, da bi se gimnazijska stavba prenovila prej, kot predvidevajo, do januarja 1997, in bomo videli, kako bo. Sicer pa sedaj dan zelo hitro mine: dopoldneva je naenkrat konec, še posebej če malo dlje poležiš, potem pa ves dan učenje, tako da si zvečer že pošteno utrujen.” TADEJA SAJE, 4 letnik, iz Goriške vasi pri Mirni Peči: "Ker nisem iz Novega mesta, me je na začetku skrbelo, kako bom prihajala domov iz šole. Joda avtobusni prevoz je v redu urejen in hodim na avtobus, ki pride iz trebanjske smeri. Na Šrangi ga čakam ob 13.50, nazaj pa grem z novomeške avtobusne postaje ob 20.30. Toda domov pridem kasneje, ker me čaka še približno polurno pešačenje s postajališča in najbolj zoprno je to. da grem sama po temi. Pa to ire moti, ker moraš čakati na avtobus, čeprav imaš na primer kakšen dan manj ur in bi bil lahko že prej doma.” LUKA PEKOLJ, 2. letnik, iz Novega mesta: “Ker sem iz Novega mesta, kakšnih večjih problemov s prevozom v šolo nimam, saj hodim peš. Na tak “delovni” čas pa sem se že tudi navadil. BOŠTJAN PLUT, 2. letnik, iz Grma pri Podzemlju: “Sprememba, da imamo pouk popoldne, se mi ne zdi strašna in sem se že privadil. Slabo je za tiste, ki radi dolgo spijo, sicer pa ostaja več časa za šolske stvari. Tako se lahko dopoldne dobro pripravim na pouk, naredim naloge itd. Ob 12. uri imam vlak, pa tudi nazaj se vozim z vlakom. Na železniško postajo pridem okrog 22. ure in potem še malo pešačim do doma. Včasih pa me pridejo z avtom iskal tudi starši.” L. MURN REDNA TRIBUNA HRVAŠKEGA KULTURNEGA ZDRUŽENJA 15. MEDNARODNI BIENA^ / INDUSTRIJSKEGA OBLIKOVANJA NOVO MESTO - V sredo, 2. oktobra, je bila v prostorih Dolenjskega muzeja redna tribuna Hrvaškega kulturnega združenja. Predavanje z naslovom Področni razvoj Republike Hrvatske je imel mr.se. Stjepan Šterc, pomočnik ministra pri Ministrstvu za razvoj in obnovo R Hrvatske. LJUBLJANA - Od torka, L. 't srede, 30. oktobra, bo v Ljubljn", 'j potekitl BIO 15 - 15. mednarod11 $ bienale industrijskega obliko'* ) lija. Na otvoritvi je predsedn1' j prireditvenega odbora BIO m« j' Jožko Čuk podelil odličja. V ča>| 'j bienala bodo potekale števil11* ^ spremljevalne prireditve. dežurni v « rOroča j o '^lo na desnih vratih in z roko se-pv notranjost. Poskušal je demonih avtoradio, kar mu ni uspelo, r#esel pa je bančno kartico Hipo-f*8rnc banke Brežice, prometno v Zakolu. Razbil je trikotno ^oljenje in sončna očala. Kupčija po svoje - 24-ietni ^PREVIDNO ČISTIL Nevarna štoparja Mokronog - v petek. i-- septembra, je D. K. iz J-rmošnjic v Mokronogu us-'avila dvema štoparjema, |todnješolcema in ju odpelja-a v Novo mesto. Ko sta izstopila, je voznica ugotovila, ^ sta ji štoparja iz torbice v*ela denarnico, v kateri je 'toela dokumente, tolarje in 'tomške marke. Oškodovala s,a jo za okoli 70 tisočakov. Novinarka žalila banko in direktorja Okrožno sodišče od petih očitanih kaznivih dejanj zavrnilo 3, enega pa prekvalificiralo v milejšo obliko - Zdenka Lindič Dragaš mora plačati 204 tisočake, stroške sodnega postopka in 80 tisoč tolarjev povprečnine h KLJUČ V VRATIH PRIVABIL NEPRIDIPRAVA - V torek, 24. ^Ptembra, zvečer je neznanec v ^šnjevku izkoristil odsotnost in ^Previdnost A. N. iz Ljubljane, ki ^ odšla k sosedi, ključ pa pustila v vTatih. Neznanec je odklenil bruna-našel žensko torbico, iz nje pa 'kradel 4 tisoč nemških mark. ODMONTIRAL ČRPALKO -Neznanec je v noči na 24. septem- prišel do buldožerja, last Cest-'ega podjetja Novo mesto, ki je bil j|arkiran ob regionalni cesti na Se-?°Vem. Odmontiral je visokotlačno :Wko motorja kovinske barve, s pa omenjeno podjetje oškodo-a'2a 150 tisočakov. . vlomil v yuga - v noči iz i '• na 28. september, med 17. in L to> je neznanec prišel do parkirali6 8a yuga pred lokalom Beli konji- G. s Krasinjega Vrha je osum-B goljufije, ker seje marca lani in pja letos dogovoril s štirimi lastni-1 nlodov, da jih bo odkupil in nato ktodal. Hlodovino je odpeljal, a pUna za več kot 40t) tisočakov ni »ravnal. .Kavno prav veliko ok- 10 SHRAMBE - V petek, 27. sep-Ipbra, se je neznanec na Drski v ,0vem mestu splazil skozi odprto ,no shrambe veno od stanovanjih v' nato pa po sobah iskal denar, nnesel je 90 tisoč tolarjev. NOVO MESTO - Štirje članki, ki jih je dolenjska dopisnica Dela Zdenka Lindič Dragaš objavila konec leta 1993, v njih pa med drugim pisala tudi o Ljubljanski banki Dolenjski banki (sedaj Dolenjski banki) in njenem direktorju, so dobili sodni epilog. Dolenjska banka in njen direktor sta namreč novinarko obtožila treh kaznivih dejanj razžalitve in dveh dejanj žaljive obdolžitve. Sodišče je v dveh prispevkih spoznalo, da gre za razžalitev obeh tožilcev, novinarki pa prisodilo denarno kazen 204 tisoč tolarjev, plačila stroškov postopka in 80 tisočakov povprečnine. V prispevkih z naslovi: Gospodarno pehanje v stečaj, TOB posluje pozitivno, a Ljubljanska banka Dolenjska banka jo sili v stečaj, Bančni diletantizem in Bo Ljubljanska banka Dolenjska banka dolenjski grobarje novinarka opisovala težko gospodarsko stanje na Dolenjskem, ki so ga pogosto komentirali tudi na sejah izvršnega sveta novomeške občinske skupščine, gospodarski zbornici in drugih podobnih zborih. Tikrat se je na zatožni klopi znašla prav domača regijska banka, kot najbolj očiten primer strategije te banke pa je novinarka omenila podjetje TOB, za katero se je banka kot priviligiran upnik zavzemala za stečaj, medtem ko se je novomeški izvršni svet s takratnim predsednikom Boštjanom Kovačičem na čelu zavzemal za prisilno poravnavo. Predlog zagovornika Lindičeve Draga Demšarja, naj zaslišijo tudi Boštjana Kovačiča, je senat pod predsedstvom Martina Furlana zavrnil kol nepotrebnega. Ker je Franci Borsan na prejšnji obravnavi izjavil, da je takšno pisanje poslovanju banke povzročilo veliko škodo, so do obravnave, ki je bila prejšnjo sredo, pribavili tudi PUŠKO EReŽICE - Prejšnji teden je Jftovnik iz zdravstvenega doma 'toljsko obvestil policiste, da se J Pri njem zglasil 48-letni I. P. iz ^Egorja pri Pišecah, ki se je pkodovai s strelnim orožjem. I. policistom povedal, da ima atojšo puško že 15 let, izvira pa ■Ida še iz prve svetovne vojne je našel v hramu. Puško je 1el ves čas obešeno na steni v lovanju, sedaj pa je iz nje ho-|j Odstraniti naboj in jo prenovi-'2ato je v domači delavnici s tl','nskim izbijačem udaril po ini-'a*ni kapici, zaradi sprožitve ?°oja pa je prišlo do manjše eks-ji^ije. Lastnik puške je dobil ^r8nine po prstih leve roke. po dolenjski deželi • V našo deželo je prišla jesen, torej letni čas, ki se pa mnogi veselijo prav zaradi bogastva, ki ga prinaša trta. Ni torej čudno, da so v teh dneh policisti svoje prostore na policiji, sicer namenjene treznjenju, dajali pogosteje v uporabo. Tako je noč z možmi v modrem preživel 51-letni G. A. z Velikih Vodenic pri Kostanjevici, saj je ogrožal varnost oseb v zasebnem prostoru. V Sevnici so policisti ustavili 39-letnega M. F. iz Podvrlia, ki je napihal 2,46 promila alkohola, zato je del dneva o svojem stanju razmišljal v družbi policistov. Iste družbe je bil deležen tudi L. D. iz Krškega. Koliko so omenjeni primerki alkoholiziranosti posledica mošta in koliko starega vina, nam niso zaupali. • Neznanec, ki je konec septembra vlomil v okrepčevalnico v Prečni, gotovo nima svojega vinograda, zato je za pivce poskrbel na nezakonit način. Hladne večerne urice si bo lahko sedaj krajšal z več litri žganih pijač, zraven grizljal sir, ki je bil prav tako v okrepčevalnici, pa tudi na 'dobro voljo je mislil, saj je šla z njim tudi harmonika. • Nepridiprav, ki je 26. septembra izza gostinskega lokala Črni baron v Semiču odnesel mlin za mletje ječmena, se bo očitno znašel na drugačen način. Ali bo mlel ječmen, morda bo z njegovo pomočjo prišel do piva, kot je to počel lastnik, morda pa bo celo mlel grozdje. ,r )^ UREVO - 29. septembra ob ^5 je 53-letna M. R. iz Novega . J je sj-ietna M. K. iz Novega jto vozila osebni avto iz Rož-Dola proti križišču lokalne h'e Uršna sela-Gaber. Zapeljali) |A levo na prednostno cesto, v ,pi J6hi trenutku pa je iz Uršnih sel jjii [Peljal 20-letni L J. iz Metlike, (,«' iumikal in zaviral, a trčenja • I- I "lOOal nri»nri>/'il i \/r\-rr\ t z Jugorja parkiran avto ob magistralni cesti št. 4. Ob 17.05 je | UllIlKiii ni z. u v n ui t u ii vviiju ^ i j °gcl preprečiti. Voznico M. odbilo na travnati usek, kjer a,p. _ni» uuniuii ii.-u.ix, rvjv.i , I Prednjim delom trčila v drevo 15 Pri tem hudo poškodovala, f EPREVIDNO NA CESTO -toptembraje imel46-letni P B. zapisnik seje s skupščine delniške družbe Dolenjske banke, kije bila 30. maja 1994, v njem pa je zapisana njegova izjava, ki jo je povedala že obtožena, da so imeli prispevki pri varčevalcih in poslovnih ŽENI GROZIL Z UBOJEM KRŠKO - V nedelj«, 29. septembra, ub I. uri s« policisti pridržali 43-letnegu Š. S. s Senovega, ki se je skregal z ženo in ji grozil z ubojem. Zato je skušala pobegniti, vendar jo je Š. S. dohitel in jo pričel pretepati. Kršitelj se niti po prihodu policistov ni pomiril, na hodniku bloka pa je kričal, da bo že poračunal s stanovalci in z ženo, zalo je jutro pričakal v prostoru za treznjenje. POLICISTI ZELI KONOPLJO KRŠKO - V ponedeljek, 23. septembra, je bila na podlagi odredbe sodišča opravljena hišna preiskava pri 66-letnem L. A. V hiši so krški kriminalisti našli 3 grame konoplje, na podstrešju pa sledi sušenja le rastline. Na vrtu so odkrili še 42 sadik, velikih od 1,8 do 2,3 metra. Nasad je bil uničen, L. A. in L. V. pa še čaka pogovor na sodišču. partnerjih pozitiven učinek, saj so vložena sredstva hitreje naraščala. V zaključni besedi je zagovornik banke in njenega direktorja Borut Škerlj dejal, da bo moralo sodišče tehtati med pravico svobode izražanja in z ustavo zagotovljeno pravico do osebnega dostojanstva. “Prav novinarkino natančno poznavanje situacije in skoncentriranost člankov v krajšem obdobju izkazuje namen zaničevanja do obeh zasebnih tožilcev. Na to kažejo tudi dejstva, da so bili vsi članki objavljeni v istem časopisu, da gre za enoten stil pisanja in da sta v ospredju teh člankov ves čas Dolenjska banka in njen direktor osebno. Ib nadaljevanje članka v članek, njihovo medsebojno povezovanje, mešanje bančnega in zasebnega premoženja dokazuje njen namen zaničevanja,” je med drugim dejal Škerlj, ki je za žaljive označil tudi izraze, kot so poniglavost, voditi za nos, diletantizem, predstavniška figura in nekatere stavčne zveze, ki opisujejo banko kot združbo, ki naj bi pripomogla k slabemu gospodarskemu stanju tudi s svojimi odločitvami: voditi upnike za nos, zategovati zanko okoli vratu.Tukšno izrazoslovje je novinarkin zagovornik opisal kot barvito in nesuhoparno novinarsko pisanje. Poudaril je namen tiska. Med drugim je njegova naloga tudi kritična presoja in obveščenost, pri takšnem pisanju pa lahko pride tudi do odklonilnega stališča do posameznih pojavov v družbi in s tem negativne predstave posameznikov. "Pri bankah gre za osnovni problem, ki pomeni na eni strani kopičenje kapitala in bogatenje bank, na drugi strani pa naraščanje socialnih problemov, kijih takšno ravnanje bank povzroča. Do takšne dileme je prišlo tudi na Dolenjskem. Tega sc je dobro zavedal tudi IS občine Novo mesto, kar je razvidno iz problematike, obravnavane na sejah, obdolženka pa je v bistvu Varen začetek šole Vse več rolerjev in rolk Začetek šolskega leta je za nami, zato lahko že spregovorimo o varnosti otrok v prometu v prvih šolskih dneh, za katere je policija pripravila tudi akcijo “Predvidi- polkrožno obrnil preko vozišča proti Metliki. Ko je bil na sredi ceste, je iz metliške smeri pripeljal 23-letni motorist D. M. z Muhaberja, ki je zaviral, nato pa izgubil oblast nad vozilom in skupaj s sopotnikom sta padla z motornega kolesa, ki je drselo po vozišču, nato pa trčilo v avto. Voznik motornega kolesa se je lažje poškodoval, sopotnik 18-let-ni A. R pa je dobi I hude poškodbe. mo”. V času akcije, torej med 28. avgustom in 14. septembrom, seje na slovenskih cestah zgodilo 908 prometnih nesreč. V 38 prometnih nesrečah so bili udeleženi tudi otroci, od tega se je 6 prometnih nesreč zgodilo na šolskih poteh, vendar na srečo ne na območju UNZ Krško ali Novo mesto. V prometnih nesrečah se je huje poškodovalo 8 otrok, lažje pa 9. Otroci so v prometnih nesrečah pogosteje udeleženi in poškodovani kot pešci ter motoristi oziroma mopedisti, tudi zaradi neuporabe varnostne čelade. Policija tudi ugotavlja, da se večina prometnih nesreč z udeležbo otrok zgodi izven šolskega časa in ne na poti v šolo oziroma iz nje. ŠE DALEČ OD FRAJERJEV -Tudi rolerji in rolke so vse pogostejše prevozno sredstvo otrok in mladostnikov, pri lem pa z nevarno in agresivno vožnjo ne ogrožajo le sebe, temveč tudi druge udeležence v prometu. Starši, ali veste, kje se z rolko ali rolerji vozi vaš otrok ? Zaradi prekoračitve hitrosti v neposredni bližini šol, nepravilnosti prečkanja vozišča neuporabe varnostnega pasu in vožnje pod vplivom alkohola so slovenski policisti zoper kršitelje podali več kot 3 tisoč predlogov sodniku za prekrške in izrekli skoraj 13 tisoč denarnih kazni, na nepravilnosti pa so opozorili nekaj manj kot 8 tisoč voznikov. povzemala in citirala negativno ravnanje Dolenjske banke. Gre za kritično pisanje in novinarkin odnos do problemov, ki jih ustvarja napačno ravnanje banke,” je dejal Demšar. Senat je večji del očitkov iz tožbe zavrnil, češ da ne presegajo meje dobrega okusa, za dva pa je ocenil, da sta žaljiva. Gre za del prispevka z naslovom Gospodarno pehanje v stečaj, v katerem je novinarka zapisala, da Dolenjska banka trmasto vztraja pri predlogu za stečaj Tovarne obutve Novo mesto s tekstom: “to je seveda vse lepo in prav, če bi bile naše banke res že prave finančne organizacije ne pa združbe, ki zdaj (vsaj nekatere) poniglavo pečatijo usode, h katerim so s svojimi preteklimi odločitvami o financiranju slabih poslovnih odločitev pripomogle tudi same...” Drugi žaljiv zapis pa je senat spoznal v prispevku z naslovom Bo Ljubljanska banka Dolenjska banka dolenjski grobar, ko je za banko, kateri direktorje zasebni tožilec Franci Borsan, žaljivo opisovala situacijo, nastalo po predlaganem stečaju nad TOB iz Novega mesta ter o zahtevi banke za vračilo dolgov ter obresti, med drugim zapisala tekst s sledečo vsebino: “Tako trdo stališče banka z direktorjem Borsanom na čelu - ta je tudi “predstavniška” figura družinskega podjetja Bor- Čez noč končali šolo 3 kazenske ovadbe KRŠKO - Ponarejene listine o končanem šolanju niso mogle niti mimo Posavcev, ki so tako kar čez noč končali nekaj šol, ki jih verjetno niti od zunaj nikoli niso videli. Tako so kriminalisti urada kriminalistične službe iz Krškega podali kazenske ovadbe zoper več oseb iz okolice Krškega, ki so z nakupom ponarejenih spričeval o končanju višjih in srednjih šol na nezakonit način pridobili izobrazbo. Tako je lani N. I. iz Podbočja, zaposlen v podjetju Kostak Krško, pridobil diplomo o končani višji šoli na Gradbeni fakulteti v Zagrebu, kar je dal vpisati tudi v delovno knjižico. Lani je C. J. iz Črneče vasi nad Kostanjevico, ki je prav tako zaposlen pri Kostaku, pridobil spričevalo o končani šoli za ekonomskega tehnika v srednji šoli v Krapini, kar je tudi pogoj za zasedbo njegovega delovnega mesta. Spričevalo o končani šoli za gostinskega tehnika na srednji šoli v Krapini je dobil še Č. R. z Rake. Ta izobrazba je pogoj za opravljanje njegove obrtniške dejavnosti. • Sodba še ni pravnomočna, novinarkin zagovornik pa je že napovedal pritožbo. san, ki ima v lastni ekskluzivno trgovino krzna, nakita in podobno ter snemalni studio, ki naj bi se selil v bivši Dom JLA, ko bo ta obnovljen tudi s pomočjo posojila LB DB...” Zaradi tega zapisa je direktor novinarko sicer tožil za kaznivo dejanje žaljive obdolžitve, kar pa je senat prekvalificiral v milejšo obliko, v razžalitev. T GAZVODA VOZNIKI, POZOR! NOVO MESTO - V soboto, 5. oktobra, zvečer bodo policisti na območju UNZ Novo mesto poostrili kontrolo prometa, pri čemer bodo najbolj pozorni na vožnjo pod vplivom alkohola, prekoračitve hitrosti in uporabo varnostnega pasu. ODKLENJEN AVTO VABI • Jaz bom dal oglas v časopis, naj se nehajo ubijat, ker jaz ne bom več hodil na pogrebe. (M. Zorko) NOVO MESTO - Opozorila, da je potrebno avtomobile in zidanice v času, ko delamo v vinogradu, skrbno zaklepati, očitno ne zaležejo preveč. Posledice takšnega početja je žal na lastni koži preizkusil S. S. iz Mačkovca, kije v vinorodnem okolišu Križ obiral grozdje, pri tem pa avto pustil odklenjen. Nepridiprav je izkoristil ponujeno priložnost in iz avta ukradel denarnico, v kateri jc imel obiralec dokumente in denar. S tem je bil oškodovan za okoli 45 tisočakov. -i'' TEŽA VE S KRIŽIŠČI - V Brežicah na mestni vpadnici iz čateške smeri je v cestnem križišču pogosto veliko vozil. Kertu ni semaforjev, morajo vozila na neprednostnih cestah pogosto čakati precej časa na vključitev v promet. Zaradi precejšnjih hitrosti, ki jih tu dosegajo vozila vsem znakom navkljub, je široko križišče brez signalizacije nevarno. Včasih se vožnja v križišče konča tudi s trčenjem, kar se je primerilo dvema voznikoma pred časom in kar kaže slika. Za nevarno vozniki štejejo tudi križišče pri Inter-marketu. Zaradi obstoječe prometne signalizacije se vozniki tam precej motovilijo po cesti in dvoriščih, ali pa kršijo določeni red. (Foto: L. M.) Kazen, zgledi in maščevanje Časi, ko so bila huda kazniva dejanja zgolj izjemni dogodki, so mimo. To potrjujejo tudi tri eksplozije r Mariboru, ki očitno kažejo na maščevanje, v ospredje pa postavljajo dvoje medsebojno nasprotnih in pravno zavarovanih dobrin: na eni strani poseg v človekovo svobodo, ki ga lahko izvršijo državni organi, na drugi strani pa pravico do življenja, ki je temeljna pravica vsakega izmed nas in so ji vse druge pravice podrejene. Tudi nedavni obravnavi dveh poskusov umora v Beli krajini na novomeškem okrožnem sodišču, ki sta dobila sodni epilog v prevzgojenem domu za oba mladoletna Roma, ki sta hotela iz maščevanja ubiti druga Roma, opozarjata na podoben problem. Dogodka iz Bele krajine sta še sveža in obsodbe vredna. Prvi je močno razburkal občane, saj je hotel mladoletnik ubiti družinska sovražnika, počakal pa ju je na plačilni dan pred ban -ko. Jutranji vrvež, številni avtomobili in občani, ki so hiteli po opravkih, niso mladoletnika s puško i> rokah prav nič motili, da ni storil tistega, kar se je jasno namenil že prej: ubiti Roma, s katerima je bila njegova družina že dalj časa sprta. Le srečnemu naključju se gre zahvaliti, da sta njegovi žrtvi kljub hudim poškodbam preživeli, skoraj pa jo je skupil tudi občan, ki se je slučajno peljal mimo. Tudi drug primer je podoben: 16-letni Rom se je odločil, da bo ustrelil prijatelja, s katerim sta se nedavno tega sprla, dejanje pa se mu ni v celoti posrečilo, saj mu je namero preprečil brat. Kljub temu je mladoletnik prepričan, da je ravnal pravilno, dejanja ne obžaluje in meni, da ni v redu, ker žrtve ni dokončno pokončal! Kakšno vlogo so imeli pri omenjenih maščevanjih starši, ni znano, možno pa je, da sta bila mladoletnika le njihova “podaljšana roka", kajti Romi, ki resda živijo iz dneva v dan in iz rok v usta, zakone še kako dobro poznajo. Tudi to, da je kaznovanje mladoletnikov milejše. Mladoletnika sta šla v prevzgojni dom, kajti kazen, kot določa kazenski zakonik, ne sme prizadeti mladoletnikovega do- stojanstva, prestopnike pa naj bi skušala motivirati za sodelova- . nje pri vzgoji, prevzgoji in raz\’o-ju. Namen je sicer dober, vendar pa je očitno, da se pri reševanju romske problematike vrtimo v začaranem krogu. Družba “civi-lov”, ki z viška gleda na Rome, slednjim pogosto kljub poskusom nekaterih državnih ustanov onemogoča normalno vključeva-nje v družbo, izhod pa Romi iščejo v dejanjih, ki jih naši zakoni ne dovoljujejo. Primera, kako obsojamo tiste, ki so bili za svoje dejanje kaznovani in se po prestani kazni skušajo vključiti v normalni tok življenja, nam sploh ni potrebno iskati v romskem svetu! “Civili" kaj kmalu najdejo pot do Romov na primer takrat, ko bi se radi znebili odsluženega avtomobila, ki ga bodo Romi vozili, dokler bo šel, potem pa bo končal v kakšnem gozdu, ali ko bi radi prodali puško, za katero nimajo dovoljenj. Takrat so Romi zelo iskani. Sicer pa potrkajmo tudi na svojo vest: kolikokrat smo pozdravili Roma, če je ta pokazal pripravljenost, da bo prijazen do nas? T. GAZVODA 40 (2460), 3. oktobra 1996 DOLENJSKI LIST Zmagujejo samo odbojkarice TPVja Odbojkarice novomeškega TPV-ja zmagale tudi v drugem kolu - Menjava podajača Krki ni pomagala - Žužemberk si prvo zmago obeta v soboto doma proti Granitu Preskrbi URŠA IN SPELA SILVESTER NA VRHU NOVO MESTO, ŽUŽEMBERK - Odbojkarice novomeškega TPV-ja so zmagi v prvem kolu nad Koprčankami dodale še zmago v gosteh nad Krimom, medtem ko so odbojkarji novomeške Krke tokrat z novima tujcema izgubili na Bledu z Minolto, Žužemberčanom pa so Kamničani, bivši prvoligaši, odčitali pravo lekcijo in jim v treh nizih pustili osvojiti le 14 točk. MIRNA - Badmintonski klub Tom Mirna je v nedeljo, 29. septembra, pripravil prvi letošnji turnir za slovensko jakostno lestvico v kategoriji do 12. leta. Medtem ko je bila v prejšnji sezoni zmaga Urške Silvester na enakem turnirju presenečenje, to tokrat ni bilo, saj je Urška državna prvakinja v svoji kategoriji in tudi prva na jakostni lestvici. Tokrat je v polfinalu z 11:3 in 11:1 premagala Morano Esih iz Zagreba, v finalu pa se je srečala s sestro Špelo, ki je v polfinalu premagala Matejo Fink iz ljubljanskega Bita z 11:2 in 11:7. Med sestrskim finalom je bila najbolj na trnih njuna mati Mihaela, ki ni vedela, katero naj spodbuja. Tudi tokrat je bila boljša Urša, ki je Špelo premagala z 11:4 in 11:7. Med dečki v tej kategoriji badmintonski klub Tom nima boljših igralcev, 8- in 9-letniki pa so še prešibki, da bi se starejšim kolegom resneje upirali. Tako je zmagal Luka Petrič (Maister Maribor) nad Markom Ketlerjem (Mladost Lendava) in Miho Šepcem (Olimpija Ljubljana). Že po dveh kolih prve, po izstopu Celjank le sedemčlanske, ženske odbojkarske lige je jasno, da bo leta razdeljena v dva kakovostna razreda. V zgornjem so ekipe, ki so že nekaj časa tvorile državni vrh; Bled, TPV Novo mesto, Infond PORAZ INLESA LJUBLJANA - V športni dvorani na Poljanah so rokometaši Škofljice gostili ekipo ribniškega Inlesa. Derbi tekma tretjega kroga v prvi B ligi je bila v drugem polčasu želo zanimiva, saj so “lesarji” v 48. minuti nadomestili štiri zadetke (11:7) in izid izenačili na 15:15. Žal so v končnici tekme naredili preveč napak in je morebitna zmaga splavala po zlu. POMEMBNO Z BURJO LE JANEZ BLAS SEVNICA - Na seniorskem državnem prvenstvu v šahu, na katerem so lahko nastopili le šahisti starejši od 60 let, je od Posavcev nastopil le Janez Blas iz šahovskega kluba Milan Majcen Sevnica. Med 28 moškimi in 2 ženskama je zasedel 11. mesto. RIBNICA - Po nesrečnem porazu v drugem krogu proti mariborskemu Braniku (24:20), tekma se je zaradi zasedenosti dvorane začela šele po 22. uri, so rokometašice Kočevja v tretjem krogu gostile ljubljansko Polje in ga zasluženo premagle s 33:15. O tekmi ne gre izgubljati besed, saj so bile varovanke trenerja Mikulina boljše v vseh rokometnih prvinah, pa čeprav je bila igra povprečna. Z učinkovitostjo je presenetila Lili Dragičevič, ki je dosegla kar 10 zadetkov. V soboto igrajo Kočevke v Ribnici pomembno tekmo proti Burji iz Škofij. PREMAGALE NOVINKE PREVALJE - Trenerja odbojkaric Lik Tilie Brigita Klun in Sašo Ivetič sta se opravičeno bala sobotne tekme proti novinkam v ligi na Prevaljah. K sreči so Kočevke srečanje začele podjetno in z dobro igro na mreži povsem onemogočile gostiteljice, ki so igrale boječe. Točki sta pomembni tudi zato, ker so Prevaljčanke favoritkinje lige. Zmaga 3:1 je dobro izhodišče pred sobotno tekmo proti ljubljanskem ŠOU- NAJTEZJA SEZONA LJUBLJANA - Kot kaže čaka letos igralce namiznoteniškega kluba Melamin negotova in najtežja prvoligaša sezona v zgodovini kluba. Brez Gregorja Komaca, ki jc odšel k novomeški Krki, ter Damjana Murna in Marjana Špeliča, ki ne bosta igrala več, je moral trener Marjan Oražem v ogenj poslati mladince, Vidmarja, Novaka in Mlakarja. Zato ne čudi visok poraz (7:0), v prvem krogu proti trikratnim državnim prvakom ljubljanski -Maximarket Olimpiji. Šport iz Kočevja in Ribnice KOČEVJE - Nogometaši Kočevja nadaljujejo z uspešnimi igrami v ljubljanski medobčinski ligi. V derbi tekmi šestega kroga so gostili Dragomer in ga v lepi tekmi premagali s 4:2. Kljub trem osvojenim točkam je neučinkovitost največji problem ekipe, ki bi lahko gostom nasula ducat zadetkov. V drugem polčasu so zgrešili listo, kar ni bilo mogoče zgrešiti. Zadetke za Kočevje so dosegli: Sergej Kužnik 2, Igor Murn in Darko Begič. Kočevje je z 11 točkitmi na tretjem mestu, v sedmem krogu pa igra v Ljubljani. BOROVNICA - Košarkarji Borovnice so tradicionalno neugoden nasprotnik igralcem Snež-nika. Dosedanja srečanja so bila negotova, zmagovalec je bil vedno odločen šele v končnici tekme. V drugem krogu prve B lige pa nt bilo tako. Kočevci so prišli do zmage lažje, kot so pričakovali, izid je bil 78:68. Gostitelji so bili precej šibki pod svojim košem, kar so izkušeni Kočevci izkoristili in prišli do druge zaporedne zmage, v prvem krogu so presenetljivo, a zasluženo, premagali mladince ljubljanske Smelt Olim pije s 96:90. SODRAŽICA - Balinarji Sodražice so v predzadnjem krogu Notranjske lige premagali Vrhniko z 12:4, kar je zadostovalo, da so se uvrstili na peto mesto. V prihodnji sezoni bodo igrali v enotni Notranjski ligi. Sicer So-dražani letos niso izgubuli tekme doma, nekoliko slabše pa so igrali v gosteh. KOČEVJE - Športna zveza Kočevje je razglasila športnika in športnico leta v tekmovalni sezoni 1995/96. Ib sla državni reprezentant v namiznem tenisu Gregor Komac in kcgljačiea Lidija Slevanič. Gregor ima največ zaslug za dobre dosežke Melamina v prvi ligi, lani je bil razglašen za najboljšega igralca v državi. Je velika okrepitev novomeške Krke, kjer igra letos. Lidija Stevanič je veliko prispevala k odličnim dosežkom kegljaškega kluba Kočevje, ki mu je lani za malenkost spodletela uvrstitev v prvo ligo. KOČEVJE - V počastitev občinskega praznika je bil tradicionalni odbojkarski turnir Mcdo96. Pripravili so ga člani OK Kan-Kovinar. Med petimi ekipami so prvo mesto osvojili gostitelji. Pan Kovinar, ki je v finalu premagal kranjski Triglav s 2:1. KOČ EVJE - Že vrsto let pripravlja Športna zveza tradicionalni 'lek po kočevskih ulicah. Množične prireditve seje tudi tokarat udeležilo več kot 250 tekmovalcev. Zmagovalci po skupinah: ml. pionirji A: Jure Papež, ml. pio nirke A: Marjanovič, ml. pionirji B: Valda, ml. pionirke B: Bojc, st. pionirji: Dejak, štafeta: 8A Šola ob Rinži, člani: Tomazin (Gimnazija). NOVA GORICA Kočevski maratonec 55-lelni Franc Kocijančič se je udeležil teka za severnoprimorski pokal v Mirnu pri Novi Gorici. V svoji skupini je zmagal na deset kilometrov s časom 37, 06,00. V nedeljo se je udeležil 19. teka na Brdo in prav tako zmagal. V nedeljo se bo udeležil teka na Šmarni gori, kjer pričakuje šesto letošnjo zmago in priznanje za skupno zmago za severnoprimorski pokal. RIBNICA - Prizadevni člani konjeniškega kluba Ribnica so na IJgarju pripravili državno prvenstvo v dresurnem jahanju za mladince. Nastopilo je 28 tekmovalcev. Prvo mesto je drugič zaporedoma osvojila Polona Klan (ITArtagan) iz. Postojne. Tadeja Lovšin iz Ribnice je bila 16. V počastitev občinskega praznika, 23. oktobra, bodo v Ribnici pripravili še tekmo v preskakovanju ovir. MILAN GLAVONJIČ DOLENJSKI LIST Branik in Kemiplas Koper, manjkajo pa Celjanke, ki so ligo zapustile zaradi pomanjkanja denarja. V drugi kakovostni razred spadajo Krim, Ljutomer Zavarovalnica Maribor in Zgornja Savinjska. Tudi razmerje med močnejšimi štirimi ekipami bi se že dalo napovedati, saj kaže, da Mariborčanke in Koprčanke le niso tako močne kot lani, kar bi Blejke in Novomeščanke kaj lahko izkoristile, čeprav je do konca prvenstva še zelo daleč - najprej dva kroga prvega dela, pa dva kroga drugega dela in šele potem boj za naslov. Zelo je verjetno, da boljše ekipe načrtujejo formo za pomlad, ko se bo odločalo o prvaku, sedaj pa je zanje pomembno le, da se uvrstijo v drugi del. Na tekmi proti Krimu so si Novomeščanke privoščile spodrsljaj in po izenačeni igri izgubile prvi niz, potem pa so sredi drugega niza stvari le postavile na svoje mesto in brez večjih težav zmagale. Odbojkarji novomeške Krke so tokrat prvič igrali v popolni postavi z obema novima tujcema Latvijcema Šemetovsom in Balodisom, vendar jim ni uspelo presenetiti Blejcev. Če bi Krkaši izkoristili priložnost, da bi dobili prvi niz, ko so vodili z 10:5, bi morda celo zmagali, a so prvi niz izgubili, v drugem izenačili, v nadaljevanju pa je šlo vse le še navzdol. Tudi tokrat seje pokazalo, da jim manjka predvsem odličen podajač, saj tudi, ko je trener Jovič v tretjem nizu Goleša zamenjal z Mohorčičem, ni šlo bolje. Žužemberčanom, novincem v 1 .B ligi, očitno preti le boj za obstanek. Tudi v drugem krogu so morali priznati, da je nasprotnik boljši v vseh elementih odbojkarske igre, vendar jim še ni treba obupati. Že v soboto, ko se bodo na tekmi z Granitom Preskrbo prvič v novi sezoni predstavili domačim gledalcem, imajo priložnost za zmago. Nasprotnika, s katerim so si precejšen del lanske sezone delili prvo mesto, dobro poznajo. Pred srečanjem se bo gledalcem v žužemberški telovadnici predstavilo moštvo starejših dečkov, dvakratnih državnih prvakov, vsem, ki se bodo včlanili v klub navijačev, pa bodo podelili spominsko majico. KONDOVA IN OGULIN SEMIČ, NOVO MESTO - Semičan Dejan Ogulin, član NIX moto kluba, in Novomeščanka Natalija Konda, članica motokluba Mel, sta bila na zadnji dirki za državno prvenstvo v Orehovi vasi najuspešnejša motokrosista z našega konca. Dejan sije v razredu podmladka do 60 ccm s tretjim mestom priboril 3. mesto tudi v končnem vrstnem redu, Natalija pa je bila tako v Orehovi vasi kot tudi v skupni razvrstitvi za državno prvenstvo podmladka do 80 ccm druga. Teden pred tem je bi Ogulin v Slovenskih Konjicah drugi, druga je bila tudi Kondova, medtem ko je Novome-ščan Matej Žvan pri članih v kategoriji do 80 ccm zmagal in dosegel enega svojih večjih uspehov. Interier in Krka nepremagana Krčani z visoko zmago nad Republiko presenetili tudi trenerja Jelovca - Krka preživela uvod brez poraza KRŠKO, NOVO MESTO - Krški Interier je v novi sezoni na uradnih tekmah ostal nepremagan. Po uspehu v kvalifikacijah Koračevega pokala, ko je Inetrier obakrat premagal češko moštvo Ostrava, se varovanci trenerja Vinka Jelovca dobro držijo tudi v domačem prvenstvu, kjer so v drugem krogu posto-njsko Republiko premagali kar za 37 točk, Časar ni pričakoval niti Jelo vac, ki je moral svoje igralce pohvaliti tudi za igro v obrambi, saj so prejeli le 53 točk. Koliko pa trenutno Krčani zares veljajo, pa bo jasno že v soboto, ko se bodo v Ljubljani pomerili s Smeltom Olimpijo, ki je, vsaj po videnem na tekmah evropske profesionalne lige, bistveno boljše moštvo, kot je bila v pretekli sezoni, ko je le malo manjkalo, da bi ji Krčani odvzeli naslov državnega prvaka. vodili že z 20 točkami razlike. Krka je bila že po treh minutah igre v bonusu, tekmo pa so zaradi semaforja večkrat prekinili. V Brežicah so bili v prvem delu prvega polčasa boljši gostje, a sojih domači košarkarji z dobrim skokom v obrambi in s hitrimi protinapadi ujeli, v drugem polčasu pa vodili že za 14 točk, kar pa ni bilo dovolj, da ne bi Zagorjani štiri minule pred koncem izid spet izenačili. V zaključku srečanja sta se izkazala predvsem brata Rozman. KOŠARKA Al liga, 2. kolo - INTERIER KRŠKO : REPUBLIKA 90:53 (37:25); INTERIER: Nakič 26, Sullivan 23, Jeklin 16, Ademi 18, Murovec 5, Kralj 2. LESTVICA: L Interier Krško 4 ( + 55), 2. Smelt OLimpija 4 ( + 46), 3. Satex 3 ( + 7) itd. V tretjem kolu se bo v soboto, 5. oktobra, Interier v Ljubljani pomeril s Smeltom Olimpijo. A2 liga, 2. kolo - ISKRA LI-TUS : KRKA 72:84 (31:45); KRKA: Smodiš 22, Bordelius 9, S. Petrov 8, Stipaničev 14, Bajc 7, Samar 11, Lučev 12 in Novina 3; BREŽICE : ZAGORJE 81:76 (44:32); BREŽICE: F. Rozman 26, B. Rozman 11, Antolovič 7, Krivokapič 7, Marčetič9, Krošelj 21; LESTVICA: 1. Loka Kava 4 ( + 33), 2. Krka 4 (+16), 3. Co-met 3 (+16)... 7. Iskra Litus 3 (-4)... 9. Brežice 3 (-6) itd. V 3. kolu bti Krka v soboto, 5. oktobra, ob 17. uri doma igrala z Didakto Radovljico, Brežice bodo v gosteh igrale z Ježico, Iskra litus pa s Cometom. ČEVJE : POLJE 33:15 (16:9); KOČEVJE: Janič, M. Dragičevič 4, Zbašnik 1, Vuk 6, Ilc, Mihič, L. Dragičevič 10, D. Kcrsnič 6, Lenič, Mikulin 6, N. Kersnič, Rajšel. LESTVICA: 1. Krim Electa 6... 7. Kočevje 2 itd. V 4. kolu se bodo Kočevke 5. oktobra doma pomerile z Burjo. ROKOMET Moški, 1. liga, 3. kolo - AKRI-POL : PRULE 67 21:20 (8:10); AKR1POL: Torlo, Makarovič 4, Viščck 2, Počervina 3, Čopič 7, Šavrič 1, Vešligaj 4, Hribar, Zara-bec, Bilbija, Ojsteršek, Dvornik. DELMAR : AFP DOBOVA 23:20 (16:8); AFP DOBOVA: Kostcvc, Dapo 2, Begovič 2, Mijačinovič 7, Voglar 1, Ocvirk, Česnovar, Glaser 3, Kranjc, Levec, Stojakovič 5, Denič; KRŠKO : ELEKTROPROM RUDAR 29:21 (14:8); KRŠKO: Škof, Iskra 4, Dragar 2, German 5, Bogovič, D. Urbanč 4, Kekič, S. Deržič 3, Čurak, Privšek 4, Vertovšek 7, Bašič; LISCA : PIVOVARNA LA ŠKO 17:36 (7:21); LISCA: Mar cola, Povše, Lupše 1, Šunta 1, Plazar, Ruprct 1, Rantah, Sečki 3, Teras 5, Mitrovič 5, Simončič 1, Senica. LESTVICA: I. Pivovarna Laško 6,2. AFP Dobova 4.3. Krško 4... 5. Akripol 4... 11. Lisca 1 itd. V 4. kolu, ki bo v soboto, 12. oktobra, se bosta v posavskem derbiju v Dobovi pomerila AFP Dobova in Lisca, Akripol bo igral v gosteh z Elektropromom Rudarjem. Krško pa tudi v gosteh s Pivovarno Laško. Ženske, I. liga, 3. kolo: KO- ODBOJKA Moški, 1A liga, 2. kolo - MINOLTA BLED: KRKA 3:1 (12,-13,7,6); KRKA: Šemetovs, Babnik, Goleš, Mohorčič, Žunič, Krevs, Pbvšič, Prah, Balodis. LESTVICA: L Salonit Anhovo 4, 2. Fužinar 4, 3. A banka Olimpija 2... 7. Krka Novo mesto itd. V 3. krogu se bo Krka v soboto, 5. oktobra, doma srečala z zad; njeuvrščenim moštvom Hoteli Simonov zaliv Izola. l.B. liga, 2. kolo - KAMNIK • ŽUŽEMBERK 3:0 (2, 6, 6); ŽUŽEMBERK: Pečar, Repar, Gotenc, Smrke, Novak, Černač, Kosmina. Pucelj, Brulec. LESTVICA: 1. Kamnik 4... 8 Žužemberk. Ženske, l.A liga, 2. kolo -KRIM : TPV NOVO MESTO 1:3 (11, -7, -5, -6); TPV NOVO MESTO: J. in K. Vemig, Menger, Koncilija, Zupančič, Volkova, Krebs, Ostroveršnik, Voronina, Glavan. LESTVICA: 1. Bled 4,2. TPV Novo mesto 4 itd. V soboto, 5. oktobra, bodo Novomeščanke igrale doma z Bledom. l.B liga, 2. kolo - PREVALJE : LIK TILIA 1:3 (6, -8, -2, -6); LIK TILIA: Starc, Kotnik, Pan-tar, Turk, Vidmar, Kersnič, N. in B. Klun. LESTVICA: 1. Kaepa ŠOU Vital Frupi 4,3. LIK Tilia 2 (tekma manj) itd. V 3. kolu bodo Kočevke igrale doma z vodilno ekipo Kaepa ŠOU Vital Frupi. NOGOMET 3. liga, zahod, 6. kolo - MENGEŠ : RADIO KRKA 0:0; BILJE: KOLPA 0:2 (0:2); oba zadetka je dosegel Robert Filak- LESTVICA: 1. Radio Krka l3 (12:2), 2. Tabor Sežana 13(14:5), 3. Idrija 11 (11:6)... 8. Kolpa 8 (8:12) itd. V naslednjem krogu bo ekipa Radia Krka v nedeljo ob 15.30 v Kočevju igrala z Brdi, Kolpa pa doma s Triglavom. Dobova izgubila tekmo in igralci Stojakovič sije poškodoval ahilovo tetivo in ga ne bo v reprezentanci - Krško je zmagal* zlahka, Akripol pa nekoliko težje - Lisca jc Pivovarno Laško že preživela Košarkarjem novomeške Krke zadnja leta v prvih kolih ni šlo najbolje, tokrat pa so se v prvem kolu izognili porazu, v drugem pa v Liliji o zmagovalcu že ni bilo vprašanja, saj je bila igra izenačena le nekaj prvih minut, končni izid pa ne kaže prave slike razmerja na igrišču, saj so imeli Novonicščani igro ves čas v svojih rokah in so v drugem polčasu Kokuinetna moštva z našega konca so v tretjem kolu prvenstva v prvi slovenski rokometni ligi dosegla polovičen izkupiček. IVebanjci so bili po izjemno izenačenem srečanju v zaključku le boljši od kodeljevčanov; ki so si letos nadeli ime Pride 67, Krčani so bili za osem zadetkov boljši od Flek-troproma Kudnrja. Dohovčani so kljub porazu v Izoli drugi na lestvici, kjer so bili tudi večji del prejšnje sezone, a so izgubili Stojakoviča. I.isca je že preživela hud poraz proti državnim prvakom, kar večino drugih moštev še čaka. leta. Nc le daje s tem precej osla-Ijena AFP Dobova, pač pa bo nj* govo moč v obrambi hudo pogreša' tudi reprezentanca. I Trebanjci so si zmago nad Kode-Ijevčani res težko prislužili, saj je bilo srečanje izredno izenačeno, moštvi sta se stalno menjavali v vodstvu. ki razen pred koncem srečanja ni bilo nikoli večje od dveh zadetkov. Obe ekipi sta se izkazali predvsem v obrambi, dobro razpoložena pa sta bila tudi oba vratarja - Torlo pri domačinih, in Iniporl pri Ljubljančanih. O zmagi je najbrž odločila prednost Akripola 5 minut pred koncem 21:18, ki je gostje do konca srečanja niso mogli nadoknadili. S tem Trebanjci uresničujejo zastavljeni cilj, da na domačem terenu ne smejo izgubiti tekme, kar pa jim verjetno vsaj takrat, ko bodo v Trebnjem igrali Celjani, ne bo uspelo, kar pa v Akripolovem taboru tudi pričakujejo. POKAL DOLENJSKEGA LISTA -19. ekipno državnopnenstvo novinar- jev v tenisu za /x>ka! Dolenjskega lista t’ Šmarjeških Toplicah je hilo do sedaj najbolj množično, saj je nastopilo kar 22 ekip, med njimi tudi ekipa Dolenjskega lista (Slavko Dokl, Pavel Perc in Dušan Pezelj), ki seje s porazom proti ekipi Radia Slovenija (Koks llellotti, Janko Ropret - na sliki levo) takole poslovila od turnirja. Zmagala je ekipa časopisa 71) (Budja - Bauman), ki je v finalu premagala Primorske Novice. Poleg Dolenjskega lista, kije že ves čas pokrovitelj tega tekmovanja, so organizatorjem predvsem z nagradami priskočili na pomoč Pivovarna Union, Dolenjske Pekarne, Labod, Branuic, Mesarija Lajči, Studio G-3, Jim Beam, FoloAsja, Optika Wachter, Urarstvo Budna, kot gostitelji pa so se izkazala tudi Krkina Zdravilišča - Zdravilišče Šmarješke Toplice in Tenis center Otočec. (Foto: I. V.) Rokometaši izolskega Delmarja. novinci v prvi ligi, so z zmago nad AFP Dobovo najbrž presenetili tudi sami sebe. Dohovčani so zelo slabo začeli in pustili domače rokometaše, da so jim ušli že za 9 zadetkov (11:2). Čeprav so v nadaljevanju srečanja zaigrali precej bolje, jim več kol približali se ni uspelo. Ko so domačini pel minut pred koncem vodili le še z 22:20, je še obstajalo upanje za Dobovčane, a jih je s tira vrgla tudi huda poškodba reprezentanta Nenada Stojakoviča, ki lx> najbrž z rokometnih igrišč odsoten kar precej časa, saj mu bodo morali operirati ahilovo tetivo, namesto da bi nastopil na tekmi med Slovenijo in Avstrijo. Povsem nared za igro najbrž ne bo veliko prej kot čez pol » 0 Sentjernejčani v Komendi spet uspešni Jernej Narat je z Ike« zmagal ŠENTJERNEJ - Tekmovalci šentjernejskega konjeniškega kluba so po dirkah v Krškei” in v Ljutomeru, kjer so brc* večjega uspeha nastopili K nekateri, v nedeljo v Komenu1 spel tekmovali na vso moč |n dosegli vidne uvrstitve. TStko f v drugi dirki Jernej Narat1 Ikeo s kilometrskim časof1 1:27,8 zmagal, Vojo Malctič P^J je bil s Šarilo (1,29,7) četrti-peti dirki jc bil Janez Košak * Fin Kcyem drugi (1:20,6), čeprav mu jc po zelo izenačenef zaključku dirke uiadni napovedovalec prisodil celo zmago-V šesti dirki je bil Vojo M*' letič, ki je imel tokrat na vajetih Pelizono, z odličnim kilometrskim časom 1:19,6 že drugič ta dan četrti, enako uvrsh" tev pa je z Indo in kilomcd" skim časom 1:23,9 dosege' Rudi Govek. V nedeljo čaka šentjernejske kasače nova prt’' izkušnja, ko bo osrednja točka dirk v Ljubljani slovenski kasaški maraton. i rrije stebri ta varnejšo starost? se je dokladni sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja dragi svetovni vojni povsod po svetu uveljavil kot najbolj pogost, saj Ostajal v razmerah hitre rasti zaposlenosti in naraščanja plač, je hja desetletja v krizi in potreben sprememb. Tudi pri nas. Pa ne ddi sedanjih upokojencev. Pokojnine teh z novim sistemom ne f° prizadete, pač pa so ogrožene obljubljene pokojnine mlajših, ' še nerojenih generacij. Sistem je bil že delno popravljen ‘1992, ko so bili odpravljeni pogla-^ razlogi prehitre rasti števila lipovcev, in v začetku letošnjega leta, P* pa je že sprejela in poslala v par-^ntarno obravnavo izhodišča za re-sistema pokojninskega in invalidka zavarovanja. Sistem pred zlomom krizi sistema so prispevali zuna-„ Ravniki, kot so zmanjševanje rod-ijt Ji in podaljševanje pričakovane /zt žine življenja. Dodatni pritiski na kninski sistem povzročajo korenite Irn chiembe na trgu dela, kot na prior izmikanje plačevanju prispevkov, ti1 llldi politični posegi v sistem, zlasti Se pravic. .jii sodi Slovenija v sam vrh držav tako po prispevni stopnji za javni ;°jninski sistem, po deležu izdatkov Vme pokojninske sisteme v bruto Včem proizvodu in po implicitnem W. Obstaja realna nevarnost, da bo ( Vnje v naslednjih letih zavrlo gos-f Vrski razvoj države in povzročilo > in trajne motnje na trgu dela, v j^odnji in pri varčevanju. ^danji sistem, ki je sicer do sedaj služil svojemu osnovnemu na-V to je zagotavljanju dohodka na ^t, ovira gospodarsko rast, saj je [di nizke upokojitvene starosti, Osnega upokojevanja in nestimu-^ega načina izračuna pokojninske Jve zniževal ponudbo delovne sile, [ti pa poslabševal mednarodno 'tirenčnost slovenskih podjetij za-visokih stroškov dela in destimu-tarodnogospodarsko varčevanje in (1j trga kapitala. Politika predčas-" Upokojevanja je sicer kot inštru- ment blažitve pritiskov na trgu dela sicer prispevala k nominalnemu zmanjševanju števila brezposelnih, vendar je povzročila veliko finančno breme. Sedanji sistem je žal tudi nepravičen pri obravnavanju posameznih skupin zavarovancev, povzroča pa tudi velika medgeneracijska prelivanja dohodka. Razmerja med aktivnimi zavarovanci in upokojenci se bodo še poslabšala, ko bodo dopolnile starost za upokojitev po vojni rojene generacije, ki so bile bistveno bolj številne od generacij, ki seo bodo upokojevale do takrat, in so bile praktično v celoti vključene v zavarovanje. Sredstva za te pokojnine bodo morali zagotavljati maloštevilni zavarovanci, rojeni po letu 1970. V bodoče naj bi bilo bolje Reforma je torej nujna, njen cilj pa je, kot je na okrogli mizi v Krškem dejal minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Anton Rop, eden od snovalcev predlaganih izhodišč za reformo, izdelati varen, učinkovit in pravičen sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki bo lahko izpolnil obljube glede pravic v primeru starosti, invalidnosti in smrti. Predlagan je tristebrni sistem. Prvi steber bi bil obvezni dokladni sistem z vnaprej opredeljenimi in ovrednotenimi pravicami. Gre za reformirani sedanji sistem, namenjen pa bi bil predvsem izpolnjevanju zavarovalne in nedistributivne ftinkcije pokojninskega sistema. Tako naj bi zagotavljal osnovni materialni standard vsem upokojencem, tudi tistim, ki si sami ne bi mogli privarčevati dovolj sredstev za socialno in materialno varnost na starost. Minimalna pokojnina iz prvega stebra bi bila višja od sedanje, maksimalna pa nižja, torej bi bil razpon manjši od sedanjega. Drugi steber bi bil obvezni naložbeni sistem. Omogočal bi, da bi vsak posameznik nalagal del svojih pokojninskih prispevkov na osebni pokojninski račun. S temi računi bi upravljali javno in privatno vodeni pokojninski skladi v skladu s finančno regulativo in pod nadzorom države. Ob upokojitvi bi naložbena sredstva uporabili za nakup anuitete (doživljenjskega plačila dohodka v mesečnih obrokih), ki bi bila po smrti zavarovanca prenosljiva na družinske člane. Povprečna pokojnina, ki bi jo zagotavljala dokladni in mttožbeni steber skupaj, bi bila primerljiva s sedanjo povprečno pokojnino. Zavarovanci ne bi občutili prispevkov v pokojninski sistem kot davkov, zato se jim ne bi ^izogibali, ne bi zmanjševali ponudbe dela in ne bi bežali v sivo ekonomijo, kar vse bi prispevalo k zniževanju prispevne stopnje in k večji gospodarski rasti ter blagostanju. Tretji steber bi bil steber dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki bi temeljil na prostovoljnem dodatnem zavarovanju za posameznike, ki bi po upokojitvi želeli večje dohodke. Podoben bi bil zavarovanju, ki ga že ponujajo nekatere zavarovalnice, veljalo pa bi razmisliti o davčnih olajšavah za takšna vlaganja. Postopno v nov sistem Nujno reformo bi izvedli v dveh delih. V naslednjih dveh do treh letih bi bilo nujno sprejeti več ukrepov za racionalizacijo obstoječega sistema. Konec leta 1997 namreč poteče rok, do katerega se skladno z zakonom iz leta 1992 postopno dviga starostna meja za pridobitev pravice do predčasne in starostne pokojnine. Globje spremembe sistema, ki bodo posegle v temeljna načela in izhodišča sedanjega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, z uvedbo več-stebrnega sistema pa naj bi bile oprav- ljene najkasneje v petih letih, saj se bodo takrat demografska razmerja izredno zaostrila. Slednja faza reforme naj bi se začela sočasno s prej omenjeno, končala pa kasneje. Varovane že pridobljene pravice Sedanje upokojence gotovo skrbi, kaj bo z njihovimi že pridobljenimi pravicami. Po besedah Ropa naj bi, če bi bila potrjena izhodišča, sedanji upokojenci ohranili pravico do pokojnine v obsegu in pod pogoji, določenimi s predpisi, veljavnimi ob njegovi uveljavitvi. Veljalo naj bi tudi načelo varovanja pričakovanih pravic, kar pomeni, da bodo zavarovanci, ki so v starem sistemu dopolnili določeno zavarovalno dobo oziroma starost, lahko ostali v tem zavarovanju in se upokojili po teh, sicer reformiranih predpisih, drugi pa bodo na podlagi obdobij zavarovanja po prejšnjih predpisih pridobili pravico do sorazmernega dela pokojnine, odmeril jenega po teh sicer reformiranih pred-< piših, veljavnih do uveljavitve novega večstebrnega sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zavarovanci, ki bodo do uveljavitve večstebrnega sistema dopolnili več kot določeno zavarovalno dobo oziroma starost v sedaj veljavnem sistemu, naj bi po lastni izbiri bodisi ostali v dosedanjem sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja ali pa se bodo zavarovali v novem večstebrnem sistemu. V praksi bi to pomenilo, da bi upokojenec, ki je del zavarovalne dobe dosegel v dosedanjem enotnem zavarovanju, od reforme dalje pa bi bil vključen v novi sistem, v katerega bi plačeval prispevke, prejemal tri pokojnine: sorazmeren del pokojnine na podlagi zavarovalne dobe za dosedanji dokladni sistem, sorazmeren del pokojnine iz prvega stebra novega sistema in mesečno pokojnino, izračunano na podlagi valoriziranih in obrestovanih prispevkov, vplačanih v drugi naložbeni steber. Zavarovanec z več kot določeno zavarovalno dobo oziroma starostjo, ki bi se odločil ostati v starem enotnem sistemu, bi obdržal tak položaj, kot če nov sistem sploh ne bi bil uveden. Za zavarovance, ki bodo prvič vstopili v zavarovanje po uvedbi večstebrnega sistema, oziroma bodo do takrat dosegli v dotedaj veljavnem sistemu manj ali določeno zavarovalno dobo oziroma starost, bo veljalojiačelo obvezne vključitve v večstebrni sistem. Zdajšnji sistem lahko morda zdrži še 5 do 10 let, zato je potreben korenit poseg vanj, ki pa bo zadeval praktično vse generacije. Izhodišča za spremembo, ki so jih strokovnjaki izdelali na podlagi tujih študij, so bila pred kratkim že predstavljena predstavnikom Sveta Evrope in Svetovne banke, kjer so doživela odobravanje. In čeprav se je reforma pokojninskega sistema spet pojavila pred volitvami, je očitno dejstvo, daje tak poseg nujen. Če ne že pred sedanjimi, bo torej pred bodočimi poslanci precej dela, predlaganji izhodišča pa bodo po vsej verjetnosti povzročila še precej žolčnih debat. Zaradi varne starosti slehernega izmed nas. TANJA GAZVODA Živali, preskusni kamen človečnosti Jutri bo 4. oktober, svetovni dan varstva živali. Ob tej priložnosti bo slišati nekaj več kot sicer o mučenju živali, o neusmiljenem in nehumanem ravnanju z njimi, o množičnem pobijanju, trpinčenju pri industrijski reji v tako imenovanih boks farmah za belo meso, v baterijskih farmah za perutnino, pri intenzivni reji goved in svinj ter pri reji živali za krzno, o mučenju živali pri transportih pa o vivisekciji in drugih medicinsko-znanstvenih poskusih na živih živalih, o iztrebljanju ogroženih živalskih vrst in podobnem. Ob vsem tem pa se bo seveda zastavljalo vprašanje, kaj je s tako imenovanimi pravicami živali. Na prvi pogled je videti nekoliko čudno, če se nekateri vneto zavzemajo za nekakšne pravice živali v svetu, kjer prepogosto niso upošte- vane in spoštovane niti pravice ljudi, v svetu, kjer pobijajo, preganjajo in mučijo tisoče in tisoče ljudi, kjer množično posiljujejo ženske, trpinčijo in zlorabljajo otroke, v svetu, v katerem je pogosto življenje človeka, te "krone ” stvarstva, vredno manj od piškavega oreha. Kaj bi razmišljali o nekakšnih pravicah kokoši, krav, tigrov, kitov ali polarnih lisic, če pa se človeštvo muči s težkimi problemi, kako zagotoviti spoštovanje vsaj osnovnih človekovih pravic, kako zagotoviti delo, hrano, streho nad glavo, najosnovnejšo zdravstveno varstvo, minimalne možnosti za šolanje, kako milijonom ljudem omogočiti človeka vredno življenje! Pa vendar ne gre kar zamahniti z roko, ko teče beseda o pravicah živali. Ko začnemo razmišljati in ravnali tako, da vrednotimo živali kot živa bitja, vredna spoštovanja in primernega ravnanja, ko jih začnemo dojemati kot bitja, ki nam niso izročena brezpogojno v izrabljanje, ko se zavemo, da smo dolžni upoštevati znanstveno ugotovljeno dejstvo, da so mnoge živali tako kot ljudje psihološka bitja, ki se zavedajo svojega dobrega in slabega položaja, takrat pride do pomembnega premika v človeku. Če spoštujemo pravice živali, ali je potem sploh mogoče, da ne bi spoštovali pravic človeka? Če bi čutili za svojo dolžnost, da z vsemi potrebnimi ukrepi preprečujemo trpinčenje živali, ali ne bi čutili za svojo dolžnost še toliko bolj preprečevati trpinčenje ljudi? Kako bi v skrbi za potepuške pse in mačke ne zmogli toliko več sočutja za brezdomce ali begunce? Mar ne bi bilo mnogo bolj samoumevno, da je zlorabljanje otrok nekaj nedopustnega, če bi bili moralno občutljivi za zlorabljanje živali? Spoštovanje živalskih pravic, naj je videti še tako “odštekano" v pragmatični pameti potrošniškega duha, je vendarle lahko tisti preskusni kamen, ob katerem se izkaže, do kolikšne mere je v posamezniku ali družbi razvita vrednota življenja, koliko se sploh ceni in spoštufe življenje samo, kolikšna je globina in širina naše človečnosti. MILAN MARKELJ i .v« .2 z J .'v' REZULTATI RAZISKAVE NA -I «■*■■ ■- _■ lil I j na i Mil I 11II wrantWi»»f Vli)W8i:illWi>illWWM»Mm r'i i «s.., *•* -.ts.. « . • »S- . ■«'■,..in>»imi.w imin»».n»iiiiimi —I— II »lin« »»—K im m . r Največji vrednoti družina in prijateljstvi! Pogosto je slišati, da na mladih svet stoji, zato je dobro bolje poznati našo mladino, še posebej pa študente, ki nosijo predznak t.i. elitne mladine. Ti so najbolj izobraženi ter informirani del mladine in bodo verjetno nekoč med vodilnimi v družbi. Zato so dogajanja med njimi dober znak bodočih gibanj v družbi. Kakšen je torej življenjski svet študentov, komu in čemu posvečajo pozornost ter zakaj, kakšen je njihov odnos do družine, partnerstva, različnih družbenih skupin, politike, katere vrednote izpostavljajo itd. ? Odgovore na ta in mnoga druga vprašanja razkriva knjiga Predah za študentsko mladino, ki je nastala na podlagi rezultatov raziskave Vrednote in življenjski stili študentske mladine - Mladina 1995 in je še posebej zanimiva zato, ker pokaže odzive slovenske mladine na družbene spremembe od 90-ih let naprej. Teh pa pri nas ni bilo malo. Svoje raziskovalno delo in ugotovitve je na nedavni novinarski konferenci predstavilo vseh pet avtorjev: Mirjana Nastran Ule, Tanja Rener, Vlado Miheljak, Slavko Kurdija in Metka Mencin Čeplak, vsi raziskovalci Centra za socialno psihologijo pri Fakulteti za družbene vede. Povedali so, da so se od dijaške mladine, ki so jo raziskovali tri leta nazaj - rezultat je knjiga Pri(e)hodnost mladine (1995), usmerili k študentski, tema naslednjih študij pa bo robna populacija mladih. V tokratno študentsko raziskavo je bilo vključenih 1829 naključno izbranih študentov in študentk 2. in 3. letnikov visokošolskih študijskih programov ljubljanske in mariborske univerze. Iz javnosti v zasebnost Mnogi, ki se ukvarjajo s tem, kako označiti mlado generacijo 90-ih let, se znajdejo v zadregi, kajti zdi se, da je socialno, kulturno in življenjsko stilno neizoblikovana. Še posebej, če jo primerjamo z generacijami nazaj: šestdeseta in sedemdeseta leta so bila obdobje hitrega vzpona in kvalitetne rasti mladinskih gibanj, povečane emancipacije in samozavesti mladih, osemdeseta obdobje razširitve in razčlenjevanja mladinskih kultur na vrsto alternativnih, devetdeseta leta pa lahko označimo za nazadovanje mladinskih gibanj, povečane družbene anomijc mladih in propadanja alternativnih mladinskih kultur. Eden izmed razlogov za to so nove oblike zabave, ki jih nudi informacijska tehnologija, ki so mlade “vrnile" iz javnosti v zasebnost, v okvire svojih sob in računalniških okolij. Osnovno življenjsko okolje je zopet postala zasebnost, celo najožje družinsko okolje. Do t.i. domestifikacije mladine v Sloveniji je prišlo tudi zaradi vse daljše ekonomske in socialnovarstvene odvisnosti od izvorne družine, pritiskov nezaposlitve in vse daljšega trajanja izobraževanja. Pa tudi skupine vrstnikov in družbeno dejavne mladinske kulture, ki bi mladim dajale posebno generacijsko in subkulturno identiteto in samozavest, manjkajo, in nadomeščajo jih druge socialne povezave, ki so bolj neobčutljive za starostne in druge razlike. Tako so mladi danes bolj kot v zadnjih desetletjih prepuščeni sami sebi, individualizacija pa poudarja osebni življenjski stil. Med njimi nastaja nova oblika kulture - “internet-kulturara”, ki bo z razvojem verjetno postala prevladujoča komunikacijska kultura. Podaljšana mladost in generacijski mir Socialni položaj slovenskih študentov je zaradi njihove ekonomske odvisnosti v veliki meri odvisen od položaja svoje izvorne družine in od načina bivanja v času študija. Velika večina jih takrat stanuje pri starših (skoraj 50 odst.), ostali v študentskih domovih, pri podnajemnikih itd. Brez družine bi slovenski študentje težko študirali, saj večini (77 odst.) starši zagotavljajo materialne pogoje študija, 51 odst. jih ima štipendije, “le" 34 odst. pa si pomaga z lastnim delom in zaslužkom. Ta “le” zato, ker je to precej drugače kot v razvitem zahodnem svetu, kjer si mora velik del študentov z lastnim zaslužkom omogočiti študij. V tem pogledu so naši študentje pri-viligirani, saj jim več časa ostane za učenje in dodatne dejavnosti, po drugi strani pa materialna odvisnost od staršev vodi tudi do drugih odvisnosti in nesamostojnosti. Čeprav sijih večina (69 odst.) želi med 25. in 30. letom živeti v lastnem gospodinjstvu, jih samo 10 odstotkov lahko upa na lastno stanovanje in bivanjsko neodvisnost od svojih staršev. Ostali bodo morali verjetno svoje lastno družinsko življenje vsaj nekaj časa deliti z njimi. Prav gotovo to vpliva tudi na osebnostno in socialno nesvobodo mladih. Tilko se povečuje čas prehoda iz družine staršev v lastno družino in tudi povprečna starost partnerjev ob rojstvu prvega otroka se pomika nad 25 let. Posebnost odraščanja današnje mladine je tudi ta, da postajajo vse bolj podobni svojim staršem. Mladina devetdesetih je staršem podobna v stališčih in vrednotah, življenjskih strategijah, poslušanju glasbe in celo pri izbiri strank na volitvah. Zdi se, kot da bi socialni konflikt izginjal in da po desetletjih sporov nastaja generacijski mir. Razloge za to je treba iskati tudi v spremenjenih razmerjih med starši in otroki, saj družina deluje kot zavetje, terapevtsko protiokolje, ki blaži strese in konflikte zunanjega sveta. Nezaposlenost, alkohol in droge Tilko kot že nekaj časa še sedaj za mlade ostajajo največji problemi nezaposlenost, stanovanjski problem in ekonomska nesamostojnost (preko 72 odst.). Pri tem se bolj ogrožene počutijo študentke. Za izboljšanje svojih poklicnih možnosti se jih veliko odloča za nadaljevanje študija alli INTERNET V SLOVENIJI mm Živahen slovenski internetski utrip Če je bila beseda Internet pred dvema, tremi leti še “eksotična ” tujka v slovenskem izrazju in je malokdo vedel, kaj pomeni, pa je danes že nekaj tako vsakdanjega in običajnega kot računalnik, televizor, telefaks, sama uporaba interneta pa tudi postaja vse bolj vsakdanja stvar, ne sicer še tako kot uporaba, denimo, telefona, bo pa to zanesljivo postala že v bližnji prihodnosti. Internet, svetovno računalniško med-omrežje, je silovito vdrl tudi v deželo na sončni strani Alp in osvojil mnoga, predvsem mlajša srca, vseh tistih, ki so kaj hitro odkrili številne prednosti dostopa do Mreže. Da je Internet v Sloveniji dandanes že povsem doma, je med drugim pokazala tudi prireditev Internet v Sloveniji, ki je pod geslom Ne izgubite se! prejšnji teden potekala v Cankarjevem domu. Prireditev je pripravil Infos. To je bila že druga takšna prireditev, razlika med obema pa je očitna. Če je lanska prireditev še odsevala razmere, v katerih je bila povezava v omrežje vseh omrežij še tehnično zapletena in razmeroma draga, pa je letošnja odrazila povsem drugačno stanje. Zaradi razvoja programske opreme in nenehnega padanja cen tako strojne opreme kot tudi storitev v omrežju je Internet postal dostopen vsakomur, ki ima telefonski priključek in osebni računalnik. Letos je bilo mogoče videti precej večje število domačih komercialnih in nekomercialnih ponudnikov, ki nudijo dostop do Interneta, število domačih slovenskih strani je postalo že zares veliko, posodablja pa se tudi infrastruktura, brez katere si je skoraj nemogoče predstavljati učinkovito uporabo medmrežja. Obiskovalci so si lahko v preddverju Cankarjevega doma ogledali, kaj vse jim je na voljo pri ponudnikih opreme in storitev, v spodnjih prostorih, tako imenovani kibernetski kavarni, so lahko sami jadrali po Internetu in se praktično seznanili s čari medomrežja, ves čas pa so tekla tudi številna predavanja. mnogimi zanimivimi novimi stranmi. Med njimi je že nekaj časa tudi stran Dolenjskega lista, ki zdaj deluje z novo tehnologijo animacije, javo. Na tej strani je mogoče prebrati izbor člankov iz najnovejše in tudi iz starejših številk Dolenjca, poslati kaka priporočila ali mnenja uredništvu po elektronski pošti, se naročiti na časopis ipd. Odzivi kažejo, da so Dolenjski list na Internetu že začeli prebirati v tujini, saj tako dobe Sveže časopisne prispevke isti hip kot ostali bralci v Sloveniji oziroma še prej. Insert in T’Media si, po besedah 1b-mija Malenška, direktorja slednje, še posebej prizadevata, da bi jima uspelo izpeljati širokopotezno zasnovan projekt Dolenjskega informacijskega servisa. Zdaj je še na začetni stopnji, ko bo stvar dobro stekla, pa naj bi nudil najugodnejše predstavitve različnih dejavnosti, izbor najrazličnejših informacij s področja turizma, gospodarstva, kulture, medijev itd., vse to seveda dostopno uporabnikom po vsem svetu. Dolenjski informacijski servis vsebuje pregledno dvojezično (slovensko in angleško) kazalo, ki omogoča uporabnikom enostavno izbiro želene tematike. Poleg tega bo v kratkem vključeval tudi močno preiskovalno orodje, ki bo obiskovalcem omogočalo preiskovanje po poljubni besedi znotraj vseh predstavljenih strani. Ker gre za komercialnega ponudnika, vse to seveda ni zastonj. Tistim, ki žele predstaviti svojo dejavnost, ponuditi informacije idr., je to na voljo že za 18.000 tolarjev. Za vzdrževanje predstavitve, ki zajema morebitno ažuriranje in zakup prostora na strežniku, pa se plača še 1.000 tolarjev na mesec. Dolenjski informativni servis bo zares zaživel, ko bodo njegovo korist spoznali vsi potencialni ponudniki. Več ko jih bo, bolj bo zanimiv tako za ponudnike svojih storitev in informacij kot za tiste, kijih iščejo. V tem pogledu se splača biti optimist. Če se bo namreč širjenje uporabe Interneta v Sloveniji nadajevalo s sedanjo rastjo, potem lahko že prihodnje leto pričakujemo nov velik .skok naprej. Slovenija med razvitimi Tak optimizem potrjuje tudi zanimiva raziskava, ki so jo opravili na Centru za metodologijo in informatiko na Fakulteti za družbene vede, predstavil pa jo je dr. Vasja Vehovar na uvodnem predavanju. Analizo so opravili na osnovi rezultatov ankete o rabi in poznavanju Interneta v 7.000 slovenskih gospodinjstev, 5.399 velikih, srednjih in malih podjetij in s pomočjo ankete na mrežnem spletu WWW, kjer so dobili odgovore od 1.700 obiskovalcev. Osnovna ugotovitev je, da pri nas uporaba Interneta izredno hitro raste. Po rasti smo med najhitrejšimi v svetu, po povezavi osebnih računalnikov v Internet pa Slovenija prav tako spada med 25 najbolj razvitih držav. Na prvih mestih so Finska, Islandija, Združene države Amerike, za Slovenijo pa so mnoge gospodarsko močnejše in razvitejše zahodnoevropske države, kot so, denimo, Belgija, Francija, Španija, Italija, Portugalska. Anketa kaže, da naj bi občasno ali redno uporabljalo Internet 9,5 odst. slovenskega prebivalstva, starejšega od 12 let. Med njimi so po spolu v večini moški (74,9 odst.), po starosti prevladuje mlajša populacija, skoraj polovica je dijakov in študentov. V sami uporabi Interneta je na prvem mestu brskanje po svetovnem mrežnem spletu WWW (82 odst.), ta je pač tudi najbolj privlačen, na drugem mestu je uporaba elektronske pošte (73 odst.), pogosta pa je tudi uporaba Telneta. Najpogosteje Internet uporabljajo za pridobivanje informacij, sledi raziskovalno delo, zabava in uporaba za poslovne potrebe. Skoraj 15 odst. uporabnikov je Internet že uporabilo tudi za nakup ali rezervacije. Anketa v podjetjih je pokazala, da je Internet pomemben ali zelo pomemben za petino velikih in srednjih podjetij ter za desetino malih. Pri uporabi prevladuje zbiranje poslovnih informacij ter komuniciranje. Prodaja in oglaševanje Še nista dobro zaživela. Dostop do Interneta ima četrtina velikih, petina srednjih in 5 odst. malih podjetij, takih, ki še niso razmišljali o dostopu do Interneta, pa je med velikimi podjetji še vedno tretjina ter kar polovica med malimi podjetji. Svojo predstavitev na Internetu ima 6 odst. velikih in srednjih podjetij, precej pa je takih, ki predstavitev načrtujejo ali razmišljajo o nji. Med malimi podjetji jih ima svojo predstavitev le 2 odst. Internet v šolah Dolenjski komercialni ponudniki Na informacijskih stojnicah smo med ponudniki internetskih storitev in povezav zasledili tudi tri dolenjske predstavnike: Infotehno in Insert iz Novega mesta ter Car iz Krškega. Slednji je najmlajši, njegova posebnost pa je, da omogoča povezave, ki so zanimive predvsem za kmetovalce. Novomeški Insert seje pohvalil z vrsto novosti: hitrejšo, sodobnejšo povezavo, podeseterjenim številom uporabnikov in z Med ponudniki se je na sejmu Internet v Sloveniji predstavil tudi novomeški Insert. Vzporedno z anketiranjem podjetij je potekalo tudi anketiranje v vseh šolskih zavodih: v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah in dijaških domovih. Izstopajo predvsem srednje šole, kjer je uporaba Interneta najbolj intenzivna, delno tudi osnovne šole. Tretjina šolskih zavodov je povezanih v omrežje Internet, tretjina jih to načrtuje, in tudi tu prednjačijo srednje šole, ki bodo v letu dni skoraj v celoti povezane v omrežje Internet. Več kot polovica zavodov ocenjuje, da je Internet pomemben ali zelo pomemben za izobraževalno dejavnost, tretjina pa ima tako mnenje o pomenu Interneta za administrativno in poslovno dejavnost zavoda. Med aktivnostmi je na prvem mestu komuniciranje z ministrstvom za šolstvo, sledi zbiranje poslovnih informacij in komuniciranje z drugimi zavodi ter šele nato izobraževanje učencev in zaposlenih. Podatki so zares spodbudni. Vendar pa ne bi smeli nikogar uspavati, poudarjajo poznavalci razmer. Stanje se namreč lahko v enem letu bistveno spremeni. Če Slovenija ne bo vlagala še naprej v razširjenost in razvoj Interneta, se lahko kaj hitro znajde na dnu iste lestvice, kjer je zdaj na zavidljivo visokem mestu. MILAN MARKELJ za dopolnilno izobraževanje. Čeprav anketirani sami ne ukvarjajo z drogami1 so vendarle množično (68,6 odst.) večje probleme mladih navedli droge občutek ogroženosti od različnih obl 4 \ omamljanja, kar ne gre podcenjevati je enotno mnenje teoretikov o slabitvi1 ebne strukture pri mladih, o izgubi jazai j( Med strahove in bojazni mladih spadajo ^ biti spolno zlorabljen ali nadlegovati1 j tujcev, okužba z AIDS-om, biti reven , doživeti vojno. * Sicer pa mladi niso preveč optimistk glede lastne in družbene prihodnosti.1 l/j bolj tu izstopajo študentke kot študen ^ Večina sc jih boji, da ne bodo mogli uk ničiti svojih ambicij, želja in sposobno; f Toda kljub temu vidijo vsi svojo prihodi%t v družbi, kot obstaja sedaj in nimajo vit ^ kakšnih sprememb. So nezadovoljni z m nimi možnostmi za življenje v družbi,v( j dar tega ne povezujejo z očitki družbi1 ef raznimi družbenimi reformami. ftl L Največja vrednota urejeno družinsko življenje L S Raziskave zadnjih let kažejo, da sef j. mesto velikih vrednot, ki so bile oprte močne ideologije, pojavljajo take, k| ® bližje posamezniku in njegovi osi? izkušnji. Študentom največ pomenijo $ lr< jeni partnerski odnosi (83,6 odst.) in os< |C na neodvisnost - biti sam svoj gospoda1 p ukvarjati se s tistim, kar želiš (65 od*1 g Potem pride na vrsto uveljavljanje v po* ^ cu in urejen materialni položaj. V de' 7 ‘ i ml* desetih letih v Sloveniji so torej za najpomembnejše vrednote vezane na1 j? sebno življenje, partnerske odnose, ra? I; individualnosti in samostojnosti ter pok*1 ijj no uveljavljanje in samouresničevanj d, Manj pomembne pa so povezane s pol’ lc čnim in verskim udejstvovanjem, nacioH ,, na identiteta ali tradicionalne mladost ške vrednote, kot so zabava, zvezdni P1 itd. Dokaz visokega vrednotenja dru^ It kaže tudi za mnoge presenetljiva željah Si dentov po velikem številu otrok, kar je? t veseljujoče glede na to, da je rodnostjo otroka na žensko v Sloveniji ena najrii' •. »-> ■ / n . ____*___*l _• i.l! />|U y v Evropi. 6,3 odst. vprašanih si želi e#L. otroka, 47,5 odst. dva in 31,8 odst. tri in' otrok. Toda študentje na tem področju% tajajo realni, kar pomeni, da slovenskost dentska mladina hoče poklicno in druž |ijj sko življenje, toda možnosti za slednjev’ v nudenju socialnih pravic in ugodno*! k Poudariti je treba, da zasebnost, N Ž mladi tako cenijo, ni nujno zaprta in g javnosti ločena ter zavarovana, ampak je javnost, ki jo mladi odklanjajo, le1 izmed njenih dimenzij in sicer politik3 H polično angažiranje. Čeprav je. urej3 partnersko in družinsko življenje pr3’ vrhu vrednot študentov, ne gre za tradi? nalni tip družine s hierarhično razp?1 ^ ditvijo starostnih in spolnih vlog, del3 moči. Podatki namreč kažejo na m0£ enakopravnost v delitvi gospodinjske# starševskega dela. Klasično, tradicion3' delitev družinskih vlog, po kateri skr3 matere za gospodinjska dela ter vzg1 otrok, očetje pa za materialno varnost u; žine, podpira 16,3 odst. in zavrača odst. vprašanih. Pri slovenskih študentih prevlade)1 torej vrednote samouresničevanja, ko' (s prijateljstvo, svoboda delovanja in mi’ '1 / t AA I . \ I 1** _ nja (preko 90 odst.), sledijo pa varov. vrednote, kot so mir, varovanje nat3' - d? svet lepega itd. Opaziti je mogoče stabilen rang vrednot, kar kaže tudi n3( da se je pomembnost vrednot v dc^ desetih letih ustalila. Nezanimanje za politiko in splošna strpnost it. To je ena najbolj osnovnih ugotovl' ij raziskave, ki tudi kaže na premik d? j benega v zasebno. Gre za izrazito m'? ^ panje v "zunanji”, zlasti institucioo3 svet, študente ne zanimata politik3 oblast. Pripravljeni so delovati pred'* 0 tam, kjer pridejo do izraza sami ali kje? učinki in zadovoljstva takojšnji in vij Tako se jih je visok odstotek pripravi izkazati v različnih prostovoljnih dej! nostih, na primer pri pomoči starUr* (83,6 odst.), telesno prizadetim (77 or beguncem (53,2 odst.) itd. . Še ena ugotovitev, ki jo daje razi^J Mladina 1996, je vredna omembe ', dentje, ki predstavljajo potencial obj1’ vanja javnega mnenja in pretežno po^ bodoče Slovenije, vendarle sprejemaj1’ novne norme strpnosti in neizogibno*1’ bivanja, čeprav so ponekod deleži tistm odklanjajo vsak stik s pripadniki dolo£i družbenih skupin, skoraj tretjinski. To)* za istospolno usmerjene, Rome, Srb‘pl okužene z aidsom. L1D1JA M^1 _T,,^rMpT—i ii mili mi i i TinMinTTiwni^m—r-n-r^TV-n-—--—— ,i , i i .—~rMw.......TT.Tn)|l , )((ffrr~rrrTwriw*'iiTirmmmnmirTriTT^rm«nTiTiYfflrY^i‘i^if"TTiif»iliiTiTiiiiinnrrrwwlBriiTwrrTO lovenska ženska Vdana v trpljenje? Sloveniji je na leto na stotine pretepenih in zlorabljenih žensk, a le J' ''čica jih takšno dejanje prijavi. Največ trpljenja se dogaja za štirimi \-nami, najpogosteje pa ga povzročajo možje alkoholiki. Kako izstopi iz začaranega kroga, kako se postaviti zase in za svoje pravice, 'ko živeti naprej, so pogosto vprašanja, ki jih same ne znajo rešiti. V ifvem mestu je takšnim ženskam v veliko pomoč skupina za samo-j Noč ženskam, žrtvam nasilja, ki deluje v okviru Centra za socialno r£ 'lo. Izpoved ženske, ki ji je skupina pomagala, da živi naprej. Prejšnji mesec je minilo eno leto od 2j tfte svetovne konference o ženskah ci ekingu. Na njej je sodelovala tudi m ženska delegacija, ki je bila aktivna i1 'ečini pogajalskih skupin in pri uskla-'anju besedila temeljnega dokumen-tanfe renče, ki nosi naslov Izhodišča ukrepanje. Naslov je sicer suhopa-u "> je pa toliko bolj pomemben, ker ;i Nisnice zavezuje, da bodo pri obli-i ^nju nacionalnih strategij ravnale v :k ®du z osnovnimi načeli Pekinške de-Racije. Izhodišča za ukrepanje vse-si lejo konkretna navodila za izboljšanj j Položaja žensk na področjih, ki so ^kazala kot najbolj kritična in zah-tt ajo posebno obravnavo na medna-U N ravni. Čeprav sodi Slovenija med i1 ave, kjer je položaj žensk v primeril 'a mnogimi, predvsem revnimi dr-■ 'Umi, skoraj idealen, pa na mnogih 3 Nčjih še ni tak, kot bi moral biti. ddar o dejanskem položaju žensk pri si 'do sedaj še ni bila opravljena nobe-h Podrobna študija. Urad za žensko ^'•tiko Slovenije je po konferenci J Plovil dvanajst ekspertnih skupin, 11 rso predstavniki ministrstev, držav-jj ^bora, nevladnih organizacij, insti-[ii ai in medijev, da ocenijo položaj i^k pri nas. Prav gotovo pa bo zanimi-u%isluhniti njihovim ugotovitvam, ki 'sN jih, kot zagotavlja urad, pred-konec leta. s' Skupina za samopomoč [J' Ženskam, žrtvam nasilja ,K !®o izmed področij, ki je prav go-' e "pereče tudi pri nas, je nasilje nad b> skami; sem pa sodijo telesne, du-jfi| 'e in spolne zlorabe in predvsem Jjjjir gre za nasilje v družini, teh je naj-,0i’Pogosto niso prijavljene. Pa tudi U N ko je nasilje prijavljeno, se po-oi1 lo zgodi, da žrtve niso zaščitene in g’ Pd niso kaznovani. Pri nas se zad-»se tudi na tem področju premika f 'olje. V novomeškem centru za so-\ "o delo so vedno pripravljeni pri-'gj 'Piti ljudem, ki so v težavah, tudi skam, ki so tako ali drugače trpin-J- Pri delu z njimi pa se je pokazali ^je to premalo in zato so pred šti-11 j loti ustanovili skupino za samopo-Jai ženskam, žrtvam nasilja, ki jo vse j0| ^etka ob svoji redni službi vodi ijl .socialna delavka Marija Gril. Ta t,vl Na naj bi ženskam, ki so bile žrtve N omogočila, da jih nekdo vendar-Nme in sprejme, jih posluša. Sku-1 ki se sestaja enkrat na štirinajst ji Nnutno obiskuje sedem žensk, tri So pa so jo že zapustile, ker so se ji) Mie na noge in rešile svoj problem, nji Nini so tako mlajše in starejše žen-ka v glavnem razvezane, ki so trpele nasilnih mož, v glavnem alkoholi Ženske so pripravljene K|j marsikaj pretrpeti ,jsj Npina ima svoja pravila. “Ženske Najprej naučile, da moramo vsake-sl* Nprej dovoliti, da spregovori in da • le treba prisluhniti. Spoznale so, da N Nbno sprejemati tudi stališča dru-N kar je največji problem medpart- N odnosov,” ugotavlja Grilova, ki # Nopravna članica skupine. To pa Nda možno, če sprejemaš druge-''človeka, kot osebnost. Vendar je f A c*a lMje najraje počnejo že [iJifte stvari, kajti za novosti se pora- bi preveč energije, pa tudi tveganost je večja. “Predvsem za slovenske ženske je značilno, da so pripravljene marsikaj potrpeti in da dolgo trpijo, po 20 letih trpljenja pa obupajo, ne morejo več naprej,” pravi Grilova. Prav te ženske znajo povedati, da jih je še veliko več, ki trpijo, pa jih je sram povedati, tako kot je bilo sram tudi njih. Bojijo se, da bodo s tem, ko bodo komu razodele, da jih mož pretepa in jih psihično ali kako drugače muči, nakopale na hišo sramoto, ki bo poleg njih zaznamovala tudi otroke. Bojijo se, da jim ljudje ne bodo verjeli in bodo zaradi tega še zasmehovane. “Sram jih je tudi zato, ker imajo občutek, da niso uspešne, vendar za uspešen zakon se morata truditi oba, ne le en partner,” razlaga Grilova. V skupini ženske povedo najprej vsaka svojo zgodbo, potem skupaj razmišljajo o njihovih problemih, kajti nekdo, ki nekaj podobnega doživi, lažje razume težave drugega. Grilova se večkrat pripravi na temo, o kateri se želijo naslednjič pogovarjati, enkrat na leto pa si organizirajo tudi piknik, imajo skupno silvestrovanje, grejo v kino... Poleg te skupine pa od lani obstaja tudi skupina za vse tiste ljudi, ki so se znašli v stiski, so potrti in ne vidijo izhoda. Življenjska zgodba -podobna mnogim Novomeško skupino za samopomoč ženskam, žrtvam nasilja je obiskovala tudi ženska, ki je v življenju dala veliko hudega skozi, ves čas trpela, ko je trpela, si je dopovedovala, samo še malo potrpi, dokler se pod silnim bremenom ni zgrudila in njeno zadnje upanje, da bi to povedala nekomu, ki bi jo razumel, je bila ta skupina. Danes je presrečna, da je spoznala vodjo skupine, socialno delavko Marijo Gril, in tudi vse druge ženske, ki so v skupino prišle tako kot ona. “Spomnim se, da sem jokala, bila sem čisto na koncu, usedla sem se v avto in se odpeljala v mesto. Na centru za socialno delo sem naletela na prijazno socialno delavko in kasneje sem se pridružila skupini. Naletela sem na sijajna dekleta, še posebej moram pohvaliti Marijo, ki mi je dala voljo do življenja in moč, da se spoprimem s težavami,” pripoveduje gospa, ki ne želi biti imenovana, bi pa želela, da bi s to izpovedjo opogumila vse tiste ženske, ki še kar naprej obupane trpijo za štirimi stenami, da se ne prepustijo usodi, ampak poiščejo pomoč, morda v tej skupini. Rodila se je v družini, kjer je bil alkoholik že njen oče. “Za to, da je bil oče tak, sem takrat obtoževala mamo, češ da je premalo potrpežljiva in že takrat sem si obljubila, da jaz ne bom tako ravnala s svojim možem,” se spominja. Gospa res ni bila takšna kot njena mama, bila je potrpežljiva, dokler je zmogla in vse zadržala v sebi. Ko je spoznala svojega bodočega moža, ni niti opazila, da bi kaj več pil kot ostali, daje kdaj kaj spil, pa je pri nas tako in tako normalno. Rodili so se otroci, začela sta graditi hišo in vse več dni v tednu je bilo, ko se je mož iz službe vračal vse pozneje, pijan, osoren in grob. Za pijačo je šel tudi ves njegov zaslužek, na ženi pa je bila gradnja hiše, skrb za otroke in vsakdanje prebijanje skozi življenje. Poleg tega pa mučna čakanja, kdaj se bo vrnil iz službe in strah, da se mu na cesti kaj ne zgodi. “Nikoli ni bilo prav, če ga je čakala večerja, če ga ni čakala, če sem šla že spat, ali pa če sem bila še pokonci,” pravi. Postal je nasilen, večkrat jo je v pijanosti tudi pretepel. Zaradi slabe vesti, ki jo je imel, seje znesel nad njo, ki se mu ni znala postaviti po robu. Nesporazume, in to da mož oz. oče pije, je skrivala pred otroki, ker jih je hotela obvarovati najhujšega in ko je bilo že zelo hudo, ko se je pijančevanje nadaljevalo že več let, ji otroci niso verjeli, kako zaradi tega trpi, postavili so se na očetovo stran. Oče je bil tisti revež, ki ga njihova mama ni razumela. Ko je možu hotela dopovedati, daje alkoholik, da je zasvojen in naj se gre za božjo voljo že zdravit, ji je dejal, da je zmešana. “Zakaj pa me potem vsi drugi nimajo za pijanca,” ji je odvrnil. Ko je iskala pomoč pri sorodnikih, naj ji pomagajo in moža poskušajo pregovoriti, da bi se vendarle šel zdravit, so ji vsi po vrsti odvrnili, da se mu ne želijo zameriti ter da mora kot ženska več potrpeti. Mož pa je pil naprej in vse bolj, tudi v službi si je našel sodelavce, ki so prav tako radi pili. In ko se je nekega dne oglasila pri njem v službi, ga je s sodelavci dobila pri steklenici. Njen obisk jc moža tako razjezil, da jo je pred vsemi zagrabil za plašč in jo začel pretepati. V enem od prepirov, bilo pa jih ni malo, ji je celo zabrusil, da če ji ne bi bilo do njega, bi že zdavnaj šla, tako pa živi še naprej z njim. 'Ib je bilo že po več kot dvajsetih letih zakona in takrat se je odločila, da se bo razvezala, na sodišče seje šla pozanimat, kaj je potrebno za izpeljavo postopka. Ko pa jc prišla ven s sodišča, jo jc pred vrati že čakal mož, čeprav mu za to ni povedala. Lovil jo je in tepel. In tu seje njena ločitev končala. Potem pa ji je govoril, da brez nje ne more in da se bo poboljšal. Obljubo pa je držal največ en dan in potem je bilo spet vse po starem. Najhujše je to, da so se ti močni prizori dogajali dan za dnem, teden za tednom, leto za letom. Nikoli konca. “Ženske, ki imate podobno življenjsko zgodbti kot jaz, ne nasedajte obljubam svojih mož, kajti alkoholik že naslednji dan pozabi vse, poleg tega, bolj ko bo zasvojen, težje se ga boste otresle. Alkoholik jemlje ženo za svojo lastnino,” opozarja gospa. Njen mož je moral na zdravljenje, ko so to zahtevali v službi, saj je tudi tam postal nevzdržen. To je bil tudi čas, ko so se tudi njuni otroci morali soočiti z dejstvom, da je njihov oče pijanec. Terapevtskih srečanj se je udeleževala tudi gospa, ki pravi, da je tu doživela še naslednji udarec. Zato, da je mož postal alkoholik, naj bi bila kriva ona, čeprav je bilo iz moževe izpovedi razbrati, da segajo korenine alkoholizma vse v njegovo rano mladost. Kasneje se je s pijačo le še potrjeval, kadar je pil, je bil tudi bolj pogumen. “Po zdravljenju je postal drug človek, čeprav vsega hudega, kar mi je storil, ne bom mogla nikoli pozabiti,” pravi gospa. Sedaj je že upokojena, otroci preskrbljeni, ona pa je našla skupino enako trpečih žensk in socialno delavko Marijo, ki so ji v najhujših trenutkih pomagale prebroditi krizo, jo navdale z novim optimizmom. “Ne dopustite, da trpite tako kot sem jaz, kajti na svetu so tudi dobri ljudje, ki vas bodo razumeli, kot so razumeli mene,” pravi gospa. To, kar smo zapisali, je le del neke življenjske zgodbe, ki pa se dogaja še mnogim drugim, v isti vasi, v isti ulici. In verjetno je tako kot pri gospe, kjer zaradi njenega pekla sosedje niso nič trpeli, niti vedeli niso zanj ali pa niso hoteli vedeti. JOŽICA DORNIŽ jpf Radovljica: ne, Brežice, da Od 2. do 18. avgusta prihodnje leto bo v Posavskem muzeju Brežice potekal 1. festival stare glasbe, ki je do sedaj 14 let domoval na Gorenjskem, v Radovljici. Da gre za nadaljevanje te tradicije in da festival ohranja svojo podobo in namen ter da je do njegove selitve prišlo predvsem zaradi vse bolj negotovega financiranja te vrhunsko kvalitetne prireditve, je med drugim pripovedoval Klemen Ramovš, glavni organizator festivala ter direktor Agencije Klemen Ramovš Management, sicer pa profesor kljunastih flavt na radovljiški glasbeni šoli. • Kako bi opisali rojstvo festivala Radovljica leta 1983 in kakšne programske spremembe je festival doživel do 14. rojstnega dneva? “Po študiju, med drugim tudi v Gra-zu, sem začel učiti v radovljiški glasbeni šoli. V sodelovanju z njo in tamkajšnjim turističnim društvom sem začel s festivalom stare glasbe. Najprej je šlo za tečaje, ki pa so jih vse pogosteje spremljali koncerti. Vse skupaj jc pripeljajo do dokaj prestižnega festivala. Leta 1985 smo ustanovili Društvo ljubiteljev stare glasbe, po letu 1991 pa za organizacijo festivala skrbi koncertna agencija Klemen Ramovš Management. Lahko rečem, da od takrat festival pridobiva na moči, kvaliteti in promociji. Z vsemi spremembami, ki so povezane z letošnjo selitvijo festivala v Brežice, pa nastaja še ena, saj ustanavljam Zavod za umetnost, marketing, promocijo in investiranje, ki bo prevzel organizacijo že prihodnje prireditve.” • Kakšna glasba se skriva pod pojmom “stara glasba ” in kaj je namen festivala? “Menim, da mora vsak festival imeti svojo identiteto in tako je za Festival Radovljica oziroma sedaj Brežice značilna stara glasba, kar pomeni, da gre za glasbo, ki sega nekako od propada rimskega cesarstva pa do Mozarta in zgodnjega Beethovna. Poudarek je na avtentičnem zvoku in izvedbi, kot je bila v tistih časih, seveda kolikor se najbolj da. Jc pa vse skupaj prilagojeno današnjemu poslušalcu. Namen festivala je slovenski publiki prikazati to, kar je v določenem letu na tem področju najboljšega na svetu, tako da sodelujejo glasbeniki iz vse Evrope: Madžarske, Bolgarije, Nemčije in tudi iz Kanade in ZDA. Festival stare glasbe je verjetno edini v Sloveniji, ki resnično pristaja samo na visoko kvaliteto in tako tudi promovira Slovenijo v svetu.” • Koliko stane tak festival? Letošnji v Radovljici je menda dobro uspel, tudi v finančnem smislu. Zakaj torej selitev v Brežice? “Priprava festivala zahteva približno 52 milijonov tolaijev, letošnjega pa smo izpeljali za približno 50 milijoni. Resje, da je 14. festival uspel, tako kar se tiče denarja kot tudi vsebinsko, saj je bil program pester, koncerti obiskani itd. Toda negotovo financiranje s strani občine, ko nikoli nisi pravi čas vedel, kolikšen bo prispevek, so narekovali razmislek in kasneje odločitev o selitvi. Čeprav je letos radovljiška občina za festival namenila 6 milijonov tolaijev, pa je to bistveno premalo za izpeljavo tako vrhunske prireditve. Poleg tega je bilo k sodelovanju težko pridobiti gorenjske pokrovitelje in sodelovala so večinoma večja nacionalna podjetja. Res je, da iz brežiškega občinskega proračuna direktno ne bomo dobili ničesar, je pa pokroviteljski interes tukaj močnejši.” • Med pomembnejše razloge selitve spada čudovita grajska dvorana. Ste morda poleg Brežic imeli v mislih še kakšen drug kraj? “Brežiška dvorana v Posavskem muzeju je resnično biser. Gre za najlepšo dvorano v Sloveniji in upam si trditi, daje tudi ena najlepših v Evropi. Prostor je zelo reprezentančen, med profanimi objekti v Sloveniji je tudi naj- bogatejši s freskami, prednost predstavlja velik atrij in nasploh prostornost dvorane, v kateri se bo lahko zbralo tudi 300 obiskovalcev, kar je več kot v Radovljici. Seveda pa je selitev povezana z določenim tveganjem in pogosto je vprašanje, ali se bo tukaj dalo delati. V Brežicah se kaj malo dogaja, mesto je dokaj oddaljeno od Ljubljane, ki vendarle predstavlja srce Slovenije. Toda vsaka palica ima dva konca. Poleg Brežic sem razmišljal še o možnosti festivala v Novem mestu in Velenju, toda povsod bi bikproblem prostor za koncerte, ki jih obe mesti nimata, tu v Brežicah pa je resnično enkraten. Zato odločitev ni bila tako težka.” • Kdaj ste se o festivalu začeli dogovarjati z brežiško občino in Posavskim muzejem Brežice ter kakšni so prvi vtisi o sodelovanju? “Brežiškemu županu, s katerim sem se začel dogovaijati, ko je bilo jasno, da v Radovljici festival ne bo mogel več obstati v načrtovani obliki, okrnjene pa ne sprejmem, sem prvi dopis poslal lani decembra. Sestanek je bil januaija letos in od takrat naprej dobro sodelujemo. Kot sem že rekel, dvorana je tako dobra, da odtehta vsako občinsko denarno pomoč. Pomoč občine vidim predvsem v nudenju prostora, ki ga dobim na razpolago za dva tedna, pri iskanju pokroviteljev, informiranju, vključevanju festivala v regijo. Seveda pa se prireditve ne bo dalo izpeljati brez delavcev Posavskega muzeja, ki so tudi pripravljeni pomagati. V glavnem je že določeno, kaj bo kdo delal itd. Prejšnji mesec smo imeli sestanek z županom ter predstavniki muzeja in kaže, da bomo znali dobro sodelovati, česar sem zelo vesel.” • Datum festivala v Brežicah je že znan. Kaj pa program? “Tudi ta. Festival, ki bo trajal dva tedna, od 2. do 18. avgusta 1997, bo vseboval 9 koncertov, nastopili pa bodo glasbeniki iz Izraela, Basla, Kolna, Bologne, Amsterdama in iz Francije. Upam na uspeh, saj se poleg kraja prireditve selijo tudi izkušnje in znanje z radovljiških festivalov, toda nek konstruktiven strah in negotovost obstajata. Festival je kot padalec in ne ve se, ali bo pristal na trdnih tleh ali v močvirju. Kakorkoli že, raje imam enkraten popoln poraz festivala kot po njegovo počasno umiranje, kar se je obetalo v Radovljici.” LIDIJA MURN Upognjena hrbtenica kraja V* jP 31 k §i m%\ .to '7 , P"®, | A* . , t INIS« #***■ . .*5apB^ K Stari rudarski koloniji danes ni več veliko nidarskih družin. Predvsem starejši prebivalci se pogosto spominjajo, kako je bilo nekoč težko, upokojeni rudarji pa se z grenkobo spominjajo težkih dni, ki so jih preživeli pod zemljo. Rudnik rjavega premoga je v svoji 200-letni zgodovini dal Senovsko-brestaniški dolini velik pečat in je bil prav zadnja desetletja glavni nosilec vsega razvoja širšega območja v dolini, celo tja do kozjanskih zaselkov. Zato predstavlja odločitev o zapiranju premogovnika za te kraje usoden preobrat, žal v negotovo prihodnost. Toliko bolj, ker aktivnosti ne potekajo tako, kot so bile sprva načrtovane. Država je resda sprejela program energetskega prestrukturiranja in pričakovanj, da bi ponovno prišlo do energetske krize, ki bi ustavila zapiranje rudnika, kot se je to zgodilo pred desetletji, in bi bila negotova prihodnost nekaj več kot 200 knapov vsaj malo bolj odmaknjena ter morda s časom jasnejša. Kljub odločitvi, da se z novim letom vrata rudnika, ki je v najboljših časih dajal kruh celo 1.431 zaposlenim, s čimer je bilo preskrbljenih vsaj še enkrat toliko družinskih članov, rudarji pa so v dvestoletni zgodovini iz neder zemlje iztrgali skupaj 11.680.000 ton premoga, zapro, pa posamezniki zavirajo izvajanje programa, ki bo omogočil tehnično, kadrovsko-socialno in ekonom-sko-finančno rešitev. Prepočasno reševanje Tako je že vlada zamudila s sprejemanjem programa zapiranja rudnika in s konstituiranjem podjetja, zaradi česar so se problemi le kopičili, ko pa je bilo podjetje ustanovljeno, seje moralo vod- stvo Rudnika v zapiranju ukvarjati predvsem z golim preživetjem, ne pa z razvojnimi problemi, kot je na primer odpiranje novih delovnih mest. Rudniku primanjkujejo strokovni delavci, pa tudi na občini kljub zahtevam še niso zaposlili človeka, ki bi se ukvarjal le s problematiko zapiranja rudnika, čeprav je vprašanje, ali ne bo tak človek le “grešni kozel”, ki bo prevzel nase napake in nedejavnost drugih. Iskanje novih delovnih mest za rudarje je oteženo tudi zaradi nizke izobrazbene strukture, čeprav je povprečna starost rudarjev samo 32 let, pa tudi pomanjkanje razvojnih programov in relativno majhne finančne spodbude za prezaposlovanje. Po nekaterih programih, ki kažejo možnost prezaposlovanja, bi do junija prihodnjega leta delo dobilo 40 delavcev, a ne na Senovem, temveč v Krškem. V pripravi so sicer tudi nekateri programi za vlaganja na Senovem, vendar bo potrebno aktivnejše investirati tudi v infrastrukturo, pri tem pa ima občina odločilno vlogo. Prav slednja je zaradi prepočasnega izvajanja programa zapiranja deležna največ kritik. Tudi delovna skupina za spremljanje in izvajanje aktivnosti v zvezi s problematiko Rudnika Senovo, ki jo je imenoval občinski svet, ugotavlja, da se aktivnosti za reševanje rudnika ne izvajajo dovolj intenzivno in usklajeno, očitno časovno zaostajanje v primerjavi z Zagorjem in Kanižarico pa je potrebno nujno nadoknaditi. Republiška sredstva, namenjena zapiranju, niso pritekala, kot je bilo na- črtovano, zato se pričakuje pridobitev najnujnejše dokumentacije za začetek zapiralnih del v decembru. Thko bo izvajanje tega do konca leta možno samo v zanemarljivem obsegu, ustavitev proizvodnje pred pridobitvijo nujno potrebne dokumentacije za pričetek zapiralnih del pa lahko zaradi časovnega razkoraka privede do nepredvidljivih posledic! Spoštljivo o preteklosti Med domačini vlada razočaranje. Ne le zaradi počasnega uresničevanja načrtov, pač pa predvsem zaradi same odločitve, da rudnik zaprejo, zaradi česar bo brez dokaj rednih mesečnih dohodkov preko 200 knapov. Kljub temu bo na Senovem in v širši okolici ostalo precej nekdanjih rudniških objektov in seveda ran v naravi, ki jih bo potrebno pozdraviti. Tako se že uresničuje ideja o knapovski poti z rudarskimi obeležji. Na njej so ob praznovanju 200-letnice premogovnika odprli prenovljeno krušno peč, iz katere je nekoč dišalo po rudarskem kruhu, posušenem sadju, pa tudi mesu. Peč je dandanes v slovenskem prostoru že prava redkost, na Senovem pa še vedno služi svojemu namenu, kar je prikazala tudi Ana Planinc. Stavbna dediščina rudarskega kraja močno odseva v kolonijah, v katerih so združene večstanovanjske hiše, ki sojih zaradi izrazite uporabnosti, majhnih stroškov in potrebe po stanovanjih po prvi svetovni vojni zgradili po načelih kolonijske gradnje. Na Senovem so Krušna peč še služi svojem u name1 To je pokazala tudi Ana Planinc. tako nastale tri kolonije, s še danest čilnim poimenovanjem: Stara in N® delavska kolonija ter Uradniška kolu1 ja. Prvi dve sta bili namenjeni zgolj> darskim in drugim delavskim družil Predvsem Stara kolonija sedmih his-je bila v preteklosti že predmet buf* razprav in zahtev, da bi stare stavb* močnimi, tudi do 80 centimetrov dd limi, zidovi podrli in postavili nove, d danes videz neurejenosti. A kot p( Edmund Germšek, direktor podjf STG, ki je upravljalec stavb, naj & petih letih vsem stavbam v stari kolo* uredili zunanji videz. Rudniku se torej iztekajo dn< nanj pa bodo spominjale rudni* stavbe, jaški, ozkotirne proge ter ka pred upravno stavbo. Za mnog1* to grenak priokus, pa čeprav bi se1 krat moralo zgoditi. Naj torej rudah svetilka pred kulturnim domom 9 svojemu simbolnemu namenu - sveti1 prihodnosti. Pa srečno! TANJA GAZVOl UT -3 I * ■ Zasvinjano dolenjsko podzemlje Leta 1994je bilo na območju občin Novo mesto, Trebnje, Črnomelj in Metlika onesnaženih 25 odstotkov vseh raziskanih kraških jam. Ker se ogrožanje jam nadaljuje, bi bilo treba začeti odločneje reševati to problematiko in se tudi lotiti čiščenja najbolj ogroženih jam. Pri oceni ogroženosti dolenjskega Dolenjske, je skoraj v celoti zakrasel. okolja je ključen podatek o onesnaženosti kraških jam, saj je večji del površja zakrasel. Jame predstavljajo vstop v občutljivo kraško podzemlje, zato je njihovo onesnaževanje pravzaprav neposredno ogrožanje podzemskih voda, enkratne podzemske favne in, ne nazadnje, človeka samega. Onesnaženost kraških objektov je nekako nevidna, saj jo zaznamo šele ob obiskih jam. Zato so opažanja jamarjev in spremljanje stanja jam lahko ključna pri varovanju slovenskega kraškega sveta. V jamarskem klubu že več let vestno beležijo dogajanja oziroma rast stopnje onesnaženosti jam. Jamarji ugotavljajo, da je stanje zaskrbljujoče in da je že treba ukrepati. Jame kot smetišča Območje nekdanje razdelitve občin Novo mesto, Trebnje, Črnomelj in Metlika, ki predstavlja večji del geografske Prevladuje dinarski kras z visokim krasom Kočevskega Roga in Gorjancev ter nizki kras, h kateremu štejemo Suho krajino, Novomeško kotlino in Belo krajino. Na obravnavanem območju je po zadnjih podatkih katastra Jamarske zveze Slovenije registriranih 670 jam. Prevladujejo plitvejša brezna, manj je vodoravnih in vodnih jam. Dolga stoletja je bilo kraško podzemlje nedotakljiv svet bogov in pošasti. Za jame so bila najbolj usodna zadnja desetletja, ko so se ob stopnjevanju potrošniškega načina življenja ter odsotnosti komunalne politike in ekološke zavesti jame začele spreminjati v smetišča. Kot eno starejših oblik ogrožanja jam lahko štejemo uničevanje kapniškega okrasja. Tako je pionir dolenjskega jamarstva Franc Pirc davnega leta 1906 z gnevom pisal o opustošenju jame Koprivnice nad Globodolom. Jame so prav tako že od nekdaj uporabljali za od- Udoma vrtača pri ponorih Temenice je postala lokalno smetišče z več kot 10 kubičnimi metri smeti. Jamo Poganjščica pri Javorovici je dočakala enaka usoda. metavanje poginulih domačih živali in tej dediščini se nismo izneverili vse do današnjih dni. Prva ocena stanja onesnaženosti jam na Dolenjskem je bila opravljena leta 1982 (Habe). Leta 1987 smo v klubu izdelali popis za občini Novo mesto in Trebnje (Hudoklin), podoben pregled pa je izdelal za belokranjski del Klepec leta 1989. Najbolj onesnažena so brezna Po podrobnejšem terenskem delu v zadnjih letih smo pripravili današnjo oceno stanja onesnaženosti jam. Glede na podatke je razvidno, da število onesnaženih jam narašča. To zgovorno dokazuje primer občine Novo mesto, kjer je začetno število 30 iz leta 1982 do leta 1987 naraslo na 44, leta 1994 pa kar na 93 jam. Tako očiten skok ima svoj vzrok tudi v bolj sistematičnem pregledu, saj je bilo pregledanih veliko več jam kot v prvih ocenah. Stanje onesnaženosti kraških objektov do letošnjega leta v občinah Novo mesto, Trebnje, Črnomelj in Metlika je pokazalo, da je med 670 raziskanimi objekti onesnaženih 171 ali 25 odst. Pregled po posameznih občinah pokaže, da je v črnomaljski občini onesnaženih 38 jam ali 18 odst., v metliški 10 (31 odst.), v novomeški 93 (26 odst.,) in v trebanjski 30 (45 odst.). Med onesnaženimi objekti prevladujejo brezna, ki so najpogostejši tip jamskih objektov. Ugotavljamo, da so onesnaženi skorajda vsi objekti v neposredni bližini vasi ali ob kolovozih in cestah. Na srečo ostajajo čisli oddaljeni objekti roškega masiva in Gorjancev. Najbolj kritična so onesnaženja vodnih jam (38 ali 11 odst.) in zaledja vodnih virov, kar gotovo vpliva na nizko in oporečno kvaliteto vodnih virov. Kaj storiti? V jamah prevladujejo gospodinjski odpadki (120 jam), pogosti pa so tudi živalski kadavri (52 primerov). V 27 jamah so občutne poškodbe kapniškega okrasja in jamskih vhodov. Večina jam je občasno ogroženih (100 ali 59 odst.). Problematična so stalna onesnaževanja jam (42), ki imajo vlogo vaških odlagališč. Takšnih objektov ni malo: izstopajo Kipina jama, Kev-der in Poganjščica, v katerih je po približni oceni 150 m'odpadkov, nekatere manjše jame pa so povsem zasute z odpadki: Kevdcr, Brezno nad Obrhkom. Ohrabrujoče je, da se po zač1 , opažanjih brezglavo onesnaževanje ; koliko umirja na območju občine N ^ mesto, najverjetneje zaradi urejen odvoza odpadkov. Glede na zaskrbljujoče stanje de > četrtine dolenjskih jam (v ostalih d1 t Slovenije razmere verjetno niso b veno drugačne) je ukrepanje noj r. !-------" -- !-■----'----nd F Prav jamarji so tisti, ki morajo spo<^ diti odločno družbeno akcijo, ki na)1 ga od zakonodajnega nivoja, poostf; j ga inšpekcijskega nadzora do dej skega čiščenja posameznih objektO* t m Trajno nizka cena / a oznaka kr,hi trajni izbor kakovostnih iz/hikor. Njihovo konknrrnrnost ram jamči Mrrrator. Prijazna cena /W trm imrnom sr skriva posrhna pomnika, ki ji ar bostr morit mi ar. /ato poisrur staj sonrrk. Mercator llilj/fo/jsi MhCf/ 'J; Ur NAGRADI V CESENCE IN NOVO MESTO Žreb je izmed reševalcev 19. nagradim križanke izbral Marijo Mihelič iz Cešenc in Zdravka Pevca iz Novega mesta. Miheličeva bo prejela 6.000 tolarjev denarne nagrade, Pevec pa knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 14. oktobra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 20. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 19. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 19. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: STISK, GIN, REZGETELA, SLO, AVNOJ, OTS, OTVA, VEHOVAR, ID, AEK, PET UNA, SANDRA, TRESA, OZDRAVELOST DORIN, TOPONIM, ARAN, RABI, IRA, RIŽA, ETAN, KIT. PRGIŠČE MISL Ne smemo nasesti omejitvam, ki nam jih nalagajo razni tabuji. Povzročajo nam slepo pego, nekako posebno duševno slepoto. J. ZALOKAR Če mi je zaprta domača beseda in domača zgodovina, mi tudi drugih vrat nihče ne bo 0dPrL S. HRIBAR Sila in nasilje sta vedno dvorezna in lahko razkrajata to, kar naj bi se z njima ohranja- la J. PUČNIK Bog daj se usmili tistega, ki se ne pusti ljubilL L. KOVAČIČ NAGRADNA KRIŽANKA 20 AVTOR: MARKO BOKALIČ PRVI ZNAK ZODIAKA REKA NA SEVERU RUSUE TRŽNICA SLOVENSKI SKLADATELJ (BOJAN) TROPSKA ZAČIMBA VNEIJE SKLEPA GLASBENI INTERVAL POSODA ZA GROZDJE MAKEDON SKA REKA RADIO VESELJAK 94,9 MHz FILMSKA NAGRADA TV ŠPORTNI NOVINAR (ANDREJ) PISATELJICA STARO VASNIK TIŠINA. SPOKOJ RIBIŠKE VILICE OSEBNI ZAIMEK RIŽEVO ŽGANJE SLOVENSKI IGRALEC (JANEZ) ZGORNJI DEL NOGE PERZIJA VAROVALO RADIO KASETOFON MOČNO ČUSTVO JOSIP IPAVEC CIRKUŠKO PRIZORIŠČE NAJVEČJA NEMŠKA REKA AVb I KIJbM LIRIK (GEORG) NEKDANJI ARGENTINSKI DIKTATOR SALOMONOV UGANKAR RADIO SALOMON 101,6 MHz ŠKOTSKA RODOVNA SKUPNOST RIBJE JAJČECE GOSTA SVILENA TKANINA PERUJSKI INDIJANCI NESTRO KOVNJAK SLOVENSKI FILOZOF (ANDREJ) ODŽAGAN KOS DEBLA JAHALNI ŠPORT V SINJU IGRAltC ANOREVVS RUSKI FILMSKI REŽISER (ANDREJ) SREDSTVO ZA LAJŠANJE BOLEČIN SLOVENSKI CESTNI Boji za južno avtocesto Leta 1997 bodo po zagotovilih vladnih služb začeli graditi avtomobilsko cesto na odsekih Višnja Gora-Bič in Obrežje-Brežice. Do konca leta 2004 pa naj bi zgradili vse odseke avtomobilske ceste na sedanji beli lisi, ki sega od Višnje Gore do državne meje na Obrežju. Konec dober, bi torej lahko rekli, vendar je res, da v državi dolgo časa niso hoteli niti slišati o gradnji avtoceste v smeri sever-jug, saj so bile vse oči uprte proti Štajerski in njeni avtomobilski kači. Branko Janc iz Krškega, poslanec v državnem zboru, pravi o zmagovitem pohodu zagovornikov avtoceste sever-jug: “Ko je pred leti nastajal v Sloveniji nacionalni načrt za gradnjo avtocest, Sem bil med tistimi, ki smo zahtevali, naj bi v ta načrt vključili tudi smer se-Ver-jug. Tikrat, leta 1993, nismo uspeli i zahtevo. Ker ni bilo razumevanja za to našo pobudo in za opozorila, da se bo na cesti med Ljubljano in Zagrebom v prihodnjem obdobju zelo povečal pro-ntet, sem pripravil poseben zakon v Zvezi z gradnjo avtocest. Zakon, ki sem ga vložil 22. septembra 1994 in je šel 14. •harca 1996 skozi prvo branje, določa način zagotavljanja in uporabe sredstev Za gradnjo posameznih avtocestnih ndsekov po letu 1999, prednostno na smeri sever-jug, za odseke od Karavank do Ljubljane in od Ljubljane do Ob-tožja. Najpomembnejše pri vsej zadevi je, da je v parlamentarni proceduri zaton, ki bo zagotovil denar tudi za gradnjo na trasi sever-jug.” S tem, “Janševim”, zakonom so, povedano drugače, znani viri financiranja gradnje cest, o teh virih pa prej niso govorili •ako natančno. “Če ne, bomo gradili po svoje” Predlog Zakonao zagotovitvi namenskih sredstev za gradnjo avtocestnega omrežja Republike Slovenije po etu 1999 - to je omenjeni zakon - so Janc in podpisniki Stane Frim, Alojz Metelko ih Rafael Kužnik pred dnevi 'dožili v drugo obravnavo in sprejem v državnem zboru. “Naredili bomo vse, da bo državni zbor sprejel omenjeni *akon še pred novembrom,” je pred dnevi povedal Janc. Kot pravi Janc, nevedeni podpisnici omenjenega zakona računajo na to, da sta ministrstvo za promet in zveze in družba za gradnjo avtocest spoznala, da , "rez sprejema zakona ne bosta mogla uresničiti slovenskega načrta gradnje avtomobilskih cest. “Omenjeni zakon je pomemben za celoten nacionalni projekt gradnje avtocest, saj hitre ceste v smeri vzhod-zahod ne bodo mogli zgraditi, če ne bodo sprejeli našega zakona. V tem trenutku, mislim, je na predlagani zakon ugoden odziv, pa ne zaradi ljubezni do Dolenjske, ampak zato, ker zelo potrebujejo ta zakon,” poudarja Janc. Zakon je očitno posledica vročih debat zunaj parlamentarnih klopi in vladnih pisarn ter v parlamentarnih telesih. Potem ko je že kazalo, da v pogajanjih o bodočih slovenskih avtocestah sploh ni prostora za hitro cesto do Obrežja, je v parlamentarnem odboru za infrastrukturo, katerega član je, Janc “zagrozil”, da bodo ustanovili novo, posebno družbo za gradnjo avtoceste sever-jug. Ta družba naj bi bila konkurenčna ustanova sedanji monopolni državni družbi DARS. “Grožnjo”, ki sojo v vladi očitno vzeli dovolj resno, so podprli poleg Dolenjcev in Posavcev tudi nekateri drugi, denimo gorenjski predstavniki. Medtem ko so pobudo o konkurenčni avtocestni gradbeni družbi naslovniki vzeli resno, pa je bil vzhodno-zahod-ni avtocestni lobi premočan, ko je v preteklosti šlo za sedež Darsa. Kot pravi Janc, je ob ustanavljanju sedanje monopolne družbe predlagal, naj bi ustanova imela sedež v Novem mestu, vendar so družbo postavili v Celje. Gradnja je velika priložnost Janc je omenjeni zakon pripravljal z mislijo, da avtocesta v smeri sever-jug pomeni “veliko možnost, saj je samo projekt avtoceste Obrežje-Krška vas vreden blizu 600 milijonov mark. “V ta projekt se lahko res dejavno vključita dolenjska in posavska gradbena opera-tiva. Ce bomo z avtocesto samo povozili kmetijska zemljišča, če bomo samo omogočili tranzit čez Slovenijo, potem mislim, da nismo najbolje naredili. Stvar je v tem, da sc teh 600 milijonov mark žobrne’ in da ima multiplikativne učinke na gospodarstvo. Zato je zdaj pravi trenutek za zelo ostra pogajanja z družbo za gradnjo avtocest, da se vključi naša gradbena operativa že pri gradnji avtoceste vzhod-zahod in da bo usposobljena, ko se bo začela graditi cesto sever-jug. Vprašal sem, kdo naj se pogaja. Predvsem sama podjetja, mislim pa, da sc bodo morala vključiti tudi vodstva občin. To, da bi se vodstva občin morala zavzemati za domače gospodarstvo, je verjetno ena njihovih glavnih nalog. Treba bi ustanoviti konzorcij za skupni nastop,” meni Janc. Slovenski namig Hrvaški Avtocesto sever-jug naj bi v zadnjih kilometrih gradili od državne meje s Hrvaško do Krške vasi. Za to je več razlogov, o katerih je v Brežicah govoril poslanec v državnem zboru Marjan Šetinc, ko je pred meseci skupaj z Jancem sklical tiskovno konferenco o avtocesti. Šetinc je takrat rekel, da je v preteklosti vložil v parlamentarno proceduro zakonsko dopolnilo, da naj bi avtoceste gradili od obrobja države proti središču. Dopolnilo je bilo ob vložitvi neopaženo, pozneje pa so vsebino tega Šetinčevega dopolnila očitno sprejeli. Setinčevo prepričanje je, da bi z gradnjo hitre ceste od državne meje s Hrvaško proti Brežicam Slovenija sporočila sosedom, kam hoče usmeriti prometne tokove. Z zgrajeno cesto bi postala našav država kar najbolj dostopna Zagrebu. Šetinc je še rekel, da bi z vsem tem posredno pomagali tudi karavanškemu predoru, ki bi mu vrnili vsaj nekaj nekdanjega prometa. Marjan Dvornik, državni sekretar za promet v ministrstvu za promet in zveze, je ob enem letošnjih obiskov v Brežicah rekel, da bodo v Sloveniji letos predali namenu 47 km novih avtocest. Gradnji ceste v smeri proti Celju so dali prednost, ker je ta cesta najbolj prometno obremenjena. “Verjemite, da smo o potrebnosti gradnje posameznih avtocest temeljito premislili,” je zatrdil sekretar. Čeprav naj bi bila štajersko avtocesto torej narekovala nekako črna prometna statistika, pa je vse več razlogov za gradnjo avtoceste do Obrežja. Temu je na enem letošnjih obiskov v Brežicah nekako pritrdil tudi Andrej Šter, minister za notranje zadeve. Njegovo mnenje o prometni varnosti na preslabih slovenskih cestah, ki bi ga lahko povezali tudi z razmerami na avtomobilskih cestah, je bilo, da je na naših prometnicah preveč žrtev. To število zaskrbljuje nas in tujce, ki bi utegnili priti v našo državo kot turisti. Glede razmer na cestah je minister Šter rekel, da nam bo žal vsakega tolarja, ki ga nismo naložili v posodobitev ceste od Ljubljane proti Zagrebu. Zdajšnjemu opaznemu povečanju števila tovornjakov na tej cesti bo kmalu sledilo povečanje prometa osebnih vozil. Zgostil se bo tudi železniški promet skozi Dobovo proti Hrvaški, je napovedal. V luči povedanega pomeni obravnavani “Jančev” zakon še kako pomembno orodje, s katerim bi lahko razmere na “dolenjski” avtocesti naredili znosnejše, in to še preden se bo po krajšem zatišju ponovila črna slika izpred let, ko je bila magistralka med Ljubljano in Zagrebom zloglasna cesta smrti. Med tistimi, ki za zadovoljstvom sprejemajo predvideno gradnjo avtoceste na njihovem območju, je brežiška občina. Vendar ta pričakuje, da bo ministrstvo za okolje in prostor pravočasno uredilo vso potrebno dokumentacijo, vključno s tisto, ki bo predvidela prostor za nadomestne gradnje sedanjim objektom, ki jih bo treba podreti zaradi bodoče hitre ceste. MARI IN LUZAR 'praktični ~ praktični KRIŽ praktični y praktični J Zamrzovanje gotovih jedi Pri zamrzovanju gotovih jedi morate paziti na marsikatero malenkost, predvsem pa morate vedeti, da se zamrzovanje splača zlasti pri tistih gotovih jedeh, ki so zahtevne za pripravo in jih je potrebno dolgo kuhati. Prav pri takih jedeh je dobrodošlo, da skuhate še dodatne porcije za zamrznitev. Vendar pa morate jedi kuhati le toliko časa, kolikor je res nujno potrebno, da pri ponovnem segrevanju ne postanejo premehke. Ne začinite jih premočno, ker nekatere začimbe med zamrzovanjem spremenijo okus. Jedi pakirajte v porcijah, primernih za eno družino, kijih hitro ohladite. Lahko jih zamrznete v zamrzovalnih vrečkah, ki prenesejo zamrzovanje in kuhanje. Postavite jih v pločevinke, napolnite in zavarite. Ko želite jedi uporabiti, jih lahko segrevate v vroči vodi. Za pakiranje so poleg vrečk zelo primerne tudi pločevinke za zamrzovanje in posoda za mikrovalovno pečico, ki prenaša nižje temperature. m Skutna torta Potrebujemo: za testo: 250 g moke, 125 g masla ali margarine, 50 g sladkorja, 40 g kakava, 2/3 pecilnega praška. Za nadev: 125 g masla ali margarine, 125 g sladkorja, 3 rumenjake, 1 vanilijin sladkor, 1 vrečko praška za va-nilijev puding, 1 žlico pomarančnega soka, 700 g skute, 2 beljaka. Iz sestavin za testo zgnetemo debele drobtine. Najprej damo vse skupaj v skledo, premešamo z rezilom večjega noža, sesekljamo maščobo. Nato drgnemo med dlanmi, da se maščoba in druge sestavine sprimejo v drobtine. V pomaščen tortni model damo polovico teh drobtin. Pritisnemo jih, da dobimo enakomerno plast. V skledi zmešamo maslo in sladkor, dodamo vanilijin sladkor, prašek za puding in pomarančni sok. Vse skupaj zmešamo s skuto, nazadnje primešamo še trd sneg iz beljakov. Nadev porazdelimo na plast kakavovega testa v tortnem modelu. Poravnamo, na vrh pa porazdelimo preostale drobtine iz kakavovega testa. Torto pečemo pri 180 - 200 stopinjah Celzija 40 do 50 minut. Ohlajeno vzamemo iz modela in jo potresemo s sladkorjem v prahu. Ptica kot del vrta ■ Za pravega vrtičkarja je vrt osrečujoči košček narave. Toda srečo je treba deliti z drugimi, pravi pregovor, tudi z drugimi živimi bitji, kot so ptice, brez katerih ni prijetnega vrta. Že ob zasaditvi je zato treba misliti na to in če je le mogoče preskrbeti pticam kar najboljša naravna skrivališča in vališča. Stalno zeleni iglavci in zimzelene grmovnice so najprimernejši, saj nudijo pticam zatočišče skozi vse leto, v njih lahko spletajo tudi najvarnejša gnezda. Za stalno naselitev ptic so pomembne tudi žive meje, zlasti visoke in goste, v katerih so varne pred mačko ali skobcem. Ptice pritegnejo v vrt tudi okrasne rastline s slastnimi plodovi, na primer jerebika, bezek, sibirski dren, ognjeni trn in seveda češnje ali robidnice. Poglavitna hrana ptic v vrtu so različni škodljivci, s katerimi hranijo zlasti mladiče, to pa je korist, ki jo še premalo cenimo tudi v biološkem vrtnarjenju in sadjarstvu. Vlek dimnika Vlek dimnika je potreben zato, da se v kurišču ustvari podtlak in vanj priteka potreben zrak za zgorevanje, ter za odvod dimnih plinov v okolico. Pri manjših kurilnih napravah dimni plini potujejo skozi dimnik naravno na osnovi vzgona. Statični tlak dimnih plinov je odvisen od višine dimnika in razlike gostot dimnih plinov in okoliškega zraka. Višja ko je temperatura dimnih plinov oziroma nižja kot je temperatura okoliškega zraka, višji je statični tlak. Koristni tlak dimnika mora biti večji od vseh uporov, ki nastajajo v kurilni napravi, dimniškem priključku in dimniku. Če ta pogoj ni izpolnjen, dimni plini zastajajo v dimniku, vlek dimnika ni zadosten in pri kurjenju nastopajo težave. Upori v dimniku so odvisni predvsem od oblike karakterističnega preseka dimnika ter kakovosti in materiala notranje površine dimnih tuljav. Več in obširnejše informacije ter nasvete o racionalni rabi energije v vašem domu lahko dobite brezplačno v Energetski svetovalni pisarni v Brežicah, tel. 0608/62-050, int. 202, v Črnomlju tel. 068/53-135 in v Novem mestu 068/28-866. NAŠE KORENINE il ROTI PO ZDRAVJA MMš h - >yi& -A; : <*•..**& m** 4 Milka in Viktor Mežnarčič iz Regrče vasi Sv. Rok so porušili Nemci “Bali so se, da se bom pridružil partizanom, zato sem se moral vsak dan ob določeni uri javiti policiji. Večkrat so me tudi zadržali in me poslali kopat strelske jarke ali utrjevat strateške točke v mestu,” pripoveduje Viktor Mežnarčič, upokojenec iz nekdaj kmečke Regrče vasi, zdaj pa spalnega predmestja Novega mesta. Nad vasjo je na obronku gozda še danes videti razvaline stolpa. To je bil zvonik cerkve sv. Roka. Pred drugo svetovno vojno je bila cerkev še nepoškodovana in sem so se na rakovo nedeljo zgrinjali romarji iz Dolenjske in Bele krajine. Zdaj so se prostovoljci lotili čiščenja ruševin in govori se celo o obnovi. V zvezi s tem je v javnost prišlo več različnih podatkov o tem, kdo je zažgal in porušil poslopje. “Bil sem priča dogodku. Na Marofu nad Novim mestom smo spomladi leta 1944 kopali strelske jarke. Od cerkve nad Regrčo vasjo, katere zvonik je bil poškodovan že od prejšnjih kanonad, seje proti nam nekajkrat usula toča krogel. Nemški vojaki, ki so bili nedaleč od nas, so proti sv. Roku naravnali top in izstrelili več salv. Nekaj projektilov je zgrešilo cilj in eksplodiralo tam daleč na podgorskih njivah. Nikoli nisem zvedel, če je bil takrat tam kdo ranjen ah ubit, saj je bilo vreme lepo in dosti ljudi je moralo biti pri delu na polju. Potem pa se je od sv. Roka pokadilo in v strehi je zazijala luknja. Tedaj smo vedeli, da je cerkev smrtno zadeta. Okolica še ni bila tako zaraščena in stavbo je bilo dobro videti. Nihče več je po tistem ni zažigal, niti rušil. Domačini so po vojni porabili nekaj lesa z ostrešja ter kamnov s porušenega zidu in tako je cerkev počasi propadala. Čas je pač napravil svoje.” Tako pripoveduje Viktor o dogodku, ki mu je bil sam priča. Rojen je bil na Gorenjem Gradišču pri Dolenjskih Toplicah. Doma je bilo devet otrok, štirje fantje in pet deklet. Čeprav je bila kmetija velika, kruha doma ni bilo za vse. Viktor, ki je bil predzadnji otrok, je moral s štirinajstimi leti v uk k pleskarskemu mojstru Lavrinu iz Mihelje vasi pri Črnomlju. Med vajeniško dobo seje z mojstrovimi pleskarji selil po deloviščih v črnomaljskem delu Bele krajine in po Kočevski. Delali so predvsem na cerkvenih stavbah. Ti) delo je Viktor opravljal tudi potem, ko je odslužil vojsko in se zaposlil pri pleskarskem mojstru Primcu v Re-grči vasi. Tja sc je tudi preselil. Iz tistega obdobja, bilo je štiridesetega leta, se spominja, kako so pleskali farno cerkev v Semiču. “Župnik nas je popeljal v cerkev in nam pokazal bogato poslikano notranjost ’Vse to mi belo prepleskajte. Ljudje hodijo v cerkev in potem samo zijajo te slike, namesto da bi mene poslušali!’ Še danes mi je hudo, ko se spomnim, kako so pod beležem izginjale pisane stenske slikarije. Ni mi znano, če so se poslej umetnostni zgodovinarji kdaj lotih ponovnega odkrivanja teh umetnin. Gotovo so bile zelo stare.” Poleg rednega delaje imel Viktor nekaj konjičkov, pri katerih je bil kar uspešen. Ib so bili kolesarjenje, smučanje in fotografiranje. Spominja se, kako so zadnja leta pred vojno organizirali več kolesarskih tekmovanj od Gotne vasi na Gorjance. Na teh dirkah je blestel, prav tako je bil uspešen na smučarskih tekih, ki so jih prirejah po gozdnih poteh od Gotne vasi do Škrjanč in nazaj. Še danes hrani precej fotografij iz tistega časa, ki jih je zabeležil njegov fotoaparat. Vojna je seveda ostro presekala vse razvedrilo. Tik predno je izbruhnila, seje Viktor zaposlil pri železnici. Na dolenjski železnici so pleskali postajališča in druge železniške stavbe vse do Ljubljane. Pri železnici je potem ostal vse do upokojitve. Kmalu po italijanski kapitulaciji seje pridružil železničarski brigadi in z njo zavzel nemško postojanko na Bučki. Potem seje želeničarska brigada napotila še v napad na Brod na Kolpi, a je naletela na močan odpor, hitro se je umaknila in kmalu razpadla. Viktor se je vrnil v Regrčo vas, tam pa so ga Nemci kmalu aretirali. Znanci so zanj izposlovali izpustitev pod pogojem, da se vsak dan javi policiji. Tako je postal priča topniškemu obstreljevanju sv. Roka. Regrčana Milka Šmajdek in Viktor Mežnarčič sta bila prvi par v okolici, ki sta se po vojni vzela. To je bilo oktobra 1945. Že prej, na rakovo nedeljo, pa so se pri ranjeni cerkvici svetega Roka spet zbrali romarji. Maša je bila zunaj cerkve, prav tako kot v cerkvi pa je bilo tudi v srcih vseh romarjev polno nezaceljenih ran iz zadnje vojne. Pri cerkvi so se zbrali tudi naslednje leto, a tokrat tam že ni bilo več maše, ampak čisto navadna veselica. Od cerkvenih ob- lasti v Ljubljani je prišlo navodilo, da je treba cerkev, predno bodo tam lahko spet maše, obnoviti in ponovno blagosloviti, saj je bila zaradi vojne oskrunjena. Milka kot stara Regrčanka ve povedati marsikaj o tem, kako je ta vas trdno stala na prepihu vojne in kako veliko je pomagala v boju proti okupatorju. Pove pa tudi, da zdajšnja prizadevanja za obnovo cerkve in okolice niso nova. Že kmalu po vojni so Regrčani stopili v stik s svojimi sorodniki v Ameriki in povsod je prevladovala želja, da bi to cerkev, nekdaj daleč naokoli poznan simbol Regrče vasi, spet obnovili. Žal so ta prizadevanja, spričo tolikih drugih ran, ki jih je bilo v povojnem času treba zaceliti, kmalu splahnela in čas je tekel naprej. Tudi za Milko in Viktorja. Kaj hitro se je zavrtelo pet desetletij njunega zakona. Tako hitro teče čas. Zdaj so za ženitev godni že njuni vnuki. TONE JAKŠE Kako ujeti izgubljeno dragotino? Koliko pesmi je človek že napisal o zdravju, koliko pregovorov skoval o njem, celo ob srečanjih z drugimi ljudmi ga ima skoraj vedno na ustnicah, a pravega pomena besede zdravje se zave šele takrat, ko ga izgubi. In šele ko ga poskuša ponovno najti, se zave, kako lahkomiselno je ravnal, ko ga je še imel. Ko z našim zdravjem kaj zaškriplje, se seveda obrnemo na zdravnika. Tako je tudi prav. Pogosto ni potrebno dosti in že je odstranjen pesek, ki je povzročal motnje v kolesju. Včasih pa je potreben resnejši poseg in zdavljenje je dolgotrajnejše. Ob tem pa se pojavi kopica vprašanj, na katera človek od predstavnikov uradne medicine, ponavadi zaradi njihove časovne utesnjenosti, zaman pričakuje odgovore. So pa tudi taki, katerim medicina ne ve pomoči, ker njihove težave niso take narave, da bi se jih dalo enostavno stlačiti v že znane kalupe. Za ene in za druge ponavadi ostane še možnost, da se obrnejo po pomoč k alternativni medicini, kjer je odprtih več poti. Ni naš namen ugotavljati, katera pot je boljša, ampak hočemo v tem članku predstaviti le eno, ki niti ni najbolj enostavna. To pa zato ne, ker od človeka pričakuje, da se poglobi vase in v sebi, svojem načinu življenja ah v okolju, kjer živi, poišče vzroke za svoje težave. In ko človek sam, preko pogovorov in temeljitih analiz, te vzroke odkrije, dobi tudi nasvet in pomoč, da te vzroke sam odstrani in se jim v bodoče izogne. Ključ do zdravja je torej samopomoč, ta ključ pa tistim, ki se ji zaupajo, pomaga najti Neca Čadonič, ki pravi: “Zdravje je v bistvu popolno ravnovesje energij v človeku.” Kriza, ki vodi v upanje Kdo pravzaprav je ta Neca? Je na videz čisto navadno simpatično dekle srednjih let. Iz Bele krajine, kjer je preživela mladost, je najprej odšla na šolanje v Ljubljano, potem pa se je zaposlila v Novem mestu. Ne sicer v zdravstvu, do katerega je že od nekdaj čutila nagnjenje, pač pa v Krki. Necino življenje bi morda še danes potekalo po normalnih, dobro utečenih kolesnicah, a obrnilo se je drugače. Pred sedmimi leti je prišla bolezen. Čudna, zahrbtna in na videz neozdravljiva. Uradna medicina ni mogla ugotoviti vzroka bolečinam, ki so se pojavljale po celem telesu. Neca zdaj ve, da je prav vdihavanje zraka, zasičenega s prahom od tablet, v kombinaciji z negativnim sevanjem v njenem stanovanju, botrovalo tej bolezni. To dokazati je bilo seveda nemogoče. A bolj kot za dokazova- nje ji je takrat šlo za preživetje. “Cit ?im sem kaj zaužila, sem čutila bolečine v mišicah in sklepih po celem telesu. To je bila neke vrste alergija, za katero, razen sredstev proti bolečinam, ni bilo drugih zdravil. Nekaj mesecev sem propadala in moje stanje se je poslabšalo tako, da sem si potihoma, a zelo iskreno, želela smrti. Skoraj se nisem mogla več gibati, ničesar več nisem bila sposobna narediti sama. Zdravniki in v podjetju so me imeli za simulant-ko, saj razen tega, da sem bila videti zelo slaba in shujšana, ni bilo kaj pokazati. Zdaj vem, daje pri meni prišlo do hudih neravnovesij na energetsken nivoju. Velik del tega je zakrivilo škodljivo sevanje v prostoru, kjer sem spala, zato je moje telo slabelo. Iz telesa se niso zadosti čistih strupi, ki bi se morali sicer izločiti skozi jetra in ledvice. In tako je bilo moje telo v bistvu zastrupljeno,” pripoveduje Neca. Thkrat še ni vedela, kar iz svoje prakse ve sedaj, namreč, daje treba takrat, ko pride do take preonesnaženosti organizma, telo očistiti. lečinam, ki pa tudi niso dosti pomagala, oziroma so učinkovala le za kratek čas, potem pa so bile bolečine še hujše. Neca: “V tistih trenutkih obupa sem sklenila, da če že moram umreti, tedaj vsaj ne bom umrla omamljena. Nisem hotela jemati nobenih zdravil več. Ko sem tako prenehala z zdravih, se je telo pričelo čistiti. Neki zdravnik internist mi je tudi svetoval, naj se opazujem in ugotovim, katera hrana mi škodi in katera ne, oziroma po kateri nimam bo- lečin. Ob že tako enostranski prehrani je na koncu ostalo le nekaj hranil, ki mi niso povzročala bolečin. Ko sem jih uživala, se je pokazalo rahlo izboljšanje. Dovolj, da se mi je zbudilo upanje.” Potem ji je prišel v roke oglas v reviji Aura, ki je vabil na tečaj makrobiotike. Čeprav ni vedela natančno, kaj naj bi to bilo, je poklicala organizatorico tečaja Vlasto Ciglenečki in od nje je dobila nasvet, naj se hrani samo z biološko pridelano zelenjavo, stročnicami in celovitimi žitaricami, opusti pa kruh in mleko, ki ju je edina od običajnih jedi še lahko uživala. “Ko sem jedla samo zelenjavo, seje pričelo močno čiščenje mojega telesa. Od povsod so se izločale razne sluzi in druge odvečne snovi. Po dobrem mesecu in pol sem se veliko bolje počutila in pričela sem se poglabljati v študij zdrave prehrane. Najprej da bi pomagala sebi, ko pa sem se toliko okrepila, da sem spet začela hoditi dokaj normalno, sem pričela z nasveti pomagati tudi drugim,” pripoveduje Neca. Vrnitev odpisane Kljub temu, da so mnogi zdravniki in znanci že obupali nad njo, seje Neca počasi pobrala in pričela novo življenje. V tem življenju je bila bistvenega pomena telesna hrana - lahko je uživala le biohrano, ter duševna hrana - spoznavanje in študij dejavnikov, ki imajo neopazen, a odločilen vpliv na človekovo življenje: o zvezdah - astrolgiji, o raznih sevanjih, o energiji, ki preveva vse živo na tem svetu. Tudi delati je spet pričela, tokrat le s polovičnim delovnim časom in tako delo, ki gaje lahko opravljala kljub bolečinam, ki so občasno še vedno rezale v njeno telo. V skladu s svojimi izkušnjami in spoznanji je tudi živela. V Novem mestu je organizirala več tečajev zdrave prehrane, mnogim je svetovala in jim pomagala spet najti potrebno ravnotežje v življenju. Njeno prepričanje, da se vse, kar si storil bližnjemu, bodisi dobro, bodisi slabo, v taki obliki prej ko slej tudi vrne, seje kmalu uresničilo. Dobila je stik z Mednarod- Vsako zlo je za nekaj dobro Do prebrata je prišlo spontano. Zdravniki soji dajali sredstva proti bo- Neca Čadonič pri terapiji ■ i Vt-iČv ■: (minmMsii Shiatsu - umetnost zdravilnega dotika Shiatsu je lahko preprosta masaža, lahko pa je tudi učinkovita terapija, odvisno pač, koliko se poglobimo v njegov študij. Pravijo mu tudi umetnost zdravilnega dotika. Shiatsu se je razvil iz starodavne japonske masaže in kitajske akupunkture. Kako je nanjo in na njeno življenje vplival, pa pripoveduje Neca takole: “Po končanem študiju v Švici sem veliko delala in si pridobivala izkušnje. S to tehniko zdravljenja namreč vplivamo na človekovo fizično telo in tudi na nižje nivoje bioenergije oziroma etrskega telesa - torej na meridiane ah kanale, po katerih teče energija bolj zgoščeno. Ti pa so povezani s človekovimi notranjimi organi. Počasi sem spoznavala, da mojo energijo čedalje bolj čutijo, in tako sem ugotovila, da jih lahko zdravim tudi z bioenergijo. Pri zdravljenju sem začela kombinirati različne tehni- ke - shiatsu in energetsko delo. Usposobila sem se v prevajanju reiki energij in tudi v različnih bioenergetskih tehnikah. Pogosto pri zdravljenju 'uporabljam’ tudi duhovne energije - zdravljenje z dušo. S takim delom dosegam najboljše rezultate, kajti stimulirana so vsa človekova telesa. To je fizično telo in vsa energetska telesa: etrsko ah bioenergetsko telo, astralno telo, kjer so človekova čustva in želje ter mentalno telo, to je človekov razum, kjer se porajajo njegove misli in predstave. Energijo lahko pošiljam tudi na daljavo. Pogosto se mi pri tem delu dogaja, da 'vidim' v človekovo telo, v njegove organe. Pri nekaj ljudeh sem tako že videla, da imajo na kakšnem organu novotorbo, tudi kje jih boli in kje so energetski zastoji. Svetovala sem jim, naj gredo na preiskave, da se ugotovi, kakšna je novotvorba. Tako so zdravniki naprimer z ultrazvokom potrdili to moje Videnje’. Kar nekaj primerov je že bilo v moji praksi, ko sem nenevarne novotvorbe tudi 'od- pravila’, vendar pa to zahteva vztrajno delo, ki lahko traja tudi nekaj mesecev. Seveda se mora človek odločiti sam, kako se bo zdravil.” O odnosu med uradno in alternativ- no medicino pravi: “Dejansko se alternativna in uradna medicina med seboj dopolnjujeta in dobro bi bilo, če bi meti seboj bolje sodelovali. Uradna medicina ima dobre diagnostične metode za človekovo fizično telo. Tuje šla medicina v najmanjše podrobnosti, ne posega pa v človekova energetska telesa. Th pa imajo velik vpliv na človekovo fizično telo in obratno. Torej, če delamo na vseh nivojih, je uspeh zdravljenja toliko boljši. Treba je razmisliti, kdaj bi en način zdravljenja nadomestil drugega.” Ljudem pa ne zboli samo telo, ampak tudi duša. Se njeno zdravljenje ob; nese tudi v tem primeru? ”Imam tudi kar nekaj dobrih izkušenj pri zdravljenju psihičnih motenj. Sicer pa zdravljenje z energijo lahko pomaga pri vseh diagnozah. Včasih človek povsem ozdravi, včasih pa veliko pomeni že izboljšanje počutja ah lajšanje bolečin. Energija povečuje učinek zdravil v primerih, ko jih je potrebno jemati. Doze se pogosto lahko zmanjšajo, seveda p° posvetu z zdravnikom,” pravi Neca. Na švicarski šoli jo čaka še izpit za mednarodni certifikat, sicer pa meni, da znanja ni nikoli dovolj, zato lahko od nje še marsikaj pričakujemo. TONE JAKŠE l nim Inštitutom za naravno in celovito medicino v Švici, kjer je opravila študij shiatsu terapije in zdrave prehrane. Thk študij v tujini seveda veliko stane, a tudi to sc je uredilo, saj so ji priskočili na pomoč tisti, ki jim je že prej ona sama pomagala, pa tudi njeni bližnji. Med resnostjo matematike in igrivostjo lutk Učiteljski poklic je nekaj posebnega, saj je videti, kot da je nekaterim zapisan v krvi. Za družino, iz katere je izšel prof. Dušan Modic, to lahko povsem mimo rečemo. Profesor je bil njegov oče, profesorji so postali Dušanov brat in obe njegovi sestri. S šolo in vsem tistim, kar je Povezano z njo, je Modicevo življenje tako tesno prepleteno, da enega od drugega skoraj ni mogoče ločiti. OD Šola in profesura sta Dušanu Modicu določila celo kraj rojstva. Ni se rodil v Celju, od koder je bil oče doma, ampak v daljni srbski Ložnici, kamor je oče moral, kot je bila v stari Jugoslaviji navada, službovat v prvih letih svoje Profesure. Po vrnitvi v Slovenijo in življenju v Mariboru, kjer je Dušan dokončal osnovno šolo in tri razrede nižje gimnazije, je usoda družino še enkrat Poslala v Srbijo, ponovno zaradi očetovega poklica. Kot številne slovenske izobražence so ga nemški okupatorji v skladu z načrtom o uničenju slovenskega naroda v tretjem rajhu izgnali v Srbijo. Tam je Dušan nadaljeval šolanje na gimnaziji, seveda pa je bil pouk Zaradi razmer ie bolj formalen. Po vojni se je družina vrnila v Slovenijo in se naselila v očetovem rodnem Celju, kjer je Dušan dokončal gimnazijo in maturiral. Kam po maturi? Vprašanje je bilo skoraj odveč, saj se je kar vedelo, da bo ntaturant šel za profesoija, moral se je odločiti samo, kaj naj bi poučeval. Izbral si je matematiko. Ob tej besedi Marsikoga kar malo strese. Če je kakšen Predmet, po splošni presoji vseh, težak 'n zahteven, potem je to gotovo matematika. Ta dela dijakom po vseh šolah največ preglavic, tisti, ki jo igraje ob-riadajo, pa že v šolskih klopeh veljajo nekaj več. Kaj šele tisti, ki se odločijo, da bodo matematiko poučevali! Sami izdelali učila Študij v Zagrebu in Ljubljani Modicu ni delal nobenih težav, nekaj več Pozornosti je moral nameniti le fiziki, *ri se je med vojno v gimnaziji niso skopaj nič učili in se je z njo zares spoznal “de na univerzi, jo je pa zato toliko bolj Jzljubil. Že takrat je uvidel, daje pouk nzike bolj kot pouk matematike ali še kakšnega drugega predmeta povezan s Poskusi, to pa pomeni tudi, daje kakovost pouka odvisna od opremljenosti s°le. Kasneje, ko je poučeval po različ-"‘h šolah, najdlje pa seveda na novomeškem učiteljišču in gimnaziji, se je Miko ubadal s problemom opremljala. Nekatere šole so bile silno revno °Premljene. Ko je prišel iz celjske gimnazije v Novo mesto (žena je od tu doma), je dobil profesorsko mesto na nčiteljišču, čeprav je računal na gimna-rijo. A učiteljišče je bilo brez profesor-m matematike in fizike. In ne samo to, Prof. Modic je kaj hitro ugotovil, da je učiteljišče tudi skoraj brez učil za pouk |*zike. Gimnazija je bila sicer nekoliko “°lje opremljena, vendar tudi ne zado-v°)jivo, ko so uvedli obvezne fizikalne vnjc. Tako je bil prisiljen večkrat kar narediti načrt za različne učne pri-tothočke in učila ter jih potem skupaj fdijaki ali s pomočjo obrtnikov izdelati. < ekdanji dijaki se bodo najbrž spomnili domačega” učila za preverjanje Arhimedovega zakona ali naprave za preučevanje leč, da omenimo le ta dva primera. Ko so na novomeški gimnaziji za ^»-letnico prenavljali fizikalni, kemij-in biološki kabinet, je osnovne na-mte zanje naredil kdo drug seveda kot H Modic. Skupaj s prof. Janezom ^barjem, ki je bil enakih misli glede ^UČevanja fizike, sta že prej pri Iz-^raževalni skupnosti izvrtala denar za vožena učila, ki so jih na gimnaziji poskusno uporabljali, potem pa je prof. Modic v okviru Društva matematikov, fizikov in astronomov organiziral še uvoz nekaterih od teh učil za skoraj vse slovenske gimnazije. Profesor z lutkami Prof. Modic pa ni samo poučeval in skrbel za opremljenost šole in fizikalnega kabineta. Za dve letijo prevzel tudi vodstvo gimnazije ter bil v.d. ravnatelja, dokler se mu ni vse skupaj uprlo in je pustil ravnateljevanje in novomeško gimnazijo. Takrat je bila precejšnja prostorska stiska s šolskimi prostori in prav pod Modicevim ravnateljevanjem je prišlo do tega, da so morali močno omejiti vpis. Na gimnazijo se niso mogli vpisati niti prav dobri dijaki. To je med Novomeščani, ki jim gimnazija že od nekdaj veliko pomeni, izzvalo precej ogorčenja, končna posledica pa je bila pozitivna: možakarji na občini so se le zganili in kmalu se je pričela gradnja srednješolskega centra v Šmihelu, ki je močno olajšal srednješolsko prostorsko stisko v Novem mestu. “Veste, ravnateljevanje mi ni ležalo,” pravi prof. Modic. “Ob ravnateljskih dolžnostih sem moral še učiti, ker ni bilo profesorja za fiziko in matematiko. Z učitelji za ta predmet so bile vedno težave. Vsako leto je nekaj novomeških gimnazijcev šlo študirat matematiko ali fiziko, a razen Valentinčičeve in Kozoglavove se nihče od njih ni vrnil. Ostali so v Ljubljani ali našli najbrž boljšo zaposlitev kje drugje. Zato sem se kot ravnatelj posvetil temu, da bi priskrbel vsaj stanovanja, da bi lažje dobili profesorje. Uspelo mi je. Za kaj drugega pa preprosto nisem imel časa.” “ r» lw KS VMIMuM Prof. Dušan Modic Prof. Modic je za svoje delo v prosveti in v Društvu matematikov, fizikov in astronomov (DMFA), katerega član je tako rekoč od samega začetka, prejel kar nekaj priznanj, med njimi Trdinovo nagrado in bil predlani imenovan za častnega člana DMFA. Doslej je ta čast pripadla le 15 članom, prvi je bil znani matematik prof. Josip Plemelj, večina ostalih častnih članov pa je univerzitetnih profesorjev. Če javnost za ta priznanja ne ve, pa najbrž ni malo tistih, ki so jim v spominu ostale Modiceve lutke. Lutkarstvo je bil njegov konjiček, ki mu je posvetil veliko časa in energije. V Lutkovnem gledališču, ki ga je ustanovil, so v desetih letih pripravili okoli dvesto lutkovnih predstav, sami izdelovali lutke, sceno za oder, izbirali igre, režirali in seveda tudi igrali. Menjavale so se generacije pred odrom, generacije za odrom, prof. Modic pa je ostajal zvest lutkam in razveseljeval mladež enkrat kot gledalce in potem kot udeležence v skrivnostih lutkovnega gledališča. Veselje z lutkami razkriva tudi tisto osebnostno črto prof. Modica, ki sojo odkrili mnogi njegovi dijaki, namreč da je imel rad šale. Najbrž ne bodo nikoli pozabili njegovega znanega “trika”, ko je dijaku, ki se je mučil pred tablo s kakšno matematično enačbo, ob napaki prijazno svetoval: “Možgane v roke!”, dijak pa je samodejno prijel za gobo, da bi pobrisal napako - in tako pokazal, kakšne narave so njegovi možgani. MILAN MARKELJ Tudi v Alzaciji so umirali Slovenci Pričevanja o strahotah nemških uničevalnih taborišč prihajajo med nas tudi še po 50-ih letih konca druge svetovne vojne. Po zaslugi komisije za bivše politične zapornike, internirance in druge žrtve fašizma pri Zvezi združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije je pred kratkim izšel zbornik Koncentracijsko taborišče KL Natzweiler-Struthof in podružnica Ste-Marie-aux-Mines. V njem je trpelo in umiralo tudi nekaj sto Slovencev, ki so prihajali sem večinoma iz Dachaua z našega celotnega etničnega ozemlja, tudi iz Istre, Italije in Koroške. Nacisti so ustanovili taborišče Strut-hof v juliju 1941: v strmo kamnito pobočje so vsekali umetne terase in nanje postavili barake. Septembra 1944 je v njih živelo že skoraj 8.000 internirancev, na 18 zunanjih deloviščih pa je trpelo še nadaljnjih 14.000 civilnih zapornikov. Taborišče Natzweiler-Struthof je bilo edino nacistično uničevalno taborišče na francoskih tleh. Svoje jetnike je SS ubijala z delom v 81 podružnicah oborožitvene industrije in na številnih gradbiščih. Prvi Slovenec, Mariborčan Ožbalt Tovornik, je bil interniran v KZ Natzweiler že leta 1942, največ naših rojakov pa je prišlo sem v letih 1943 in 1944, predvsem iz Dachaua in številnih drugih matičnih taborišč po vsej Nemčiji. Med njimi sr) bili najštevilnejši interniranci iz Ljubljane in njene okolice, pa tudi mnogi rojaki z Dolenjske, Notranjske in iz Trsta. Starostna razlika med našim najstarejšim in najmlajšim zapornikom je znašala neverjetnih 47 let. Nacističnemu uničevalnemu stroju so na Slovenskem pomagali do žrtev predvsem kolaboracionisti iz vrst domobranske policije in enot domobranske vojske. Slednje je bridko občutil tudi znani tržaški pisatelj in mednarodno priznani bojevnik za pravice evropskih manjšin, prof. Boris Pahor. V 'listu ga je januarja 1944 aretirala domobranska policija in ga izročila gestapu. Moral je na trnjevo pot v Dachau, Natzvveiler in kasneje v podzemsko tovarno Doro ter v še nekaj taborišč, kjer je trpel do konca vojne. O strahotah taborišča pričata v delu dva odlomka iz njegovih knjig Nekropola in Obsojena planina. V novi knjigi je 12 pričevanj naših internirancev, ki so s pretresljivimi spomini in izjavami obogatili delo. Zbornik je posvečen solidarnosti in pobratenju med mestoma Ste-Marie-aux-Mines in Tržičem. Pomemben uvodnik zanj je napisal Božidar Jezernik. Knjigo je pripravil uredniški odbor, uredil pa Rado Jan. TONE GOŠN1K A KNJIŽNA POLICA Trinajsto prase Jožef Škof, ki je po rodu iz Bele krajine, je pri založbi Skledar izdal svojo drugo knjigo; prvi knjigi zgodb o Beli krajini v običajih in zgodbah iz leta 1993 je te dni sledila še “pravljična basen” TRINAJSTO PRASE. Kar takoj lahko zapišem, da z njo ni imel prav srečne roke, saj besedilo, tako, kot ga lahko prebiramo v knjigi, pravzaprav ni zrelo za objavo. Avtorja je sicer vodila dobra zamisel, da bi v obliki basni prikazal medčloveške odnose, “kakršni vladajo na Zemlji že vso človeško zgodovino”, kot je zapisal v uvodu, prav tako je razkrinkavanje oblast-ništva in mehanizmov polaščanja oblasti danes gotovo aktualna tema. Škofovo pisateljsko pero so torej sukali plemeniti nagibi in v pripovedovanje zgodbe o Trinajstem prasetu, ki dela oblastniške pre-kucije po deželi, je vpletel tudi mnoge pozornosti vredne moralne premisleke o človekovi naravi in njegovem početju, vendar pa je vse to, naj je slišati še tako lepo, premalo za dobro pripoved. Kaj pomagajo lepe misli, če so brez pravega reda in občutka natresene v zelo ohlapno zasnovani pripovedi, ki se, kar je najhuje, ne drži niti lastnih notranjih logičnosti! In ker je vse skupaj napisano še izrazno precej malomarno, o knjigi ni mogoče napisati priporočljivih besed, naj je nastala s še tako dobrimi nameni. Za ilustracijo le nekaj izraznih “podvigov”: "Kraja pa ni, če kdo komu kaj podari.”; “Njegova telesna teža je pričela trepetati kot velik kup žolce.”; “Begale so misli iz premisleka v premislek”; “Pes bolj ugrizne sovražnika kot še tako nasršen človek."; “Črni oblaki so se prelivali v sive meglice, te pa so se pretakale v bele ovčice, ki jih je sonce golilo v zmagoslavno jasnino in obrazi vseh so se podobili v nasmeh sreče, v življenje svobode, ki se je kot šepetanje vseh krajev združevalo v navidezno, po domače ogledalno, prav-Ijičnobasnovsko deželo.”; “Tisočletna neločljivost divjih svinj od domačih svinj je postala globoka realnost današnjih ljudi, saj je človek čisto podivjanil.” Podobnega je omenjena knjiga (pre)-polna. MILAN MARKELJ Ilustrirana zgodovina sveta Najbrž ni nikogar več, ki bi podcenjeval moč slikovnega gradiva, ki dandanes, ko ljudje zaradi strahovitega prodora vizualnih komunikacij izgubljajo imaginativnost, v mnogočem zamenjuje nekoč nepogrešljive besede. Zato so med knjigami vse bolj priljubljene take, ki snov posredujejo z besedilom in hkrati z bogastvom slikovnega gradiva, in to ne samo pri mlajših bralcih. Nekaj takega je tudi ILUSTRIRANA ZGODOVINA SVETA, ki jo je pred kratkim izdala Mladinska knjiga. Izdajo je pripravila po izvirni izdaji ugledne britanske založbe A Dar-ling Kindersley Book, pri nastanku katere so sodelovali mednarodno priznani zgodovinarji. Knjiga je zasnovana zelo pregledno in uporabno. Potek svetovne zgodovine je podan v 20 poglavjih. Vsako poglavje, ki je posvečeno posameznim zgodovinskim obdobjem, se začenja z ilustriranim zemljevidom, uvodno besedo in časovno preglednico, ki skupaj predstavijo poglavitne dogodke obravnavanega obdobja, nato sledi časovni pregled ključnih dogodkov v družbi in kulturi na petih celinah, ki jih nato dodatno osvetljujeta zanimivo in pestro slikovno gradivo ter dodatno besedilo, tako da bralcu odstreta tudi kakšne podrobnosti iz vsakdanjega življenja. Knjiga torej omogoči uporabniku, da hitro pride do razumljive in točne osnovne informacije, ki jo išče, je pa zanimiva tudi za radovedno naključno brskanje in odkrivanje bogastva preteklosti. Zelo koristna pripomočka pri tem sta abecedno kazalo in besednjak, ki omogočata, da v knjigi hitro najdemo iskano temo in razlago nekaterih pojmov. Posebnost slovenske izdaje je štiri-stransko poglavje o slovenski zgodovini, ki ga je prispeval Martin Ivanič, pripravil pa po zgledu drugih poglavij v knjigi. MILAN MARKELJ Pesmi zelene pomladi Pred petimi leti je Mohorjeva družj ba v Celju izdala literarni zbornik Jutro pozabljenih, v kateri je predstavljenih enaindvajset mladih slovenskih pesnikov in pisateljev, večinoma še začetnikov, ki so padli ali bili pobiti med drugo svetovno vojno in bili v svoji matični domovini skoraj pol stoletja prepovedani, zamolčani in pozabljeni. V antologiji, za katero je gradivo zbral in delo uredil France Pibernik, je ob imenih, kot so: Narte Velikonja, France Balantič, Ivan Hribovšek in France Kunstelj, če omenimo le nekaj najvidnejših, tudi Lado Piščanec (oziroma Piščanc), duhovnik in pesnik, sin slovenskih staršev iz Trsta. Kot kaplan je služboval v raznih krajih, nazadnje v Cerknem, kjer je leta 1944 v zapletenih in brezobzirnih vojnih okoliščinah padel kot žrtev partizanskih povračilnih ukrepov, še ne star trideset let. Izida svojega knjižnega prvenca, pesniške zbirke PESMI ZELENE POMLADI, ki jo je za natis pripravil dve leti prej, nrdočakal. Knjiga s tem naslovom je prvič izšla leta 1950 v Gorici, za kar je poskrbela pesnikova sestra, pisateljica Zora Piščanec. Zbirka je takšna, kakršno si je zamislil pesnik sam, le da je bila obogatena z dvema cikloma pesmi, ki jih je Lado Piščanec napisal v zadnjih dveh letih svojega življenja. Omenjeno pesniško zbirko je nedavno ponatisnila Mohorjeva družba v Gorici in jo lahko prvič prebiramo tudi bralci v Sloveniji. Zbirko Pesmi zelene pomladi sestavlja blizu sedemdeset pesmi, razdeljenih v pet ciklov. In o čem pojo te pesmi oziroma kaj izpoveduje pričujoča knjiga? Če imamo pred očmi dejstvo, da je bil avtor mlad človek, ki si je za poklic izbral duhovniški stan, si lahko mislimo, s kakšnimi verzi so napolnjene te strani. Seveda so tu predvsem pesmi, ki govorijo o naravi in čudesih v njej, o življenju, ki ni samo precejanje medu in mleka, pa o stvarstvu in zavezanosti tistemu Vsemogočnemu, ki je nad vsem in ki vse uravnava. Vendar pa je Piščanec pisal tudi o doživljanju sveta, o odnosih, ki vladajo med ljudmi, o lastnih stiskah in vedrih trenutkih, ki mu jih to življenje prinaša in ga tako nenehno zavezuje k petju. Vrh Piščančevega pesništva bržkone pomeni cikel pesmi o lepi Vidi. Pesnik je na samosvoj način prepesnil star ljudski motiv in v verze skril svojo in narodovo bolečino iz časa italijanskega fašizma na Primorskem. IVAN ZORAN Naravoslovje Pri Cankarjevi založbi je v zbirki Sopotnik izšel nov, zajeten leksikon NARAVOSLOVJE, ki zajema osnovne pojme fizike, fizikalne kemije, kemije, biokemije in biologije ter temeljne pojme iz matematike, meroslovja, astrofizike, geologije, mineralogije, metalurgije, ekologije, genetike in elektrotehnike, skratka širok razpon pojmov, ki so doma v naravoslovnih znanostih. Posebnost leksikona je bogata medsebojna povezava gesel, ki omogoča uporabniku, da hitro najde, kar išče, hkrati pa mu oznake ob geselski iztočnici pomagajo prav tako hitro poiskati, ob katerem geslu je podana razlaga. Geselske članke dopolnjujejo nazorne ilustracije in preglednice. Na koncu leksikona so natisjene še preglednice enot SI, tabela pretvorbe drugih enot v SI, osnovnih konstant, preglednica sončnega sistema, periodni sistem elementov, shema kraljestva rastlin in živali ter geološka časovna karta. Slovenska izdaja je nastala kot prevod Oxfordovega Concise Science Dic-tionary, zato so bile potrebne nekatere spremembe, predvsem v merskih enotah in v strokovnem izrazju, ki se razlikuje od britanskega. Leksikon Naravoslovje je v prvi vrsti namenjen študentom, vendar pa bo koristen pripomoček tudi vsem drugim. MiM ‘ :: 7 , < ■ . ' Priloga Dolenjskega lista 19 OŠMftatelfelto&t 8» PRENOSNI SVEČNIK - Dolžina dneva je pogosto prekratka za vsa načrtovana opravila, zato si pomagamo s svetili. Sleherni dom sije že v preteklih stoletjih pomagal z njimi. V proizvodnem programu železarne na Dvoru najdemo raznovrstne svečnike: prenosne, stenske, stropne, enoramne, dvoramne. Nekateri so preprostih oblik, drugi prave mojstrovine umetniškega železolivarstva. Krasijo jih figuralni ornamenti ali le rastlinski. Kupcem so bili ponujeni glede na njihove želje in okus ter seveda glede na globino žepa. Na sliki je litoželezni prenosni svečnik v podobi lovorjeve vejice iz Dolenjskega muzeja. Natančno litoželezno kopijo tega svečnika je mogoče kupiti v muzejski recepciji, kjer so na voljo tudi razglednice drugih svečnikov in ponatis stare razglednice Dvora. (Pripravila: zgodovinarka Majda Pungerčar) Ne tepe otrok - Sedanjega prečinskega kaplana hvalijo močno mali in veliki, da ne pretepa otrok, da pomore če človek ne zna kaj moliti, da hitro izprašuje in ne pusti ljudi kakor dva prejnja kaplana. Pridiga tudi lepo, ali mu zamere, da pristopa prekasno in da trpi zlasti zato tako dolgo božja služba. Ima vohunke - Župnik Bačnik o izpraševanji očita ljudem pred vsemi poslušalci, da se jim hčeri lajdrajo. Ima po župi povsod vohonke, ki mu nosijo na nos marsikaj, kar je res in ne res. Ta mož je prav Kranec! Trškogorski Avgijev hlev - Avgias redivivus ženskega spola je Zrimščevka, stara premožna baba v Tržki gori. Pravi, da zidanice ni pometal nihče že 50 let. Bala se je da ne bi jej dedci s podkovanimi črevlji raztrgali Hov pod. Ogromen gnoj nakopičil se je v tej vinski staji. ). HOT ZlVLJfnJf Ponoči je bilo hudo, dež je šibal z vseh strani v močnem zaletu vetrov, jutro pa se je zbudilo vedro; sredi dopoldneva pa je posijalo sonce, kot da nikoli ni bilo drugače. Vendar lepe, vitke sončnice ni več pod gangom, leži v travi in kot da vdano žaluje. Se včeraj pa je hrepenela kvišku in svetila pod napuščem, obrnjena proti sončnemu vzhodu. Lice so ji obkrožali zlati venčni listi, le čisto zgoraj nekaj listov ni hotelo kvišku. Z malo domišljije bi lahko imela sončnico za koketo, ki z na vrat padajočim kodrom vabi sončno svetlobo. Res so sončnice vedno obrnjene proti sončnemu vzhodu, šele kasneje, ko sokovi polnijo semena, postanejo težke in sc počasi prično obračati k zemlji, nagibajoč težko deblo. Sončnice kot po nekem naravnem zakonu občudujoče pozdravlja vzhod sonca, vir življenja. Na vrtu od debla do debla jablan, s katerih padajo prezgodaj dozoreli sadeži, visi vrv in na njej sveže oprano perilo. Med njim blesti bel prtič, ki je nekdaj krasil steno kuhinje stare hiše. Ko smo posedli otroci s starši okoli mize, nam je med obroki jedi pogled večkrat ušel tja gor, na beli prtiček, kjer je bil v spomin za vedno vtisnjen verz KO PADE KRUHEK Tl NA TIA, POBERI IN POUUBI GA! Koliko let neki je ta misel hitela s stene v naše spomine! Prišel je čas, ko so krive stene kuhinje prekrile smrekove deščice, na lakirane površine pa so prišli stenska električna svetilka, krožniki iz plastike, slike in za prtiček ni bilo več prostora! Postal je odveč in odromal je na kup perila v staro 3 omaro, kjer je v dolgih letih samevanja £ dobil porumenele robove. “Kot punčka sem v šoli izvezla ta ^ prtiček pri ročnem delu. Zanj sem dobila 6 pohvalo,” je mati večkrat dejala, ko smo £ v_______________________________________ glasno brali pripoved o spoštovanju do kruha. Zdaj tudi mame ni več ned nami; zgarana od večnih bitk za ljubi kruhek nas je tiho zapustila, toda hiša je polna njenih pripovedi, kretenj in vsega, kar je bilo del njenega življenja. Tisoč drobnih stvari jo velikokrat na dan dviguje med nas, kot da ne leži tam na pokopališču, ampak je še naprej tu... Ne toliko verzi na prtičku, pač pa odnos naše mame do kruha je v vse nas, njene otroke, vtisnil spoštovanje do kruha, ki nam je kot svetinja. Še vedno se najdejo taki, ki kruha ne cenijo, pa naj bo še tako hudo. Še ga vidiš včasih na tleh, v smetnjakih in slišiš tudi: ”Kaj, samo kruh?...” Prej, pa tudi zdaj še marsikje po svetu, je bil košček kruha, bel ali črn, star in trd, sveta stvar kot življenje samo... Kruh je v mojem spominu za vedno povezan z najlepšimi spomini, z mamino skrbno raskavo roko, s trdim delom, s številnimi kapljami znoja. Vse je minljivo, pride in gre, košček kruha pa bo za vselej nepogrešljivi del našega vsakdanjega življenja. frtfl ziinjia Nekdaj na vasi še ni bilo toliko nevoščljivosti, ljudje so si bili prijatelji. Ob večjem kmečkemu delu so si pomagali, še posebej sosed sosedu. Žito se takrat ni mlatilo na mlatilnice, kombajnov pa sploh niso poznali. Žanjice so žito požele, napravile snope, ki jih je potem ponavadi povezal moški, veliko raje pa so videle, da so same postorile tudi to, saj se je bilo lepše kaj pogovoriti brez moških. Tudi zapele so kakšno in tudi raznih šal ni manjkalo. Ko so tako nekega toplega dne žele, je ena od žanjic potožila, da ima težave, ker njen mož Jakob noče jesti nobene solate. To je bila vsakodnevna hrana. Največkrat je bil na mizi krompir v kosih, zabeljen z ocvirki ali krompirjevi žganci ali pa krompir in solata. Uboga Francka je potarnala žanjicam, da ne ve, kaj naj naredi. Med njimi pa je bila tudi vaška šaljivka, kije z vso resnostjo nagovorila svojo sosedo: “Veš, Francka, ti se prav nič ne brigaj. Ti mu napravi solato in namesto kisa mu nalij na solato žganja, pa boš videla, da jo bo brez nerganja vso pojedel.” Ko je drugi dan Francka skuhala krompir in naredila solato, je namesto kisa nalila žganje, in glej, njen Jakob je vse pojedel z velikim veseljem, nazadnje pa še nagnil skledo in posrkal do zadnje kaplje, kar je ostalo tekočega. Ko je po nekaj dnevih srečala svojo sosedo, ji je vsa srečna povedala, kako je njen Jakob zadovoljen, češ da mu samo ona zna prav napraviti solato. Tako se še danes v naših krajih po tolikih letih pripoveduje zgodba o dobri Franckini solati ter zadovoljnemu Jakobu, ki ni nikoli prej jedel solate, potem pa mu je bila najbolj priljubljena jed. “Oh, saj Kingston je čisto prijetno mestece,” sta naju prepričevali v en glas. “Le določenim predelom se je potrebno izogibati. Seveda včasih koga oropajo, toda saj se to dogaja v vseh velikih mestih.” Kljub trudu sem še vedno nezaupljivo ogledoval mestno jedro in si kar oddahnil, ko smo se znašli pod Bever-ly Hillsom, kot imenujejo malce premožnejši del mesta po hollywoodskem predmestju filmskih zvezdnikov in milijonarjev. Staro vozilo se je ustavilo pred kovinsko ograjo, za katero se je v luninem soju bleščala zloščena toyota, ki je najbrž namenjena le za konec tedna. Ko je temnopolta voznica odklepala že drugo ograjo, ki je varovala vhod v hišo, se je oglasilo živčno lajanje pasje mrcine. Debelolična gostiteljica je z naveličano kretnjo odrinila bevskajočega labradorca in v opravičilo dahnila:” V King-stonu nikoli ne veš...” Da se malce premožnejši sloji ne počutijo varne, sem se prepričal tudi naslednje jutro, ko sva se sprehajala med dobro ograjenimi hišami in predeli, ki so pred vhodom premogli celo oboroženega stražarja. Prav z vsakega vrta se je oglašal še lajež enega ali dveh štirinožcev, katerih glas je ponoči pomirjal lastnike, mene pa spravljal ob živce. Pasji koncert se je namreč začel že sredi trde noči s posameznim bevskanjem, ki seje spremenilo v zavijanje stoterih psov, ob katerem le mrtvec ne bi odprl oči. Očitno nočni hrup zmede tudi peteline, ki se pridružijo pasjemu koncertu mnogo prezgodaj. Kljub vsemu pa čez dan kaže ta mestna četrt kar prijetno podobo. Pretežno bele, največkrat pritlične hiše obdajajo bujni vrtovi, polni eksotičnih rastlin, poleg njih pa še bananovci, kokosove palme in drugo eksotično sadje, ki tod uspeva brez posebnega naprezanja. Pred hišami kraljujejo velike satelitske antene, v senci košatih fikusov pa avtomobili vseh mogočih znamk in starosti. Dežela gozdov in stoterih rek Jamajko si večina najbrže predstavlja le kot mondeno zbirališče bolj ali manj premožnih ljubiteljev morja in sonca. Tbda ta čudoviti tropski biser v dolgi verigi Karibskih otokov nudi obiskovalcu veliko več. Večino gostov že po nekaj dneh očara nenavadno sproščeno vzdušje in bolj ali manj dobrovoljni domačini, med katerimi hitro pozabiš na (pre)hitri tempo vsakdanjega življenja doma. Domačini so potomci nekdanjih sužnjev, danes pa so mnogi znani po vsem svetu. Jamajčanka je bila izbrana za lepotico sveta, nekateri Jamajčani so zvezde med košarkarji ameriške profesionalne lige, Igor Fabjan Življenje v ritmu reggoejci jamajski atleti dosegajo odmevne rezultate na vseh večjih tekmovanjih, še posebno priljubljena je Mar-lene Ottey. Ne smemo pa pozabiti na rum, ki je najbolj znani jamajski proizvod, ter na reggae, glasbo nenavadno prijetnih ritmov, ki je v šestdesetih letih nastala na tem karibskem otoku in se od razširila po vsem svetu. Ko govorimo o reggaeju seveda ne moremo mimo Boba Marleyja, ki je uveljavil to zvrst glasbe uveljavil in s tem Jamajko postavil na zemljevid sveta. Zal je veliki glasbenik, ki je vrnil ponos in vero v življenje zatiranim in je za nekatere skoraj bog, za druge apostol, šaman, prerok, revolucionar, končal svojo glasbeno kariero mnogo prezgodaj. Umrl je za rakom 11. maja 1981, star 36 let. Tropski otok v verigi Velikih Antilov, ki se raztezajo med Severno in Južno Ameriko se ponaša s strmimi gorskimi vrhovi, odetimi v večne meglice, ki kot zeleni velikani kipijo proti vedno modremu nebu. Mednje se zajedajo globoke doline, porasle z bujnim rastlinjem in prepredene s številnimi rekami. Otok so prvotni naseljenci, Indijanci Aravaki, imenovali Xaymaca, dežela gozdov in stoterih rek. Jamajka je čudovita tudi danes, le da turiste bolj kot bujni pragozd vabijo slikoviti kotički ob morju. Romantične plaže so v turističnih krajih prepolne ljubiteljev sonca, drugod pa lahko uživate le v družbi nekaj zvedavih domačinov ali le v dvoje pod kokosovo palmo v osamljenem zalivčku. Jamajka, otok sonca, ruma, peščenih plaž, zibelka glasbe reggae in še česa, je gotovo eden najzanimivejših karibski otok. Nekdaj priljubljen med bogataši in filmski zvezdniki, je postal Meka za ameriške mladoporočence, v zadnjih desetletjih pa se za idilične počitnice na čudovitem tropskem otoku odloča vedno več Evropejcev. Med njimi tudi kakšen Slovenec, saj Jamajke naše turistične agencije običajno nimajo v svojih programih. Midva sva imela kar nekaj težav, predno sva dobila letalsko vozovnico in potrebno turistično vizo, ki je bila z dobrimi 10(K) avstrijskimi šilingi daleč najdražja med vsemi, kar sva jih kdajkoli potrebovala. Nesrečna usoda Avarakov Po karibskih otokih seje ob koncu 15. stoletja na svoji drugi plovbi proti Ameriki s 17 ladjami in 1.500 možmi klatil sloviti morjeplovec Krištof Kolumb. 5. maja leta 1494 seje izkrcal na Jamajki. Prvotni prebivalci Aravaki so prišleke lepo sprejeli. Indijanci so se ukvarjali s preprostim poljedelstvom, gojili so kasavo, manioko, sladki krompir in tobak. Bili so tudi prvovrstni ribiči, pri čemer so si pomagali z dolgimi kanuji, izdolbenimi iz drevesnih debel. Ko so prišli na otok belci, so bili Aravaki še na stopnji kamene dobe. Stik z Evropejci je bil zanje usoden, tako kot za večino prvotnih Američanov. Na otoku je živelo kakšnih sto tisoč Indijancev, toda v nekaj desetletjih so prav vsi pomrli, nevajeni suženjstva in težkega dela na plantažah, v katerega so jih prisilili Španci. Indijance so pogosto mučili in pobijali brez razloga, nanje so ščuvali razdražene pse ali jih celo žrtvovali v verske namene. Tako ni čudno, da so se mnogi raje odločili za samomor kot za suženjstvo. Ubogi Indijanci niso premogli ničesar, s čimer bi se lahko postavljali, da so sploh življenja vredni ljudje. Niso imeli utrdb ali cerkva, ki bi osupnile osvajalce, in še manj orožje, s katerim bi sc lahko branili. Ko je zmanjkalo Indijancev, so Španci na otok pripeljali kot novo ceneno silo črne sužnje, katerih potomci danes predstavljajo večji del prebivalcev Jamajke. Gusarski raj V začetku 16. stoletja je eden prvih morskih razbojnikov v Karibskem morju Giovanni de Verraza-no napadel špansko ladjevje, ki se je vračalo iz Latinske Amerike, težko otovorjeno z zakladi neprecenljive vrednosti. Novica se je kot blisk razširila med mornarji na starem kontinentu in gusarstvo je postalo najbolj priljubljen poklic v Karibskem morju. Za neusmiljenimi roparji je ostajalo samo razdejanje. Na roparskih pohodih so pokradli vse, kar je dišalo p° srebru ali zlatu, branilce $0 mučili in poklali, ženske posilili, ladje pa pognali v zrak. Španci so gusarje na vse pretege preganjali, vendar ne preveč uspešno, saj so se roparski mornarji družili v pravcata ladjevja, ki so bila kos tudi pomorskim silam starega kontinenta. Gusarska druščina Bratje z obale je bila v 17. stoletju strah in trepet vsega Karibskega morja. . * %i. 4 Večji del otoka pokriva deževni pragozd. mm 'M,. 3%- ‘e*’ :.V *.v., : : r... Priloga Dolenjskega lista 20 ■■■ Igorju Kranjcu tudi skupna zmaga Na Kriteriju mesta Sevnica so se izkazali predvsem kolesarji kranjske Save SEVNICA - Zadnji) dirka za Kriterij slovenskih mest je preteklo soboto Prinesla razburljive vožnje in največ visokih uvrstitev kolesarjem kranjske Save. Hkrati pa je Kriterij mesta Sevnica le še potrdil odlično pripravljenost Kogovca Igorja Kranjca, doma z Kožnega pri Brestanici, in njegovo skupno zmago v članski konkurenci. Trener kranjske Save Marko Polanec je z dobro taktiko blokiral Prizadevanja Ljubljančana v dresu novomeške Krke Braneta Ugreno-viča, da bi se v skupni uvrstitvi zavihtel na 2. mesto pred Savinega kolesarja Tadeja Križnarja, ki je v konkurenci 21 tekmovalcev dobil sevniški kriterij pred klubskim tovarišem Bojanom Ziherlom. Pri članih je nekoliko razočaral edini slovenski olimpijec v Atlanti med kolesarji, Robert Pintarič, ki sije zaman Prizadeval ujeti vodilno četverico in je končal dirko na začelju. Pri mlajših mladincih je slavil Damjan Prevejšek, pri starejših mladincih pa sta Savina kolesarja Uroš Špilar in Matej Stare uspešno uresničila trenerjevo taktiko in na zadnji dirki iztrgala kolesatju Roga Mihi Mišvelju skupno zmago. Staretu je skupno šntago, potem ko se je v Sevnici izenačil z Mišveljem pri 48 točkah. Prinesla zmaga na kriteriju v Škofji Loki, Ljubljančan pa v šestih preizkušnjah ni okusil slasti zmage. Dirko so vzorno organizirali člani sevniškega kolesarskega društva, pod vodstvom Zvoneta Košmerla, Stanislava Kranjca in Staneta Travna, najboljšim pa je denarne in praktične nagrade izročil tudi sevni-ški župan Jože Peternel. Rezultati: mlajši mladinci (21 km - 30 krogov, 32 kolesarjev) i. Pre-vejšek, Savaprojket Krško, 20 točk, 2. Borut Božič, Slogi) 1902 Idrija, 16 točk, 3. Matevž Bajda, Rog Ljubljana, 10 točk, 4. Gregor Zagorc, Savaprojekt Krško, 10 točk, 5. Matej Marin, Perutnina Ptuj, 7 točk; starejši mladinci (31,5 km - 45 krogov, 23 tekmovalcev) - 1. Špilar, Sava, 29 točk, 2. Tomaž Volčič, Hit Casino Nova Gorica, 26 točk, 3. Stare, Sava, 4. Mišvelj, Rog, 18 točk, 5. Uroš Dular, Krka Novo mesto, 5 točk; člani (42 km - 60 krogov) - I. Križnar, 41 točk, 2. Ziherl, 34 točk (oba Sava), 3. Ugrenovič, Krka, 24 • Kranjec je skupno zbral 57 točk, 2. Križnar 46, 3. Ugrenovič 40, 4. Eržen (Krka) 24, 5. Hauptman (Kog) 22; ekipno je zmagala Krka (104 točke), pred Kogom (94) in Savo (67 točk). Pri starejših mladincih je, kot rečeno, Stare zmagal z istim številom točk (48) kot Mišvelj pred Šilarjem (43), Dularjem (41), ekipno pa Sava (103) pred Kogom (85) in Krko ter Hit Casinojem na 3. mestu s po 64 točkami. Pri mlajših mladincih je skupno zmago premočno osvojil Novogoričan Miklavc (81 točk) pred Krčanom Zagorcem (49), Idrijčanom Božičem (46) in Krčanom Prevej-škoin (45 točk). Ekipno je pri mlajših mladincih zmagalo kolesarsko društvo Savaprojekt (87) pred Hit Casinojem (65) in Kogom (45). točk, 4. Igor Kranjec, Rog, 17 točk, 5. Sandi Smcrc, Sava, 10 točk. P P Pokal Sevnice Avstrijcu Muhru Na 2. uličnem teku v močni konkurenci zmagala v absolutni konkurenci Avstrijec Muhr in Velenjčanka Živko - Zmagala tudi Sevničana Veber in Radiškova SEVNICA - Sevniški trener Kafko Povhe je kakovost nedeljskega 2. uličnega teka za pokal Sevnice ocenil z besedami, da tako močne konkurence še ni bilo letos na nobenem podobnem teku v Sloveniji. Za vse kategorije, če ne štejemo družinskega teka, seje prijavilo kar okrog 150 tekmovalcev, pretežno iz slovenskih klubov. Pri članih seje sevniški adut 20-letni Kober! Grojzdek med 21 tekači na 4900 m dolgi progi uvrstil na Nehvaležno 4. mesto s 13,47,81, a je bil še zadnji, kije pretekel progo pod 14 minutami. Za sabo je, denimo, pustil 28-let-Uega Šentjurčana Ivana Kukoviča (14,02,97), državnega prvaka na 800 °z. 1500 m, v cilj pa je pritekel za °dličnim 29-letnim Hrvatom Ivanom Celičent (13,45,00) iz zagrebškega Zrinjevca ter za slovenskim državnim prvakom v maratonu in nesojenim olimpijcem, 30-letnim Ljubljančanom Romanom Kejžarjem (13,4.3,31). Pri članih je zaslužno zmagal avstrijski olimpijec, 27-letni Werner Muhr (U.S. Leibnitz), kije ves čas vodil in pritekel v cilj pri hotelu Ajdovec s časom 13,42,76. 25-letni atlet novomeške Krke Robert Dragan si je priboril 7. mesto. Sevniški trener Povhe je med ''semi “svojimi" tekmovalci najbolj Pohvalil ravno dosežek Grojzdka. Pri cicibanih je zmagal Vulnet Misimi (AK Rudar Trbovlje), pred Sevničanom Markom Virtičem in tudi na 4. oz. 5. mestu sta pristala Sevničana Sebastijan Drobne in Marko Bregar. Pri cicibankah je || Omagala Kristina Goričar (AK Špe- la) pred Sevničanko Majo Bregar, pri mlajših dečkih je premočno slavil Klemen Pugelj (AK Špela), najboljši Posavec je bil Sevničan Robi Blatnik na 6. mestu. Pri mlajših deklicah pa sta Sevničanki Tjaša Hribar in Branka Virtič edini kolikor toliko resno ogrožali odlično Velenjčanko Niko Hudej. Pri dečkih je bil Domen Žnidarič (AK Štajerska) zanesljivo L, slabo sekundo za njim so se zvrstili njegov klubski kolega Jože Šmitholer ter Sevničana Domen Kralj in Gregor Vodenik. Pri deklicah Tjaša Vrbek (Trgho-hlad Šentjur) ni imela resne konkurence, še najbliže ji je bila Sevničanka Andreja Pinoza. Pri starejših dečkih in deklicah je uspelo odličnim domačim organizatorjem - AK Sevnica iztržiti največji izkupiček, in sicer sta bila na zmagovalnih stopničkah neulovljivi Borut Veber in drugouvrščeni Robin Papež, Marčelo Knez pa je pritekel v cilj kot 4. Podobno kot Veber je pri starejših deklicah suve- reno opravila z močno konkurenco nadebudna atletska miss Petra Radišek, torej je ugnala tudi zelo močno Aleksandro Tomovič iz celjskega Kladivarja in Šcnljurčanko Lidijo Kamenšck. Pri mladinkah je bila Velenjčanka Kristina Obronek v tej konkurenci razred zase, Sevničanki Janja Košar in Klavdija Ibnta-žin sta pristali na 4. oz. 5. mestu. Pri mladincih je prepričljivo opravil s konkurenco Tone Osteršck (Štajcr-avto SK), pri članicah pa je na 2800 m dolgi progi specialistka in prvakinja za gorske teke Anica Živko (8,47.03) ugnala Novomeščanko Matejo Udovč (8,54.17) in Marjano Zajlrid (AD Štajerska). P P V Fari Čatežan in Stražani Zadnji spust po Kolpi posvečen svetovnemu dnevu turizma, prazniku občine Kočevje in mesecu športa FARA - Lepo vreme, primerno V|soka Kolpa in dobra udeležba so Mpomogli k zelo uspelemu tekmo-^nju v spustu od Potoka do Žage (okoli 10 km) in dobrim rezultatom. Ma uradnem tekmovanju je sode-°valo47 veslačev,okoli lOpajihje stanovalo izven konkurence, ker so ^mudili rok za prijavo. Med tekmovalci so bili tudi trije univerzitetni profesorji in direktor in več bolj M' manj znanih sedanjih in nekdanjih tekmovalcev. Tekmovanje je nilo posvečeno prazniku občine Kočevje - pokrovitelj tekmovanja je nil kočevski župan Janko Veber -'žtovnemu dneva turizma in mese-fn športa. Med zmagovalci so bili Ni Čatežan Boris Irt iz kluba Raz-^ge in veslači Straškega rafting klu-M Gimpex. To je bilo tudi zadnje letošnje ;eslaško tekmovanje na Kolpi, ki je Rešeno v državni koledar priredi-ev- Izidi - K-l (tekmovalci): 1. Boris m (Čatež) 31,15, 2. Martin Grašič L20, 3. Niko Svoljšak 32,30 (oba JJofja Loka) itd.; K-l (turisti): Jaka (laček 36,15, 2. Matjaž Grašič |',5(), 3. Franc Maček 38,20 (vsi Jofja Loka) itd.; Rafti: L Gimpex Mraža) 45,20, 2. Hotel Valentin Kočevje) 48,50,3. Mizarstvo Klarič 5*1(Jnivox (mešana ekipa) 49,40,4. 'SD Kostel in 5. ekipa Varnostne Nncije Kočevje, ki je letos prvič ^stopila na takem tekmovanju, “‘sadke najboljših treh raftov so Njele pokale, najboljši trije v osta-'n disciplinah medalje, ki jih je ["delil župan občine Kočevje Jan-M Veber, praktične nagrade pokro- viteljev, vsi nastopajoči pa so dobili še unikatne spominke in golaž. Organizator tekmovanja je bilo Turistično športno društvo Kostel. J. P A VSTR1JCU GUMA - Predsednik organizacijskega komiteja 2. uličnega teka za pokal Sevnice, minister za promet in zveze, Igor Umek je podelil priznanja in nagrade najboljšim atletom, Avstrijec pa je poleg 30 tisočakov prejel še avtomobilsko pnevmatiko (na posnetku), ki je na svojem športnem avtomobilu, s katerim je pridrvel v Sevnico in zmagal, zanesljivo ne bo mogel uporabiti. (Foto: P Perc) Krka uspešno začela sezono Namiznoteniški igralci Krke merijo visoko - V prvem krogu s Preserjem izgubili le en dvoboj NOVO MESTO - Namiznoteniški igralci novomeške Krke so dobro začeli novo sezono v prvi slovenski namiznoteniški ligi, od katere veliko pričakujejo. V prvem kolu so igrali v gosteh s Preserjem, ki ima dobro ekipo in računa na uvrstitev v sredino prvenstvene lestvice oziroma 4. ali 5. mesto, v svojih vrstah pa imajo tudi šeslouvrščenega igralca s slovenske jakostne lestvice Janeza Petrovčiča in izkušenega Slobodana Nišaviča. Tekmo v Preserju so Novomešča-ni začeli nekoliko slabše, saj je Petrovčič z 2:0 premagal Matjaža Retlja, ki je Preserjana presenetil pred tednom dni na Ptuju na precej močnem L memorialnem turnirju lani v prometni nesreči preminulega Urha Straška, kjer se je Retelj uvrstil v četrtfinale, Kralj v osmino finala, oba skupaj v paru pa tudi v četrtfinale. V nadaljevanju so krkaši zaigrali odlično - Gregor Komac je z zmago nad Petelinom izenačil izid na 1:1, potem pa je Tomaž Kralj po dokaj izenačenem boju z 2:1 premagal Nišaviča, v igri parov sta bila Komac in nekdanji trener novomeških namiznotenisarjev Marjan Hribar premočna za nasprotnika, minimalno zmago je Novomeščanom zagotovil Komac, kije premagal Petrovčiča, piko na i pa sta dodala še Retelj in Kralj. Prepričljiva zmaga v gosteh je za Novomeščane vzpodbudna, saj si letos okrepljeni z odličnim Kočevcem Gregorjem Komacem obetajo vsaj finale v končnici prvenstva, če ne celo resen boj za naslov prvaka. Novomeški namiznoteniški klub, ki je imel kar nekaj zadnjih let pod No-votehninim okriljem težave s financami, je, potem ko ga je lani pod svuje okrilje vzela Krka, ponovno zaživel ne le na tekmovalnem, pač pa tudi na organizacijskem področju, saj je v zadnjem času pripravil kar nekaj odmevnih turnirjev, med kateri je bilo najbolj odmevno odprto prvenstvo Slovenije za mlade. I. V. ZMAGAL KRANJEC - Igorja Kranjca so najbolj vneti mladi privrženci kolesarstva spodbujali tudi s transparentom. (Foto: P. Perc) TRGOVSKO PODJETJE ZRNO TRGOVINA NA RAKI nudi najugodnejši nakup — Kmetijskega in gradbenega materiala: 1. Semenska pšenica ANA, MARIJA — cena je odvisna glede na občino kupca. 2. Semenski ječmen 6, redni kg - 84,90 SIT — Sladkor v vrečah — 5.199 SIT — Umetna gnojila: vreča UREA 1410 SIT KAN 995 SIT NPK 7-20-30 1647 SIT NPK 15-15-15 1419 SIT NPK 8-26-26 1790 SIT MAP superfosfat2650 SIT — Krmila komplet Emona program: K 19 kg — 45 SIT PU-STARTER kg - 66 SIT OVES KRMNI kg — 40 SIT JEČMEN KRMNI kg 40 SIT Cene so za kmete in so brez prometnega davka. — Gradbeni material: vreča 1. Cement 614 SIT 2. Apno 359 SIT 3. Thermoputz 779 SIT 4. Thermoextra 975 SIT 5. Končni sloj Edelputz M2 267 SIT 6. Stiropor sistem fasada 5 cm — 1638 SIT 6/a Modelarni blok 6/1 kom — 69 + prevoz 7. Kopalniška oprema in pipe iz uvoza 8. Stavbno pohištvo in strešna okna 9. Barve, laki, lepila, keramične ploščice ter ves ostali gradbeni material UGODNOSTI: — omogočimo dostavo na dom — možnost obročnega plačila za določeno blago — potrošniški krediti preko SKB Odprto vsak dan od 8. — 17. ure sobota od 7. — 12. ure Telefon 0608/75-410 75-086 POPRAVEK V javnem razpisu za izbiro izvajalcev za izvedbo nalog v okviru razvojnega projekta CRPOV za Šentrupert z okolico, objavljenem v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 54, z dne 27.9.1996, Ob. 2872, se prvi stavek drugega odstavka 4. točke pravilno glasi: Odpiranje ponudb bo javno, in sicer tretji dan po poteku razpisnega roka ob 18. uri v mali sejni sobi Občine Trebnje. OBČINA TREBNJE Kolpi seje končno odprlo Nogometaši Kolpe so v gosteh premagali favorizirano Bilje - Radio Krka je tudi z remijem ostal na vrhu METLIKA, NOVO MESTO -Nogometaši podzemeljske Kolpe so Biljam prizadejali prvi poraz v sezoni ter se s to zmago v gosteh končno opomogli po katastrofalnem porazu, ki so ga pred dvema tednoma doživeli v Sežani, si utrdili položaj na sredini lestvice, kar po šestih krogih vzbuja upanje, da se jim le ne bo treba bati za obstanek v ligi, čeprav bodo zaradi kazni morali to sezono odigrali precej pomlajeni. Tekma z Biljami je bila ves čas trda. Čeprav je Robert Filak oba svoja zadetka dosegel že v prvem polčasu, jc bilo, še posebej potem, ko je moral igrišče v drugem polčasu zapustiti Jakša, nevarno, da bi se jim domačini približali in izenačili. V novomeškem nogometnem klubu Elan so očitno trdno odločeni, da naslednjo sezono ne bodo igrali več v tretji ligi, organizacijska prenova kluba pa kaže dobre rezultate, saj je člansko moštvo imeno- vano Radio Krka po šestih kolih kljub neodločenemu izidu v Mengšu s 4 zmagami, enim remijem in enim samim porazom še vedno prav na vrhu prvenstvene lestvice in upajo, da bodo ostali tudi po tekmi z Brdi, ki jo bodo zaradi kazni kot domačini igrali v nedeljo v Kočevju. Mengšani so se jim tokrat postavili po robu z bunkerjem in uspelo jim je. Novo-meščani so sicer imeli kar nekaj priložnosti, ki pa jih niso znali izkoristiti, spet pasejo izkazal novomeški vratar Ivica Pavič, ki je obranil več stoodstotnih priložnosti domačinov, ki so zaradi dveh rumenih kartonov že v prvem polčasu ostali brez nekdanjega Olimpijinega igralca Topiča, številčno razmerje pa sc je izenačilo, ko je bil v drugem polčasu iz istega razloga izključen še Janez Gruden. I. V. AKCIJSKI POPUSTI OO A 6°/' "■'-SŠ --r? - • Nwt ' NYLON CISTERNE NAU — NEMČIJA TERMOSTATI SIETRON MEŠALNE BATERIJE ARMAL (J0 BOJLERJI GORENJE TIKI ZAHTEVAJTE POPUST OD 1. 10. — 31. 10. 1996 A d.o.o., Bršljin 37, NOVO MESTO tel: 068/324-442 9 U KV Smrečnikova 45 Novo mesto Tel. 068/24-612 Avtomobili LADA Motorji in scuterji YAMAHA Ugodni krediti in leasing! KAMNOSEŠTVO IN TERACERSTVO VLADIMIR SIMONIČ, s.p. Lokve 5/c 8340 ČRNOMELJ Izdelujemo okenske police, stopnice, balkonske obrobe, pulte iz marmorja in granita z možnostjo montaže in brezplačne dostave. Od 1.10.1996 nudimo našim kupcem brezobrest- | ni kredit do 6 mesecev. Informacije na tel.: (068) 52-492 0609/640-830 .J (C* KRKKZDRAVILIŠČN HOTELI OTOČEC , TENIŠKI CENTER OTOČEC • PAKET ZDRAVJE - V Teniškem centru Otočec so se odločili, da bodo obiskovalcem njihovega fitnes centra in savne ponudili takoimenovani paket zdravje, s katerim si bodo gostje v mesecu oktobru za 5.000 tolarjev pridobili pravico do neomejene uporabe savne in fitnesa. REZERVACIJE - Igrišča v teniški dvorani so od ponedeljka do četrtka od 16. do 23. ure zasedena oziroma že zakupljena. Igrišče si lahko rezervirate vsak dan do 16. ure ter od petka do nedelje cel dan. Potrebne so predhodne rezervacije po telefonu 068 322 607. Vedeževanje in napoved lota ________090 42 62 • Edinstvena slovenska posebnost je najdražje brezplačano šolanje. (Večer) Delnice podjetij KRKA, PIVOVARNA LAŠKO, PIVOVARNA UNION in ostalih odkupujemo po najvišjih cenah. Nudimo gotovino takoj. Tel.: 061/ 131-92-15, 0609/610-292. Odgovori in popravki po § 9. Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objav-ljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Ibvrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkom ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od infqrmacjje, na katero se nanašajo (13. člen). Kako izbirati lepotice? Dol. list št. 39, 26. septembra Sem daljna sorodnica mlade, a nadobudne deklice, ki se trudi kot plesalka, sedaj pa se je lotila tudi manekenstva. Ker v Sloveniji še nismo našli nobene poštene agencije, ki bi se z mladimi resnično , smo se kusi srečo na le- ukvarjala, jih kaj naučila,! odločili, da poskusi srečo potnih tekmovanjih, ker smo mislili, da je tudi to lahl lili, da je tudi to lahko odskočna deska v karieri. Poskusili smo v nekaj “modnih agencijah”, ki v večini primerov s svojimi neukimi kadri organizirajo tečaje, ki jih seveda krepko zaračunajo. Nato od mladih zahtevajo (čeprav jih je večina mladoletnih), da podpišejo pogodbo. Tč pogodbe so pa prava cvetka: mladi imajo v njih same obveznosti, prepovedi, za vse posle morajo javiti tej agenciji, propagandni at si morajo sami plačati. material vse stroške nosijo sami, agenciji morajo plačati provizijo, ki se suče od “skromnih” 20 do 50 odst. honorarja, če so si posel našli sami. Niti v eni agenciji nismo naleteli na pripravljenost investiranja v kakšnega mladega (dobro bi bilo, če bi si pogledali te pogodbe,...). Zaradi tega smo se odločili, da gre naše dekle na lepotno tekmovanje, ki ga organizira RTV Slovenija. Že razpisni pogoji, ki so bili v reviji SARA in odločitve žirije so se razlikovali od napisanega v Nedeljskem dnevniku. Predtekmovanja so bila v različnih krajih Slovenije, nekatera dobro pripravljena, nekatera slabše, na nekaterih je bilo več ljudi, na nekaterih pa publika ni pokazala nobenega zanimanja. Na prvih tekmovanjih se je v finale uvrstila samo zmagovalka, v zadnjih dveh pa kar tri tekmovalke. Ne bom se spuščala v to, ali so bile žirije strokovne ali ne,’ ker je tudi lepota relativna in vsake oči imajo svojega “malarja”. Žele' dela pa bi imeti odgovor od RTV Slovenija in Nedeljskega dnevnika ter Sare, zakaj so bila sredi tekmovanja spremenjena pravila, in ali so preverili starost kandidatk? Že pred tekmovanjem se je govorilo, da bo zmagala Renata Bohinc in nekatera dekleta niso hotela sodelovati v finalu. Kandidatke bi po razpisnih pogojih morale dopolniti 1.9.1996 17 let. Zato ne vem, če je kdo pri zmagovalki preveril rojstne podatke. Spomnite se samo škandala, ko je pred leti dekle dalo lažne podatke na tekmovanju za Miss Slovenije in so jo morali organiza-tprji naknadno diskvalificirati. Žalostno je le, da se časopis Nedeljski dnevnik in RTV Slovenija z našim naročniškim denarjem spuščata v takšne goljufije. JOŽICA KOVAČIČ Ptuj Rimska ploščad 1 V Šentjernej od praznika do praznika Dol. list št. 35, 29. avgusta Občani in rojaki občine Šentjernej smo z veseljem pričakovali praznik našega kraja in občine. Scenarij naj bi bil po napovedih impozanten, celo več - presegel naj bi vse dosedanje praznike. Da je praznik ravno na dan sv. Jerne- ja, ni tako sporno, čeprav je bil prej praznik krajevne skupnosti na drugi datum. Resje tudi, daje bila odprta (vendar še neuporabna) mrliška vežica, zagorele so žarnice na cesti proti Šmarju, škof je blagoslovil vežico, konje in krajane ter imel mašo na Tolstem vrhu. Dobili smo asfalt, skratka proslava za dva tedna. In na koncu proslave padalci, dstavitev in bla- potem pa pre goslov šentjernejskega grba in zastave. To pa je po mnenju mnogih preseglo meje dobrega okusa. Na odru se je pojavil in “strokovno” razložil pomen zastave in grba, celo francoščino je uporabljal, čeprav je v Šentjerneju le redki razumejo, najbolj osovražen človek v Šentjerneju Valt Jurečič, kije leta 1984 umoril graščakinjo Gracarjevega turna in je bil pravnomočno obsojen na 15 let zapora. Valt s svojimi člani društva Heraldica Slovenica je menda edini pooblaščen, da izdeluje in prodaja zastave in grbe po državi in to registrira v Parizu. Sprašujem se, zakaj imamo v Sloveniji likovno akademijo, celo stotnijo likovnih umetnikov, nenazadnje: ali ni dober ali celo lepši petelin, ki ga je župan podaril škofu, izdelala pa gaje rojakinja Jožica Medle? Za petelinit je najmanj primerna rumena barva, kot je na naši zastavi. Nekateri svetniki so takšnemu simbolu nasprotovali. Petelin, kot ga imamo na zastavi in grbu, je za nas Šentjernejčane žaljiv. Župan je sicer v članku v Dolenjskem listu piscu J. B. odgovoril, da so bili k oblikovanju scenarija in idejam za grb povabljeni vsi občani. Sprašujem se, zakaj ni pripravljalni odbor ravnal nekako tako kot v Murski Soboti: razpisali so natečaj za grb in zastavo ter od dvanajstih ponudb sprejeli najboljšega. Več obiskovalcev proslave je takrat, ko je Jurečič predstavljal in predajal prapor županu, zapustilo proslavo, celo praporščak PGD Maharovec je zvil prapor in zapustil svečani prostor. Gospod župan, vem, da ste pošten človek, in kljub temu, da imava različne politične in svetovne nazore, ste s tem dejanjem pokvarili moje zaupanje. In končno o podelitvi priznanj. Prav je, da so tu športniki in kulturni delavci, a sprašujem se, če si niso zaslužili kakšno priznanje tudi kmetje, vinogradniki in podjetniki, ki rešujejo propadlo šent-jernejsko gospodarstvo? P. S. Koliko je stala ta “umetniška stvaritev”, imenovana grb in zastava? JOŽE HRIBAR Gor. Vrhpolje 12 Šentjernej Priložnostna znamka za praznik Dol. list št. 37, 12. septembra Delo na črno ni samo šušmarstvo Dol. list št. 39, 26. septembra storitev (šiviljske storitve, varstvo otrok in ostarelih, gospodinjske storitve, čiščenje...), za katere bi sicer plačevali prispevke in davke, vendar ne tolikšne kot samostoj- ni podjetniki in obrtniki. Država bi morala najti mehanizme za spodbudo tovrstnih storitev in za legalizacijo vseh, ki že obstajajo, 'lasti žens' Zlasti ženskam bi na ta način omogočila lažje preživetje, hkrati pa bi postopoma zagotovo preprečila tako zelo razširjeno delo na črno. Za drobne storitve so zdajšnje formalne možnosti preveč zapletene, dajatve pa prevelike, da bi ljudje svoje znanje uporabili legalno oz. ga sploh uporabili. Država bi na ta način bistveno vplivala k zmanjšanju brezposelnih. LJERKA BIZILJ predsednica Slovenskega foruma Zaničevanje za začetek Dol. list št. 36, 5. septembra Ker me ihta vedno zabava in jo ne jemljem resno, sem se prav zato nasmejala, ko sem prebrala članek urednika gospoda Legana, v katerem piše o Janši in nato še vrstice gospe Jhitar, ki je navdušena nad tem pisanjem. Skoraj bi mu verjela, saj je res nezaslišno, da je Janša tako predrzen, nesramen in egocentričen, kot mu očitajo. Ne pusti se utišati. Glasno in jasno zahteva, da mora biti vse po njegovem in ne tako kot hočejo tisti, ki lažejo in kradejo brez zadržkov. Pravijo, da vsi odrasli ohranijo v sebi delček otroštva. Janša pa je to brezčutno zavrgel. Brez takta in obzirnosti odklanja lepe pravljice o uspehu. Res je nevarna in moreča groza za vse, ki bi radi, da se vrnejo časi, ko so se taki hujskači našli za rešetkami. Le kako se upa in drzne obtoževati in dvigniti glas nad tistimi, ki so krivi za nezaposlenost delavcev, zatiranje malih obrtnikov, slabe plače upokojencev, šolnikov, zdravnikov, kulturnikov in vseh tistih, ki si želijo lepši jutri. Smola je samo v tem, da ga ne morejo onemogočiti in prisiliti, da misli enako kot oni. Zaskrbljeni so. Ali je stara šola kimanja in poslušnosti res tako neplodna? Še na sodišču se je zataknilo, nesramno so ga oprostili. \ 'Iako se časi vseeno spreminjajo. Za potešitev ihtavosti pa nam ostaneta samo pgpir in pero. BOŽA PODERGAJS Brigadirjem MDB! Na junijskem srečanju članov slovenskih mladinskih delovnih brigad v Semiču so mnogi brigadirji želeli zvedeti, kako bi bili lahko stalno obveščani o aktivnostih, ki zadevajo njihovo nekdanje delo, radi pa bi vedeli tudi kaj več o koordinacijskem klubu brigadirjev MDB. Tak kiu Jhk klub obstaja pri Glavnem odboru združenj Zveze borcev in udeležencev NOB, ki sodeluje s klubom ljubljanskih brigadirjev MDB. Kluba zbirata gradivo o udeležbi slovenske mladine na prostovoljnih delovnih akcijah v Sloveniji in v bivši Jugoslaviji. Zaradi velikega števila delovnih akcij, množične udeležbe naše mladine na njih in zavoljo neurejene dokumentacije, zlasti.za prva povojna leta po 1945, žal še vedno ni sestavljen celovit pregled te dragocene dejavnosti slovenske mladine. Klub brigadirjev MDB v Ljubljani (Komenskega 7) prosi vse udeležence nekdanjih mladinskih delovnih akcij, da pomagajo izpopolniti pregled podatkov o prostovoljnem delu. Koristni bodo tudi spomini, dokumenti in različno drugo gradivo, s katerim bi lahko obogatili in popestrili vsebino zbornika, ki ga klub pripravlj ga klub pripravlja. Udeleženci MDB z območja Dolenjske se lahko prijavijo tudi pri Območnem odboru ZB in udeležencev NOB v Novem mestu, ki jih bo uvrstil v pregled članstva nekdanjih MDB. Čudna pota naše zakonodaje Zakaj nisem žrtev fašističnega nasilja? Mnogi vrstniki moje generacije, ki so se rodili ob koncu prve svetovne vojne, so že prejeli odločbe svojih občinskih enot, ker so bili med drugo svetovno vojno žrtve fašističnega nasilja. To se dogaja predvsem v mojem kraju, ki je bil jeseni 1941 več kot 95- odstotno izseljen preko zbirnega taborišča v Rajhenburgu v razna nemška preseljeniška taborišča. Čeprav sem se lahko vrnil domov šele v sredini leta 1946, nimam po zakonu pravice do priznanja svoj- OBNOVA SPOMENIKA PRI ROKU Organizacija ZB Kandija-Grm je organizirala obnovo spomenika pri Roku. Dogovorili smo se, da bomo pobirali prostovoljne prispevke od svojcev tistih, ki so napisani na spomeniku. Obnovo spomenika so denarno podprle tudi občinska organizacija ZB Novo mesto ter krajevni organizaciji Drska in Gotna vas, posebna zahvala pa velja krajanom Regrče vasi, ki so se s prostovoljnimi prispevki zares izkazali. Sporočamo jim, da bomo z denarjem, ki so ga darovali za obnovo, uredili tudi okolico spomenika in se še naprej trudili, da spomenik ne bo pozabljen. Poskrbeli bomo, da bo vsaj za dan spomina na mrtve primerno okrašen. Upamo, da te dolžnosti za še živeče elane ZB ne bodo pretežke. Hvala vsem, ki so se trudili okoli obnove. Za ZB Kandija-Grm MILKA MEŽNARČ1Č KONLC BOJKOTA - Učitelji športne vzgoje novomeškega šolskega centra. ki so Zaradi neurejenih prostorskih razmer bojkotirali pouk, so po pogovoru z državnim sekretarjem za šport dr. Jankom Strelom bojkot prekinili. Aktiv učiteljev športne vzgoje pod vodstvom prof. Maria Mohoroviča (desno). ki je skupaj s prof. Tonijem Strnišo njihove težave predstavil na tiskovni konferenci, seje za prekinitev odločil, ko je ugotovil, da so njihove v protestnem pismu zapisane zahteve delno izpolnjene. (Foto: I. V.) Najhujša nezaposlenost invalidov S koordinacijskega sestanka sedmerice dolenjskih društev invalidov na Radoviči "Staro fizikalno učilo..., ki lahko deluje kot okras, ali je lahko model atoma ali sončnega sistema”, upodobljeno na znamki izdani ob dvestopetdesetletnici novomeške gimnazije, je čisto navadna VRTAVKA, ki je “kardansko vpeta”, da se lahko vrti okrog treh med seboj pravokotnih osi. Učilo je res “staro več kot 100 let”, je pa še vedno “sodobno”, če ga seveda učitelj hoče uporabiti. Namenjeno je proučevanju zakonitosti pri gibanju vrtavke, posebej spreminjanju smeri njene vrtilne osi. Ni uporabna kot “model atoma ali sončnega sistema”. Gibanje vrtavke je star problem. Zato ni nič čudnega, če za razlago uporabljamo staro nesodobno učilo. (Domnevam, da je novinar, ki je poročal o predstavitvi znamke, predčasno odšel s predstavitve in ni slišal razlage prof. Mihe Had-la). DUŠAN MODIC Koštialnva 36 Nov« mesto V dolenjsko regijo društev invalidov je včlanjenih sedem društev in sicer Črnomelj, Grosuplje, Kočevje, Ribnica, Novo mesto, TVebnje in Metlika. Vsa omenjena društva oziroma njihovi predstavniki, to sta predsednik in tajnik društva, se srečujejo na koordinaciji, ki je vsako leto veni izmed občin. V letošnjem letu je koordinator društvo invalidov Metlika, ki slavi tudi 20-letnico delovanja. 24. septembra so bili povabljeni vsi predstavniki društev Dolenjske regije na srečanje oziroma delovni sestanek, ki je bil na Radoviči pri Metliki na kmečkem turizmu družine Bajuk. Na delovnem sestanku so obravnavali pravila o delovanju koordinacije društev, katera bodo na zadnji seji še dodelali in dokončno sprejeli z nekaterimi popravki. Obenem pa so predstavniki društev razgrnili še probleme invalidov. Najbolj pereče vprašanje je nezaposlenost invalidov ter njihov nemogoč življenjski standard. Sredstva, katera prejemajo društva za socialno pomoč svojim članom od ZDIS-a, so premajhna, da bi pomagali vsem, ki so pomoči potrebni. Društva nudijo preko ZDIS-a svojim članom zdravljenje v raznih slovenskih zdraviliščih, toplicah in ob morju, seveda po svojih možnostih, kajti razpoložljivih prostih kapacitet ni toliko, kolikor Žensko krilo Slovenskega foruma poziva pristojne oblastne or- gane, da razmislijo o možnostih, ki.............. ................. ti bi spodbudile razmah drobnih VINTEKS, Proizvodno in trgovsko podjetje, d.o.o. - v stečaju, Ogu-lin 1 a, 8344 Vinica objavlja JAVNO DRAŽBO ki bo 10.10.1996 ob 15. uri v prostorih družbe Kovinar Črnomelj, Belokranjska cesta 34 Predmet dražbe so šivalni stroji in oprema družbe Vinteks Vinica v stečaju. Vsa oprema se prodaja po ceniku, obešenem na oglasni deski v vhodu v družbo. Oprema se prodaja po sistemu videno - kupljeno. Javne dražbe se lahko udeležijo vse pravne in fizične osebe, ki eno uro pred začetkom javne dražbe vplačajo 10-odst. kavcijo -varščino na izklicno ceno posameznega dela opreme. Interesenti položijo varščino na blagajni steč. upnika ali na žiro račun št. 52110-690-68396, kar dokažejo s kopijo nakazila. Kavcija se uspešnemu ponudniku vračuna v kupnino, drugim pa se vrne v roku do tri dni - brezobrestno. Rok plačila ostale kupnine je 3 dni po javni dražbi, sicer se bo prodaja razveljavila, kavcija pa zadržala. Prevzem opreme je možen po plačilu celotne kupnine. Prednost pri nakupu imajo kupci celotne opreme v kompletu. Informacije o dražbi in ogled opreme je možen eno uro pred začetkom dražbe oziroma po dogovoru na tel. 068/52-656 ali 0609/ 613-266. bi jih potrebovali. Upravni odbor društva invalidov Metlika je 3. septembra 1996 sklenil, da podeli spominske plakete vsem društvom Dolenjske in injske in Bele krajine ob svoji 20-letniei praznovanja obstoja društva. Za dobro sodelovanje in vsestransko pomoč predsedniku ZDIS-a Marjanu Krofliču ter podpredsedniku ZDIS-a Mirku Kambiču in predstavniku za dolenjsko regijo v r\\t i A11 nj ZDIS-u Srečku Matkoviču. V zahvalo za dobro in dolgoletno delo predsednika društva invalidov Metlika so podelili spominsko plaketo Antonu Vraničarju. Navzoč pa ni bil župan občine Metlika Branko Matkovič, ki je v imenu občine prevzel tudi pokroviteljstvo nad srečanjem invalidov na športnem letališču 29. junija 1996. V zahvalo za njegovo sodelovanje in prijeten slavnostni go vor mu je društvo invalidov Me ALENKA MEŽNARŠIČ Metlika stva žrtve fašističnega nasilja, ker nisem šel preko Rajhenburga in se v domovino nisem vrnil skozi nobeno preseljeniško bazo. Poleti 1941 sem bil zaposlen pri rekonstrukciji ceste Dravograd-Slovenj Gradec in od tam me je septembra pozval takratni nemški delovni urad Arbeitsamtix iz Maribora, da sem se s transportom odpeljal na delo v rudnik rjavega premoga Piberstein Maria Lankovvitz pri Koflachu v Avstriji. Ravno takrat so na Studencu pri Sevnici Nemci selili ljudi, tudi mojo mamo, ki je kasneje pobegnila iz svojega taborišča in prišla k meni v Avstrijo, vendar nisva bila dolgo skupaj, ker sem bil prisiljen odtiti v partizane. Čeprav sem svoj vojaški rok od; služil že v nekdanji jugoslovanski tem bil iz JLA de- kraljevi vojski, sem bil mobiliziran 20. maja 1946. Pri občinski upravni enoti imam prijavljen zahtevek za priznanje vojnega veterana, saj bi mi pripadalo 33 mesecev. Joda moj odgon ne razumejo kot nasilje, čeprav sem se tako počutil, saj se ves čas nemške okupacije nisem smel vrniti domov. Verjetno je še kdo iz Posavja ali Obsotelja, ki je med drugo svetovno vojno doživel kaj podobnega. KAREL ZORKO Studenec Srečanje evropskih popotnikov Avstrijci, Nemci in Nizozemci zadovoljni odšli domov VELIKE LAŠČE - Konec prejšnjega tedna so naše kraje obiskali popotniki po evropskih pešpoteh. Srečanje je ob pomoči občine Velike Lašče in Tliristič-nega društva Tli rj a k organizirala Komisija za evropske pešpoti pri Zvezi gozdarskih društev Slovenije. Srečanje je bilo letos že štiri-najstič. Občina Velike Lašče pa je bila izbrana tudi zato, ker preko njenega ozemlja potekata dve evropski pešpoti; E6 in E7. Sreča- nja so se udeležile delegacije iz zemske in Avstrije, Nemčije, Nizozemsl Hrvaške. Posebej so bili vabljeni tudi popotniki iz Slovenije. V petek, 27. septembra, so se povzpeli na Sv. Ahca pri Tbrjaku in si ogledali cerkev, ki so jo po- tn si ogledali cerkev, stavili turjaški grofje v spomin na zmago nad Tbrki v bitki pri Sisku. Naslednji dan so si zjutraj najprej ogledali Trubarjevo domačno. Z velikim zanimanjem so poslušali razlago in spoznali pomen Primoža Ihibarja za slovenski narod. Potem so šli na ogled Jltrjaškega gradu, kjer so imeli tudi družabno srečanje z domačini. Na začetku je vse pozdravil velikolaški župan-Razdelili so nekaj priznanj zaslužnim popotnikom, se najprej okrepčali z dobrotami iz grajske kuhinje in se nato zavrteli ob zvokih harmonikaškega dua Aleks in David iz Vipavske doline. V nedeljo so se s konjsko vprego popeljali še po kulturni poti, ki povezuje rojstne kraje Primoža Tfubar-ja, Josipa Stritarja in Frana Lev- ANDREJ PERHAJ go- et- lika podelilo spominsko plaketo. Spominsko plaketo so podelili tudi najbolj požrtvovalnemu in zasluženemu funkcionarju, tajniku društva invalidov Novo mesto Zvonetu Tkalcu. POUČNA SOLSKA PUBLIKACIJA LOŠKI POTOK - Za začetek šolskega leta 96/97 je šola dr. Antona Debeljaka izdala informativno publikacijo, s katero obveščajo učence, še bolj pa starše, 0 organiziranosti in dejavnosti šole. Pri tem velja predvsem našteti ni/ dejavnosti, kijih učenci in njihov' mentorji opravljajo, a večini so skoraj povsem neznana. Ib pa s0: Cici vesela šola, pravljični, dramski, turistični, kolesarski in fot° krožek, rokomet, košarka, taborništvo, vesela šola, ročna dela. novinarski in naravoslovni krožek modelarstvo, računalništvo ih morda še kaj. Na zadnji stran' publikacije svetujejo staršem. "Vzemite si vsak dan toliko čas", da vam otrok pokaže zvezke 'n vam pove, kaj je delal v šoli, kak" je reševal naloge, kaj je znal, razumel in česa ni. Pogovarjajte se s svojim otrokom o šoli in vseh1 drugem. Otrok vam mora zaU" Pati-” A. K- Ji« v APLAVZ NI OBVEZEN Zavrženi klošarji Že nekajkrat je bilo zapisanih nekaj posmehljivih stavkov o klošarjih, ki da jim je Novo mesto prijazen kraj. Gre seseda za posebne, na rob življenja potisnjene ljudi, za riepo-1nembneie, domala brezimne-že. Za človeške kreature, ki so to postale po (ne) lastni krivdi. Klošarje poznajo vsi sistemi in vse dežele. Odnos do njih pa kaže stopnjo civiliziranosti oziroma humanosti. Kje smo Slovenci glede tega, lahko odgovori vsakdo zase. Visoko se gotovo ne uvrščamo. Za potepene živali ustanavljamo zavetišča. Ko odhajamo na dopust, lahko izročimo našega hišnega ljubljenčka v hotelsko oskrbo. Ko stopamo mimo klošarja, se prezirljivo nasmehnemo, v najboljšem primeru obrnemo glavo v stran, misleč, da tega, česar ne vidimo, ni. Prav je, da protestiramo proti reklami za žrebičkov Solaž, lepo pa bi tudi bilo, če bi se kdo zavzel za ljudi, ki prenočujejo na pločnikih in brskajo za hrano po kantah za smeti. Navsezadnje človek le ne more hiti srečen, pa četudi ima še tako napolnjen želodec in še tako lepo obleko, če vidi samo meter stran lačnega in razcapanega sočloveka. Volitve so pred durmi. Kar nekaj političnih točk si bi verjetno nabral bodoči svetnik, ki hi v svojih "silnih ” obljubah ' namenil kakšno besedo tudi od hoga in ljudi zavrženim državljanom. Če bi potem še kaj res naredil glede tega, ploskanje niti ne bi bilo tako skromno. TONI GAŠPERIČ Cepljenje najboljša zaščita proti gripi Na Dolenjskem zboli v času epidemije od 4.000 do 7.000 ljudi - Za preventivno cepljenje seje treba odločiti čimprej • Cena cepljenja je 1.300 tolarjev, za osebe, starejše od 60 let, in kronične bolnike pa stane 500 tolarjev Gripa (influenca) je zelo nalezljiva in kratkotrajna, vendar težka bolezen, ki jo povzročajo trije tipi virusa influence: A, B in C. Način in pogostnost pojavljanja je odvisna od tipa virusa in odpornosti ljudi. Virus influence A povzroča epidemije na 2-3 leta, pandemije pa na 10-15 let. Epidemije, ki jih povzroča virus influence B, se pojavljajo redkeje, ponavljajo se na 4-6 let in so manjšega obsega. Virus influence C pa povzroča samo blage okužbe dihal, zlasti v družinah ali zaključenem kolektivu. Pandemije povzroča le virus influence A. Nastopijo takrat, ko se v zgradbi virusa pojavijo večje spremembe (mutacija). Najtežja pandemija je bila neposredno po 1. svetovni vojni, ko je v španski gripi zbolelo okrog 200 milijonov in umrlo 20 milijonov ljudi. * Gripa je kapljična infekcija, to pomeni, da virus vstopi v organizem skozi sluznico dihal z vdihavanjem kužnih kapljic, ki lebdijo v zraku. V posušeni sluzi preživi virus več ur. Zato je za gripo etfliud- VELIKO komunalnih značilno naglo širjenje med ljudmi in velika zbolevnost. V večjih naseljih, mestih in kolektivih se širi eksplozivno. Thko kot ostale akutne infekcije dihal, se tudi gripa pojavlja pogosteje v zimskih mesecih, ker so takrat izpolnjeni vsi pogoji za njeno nemoteno širjenje, še posebno zaradi zadrževanja v zaprtih, neprezračenih prostorih. V Sloveniji se epidemija pojavi proti koncu novembra, na Dolenjskem pa je največja obolevnost januarja in februarja. V marcu epidemija izzveni. Ponavadi je gripa kratkotrajna vročinska bolezen z znaki vnetja dihalnih poti. Začetek bolezni je nagel: po kratki inkubaciji 1-2 dni PROBLEMOV LOŠKI POTOK - Loški Potok 'Pada med redke občine, ki še nihajo uvedene smetarine. Tbmu Mmeren je tudi odnos občanov ^ odlaganja tako na divjih smelih, kot je tudi uporaba zabojni-'°v, ki često zaradi neprimerne-materiala, ki bi se lahko zažgal kako drugače uničil, potujejo J'1 pol prazni in seveda praznijo že Ao oskubljeno komunalno blatno. Mnogi v te zabojnike odla-kjo živinske odpadke, kar zlasti 'Poletnih mesecih povzroča sm-l,(l ter možnosti okužb, predvsem la jezo stanovalcev. Poseben f(|b!em so greznice. Govore, da Marnov Loškem Potoku potreb-10 zgraditi dve čistilni napravi, ^jna pa bi bila tudi kanalizacija, '*anjo ni denarja. Gasilska zve-Jje predlagala ureditev hidrant-'ega omrežja za vso občino.^ ^ SOLARJI ALI RUDARJI! V začetku šolskega leta smo bili državljani priča veliki skrbi države za varnost otrok na cesti, toda šolski minister dr. Slavko Gaber je pozabil na težo šolskih nahrbtnikov in torb, pod katerimi se mladoletnikom šibi hrbtenica od teže le teli, zato bi si bilo treba izmisliti tak šolski program, pri katerem bi nosili otroci domov samo zvezke za domače naloge, ostalo naj bi bilo na šolskih policah. Čudi me le, da ne pride v glavo našemu zdravstvu zaradi ukrivljenih hrbtenic še iz šolskih klopi, kar ima za posledico v zrelih letih. Zaradi napačne šolske vzgoje imamo danes nesposoben gospodarski kader, kije pahnil številne družine in firme v obup. zato pa smo na vrhunski lestvici samomorov in divje vožnje po cestah brez čuta za odgovornost. STANE ŽELJKO Kmetje na robu živčnega zloma Anton Zidar iz Sušja o suhi robi in kmetijstvu SUŠJE PRI RIBNICI - Zi-darajevi iz Sušja so še v ranjki Avstroogrski s krošnjo na ra-Piah s suhorobarskimi izdelki Nalagali trgovine po cesarstvu. Skupaj z Janezom Ambrožičem 'z Hrovače pri Ribnici imata edina v Sloveniji še cesaričino dovoljenje za potojočo trgovi-to. Kot kratkohlačnik je z očetom s konji hodil tja na Hrvaško, kjer so menjali koruzo in Pšenico za suho roho. A je bilo Pri Avstrijcih več denarja, zato So bila potovanja proti jugu pred dvema letoma rekorderka, redka."Kupcem po Avstriji k- ' hn saj je prva v Sloveniji pridelala iv mleka Ponujam izvirno ribniško suho fobo. Sosedje so se še kar dobro Navadili na naše izdelke, saj spoštujejo izročilo oziroma Pačin izdelovanja,” je povedal ^idar. Na policah imajo tudi jšdelke iz azijskih držav. A take, kot je ribniška suha roba, dru-jtod ni. Izbirčni Avstrijci so kmalu spoznali, daje kakovost 'šdelka v našemu lesu, pri če-toer pa cena sploh ni pomemb-Pa. Kako je pri prodaji, ali se je 'reha s kupci pogajati? , “Včasih se “gliha” za krožnik kot za vola. Avstrijci imajo prav Poseben užitek, da zbijajo ceno 'P so veseli, če jim za kakšen ši-'tog uspe.” Poleg suhorobarske dejavnosti imajo Zidarjevi doma ve-Pko kmetijo, 40 glav živine in 200 prašičev. Krava Vera je bila čez sto tisoč litrov mleka. Kmetija je ena večjih. Na dan namolzejo več kot 600 litrov mleka, zadruga ga odkupi okoli 500 litrov. Levji delež vseh opravil je na plečih 20-letnega sina, ki ne bo zmogel sam voditi tako velike kmetije. Anton se zaveda, da večino mladih danes poljedelska dela ne zanimajo, čeprav hi se ob bolj razumni politiki države, tudi na kmetijah lepo živelo. “Cilj politikov je, da uničijo kmeta. Kako drugače naj si razlaga liberalno politiko države do slovenskega kmetijstva. Z uvozom kmetijskih pridelkov pa še zbijajo ceno domačim izdelkom. Pri nas je cena mleka izjemno nizka, lahko bi rekel ponižujoča. Ne vem, koliko časa bomo še zdržali, povem pa vam, da smo na robu živčnega zloma.” MILAN GLAVONJIC se pojavijo splošni znaki: vročina, mrzlica, oslabelost, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih, suh kašelj. Znaki vnetja dihalnih poti v začetku bolezni niso izraženi, pojavijo se šele, ko splošni znaki popuščajo, čeprav so dihala glav- * Gripa je viroza, ki lahko predstavlja resen medicinski in zaradi množične odsotnosti z dela tudi ekonomski problem. V Sloveniji je v zadnjih desetih letih zbolelo povprečno 55.000 ljudi na leto. Na Dolenjskem v času epidemije zboli med 4000 in 7000 ljudi. Zato je primerno, da zaščitimo tudi druge skupine prebivalcev, od katerih je odvisno odvijanje normalnih pogojev za življenje v državi: zaposleni v zdravstvu, policiji, obrambi, prometu, protipožarni službi, vzgoji in izobraževanju, obmejnih organih, na bankah, poštah. Ker je najučinkovitejša zaščita pred epidemijami večjih razsežnosti le cepljenje, se zanj odločite čimprej. Cepite se lahko v zdravstvenih domovih in na Dolenjskem v Zavodu za zdravstveno varstvo Novo mesto. Cena cepljenja znaša 1.300,00 SIT, za osebe nad 60 let starosti in kronične bolnike pa 500,00 SIT, ker zanje ceno cepiva plača Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. no mesto okužbe. Pojavijo sc znaki vnetja očesne veznice ter zgornjih in spodnjih dihal. Pri težjih oblikah se pojavijo težave s prebavo ali celo vnetje osrednjega živčnega sistema, mišic, tudi srčne mišice ali osrčnika. Če ne nastopi naknadna bakterijska okužba, vsi znaki izzvenijo čez nekaj dni. IYidi Dolenjci Na srečanju podeželskih gledališč Slovenije V zadnjih letih je prišlo na gledališkem zemljevidu ZKO Slovenije do velikih premikov. Ob tradicionalnem amaterskem gledališču sta se izdvojila dijaškoštu-dentsko in vaško gledališče, ki hočeta oblikovati svoj posebni izraz. Med oblike strokovne podpore ZKOS gre šteti tudi vseslovensko Srečanje podeželskih gledališč, ki gaje ZKOS organizirala v sodelovanju z občinami Zgornje Savinjske doline, Mozirje, Gornji Grad, Ljubno in Nazarje. Tilko se je zadnji dve soboti tukaj zbralo 24 gledaliških skupin, med njimi tudi iz Senovega, Mokronoga in z Mirne. DKS Svoboda iz Senovega je v Nazarjih nastopila z delom Toneta Partljiča Nasvidenje med zvezdami, dramaturgija in režija pa je bila delo Bože Ojsteršek. V Ljubnem pa so se predstavili pevci in pevke iz Mokronoga in z Mirne z zborovsko spevoigro Staneta Pečka Darilo za god. Avtorje predstavo, v kateri nastopa 30 ljudi, tudi režiral. S. P. V Ljubljani tudi članica MDGN Dijana Saletovič-Vještica NOVO MESTO- V sredo, 25. septembra, je Komisija za vprašanja invalidov pri Odboru za kulturo, šolstvo in šport državnega zbora RS priredila v Ljubljani razstavo slik invalidov. Na razstavi v prostorih parlamentarnih odborov za kulturo, šolstvo, šport in gozdarstvo je sodelovala tudi članica Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Novo mesto (MDGN) Dijana Saletovič-Vještica. Od 7 predstavljenih umetnikov so bili 3 slikarji iz Društva gluhih Maribor, Ljubljana in Novo mesto. Dijana Saletovič-Vještica je sicer modna oblikovalka, zadnji dve leti pa se ukvarja tudi s slikarstvom. Obiskovalci so bili nad prikazanimi deli invalidnih umetnikov navdušeni. Predsednica komisije za vprašanja invalidov Danica Simšič je naši članici obljubila vso podporo pri nadaljnjem ustvarjanju, kar si vsak umetnik najbolj želi. Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Novo mesto kašelj pa lahko traja tudi več tednov. Ker pa virus zelo zmanjša odpornost organizma, nastopi pogosto istočasno ali pa neposredno po okužbi z virusom gripe tudi bakterijska okužba. Tako se v poteku te viroze lahko pojavijo resni zapleti - dolgotrajna vročina, gnojno vnetje sinusov, srednjega ušesa, bronhitis, pljučniea ali celo smrt (1 %). Najpogostejša in najtežja komplikacija je pljučnica, ki jo lahko povzroči sam virus gripe, zelo pogosto pa nastopi istočasna bakterijska okužba. Ogrožene so zlasti starejše osebe, osebe s kroničnimi obolenji, dojenčki in nosečnice. Zapleti pa so pogosti tudi pri mlajših osebah, ki gripo prebolijo kar na nogah ali prehitro vstanejo iz postelje. Zdravljenje gripe je simptomat-sko, to pomeni, da je potrebno mirovanje, veliko tekočine, za zbijanje vročine pa panadon, le pri odraslih tudi aspirin. Antibiotikov pri zdravljenju gripe ne uporabljamo, razen če se pojavijo sekundarni bakterijski zapleti, torej le, ko tako odloči zdravnik. V času epidemije ne priporočamo potovanj in večjega zbiranja ljudi. Priporočamo pa izolacijo bolnika in večjo pozornost nad osebami, pri katerih se lahko razvije težka ohlika bolezni. S temi ukrepi ne moremo preprečiti širjenja gripe, lahko pa znatno ublažimo posledice epidemij in pandemij. Edina učinkovita zaščita pred gripo je cepljenje, ki pa ga moramo opraviti v čim večjem obsegu, da dosežemo kolektivno zaščito. Opraviti ga moramo pred sezono, ki je značilna za pojavljanje tega obolenja. Za uspešno preprečitev širjenja gripe in s tem nastanka epidemij mora biti cepljenje pravočasno, množično in načrtovano. Cepivo vsebuje mrtve podtipe virusov gripe, ki jih epidemiologi Svetovne zdravstvene organizacije izberejo glede na najverjetnejše povzročitelje v prihajajoči je-sensko-zimski sezoni. Zanesljiva zaščita se pojavi približno 10-14 dni po opravljenem cepljenju in traja največ 6 mesecev. Zato je potrebno cepljenje ponavljali vsako sezono. Cepljenje priporočamo vsem, razen osebam, ki so preobčutljive na jajca. Tfc osebe lahko zaščitimo s posebnimi zdravili. Cepljenje : bo leva odložimo, če oseba preb Jože Vidrih V petek, 27. septembra, smo se na mariborskem pokopališču poleg številnih Mariborčanov in članov ZB, obrambnega ministra Jelka Kacina z generali slov. vojske in drugih vidnih predstavnikov poslovili od svojega soborca Jožeta Vidriha tudi še živeči borci 12. udarne brigade. Kremenit, pošten, zaveden Slovenec Jože se je rodil pred 71) leti v prelepi vasici Smolenja vas pri Novem mestu. Ko je odraščal v mladeniča, je fašistični stroj Hitlerja in Mussolinija okupiral in podjarmil tudi našo domovino Slovenijo in ta naša lepa domovina in naš narod sta bila zapisana uničenju. Jože je zaslišal klic domovine in se odločil braniti to lepo slovensko zemljo. Takrat Jože še ni vedel, kaj je partija, ni vedel kaj je komunizem, vedel je samo to, da so Nemci in Italijani naši sovražniki in da jim domobranci pomagajo. Zato se je komaj 17-letni zavedni Slovenec -domoljub odločil za NOB in sc vključil v 12. udarno brigado. Že zka v prvih bojih se je Jože izkazal kot pogumni borec. Hrabrega, tovariškega in vedno pripravljenega na humor smo poznali vsi borci 12. udarne brigade. S svojim mitra-’ bc......................... (jezom je bojeval težke boje z Nemci in domobranci vse od Save do Kolpe in od Ljubljane do Brežic in nekajkrat prekrižaril Dolenjsko, Notranjsko in Suho krajino. Proti koncu vojne je vodil borbe za Ljubljano in končno 9. maja zmagoslavno z 12. brigado vkorakal v naše glavno mesto. Po vojni je opravljal pomembne in odgovorne dolžnosti v milici, nazadnje v Mariboru. Dragi Jože! Kot kremenit dobrosrčen poštenjak in prijatelj boš ostal v neizbrisnem spominu svojih soborcev iz dvanajste udarne brigade. VILI DOLŽAN Maribor akutno vročinsko bolezen. Odrasli prejmejo eno dozo, otroci mlajši od štirih let pa dve dozi v presled-“ Dlie ■ ku enega meseca. Po cepljenju se redko pojavijo stranski učinki kot: bolečina na mestu vboda, povišana temperatura, slabo počutje, kar lahko traja do 2 dni. Če se po cepljenju pojavi obolenje dihalnih poti, gre za sočasen pojav in ne za posledico cepljenja. Epidemije postajajo vedno težje breme zaradi staranja prebivalstva in vse večjega števila ljudi z boleznimi, ki lahko privedejo do težke oblike obolenja ali celo smrti. Zato priporočamo cepljenje predvsem rizičnim skupinam prebivalstva: osebam starejšim od 60 let; osebam s kroničnimi obolenji pljuč, srca in ožilja, ledvic, presnove; osebam z oslabljenim imunskim sistemom in otrokom, ki se že dlje časa zdravijo s salicilnimi preparati. Glede na večjo možnost okužbe in hkrati prenosa okužbe na rizične skupine prebivalstva cepljenje priporočamo tudi zdravstvenemu osebju, zaposlenim v negovalnih zavodih, osebam, ki opravljajo nego na domu in tudi družinskim članom oseb, ki so rizični glede okužbe. Dr. JASMINA PATKOVIČ-COLARIČ Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto So, so ljudje So, so ljudje, ki te zato živijo, da roki najmočnejših so vijak in ki divo in izvijač in mrak, da skrivajo tatvine in morijo. In vpisani v človeške so sezname, da lahko jih pozivajo v dolžnost; so čez nesmisle nečloveške most za tanke in topove prav njih rame. Potem odvrženi in brez imena kjer koli, kadar koli - so bili? Zavrženi brez plodnega semena. So, so ljudje, ki le zato živijo, da oslepljence pitajo z lažmi, in ti, da srečni vidijo, kričijo. JANEZ KOLENC MODNI KOTIČEK Lisca se predstavi Tovarna modnih oblačil Lisca iz Sevnice je v začetku septembra v prijetnem portoroškem okolju pripravila predstavitev kolekcije POMLAD/ POLETJE 1997. S sklopom modnih revij, z bogatim reklamnim materialom in prijetnim vzdušjem so za novinarje in svoje kupce - trgovske hiše iz vse Slovenije popestrili svoj program. Liscine vodilne štiri teme, ki določajo barve, materiale in desene, so: ogenj, zrak, zemlja in voda. Usklajene so z modnimi zapovedmi in hkrati upoštevajo različne želje in potrebe kupcev. KOPALKE - izbirali boste lahko med klasičnimi in funkcionalnimi modeli, elegantnej-šimi damskimi, bolj drznimi kreacijami za mlajše in športnimi modeli. Med materiali prevladujejo mešanice, ki se dobro prilegajo in hitro sušijo. BLUZE - asortima sestavljajo štiri linije: klasična, elegantna, modna in športna. Kolekcija zajema klasične kroje v modernejših ban ah in vzorcih. Največ modelov ponujajo v naravnih materialih, od čistega bombaža, svile, viskoze do vrhunsko obdelanih umetnih vlaken. JERCA LEGAN Naj za nekaj trenutek odloži DL. Zapoznela čestitka ob 92-lctnici Marije Novak iz Kočevja “Naj za nekaj trenutkov odloži Dolenjski list naša mama, babica, prababica in tajika Marija Novak, prime v roke kozarec z ljubenske šmarnice, da ji nazdravimo še na mnoga leta s “Kolker kapljic tolko let...” Tako smo se malo za šalo in malo zares pogovarjali še pred nekaj meseci z našo Marijo Novak, ki je 9. julija dopolnila 92 let. Marija Novak je bila rojena v Leitendorfu na Štajerskem pri Leobnu v Avstriji. Njena mama se je pisala Eiehhoizer. Bila je noštarica. Najprej je bila zaro-cer cena z anarhistom, urednikom časopisa Arbeit Wielle, ki je izhajal v Celovcu in je z njim imela tudi otroka. Ko je odšel v Ameriko, ni hotela za njim v negotovo življenje. Nato je spoznala Marijinega očeta in se poročila z njim. Marijin oče se je pisal VVallas. Doma je bil iz Podkloštra. Bil je hlapec, ker so starši zapravili posestvo. Marijina mama mu je priskrbela službo na železnici. Oče je do odhoda k vojakom govoril le slovensko, kasneje pa ga je mama - ki ni znala slovensko - naučila zelo dobro nemško. Marija ima najlepši spomin na očeta Franceta Wal!asa, kiji je med učenjem za šiviljo, kot se natanko spominja, vsak drugi dan prinesel jabolko. Umrl je v Ljubljani le malo pred svojim stotim rojstnim dnem, se pravi, da ima Marija zdrave prednike in je tudi sama še vedno čila, bistra in zdrava. Vsak dan prebere Delo, ob četrtih Dolenjski list, sicer pa gleda televizijo, najraje kakšne “limonade”, narodne pesmi, kvize in kaj smešnega. Poročila se je s Francetom Novakom, uslužbencem banke Slavija. Mož France je bi! zaradi sodelovanja z OF leta 1942 od italijanskega sodišča obsojen in zaprt v Parmi. Po vojni se je najprej zaposlil kot računovodja v Šmarjeških in nato Dolenj- Marija Novak skih Toplicah. Najstarejši sin Franc je dokončal gimnazijo v Novem mestu, nato pa šel v vojaško šolo, bil pri mornarici, končno pa bil do svoje prezgodnje smrti leta 1987 jugoslovanski konzul v Trstu. Mama Marija, ki jo vsi poznajo kot Miro, pravi, da nt hotela biti Marija, ker bi jo klicali na Koroškem Mitzi, oz. je bil nekdaj izrek “soldaška Micka”. Najbolj vesela pa je. če jo vnuki in pravnuki (ki jih ima vse od Črne gore in Beograda do Slovenije) kličejo "tajika”, kot jo je klicala ena izmed vnukinj, ko je bila še majhna in ni znala izgovoriti stara mama. Danes Marija živi pri hčerki Marjeti in zetu (spodaj podpisanemu) Jožetu v Kočevju, kjer skrbi za dva papagaja, včasih kaj zašije, da ne pride iz šiviljske prakse, bere in gleda televizijo in je bolj na tekočem s politiko kot marsikdo. Rada spije tudi kozarec ali dva šmarnice z Ljubna pri Birčni vasi. Včasih tudi malo positnari, da bi šla v dom za starejše, da je že predolgo na svetu itd., a kaj bi brez nje mi in njena papagaja... JOŽE PRIMC Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 3. X. SLOVENIJA 1 9.15-0.40 TELETEKST 9.30 VIDEO STRANI 9.55 VIDEORING 10.25 OTROŠKI PROGRAM S KAZINO DO NOVIH PLESNIH KORAKOV 3. oddaja 10.45 ZLATI DEŽ, dan. nadalj, 3/6 11.10 TEDENSKI IZBOR PUSTOLOVŠČINE IN ODKRITJA, iialij. dok. serija, 9/26 OMAČE 11.40 PO DOMAČE 13.00 POROČILA 13.05 KOLO SREČE, ponov. 15.15 TEDENSKI IZBOR MADE IN SLOVENIA 16.05 DEŽELA VIHARJEV ALI ZEMLJA KI JO JE EVROPA POSTAVILA NA GLAVO 17.00 TV DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM DELFINI IN PRIJATELJI, Špan. naoiz., 15/26 17.35 OPERACIJA STROGO ZAUPNO, 17/24 18.00 PO SLOVENIJI 18.30 SVETOVALNA ODDAJA 18.40 RISANKA 18.50 KOLO SREČE. TV IGRICA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.00 V ŽARIŠČU 20.30 TEDNIK 21.20 ZLATA ŠESTDESETA SLOVENSKE POPEVKE, 17. oddaja 22.20 NIKAR, oddaja o prometu 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.55 POSLOVNA BORZA 23.10 SOVA RED IN ZAKONITOST amer. naniz., 13/21 0.00 LJUBEZEN NI IGRA, ponov. Špan. naniz., 3/3 SLOVENIM 2 9.00 Euronevvs -12.05 Tedenski izbor: Japonska, 5. del; 12.35 V žarišču; 13.00 Košarka -14.30 The Day of the Locust, amer. film; 16.50 Don Kihol, Špan. nadalj., 2/5 -17.40 Sova: Red in zakonitost, amer. naniz., 12/21 -18.30 Svetovni poslovni utrip -19.00 Ljubezenni igra, Špan. naniz., 3/3 -19.30 V območju somraka, amer. naniz., 32/61 - 20.00 Dr. Ouinnova, amer. naniz., 17/18 - 20.45 Tv portret - 21.35 Parada plesa - 22.25 Umetniški večer - 23.15 Zgodovinska kitajska mesta, amer. dok. serija, 10/13-0.10 Videoring KANALA 15.10 Tv prodaja -15.55 Video strani -16.55 Spol tedna -17.00 Bolezen belih kitov (po-nov.) -17.30 Živeti danes (ponov.) - 18.00 Pot flamingov (ponov. 25. dela) -19.00 Glasbeni spoti -19.30 Svet športa - 20.30 Prosim, ne jejte marjetic (7. del naniz.) - 21.00 Novčiči iz nebes (5. del nadalj.) - 22.30 Cyclone - motor smrti (ponov. amer. filma) HTV 1 7.10 TV spored - 7,25 Poročila - 7.30 Santa Barbara (serija) - 8.15 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.20 Ljubezenske vezi (serija, 30/100) -12.45 Dekliška leta neke kraljice (avstrij. film) -14.40 Program za otroke in mladino -16.40 Poročila -16.50 Nevarne igre (serija 4/4) -17.40 Kolo sreče -18.10 Moč denarja - 18.25 Klub, d.d. -18.30 Danes v sabolu -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Dramski program - 21.05 Modra čelada (dok. serija, 3/3) -22.15 Dnev-nik - 22.35 Triler - 23.35 Poročila PETER, 4. X. SLOVENIM 1 RED IN ZAKONITOST amer. naniz., 14/21 23.50 SO LETA MINILA, ponov. angl. naniz., 8/20 0.20 MAČEK FRITZ, amer. film SLOVENIM 2 9.00 Euronevvs -10.15 Tedenski izbor: Poslovna borza; 10.25 Svetovni poslovni utrip, 4/6; 10.55 V žarišču; 11.20 Tv portret; 12.10 Parada plesa; 13.00 Edvvard Albee, angl. dok. od-daja; 13.55 Zero Kelvin, norv. film -15.45 Svet dinozavrov, amer. poljudnoznan. serija, 3/13 -16.15 Gradovi, 10/13 -16.40 Sova: Red in zakonitost, amer. naniz., 13/21 -17.30 So leta minila, angl. naniz., 8/20 - 18.00 Slovenski magazin -18.30 Koncerti za mlade, 1. oddaja -19.30 V območju somraka, amer. naniz., 33/61 - 20.00 Skrivnostna znamenja, angl. nadalj., 2/4 - 20.50 Round Midnighl, amer. film - 23.00 Videošpon - 2.3.30 Videoring KANALA 15.10Tv prodaja -15.55 Video strani -17.00 Svet športa (ponov.) -18.00 Živeti danes (ponov.) - 18.30 Prosim, ne jejte marjetic (ponov. 7. dela) -19.00 Glasbeni spoti -19.30 Popotni vodič - 20.00 Ljudje na položajih (15. del) - 21.00 Palček (amer. film) - 23.10 D. J. Bodo, koncert HTV 2 16.15 TV koledar - 16.25 Šopek dolarjev - 16.55 Ekran brez okvirja -17.55 Naravni svet (dok. oddaja, 10/11) -18.25 Dok. oddaja - 18.55 Hugo, tv igrica -19.20 Risanka - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Pustolovščine v naravi - 21.50 Izenačite!) (serija 20/22) - 22.50 “'lendre guerre" (kan. film) HTV 1 7.10 TV spored - 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara (serija) - 8.15 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.20 Ljubezenske vezi (serija, 31/100) -12.45 Dama s kamelijami (amer. film) -14.35 Program za otroke in mladino -16.30 Poročila -16.40 Doktor Finley (serija, 1/6) -17.35 Kolo sreče - 18.10 Razkrižja federacije -18.50 Danes v saboru -19.10 Hrvaška spominska knjiga - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Zabavni program - 21.55 Dok. oddaja - 22.40 Dnevnik - 23.00 Živi planet (dok. serija, 5/13) - 23.55 Poročila HTV 2 16.15 TV koledar - 16.25 Triler -17.25 Besede, besee, besede -17.55 Naravni svet (dok. serija, 11/ II) -18.25 Izobraževalna oddaja -18.55 Hugo, tv igrica -19.20 Risanka - 19.30 Dnevnik, vreme, šj»rt - 20.15 “Friends” (hum. serija, 1/2.3) - 20.45 Časovni razbojnik (brit. film) - 22.40Trry GiUiam (bnl. dok. film) - 23.40 Evil Obscssion (amer. film) SOBOTA, 5. X. SLOVENIM 1 7.45- 1.50 TELETEKST 8.00 VIDEO STRANI 8.05 VIDEORING 8.35 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK 8.50 JAKEC IN ČAROBNA LUČKA 9.00 MALE SIVE CELICE, kviz 9.50 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 10.20 UČIMO SE TUJIH JEZIKOV: ANGLEŠČINA 10.35 MALI PRINC, balet 11.10 SVET DINOZAVROV ponov., 3/13 11.40 ANALITIČNA MEHANIKA, 38/52 12.10 TEDNIK, ponov. 13.00 POROČILA 13.05 HUGO, ponov. tv igrice 14.10 REKA UPANJA, franc, nadalj.. 13/18 15.00 KINOTEKA: VELIKA ILUZIJA franc, film 17.00 DNENV1K I 17.10 SVET GEOLOGIJE. 4/6 18.00 NA VRTU 18.30 OZARE 18.35 HUGO - TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME. ŠPORT 19.50 UTRIP 20.10 FESTIVAL NAREČNE POPEVKE 21.25 ZA TV KAMERO 21.35 NATIONAL GEOGRAPH1C, amer. dok. serija, 13/20 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 2.3.00 SOVA RED IN ZAKONITOSTamer. naniz., 15/21 23.50 VEČNI SANJAČ, amer. namz., 15/25 0.15 DREAM MACHINE, amer. film 9.15 -1.45 TELETEKST 9.00 VIDEO STRANI 9.10 VIDEORING 9.40 OTROŠKI PROGRAM UČIMO SE ROČNIH USTVARJALNOSTI, 29/52 9.55 RAJE MESTO, kan. naniz., 19/31 10.15 TEDENSKI IZBOR ZLATA ŠESTDESETA SLOVENSKE POPEVKE, 17. oddaja 11.10 PRIČA, amer. film 13.00 POROČILA 13.05 KOLO SREČE, ponov. 15.30 ANTOLOGIJA SLOVENSKE GLASBE ZA KLAVIRSKI TRIO, 1/4 17.00 DNEVNIK 1 17.10 LAHKIH NOG NAOKROG 18.00 PO SLOVENIJI 18.30 SVETOVALNA ODDAJA 18.40 RISANKA 18.50 LINGO, TV IGRICA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.00 FORUM 20.30 MUL HENRY IN PLESNA ŠOLA KAZINA, 2. oddaja 22.00 LOJZE SE JE ZBUDIL, dok. oddaja 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.00 SOVA SLOVENIM 2 9.00 Euronevvs - 10.00 Tedenski izbor: Paul Henry in plesna šola Kazina, 2. oddaja; 11.30 Mostovi - 12.00 Euronevvs -16.35 Zgodovinska kitajska mesta, amer. dok. serija, 3/13 - 17.30 Skrivnostni svet A. Clarka, ponov. 5. epizode - 17.55 Športna sobota - 19.30 V območju somraka, amer. naniz., 34/61 - 20.1X1 Mister Roberts, amer. film - 21.55 Tv avloma-gazin - 22.25 Sobotna noč HTV 1 Belle (amer. film) - 22.05 Glasbena oddaja - 22.35 Dnevnik - 22.55 Nočni program HTV 2 16.45 TV spored - 17.00 Beli žar (dok. serija, 4/8) -17.55 Rokomet -19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Hrvaški operni pevci (dok. oddaja) - 20.50 Vidikon - 21.55 Glasbena leta Dubrovnika 1971-1988 - 22.55 Ustanovitelji hollyvoodske akcije (dok. serija) NEDELJA, 6. X. SLOVENIM 1 7.45 - 23.15 TELETEKST 8.00 VIDEO STRANI 8.05 VIDEORING 8.35 OTROŠKI PROGRAM DELFI IN PRIJATELJI, Špan. naniz., 15/26 SREDI GALAKSIJE ZAVIJ LEVO, avstral. naniz., 20/28 9.55 NEDELJSKA MAŠA 11.00 VSI SMO ENA DRUŽINA, jap.-kan. serija, 3/10 11.30 OBZORJE DUHA 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 EVROMUZIKA NA AZORIH, 2. del 13.00 POROČILA 13.05 HUGO, ponov. 13.35 KARAOKE, razvedrilna oddaja 14.35 NEDELJSKA REPORTAŽA tv Koper 15.05 DLAN V DLANI 15.20 VEDNO ME LJUBI, franc, film 17.00 DNEVNIK 1 17.10 ZAVRTIMO STARE KOLUTE 17.45 PO DOMAČE 19.10 RISANKA 19.15 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME. ŠPORT 19.50 ZRCALO TEDNA 20.10 ZOOM 21.10 VEČERNI GOST 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT SLOVENIM 2 8.1X1 Euronevvs - 10.1X1 Črni lepotec, amer. film -10.50 tdenski izbor: Videošpon; 11.20 Lahkih nog naokrog; 12.05 Tv dvtomagazin; 12.35 Na vrtu -13.00 Sova: Red in zakonitost, amer. naniz.. 14/21 -13.55 Velika iluzija, franc, film - 17.00 Športna nedelja - 19.30 V območju somraka, amer. naniz., 35/61 - 20.1X1 Don Ki-hot, Špan. nadalj., 3/5 - 20.50 Permanent va-calion. amer. film - 22.1X1 Novice iz sveta razvedrila - 22.25 Videoring KANALA 9.1X1 Mtippel sltovv (50. oddaja) - 9.30 Kaličopko -10.3(1 Risanka -11.0(1 Svet športa (ponov.) - 14.45 Meja (ponov. amer. filma) -16.30 Muppct sltovv (ponov.) - 17.1X1 Mala morska deklica (14. del); Račje zgodbe (risana serija, 25. del) - 18.1X1 Avlo ljubezni (2. del mlad. filnt) - 19.1X1 S kamero na potepu (ponov.) -19.30 Popolni vodič (ponov.) - 20.1X1 Lučan (II. del nadalj.) - 21.1X1 Novčiči iz nebes (ponov. 5. dela) - 22.30 Karma PONEDELJEK, 7. X. SLOVENIM 1 KANALA 9.00 Kaličopko (ponov. otroške oddaje) -10.1X1 Risanka - 10.30 Daklari, 5. del - 11.3(1 Oddaja o stilu -12.00 Glasbena oddaja -15.35 Ljudje na položajih (ponov. 15. dela) - 16.30 Palček (ponov. filma) -18.00 Mala morska deklica (18. del risane serije); Račje zgodbe (18. del risanke) -19.00 D. J. Bodo (ponov.) - 20.00 Havvkins (4. del naniz.) - 21.15 Meja (amer. film) - 23.1X1 Dežurna lekarna (26. del hum. naniz.) - 23.30 S kamero na potepu - 0.00 Dannyjcvc zvezde (ponov.) 9.15-11.25 TELETEKST 9.30 VIDEOSTRANI 10.011 VIDEORING 10.30 OTROŠKI PROGRAM ANETA. češka nadalj,. 5/6 10.55 KOZLOVSKA SODBA V VIŠNJI GORI, lutkovna igrica 11,45 PERMANENT VACATION, amer. film I3.1K) POROČILA 13.05 NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA 1.3.50 TEDENSKI IZBOR UTRIP 14.05 ZRCALO TEDNA 14.20 ZA TV KAMERO 14.3(1 FORUM 14.51) NEDELJSKA REPORTAŽA 15.20 VEČERNI GOST 16.20 DOBER DAN KOROŠKA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK 17.21) OČIVIDEC, angl. dok. serija. 1/13 18.1X1 PO SLOVENIJI 18.30 SVETOVALNA ODDAJA 18.4(1 RISANKA 18.50 LINGO, TV IGRICA 19.20 ŽREBANJE 3 X 3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.00 V ŽARIŠČU 20.25 PRO ETCONTRA 21.25 ROKA ROCKA 22.30 DNEVNIK .3, VREME, ŠPORT 23.1M) SOVA RED IN ZAKONITOSTamer. naniz., 16/21 23.50 NORO ZALJUBLJENA, amer. naniz., 9/25 8.50 TV spored - 9.05 Poročila - 9.10 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.20 Kam je izginila 55. osnovna šola? (češki film) -13.10 Preteklost v sedanjosti (dok. oddaja) -13.55 Vrtnar na halkonu -14.25 Pustolovščine mladega Indiane Jonesa (serija, 14/17) -15.45 Svetovni reporterji -16.35 Poročila -16.45 Film -19.05 V začetku je bila Beseda -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 “Memphis Karma -18.00 Lučan (ponov. 11. dela) -19.00 Glasbeni spoti -19.30 Novosti iz zabaviščnega sveta - 20.00 Zlata dekleta (amer. hum. naniz.) - 20.30 Odločitve - predvolilni forum - 21.30 Filmska uspešnica: Prizori iz zakonskega življenja (amer. film) - 23.00 Hawkins (5. del naniz.) TOREK, 8. X. SLOVENIM 1 10.15 -1.45 TELETEKST 10.30 VIDEO STRANI 10.50 VIDEORING 11.20 OTROŠKI PROGRAM SLEPA NEDELJA, angl. dok. oddaja 11.10 ČRNI LEPOTEC, ponov. avstral. filma 13.00 POROČILA 13.05 LINGO, TV IGRICA 14.05 TEDENSKI IZBOR VSI SMO ENA DRUŽINA, jap.-kan. serija, 3/10 14.35 OBZORJE DUHA 15.05 SPOROČILO ZA POTOMCE, angl. drama 16.20 MOSTOVI 17.00 DNEVNIIČ 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM SREDI GALAKSIJE ZAVIJ LEVO, avstral. naniz., 21/28 17.20 JAKEC IN ČAROBNA LUČKA, risana serija 18.00 PO SLOVENIJI 18.30 SVETOVALNA ODDAJA 18.40 RISANKA 18.50 KOLO SREČE, tv igrica 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.00 V ŽARIŠČU 20.30 DOSJE 21.20 PRIJATELJICE IZ HIŠE ŽALOSTI, češka nadalj., 2/4 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.55 POSLOVNA BORZA 23.10 SOVA SPLOŠNE POIZVEDBE, franc, naniz., 6/14 0.10 DAVOV SVET ponov. amer. naniz.. 11/25 SLOVENIM 2 9.1X1 Euronevvs -10.55 Tedenski izbor: Osmi dan; 11.25 V žarišču; 11.50 Svetovi zemlje, angl. poljudnoznan. serija, 4/6; 11.50Svetovi zemlje, angl. po-ljudnoznan. serija, 4/6; 12.40 Slovenski magazin; 13.10 Lizislrata, posnetek opere; 14.55 Zoom -15.55 Pustolovščine in odkritja, italij. dok. serija. 10/26 -16.50 Dr. Ouinnova. amer. naniz, 17/ 18 -17.10 Sova: Red in zakonitost, amer. naniz., 16/21 -18.00 Casllovi, angl. nada-lj.. 1/26-18.30 Prisluhnimo tišini - 19.00 Davov svet. amer. naniz., 11/25 -19.30 V območju somraka, amer. naniz.. 37/61 - 20.00 Wildbaeh, nem. naniz. 7/13 - 20.55 Studio Citv - 22.10 (Ne)znani oder - 22.55 Gledališka predstava KANALA 15.55 Video strani - 17.1X1 Novosti iz zabaviščnega sveta (ponov.) -17.30 Daklari (ponov. 5. Jela) - 18.30 Kapitan planet (ponov.) -19.00 Glasbeni spoli -19.30 S kamero po potepu - 20.1X1 Hermanova glava (amer. naniz., 36. del) - 211.30 Sirene (21. del amer. naniz.) - 21.30 Hondo (9. del naniz.) -22.3(1 Glasbena oddaja - 23.1X1 Dannvjeve zvezde SREDA, 9. X. SLOVENIM 1 8.15 - 0.05 TELETEKS T 8.30 VIDEOSTRANI 9.1X1 VIDEORING 9.30 TEDENSKI PROGRAM KARAOKE 10.30 JEKLENI JEZDECI, avstral. nadalj., 1/8 10.55 ROKA ROCKA 11.45 NATIONAL GEOGRAPH1C, amer. dok. serija. 14/2(1 12.35 EVROMUZIKA NA AZORIH 13.1X1 POROČILA 13.05 KOLO SREČE, ponov. 13.35 ZGODBE IZ ŠKOUKE 14.40 TEDENSKI IZBOR DLAN V DLANI 14.55 PRO ETCONTRA 15.51) SLOVENSKI UTRINKI, oddaja madžarske tv 16.20 LJUDJE IN ZEMLJA 17.1X1 DNEVNIK I 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 PO SLOVENIJI 18.3(1 SVETOVALNA ODDAJA 18.40 RISANKA 18.50 KOLO SREČE - TV IGRICA 19.30 DNEVNIK 2. VREME, ŠPORT 211.1X1 V ŽARIŠČU 20.31) FILM TEDNA: NA JUGU MOJE DUŠE nem. film 22.10 DNEVNIK 3. VREME. ŠPORT 22.40 SOVA RED IN ZAKONITOSTamer. naniz... 17/21 23.5(1 SKRAJNOSTI, ponov. angl. naniz,, 5/7 SLOVENIM 2 9.1X1 Euronevvs -11.25 Tidenski izbor: Učimo sc tujih jezikov: angleščina; 11.40 Reka upanja, franc, nadalj., 1/18; 12.30 Festival narečne popevke; 13.40 Sobotna noč; 15.40 Športni pregled -16.25 Wildbach, nem. naniz., 6/13 -17.10 Sova: Red in zakonitost, amer. naniz., 15/21 -18.00 Simpsonovi, amer. naniz., 48/92 - 18.31) Sedma steza -19.00 Noro zaljubljena, amer. naniz., 9/25 - 19.30 V območju somraka, amer. naniz., 36/61 • 20.00 Sporočilo za potomce, angl. drama - 21.15 Osmi dan - 21.45 Oddaja o turizmu - 22.15 Svet poroča - 22.45 Brane Rončel izza odra KANALA 15.55 Video strani - 16.55 Spot ledna -17.00 Les Halmas, trobenta in bas Nehvaležno je iz naslova izpadeI boben, oz. bobnarka, saj 25 vrstic v naslovu omejuje dolžino. Torej točneje: Les Halmas so trio in prihajajo iz Švice, od tam so tudi korenine razigranega trobentača, ki poprime tudi tubo, naSploh pa skrbi za teatr-ski del programa, kjer tudi kakšno odpoje. Švicarka z rodovnikom je tudi bobnarka, ki z varljivo lahkotnostjo klepa raznolike ritme, vmes pa skozi cevko zatrobi v instrument, ki je kar najverjetneje le otroška klaviatura. Zadnji akter v tej posadki pa je estonski Rus, basist pri nas že slišanih Ne ždali, ki se v svoji novi vlogi pevca in gonila ansambla odlično izkaže. Zmes artistov smo preverili v soboto, 28. septembra, v Kulturnem domu Krško, kamor je organizator Zveza zaveznikov mehkega pristanka dogodek postavil. Zmerna sterilnost dvorane, v kateri ni bilo čutiti cigaretnega dima, le tu in tam kakšna pločevinka piva, ki je bila skrita pod suknjiči konzumentov kul- turnega dogodka, vse to koncertu ne gre v breme. Prej nasprotno, poskus adademskosti v okolju, ki je z ene strani podprto s tovarno celuloze, drugo steno pa podpira slavna Nuklearka, se je prav lepo prijel. Pol stotnije nas je sedelo in stalo, uvodne tone dogodku pa so dale miniaturne gusle (prav ste prebrali, gusle; to je namreč tisti instrument, ki s svojo enolično zavijajočo glasbo spremlja ljudske pevce z Balkana), v Les Halmas izvedbi pa so bile pritrjene na bas kitaro in so poleg skoraj industrijskih udarcev po magnetu občasno tudi iz-zvenele v lepih melodijah. Glasba Les Halmas je zaljubljena, vendar je brez odvečni sentimentalnosti in patetike, si z\’ija v klobčiče in se spet in splI znova razvija v nenavadne balade. Figura za vizualne orgazmi trobentač, ki na tubi odigra vsi prej kot le samo spremljavo, tet bobnarka, ki na koncu zapoje s francoščini, le začini že tako odlično skuhano jed. Čustva, čustva, ni kaj. . BORIS PETKOVIČ Central Problem onemu, provincialno slovenska samo še nekatera imena. Kij1 Pri Helidonu je na kaseti in na zgoščenki izšel album skupine Central Problem -149, ki prinaša nekoliko drugačno glasbo, moderno in “odštekano" za tiste poslušalce, ki jim tuji jeziki niso ovira, saj ansambel iz\’aja svoje skladbe v več kot desetih svetovnih jezikih, med drugim v srbohrvaščini in tudi v kitajščini. O čem je govora v kitajščini, ne vedo niti glasbeniki sami, torej nič hudega, če poslušalci ne bodo vedeli, kaj želijo povedati z besedili denimo v italijanščini, francoščini ali nemščini. Svoje svetovljanstvo so tvorci albuma dokazali s lem, da niso zmogli niti ene same slovenske besede in da so na ovitku kasete natisnjeni sami “thanks to" temu in onemu, temu bolj kot temu je skupina menda doml hnrn v nii na SO Ven Maribora, v nji pi._ Sebastijan Duh in Boštjan Andf kovič-Angel. Skupina je nastala leta 1994, L glasbeno sceno pa je prišla Itd Večje uspehe je dosegla z dviA spotoma na hrvaški televiziji, vttj ti ju je bilo mogoče tudi na slovi ski televiziji in na nemškem kant' Viva. Na albumu je 19 skladb, t katerih so Osrednjemu problif' pomagali številni tuji glasbenik Vse skupaj naj bi bilo glasbeno X merjeno (pogojno) v nekaki1 funk-rap. No, glasba je karzanif va in duhovito zastavljena, pa j* naj očitno pomanjkanje vsaj zrnl rodoljubja odpusti, kdor hoče. j M. MARKEl ('H Elit E BAND POSNELI SPOT-Dolenjski fantje Simon, Gregor, M‘» Valter m Igor. ki so sc v začetku letošnjega leta združili pod imenom Cin’ band, so na slovenski glasbeni sceni že kar dobro znani. Posneli so ni* pesmi, pri katerih jim nesebično pomagata popdesignovca Tone Koš"' in Matjaž Vlašič, fantje pa so že nastopili na Karaokah in oddaji M in zadeni. Za pesem Globoko v meni si i so pred dnevi posneli svoj P1] videospot, r katerem je nastopila tudi finalistka letošnjega izbora za rti1 Slovenije Vera Kaurin iz Kranja. Skupina, za katero velja, da jo je sb> tudi, kadar ne igra, bo naslednji mesec pri ZKP RTV Slovenija izdala " vojo piro kaseta Pišete jim lahko na naslov: Cherie band fan club, P' 12, 8511 Kostanjevica na Krki. SLOVENIM 2 9.1X1 Euronevvs -10.15 Ttdenski izbor: Poslovna borza; 10.25 Prisluhnimo tišini; 10.55 V žarišču; 11.20 /Ne)/nani oder; 12.10 Gledališka predstava; 13.40 Vedno me ljubi, franc, film; 15.10 Oddaja o turizmu; 15.40 Skrivnostna znamenja angl. nadalj., 2/4 - 17.00 Sova: Splošne poizvedbe, fran. naniz., 6/14 - 18.1X1 Casllovi, angl. nadalj., 2/26 - 18.30 Japonska, 6. del - 19.00 Skrajnosti, angl. naniz., 5/7 - 19.30 V območju somarka, amer. naniz., 38/ 61 - 20.00 Šport - 22.00 Šport (košarka) - 22.45 Aliča, evropski kulturni magazin - 23.15 Ples čarovnic, balet KANALA 15.55 Video strani - 17.00 Danyjeve zvezde (ponov.) - 18.00 Sirene (ponov. 21. dela) -19.1X1 Glasbeni spoti -19.30 Oddaja o stilu -20.1X1 Pol flamingov (26. del naniz.) - 21.00 Mali lord Rtuntleroy (amer. film) - 22.45 Elizi-je - 2.3.15 Ribarjenje v kalnem (dok. oddaja) DESET DOMAČIH Žreb je za sodelovanje pr i oblikovanju lestvice Studia D in Dolenj' skega lista dodelil nagrado Kužu Breznikarju iz Novega mesta. NagU' jencu čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je leden takšna: 1. (1) Srce ti svoje dam - ANS. SLAPOVI 2. (2) Ko zaslišim znano melodijo - ANS. LOJZETA SLAKA 3. (6) Če ljubiš življenje - ANS. TONIJA HERVOLA 4. (3) Pravi kinolog - GORENJSKI MUZIKANTJE 5. (4) Polka je ključ do srca - ANS. GAŠPERJI 6. (8) Zdravja si vsak želi - ANS. MIRA KLINCA 7. (5) Bo danes polna luna spet - ANS. ROM POM POM 8. (7) Pesmi za dekleta - ANS. SLAVČEK V. (-) Moravška dolina - ANS. VIHARNIK 10. (9) Nocoj ti pojemo v slovo - ANS. RUBIN Predlog za prihodnji teden: Pazi se punca ti - ANS. HENČEK KUPON ŠT. 4« Glasujem za: Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio I), p.p. 103, 8000 Novo mesto/ So poti, ki vodijo in poti, ki jih skrajšajo Teletrgowno Da bi vam skrajšali pot NA ENEM IN V NOVEM MESTU OD I. OKTOBRA DALJE Sl BOSTE PRI NAS OGLEDALI IN IZBRALI: - telefonske aparate - telefonske tajnice -telefakse - hišne centrale priznanih blagovnih znamk z atesti (SIEMENS,PANASONIC,ISKRA STI) - instalacijski material -Telefonski imenik Slovenije -Telekartice DOBILI VSE INFORMACIJE 0: - možnostih za pridobitev telefonskega in ISDN priključka - dostopu do interneta - Slovenija Online - cenah in prodajnih pogojih - ostalih telekomunikacijskih storitvah - servisiranju telefonskih aparatov SPREJEMAMO VPLAČILA TELEFONSKIH RAČUNOV UGODNA PRODAJA do 22. oktobra 1996 TELETRGOVINA NOVO MESTO NOVI TRG 7 tel: 068 372 273 odprto: pon. - pet. 9.00 - 17.00 sobota 8.00 - 12.00 Telekom V3 Slovenije 001 w Nacionalni operater telekomunikacij SE KDAJ VPRAŠATE, ZAKAJ JE TAKO POMEMBEN PRAVILNO NAPISAN NASLOV? V množici pisem, ki jih vsakodnevno pošiljate prijateljem, znancem, poslovnim partnerjem, vsaka najmanjša napaka v naslovu takoj privede do zastoja v procesu usmerjanja pošiljk, kar lahko povzroči, da bo pismo prispelo na cilj prepozno. KAKO TOREJ PRAVILNO NAPISATI NASLOV? V priročniku Poštne storitve in poštne številke v Republiki Sloveniji smo za vas na straneh 12 in 13 zapisali, kako se pravilno napiše naslov. Pomembno je, da naredite 2-kratni presledek med vrstico z imenom ulice oziroma poštnim predalom in vrstico s poštno številko ter uradnim nazivom pošte ter najmanj 5 mm širok presledek med poštno številko in nazivom pošte. Ali ste vedeli, da ... ima vsak tretji poslovni sistem v Sloveniji poštni predal ter da je s 1. marcem 1996 kar 58 večjih podjetij v Sloveniji dobilo svoje posebne poštne številke. V primeru, da ima naslovnik p.p. ali svojo posebno poštno številko, potem NE PIŠETE ulice ter hišne številke, kjer ima firma sedež. Primer s posebno poštno številko: DELO ČZP Primer s poštnim predalom: POŠTA SLOVENIJE d.o.o. p.p. 500 1509 LJUBLJANA 2001 MARIBOR Preden torej napišete naslov, se prepričajte, ali nima morda vaš poslovni partner poštnega predala ali posebne poštne številke. Poglejte njegovo zadnje pismo, prospekt ali pa ga povprašajte po telefonu: posebne poštne številke pa najdete tudi v priročniku Poštne storitve in poštne številke v Republiki Sloveniji na str. 21 do 3 1. Z veseljem delamo za Vas in za prihodnost! Vaša pošta. POSTA SLOVENIJE Odkupujemo delnice Krke po soso sit. Menjalnica Jure Kandijska 19 v Jel.: 068/21-335 PRENOVA OKEN Nova okna v stare okvire po novem sistemu brez poškodbe fasade in ometa in druga mizarska dela izvaja MONTLES BOŽIČNIK, Sevnica, tel./fax. 0608/82-945. Mobitel: 0609/621-285. Delnice Krke, Petrola, Pivovarne Union in ostale odkupujemo od 10. do 16. ure, tel.: 061/314-952. Sadike magnolij, tise, lovorik, brina ter ciprese za mejo poceni prodam. Tel.: 068/325-272. Pred vrati je zima. Pripravite svoje vozilo za zimo, ki se neusmiljeno bliža. Vabi vas: AVTOMEHANIKA m Robert PODRŽAJ Rumanja vas 45 8351 Straža tel./fax: (068)84-112 Na zalogi: ORIGINALNI DELI RENAULT, ČISTILCI FIAAM, Olja: Castrol, Valvoline Shell Hladilna tekočina Valvoline Metlice brisalcev Valeo Brezplačna kontrola in menjava hladilne tekočine. Se priporočamo! PROFIT POSLOVNI ČASOPIS zaradi širitve svoje dejavnosti vabi k sodelovanju 1. novinarje - dopisnike. 2. sodelavce za trženje časopisa in oglasnega prostora. POGOJI: 1. Višje- ali visokošolska izobrazba novinarske, ekonomske, tehnične ali pravne smeri. 2. Najmanj srednješolska izobrazba ustrezne smeri. Delo je pogodbeno, ustrezno plačano, z možnostjo poznejše zaposlitve. Pisne ponudbe z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite na naslov: Profit. 8(X)0 Novo mesto. Glavni trg 19. p.p. 202. Kandidate bomo povabili na pogovor v Novo mesto ali na dopisništvo v Ljubljano in z izbranimi kandidati sklenili pogodbe. Računalniško ZDENKO POTOČAR. <«l./fax. 068/32 1 -920 računalniški tečaji za začetnike in poznavalce Osnove raž.in Windows'95 začetni 3 dni 08., 10. in 11.10.96 Word 7.0 za Windows osnovni 3 dni 15., 16. in 17.10.96 Exeel 7.0 za Windows osnovni 3 dni 22., 23. in 24.10.96 INTERNET usposabljanje osnovni 3 dni določen naknadno na Srednji ekonomski ioli Novo mesto, ob 16.00 uri cena osnovnega tečaja 18.800,00 SIT, za obdane samoplačnike 10% popust prijave in informacije S (068) 321-926 Želite varno naložiti svoj denar? Poleg varnosti pa naj vam naložba zagotavlja še donosnost? Z nakupom obveznic SKB banke 3. izdaje vam bo zagotovljeno oboje. Vaša naložba se bo obrestovala s fiksno letno obrestno mero 7,5%, nominalna vrednost obveznic SKB banke pa znaša 1000 DEM tolarske protivrednosti. Hkrati ponovno pozivamo vse imetnike obveznic SKB banke d.d. 2.izdaje, ki obveznic še niso predložili v predčasen odkup, da vnovčijo svojo terjatev iz sodnega depozita. Informacije: SKB banka d.d.. Sektor investicijskega bančništva, Ajdovščina 4 (I.nadstropje), Ljubljana, tel. 061/133 21 32: v vseh enotah SKB banke d.d. in na Zelenem telefonu: 080 15 15. m SKIIJUKAI.I. Oktobrsko presenečenje: Vsi kupci avtomobilov Hyund«n v lem mesecu dobi|o / Komu mar moč brez značaja HYunom Prodajalci: \ minent d.o.o., Kondijska 14, Novo mesto, tel: 068 28 950.323 902, Eminent d.o.o., Beloki .injska 14. Črnomelj, tel. 068 51 379.51 378, Eminent d.o.o.. Cesta Krških žrtev 51, Krško, tel.: 0608 22 950, Bai log d.o.o.. Obrtniška 18,Trebnje. tel.: 068 45 700, Hyundai Servis Faleskini. Ulica talcev 14, Straža pri Novem mestu, tel.: 068 83 104 HOS, računalništvo d.o.o. Šmlhelska 14. NOVO M E STO 0687321-931 Junkers plinski stenski kotel CERASTAR PLUS Energijsko varčen in prijazen okolju • Primeren za plinsko centralno ogrevanje etažnih stanovanj, eno- ali večstanovanjskih hiš. Popolno samodejno delovanje • Ogrevanje in priprava sanitarne vode zavzema malo prostora. Preprosta namestitev, možna kasnejša vgradnja Prijazno človeku in okolju Zastopa: Robert Bosch d.o.o.. Ljubljana, področje Junkers. Celovška 228. tel.: 061/159 03 41 ^JUNKERS Bosch toplotna tehnika Dolenjski Investicijski Sklad . >//**/-*// •//•/*!/> *//t/'/»•!• Na podlagi 3. alinee 12. člena ter 3. alinee 16. člena Zakona o privatizaciji pravnih oseb v lasti Sklada Republike Slovenije za razvoj in obveznostih Agencije'Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (Ur. list RS št. 71/94) - dalje Zakon ter ponudbe Sklada z dne 14.12.1994 ORGAN UPRAVLJANJA STILLES INŽENIRING, NOTRANJA OPREMA, D.O.O., SEVNICA ponuja vsem upravičencem ODKUP POSLOVNEGA DELEŽA DRUŽBE Z UPORABO NAČINA INTERNE RAZDELITVE IN NOTRANJEGA ODKUPA 1. Ponudba se nanaša na odkup dela poslovnega deleža Sklada v družbi STILLES INŽENIRING, Notranja oprema, d.o.o., Sevnica, Savska cesta 13 in sicer: 1.1. 32,0667% navadnega poslovnega deleža Sklada, ki je enak 19,24% osnovnega kapitala družbe z uporabo načina interne razdelitve. 1.2. 64,1333% navadnega poslovnega deleža Sklada, ki je enak 38,48% osnovnega kapitala družbe z uporabo načina notranjega odkupa. 2. Ponudba se nanaša izključno na upravičence, ki jih opredeljuje Zakon: 2.1. zaposleni, bivši zaposleni in upokojeni delavci STILLES INŽENIRINGA, Notranja oprema, d.o.o., Sevnica, Savska cesta 13, in hčerinskih družb STILLES PRIMO, Primarna obdelava, d.o.o., Sevnica, Savska cesta 15, in STILLES MOBI, Stilno pohištvo, d.o.o., Sevnica, Savska cesta 14, 2.2. ožji družinski člani zaposlenih, vendar samo pod pogojem, da vrednost vplačil, s katerimi bodo upravičenci iz točke 2.1. te ponudbe sodelovali v interni razdelitvi, ne bo dosegla vrednosti poslovnega deleža,namenjenega interni razdelitvi in zgolj za preostanek poslovnega deleža, do vrednosti poslovnega deleža,namenjenega interni razdelitvi. 3. Odkup poslovnega deleža v okviru notranjega odkupa je možen le v primeru, če upravičenci sodelujejo pri interni razdelitvi delnic. 4. Prodajna cena 32,0667% navedenega poslovnega deleža Sklada, ki je enak 19,24% osnovnega kapitala družbe z uporabo načina interne razdelitve, znaša 83.560.483,80 SIT. 5. Prodajna cena 64,1333% navadnega poslovnega deleža Sklada, ki je enak 38,48% osnovnega kapitala družbe z uporabo načina notranjega odkupa, ob upoštevanju 50% popusta, znaša 83.560.483,80 SIT. 6. Vplačilo kupnine v okviru interne razdelitve se opravi z izročitvijo lastniških certifikatov iz 31. člena ZLPR oziroma potrdil za manj izplačane neto osnovne plače iz 25.a člena ZLPR pri čemer morajo upravičenci najprej uporabiti potrdila in šele nato lastniške certifikate. 7. Vplačilo kupnine v okviru notranjega odkupa se opravi v gotovini, z izročitvijo presežnih potrdil za manj izplačane neto osnovne plače iz 25.a člena ZLPR oziroma lastniških certifikatov iz 31. člena ZLPR 8. Organ upravljanja STILLES INŽENIRINGA, Notranja oprema, d.o.o., Savska cesta 13, Sevnica, poziva upravičence, da mu v roku 15 dni od objave te ponudbe v tedniku DOLENJSKI LIST in na oglasni deski družbe pisno sporočijo svojo priprav. Ijenost za sodelovanje v interni razdelitvi in notranjem odkupu. Na podlagi zbranih izjav upravičencev bo organ upravljanja v skladu s 3. alineo 12. člena in 4. alineo 16. člena Zakona pisno obvestil Sklad Republike Slovenije za razvoj, d.d. o tem, ali bodo upravičenci sodelovali v interni razdelitvi in notranjem odkupu po tej ponudbi. 9. Organ upravljanja STILLES INŽENIRINGA, Notranja oprema, d.o.o., Savska cesta 13, Sevnica, poziva vse upravičence, da v roku 30 dni od objave te ponudbe v tedniku DOLENJSKI LIST in na oglasni deski družbe predložijo potrdila za manj izplačane neto osnovne plače iz 25.a člena ZLPR oziroma lastniške certifikate. 10. Upravičenci predložijo potrdila, oziroma certifikate na sedežu družbe STILLES INŽENIRING, Notranja oprema, d.o.o., Savska cesta 13, Sevnica,vsak delovni dan med 12. in 14. uro, dne 22.10.1996 pa med 16. in 18. uro. 11. Organ upravljanja bo v roku iz točke 9 te objave zbral potrdila oziroma lastniške certifikate ter predložil Skladu potrdilo Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje o dejansko razknjiženih potrdilih oziroma lastniških certifikatih. 12. Če organ upravljanja v roku iz točke 9 te objave ne bi predložil Skladu potrdila o razknjiženih potrdilih, oziroma lastniških certifikatih, lahko upravičenci v nadaljnjem roku 60 dni uveljavijo svoje pravice po Zakonu neposredno pri Skladu. V tem primeru morajo upravičenci pooblastiti skupnega zastopnika za sklenitev in izvedbo pogodbe o odkupu poslovnega deleža v okviru interne razdelitve in notranjega odkupa. Obveznosti organa upravljanja o predložitvi potrdila o razknjiženih potrdilih, oziroma lastniških certifikatih, iz prejšnje točke te ponudbe preidejo na skupnega zastopnika upravičencev. 13. Morebitna prodaja poslovnega deleža Sklada upravičencem po tej ponudbi bo izvedena na podlagi sklepa o privatizaciji, sprejetega na Upravnem odboru Sklada in v obliki enotnega poslovnega deleža, ki bo na podlagi pogodbe pripadal skupnim lastnikom - upravičencem po tej ponudbi in glede katerega bodo lastniki v pravni skupnosti. 14. To ponudbo organ upravljanja posreduje zaradi izvajanja svojih obveznosti po Zakonu, upravičencem pa je znano gospodarsko stanje družbe, oziroma so jim na sedežu družbe na razpolago vsi potrebni podatki in dokumentacija o tem, zato družba in Sklad izključujeta kakršnokoli jamčevanje za stvarne ali pravne napake na družbi, njenih sredstvih, pravicah ali obveznostih ali poslovnemu deležu, ki je predmet te ponudbe. 15. Upravičenci lahko dobijo dodatne informacije v zvezi s sode. lovanjem pri privatizaciji ponujenega poslovnega deleža na sedežu družbe. v. N ODKUPUJEMO GOBE: štorovke, jurčke in črne trobentice. Tel. 068/22-035. k VEDEŽEVANJE ASTROLOGU* NUMEROLOGIJA Magic line 090 4 123 TUDI PISNO p p 34 Ljubliana. Črnuče 156 SIT/min NIPPON S&P, d.n.o. $ SUZUKI PRODAJA • SERVIS • REZERVNI DELI AVTOSERVIS MURN Resslova 4, Novo mesto ® 068/24-791 SUZUKI ALTO usnjen volan servo zavore bočne ojačitve,... že za 13.690 DEM Specialna sejemska ponudba BALENO 1,6 GS ABSISSCS 3v 24.490 DEM BALENO 1,6 GL 4 WDI 3v 24.990 DEM SWIFT FAMILY 1,3 GX 14v 18.380 DEM CARRY VAN 1,0 11.990 DEM Prvikrat v Sloveniji BALENO 1,6 GLX WAGON 2x air bag servo volan el. nast. ogl. el. pom. stekel central, zaklep. 26.490 DEM UGODNI KREDITI Na podlagi sklepa stečajnega senata v stečajni zadevi St 66/90 nad dolžnikom Zmaga, Proizvodno in trgovsko podjetje, p.o., Ljubljana - v stečaju, Mivka 25, objavlja stečajni upravitelj PRODAJO NEPREMIČNIN Z ZBIRANJEM PONUDB 1. Predmet prodaje: 1.1. poslovni objekt v Mokronogu, Mokronog 36, v izmeri 361 m2, vpisano v vi. št. 27 k o. Mokronog za najnižjo ceno 175.000 DEM. 2. Način prodaje: Z zbiranjem neposrednih ponudb ponudnikov, ki morajo prispeti na naslov prodajalca najpozneje 15 dni po objavi oglasa in obsegati: 2.1 podatke o ponudniku, 2.2. na kateri predmet prodaje se ponudba nanaša, 2.3. ponujeno ceno v znesku, 2.4. rok plačila, 2.5. dokazilo, da gre za ponudnika, ki je domača pravna oseba ali državljan R Slovenije, 2.6. ponudnik mora predložiti dokazilo, da je na račun prodajalca 50101-690-11368 ali pa v gotovini pri stečajnem upravitelju vplačal oz. položil varščino v višini tolarke protivrednosti 10.000 DEM po srednjem tečaju BS na dan plačila, 2.7. z oznako zaporedne številke predmeta prodaje na ovojnici. 3. Izbira ponudnika: 3.1. ponudbe, ki ne bodo obsegale vseh podatkov, se ne bodo upoštevale, 3.2. prednost pri nakupu ima ponudnik, ki ponudi višjo ceno; pri enaki ceni pa ponudnik, ki ponudi krajši plačilni rok, 3.3. prodajalec bo ponudnika, ki bo izbran, obvestil o izbiri v roku 15 dni po poteku roka za oddajo ponudb, 3.4. ponudnikom, ki ne bodo izbrani, bo varščina vrnjena v roku 5-ih dni po izbiri ponudnika. 4. Sklenitev kupoprodajne pogodbe in plačilo kupnine: 4.1 .Pogodba se sklene v roku 5-ih dni po obvestilu o izbiri ponudnika. V kolikor ponudnik ne sklene pogodbe, zapade varščina v korist prodajalca. 4.2.Kupnina se izplača v tolarski protivrednosti po prodajnem menjalniškem tečaju Nove LB, d.d., Ljubljana, na dan plačila. 5. Izročitev predmeta pogodbe: Predmet pogodbe se izroči v last in posest po predložitvi potrdila o plačilu celotne kupnine, prosto bremen. Nepremičnina se prodaja po načelu videno - kupljeno. 6. Ostali pogoji: Kupec nosi plačilo prometnega davka in stroške overovitve podpisa prodajalca na pogodbi. 7. Za ogled nepremičnin se je možno dogovoriti s stečajnim up raviteljem, odv. Branetom Goršetom iz Ljubljane, Cigaletova 7, na tel. (061) 131-0244. AVTOKLINIKA, d.o.o. Novo mesto, Foersterjeva 10 •H1 068/ 323-035 Uradni zastopnik za ŠPORTNA OPREMA NOVO SENSATRAC AMORTIZER ZA VSE TIPE VOZIL DVE LETI GARANCIJE "DVA V ENEM" Na podlagi 4. člena Pravilnika o dodeljevanju sredstev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja kmetijstva, dopolnilnih dejavnosti, obrti in podjetništva v Občini Črnomelj in sklepa seje občinskega sveta z dne 24. sept. 1996 Občinski svet Občine Črnomelj objavlja RAZPIS za dodelitev sredstev iz občinskega proračuna za regresiranje obrestne mere za najeta investicijska posojila v kmetijski pridelavi ter predelavi in dodelavi kmetijskih pridelkov in drugih dopoiniinih dejavnosti na kmetiji I. Predmet razpisa so sredstva za regresiranje obrestne mere za najeta investicijska posojila v kmetijski pridelavi, predelavi in dodelavi kmetijskih pridelkov ter drugih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah: II. Sredstva se bodo dodeljevala za naslednje namene: 1. Za nakup in posodobitev opreme, ki se vgrajuje v kmetijske proizvodne objekte. 2. Izgradnja in obnova hlevov oz. hlevske opreme za rejo drobnice na območjih z omejenimi naravnimi dejavniki za kmetijstvo. 3. Izgradnja in obnova objektov in naprav za dopolnilne dejavnosti na kmetijah, ki temeljijo na predelavi lastnih kmetijskih pridelkov, oziroma povečujejo stopnjo izkoriščenosti osnovnih zmogljivosti kmetije. III. Pogoji Skupna sredstva, namenjena subvencioniranju obresti za investicijska posojila po tem razpisu,znašajo: 2.000.000 SIT 1. Na razpis se lahko prijavijo fizične ali pravne osebe, ki jim je kmetijstvo osnovna dejavnost. Sedež prosilca in kraj investicije morata biti na območju Občine Črnomelj. 2. Investitorji se lahko prijavijo na razpis: a) Če imajo že sklenjeno pogodbo o posojilu, po kateri posojilne obveznosti že potekajo od 1.1.1995 dalje, oziroma bodo te obveznosti začele potekati do vključno 31.9.1996. b) Če je doba vračila posojila od 1 do 5 let. c) Fiksna realna obrestna mera (r) ne sme presegati 11%. V primeru, da je realna obrestna mera za najeto posojilo višja, se upošteva obrestna mera 11%. 3. Posebni pogoji pri posameznih namenih. Pri dopolnilnih dejavnostih se podpira investicije v objekte in opremo za naslednje namene: - predelava oz. obdelava kmetijskih pridelkov iz lastne pridelave, - prodaja lastnih kmetijskih pridelkov ter proizvodov, - gostinska in turistična dejavnost na kmetiji, vezana na lastno predelavo. 4. Investitorji lahko na tem razpisu kandidirajo le v primeru, da imajo zagotovljena sredstva za dokončanje investicije. 5. Zahtevek za udeležbo na javnem razpisu zainteresirani investitorji pošljejo na naslov: Občina Črnomelj, Trg svobode 3, 8340 Črnomelj. 6. Regresira se realna obrestna mera, brez upoštevanja revalorizacije in temeljne obrestne mere. Regresira se do 50% realnih obresti iz točke 2 c. Vrednost priznane osnove posojila, od katerega se regresira obrestna mera, ne sme presegati 30% predračunske vrednosti investicije. 7. Prednost pri dodeljevanju sredstev bodo imeli: - prosilci, ki so pokojninsko zavarovani kot kmetje in jim kmetijstvo pomeni edini poklic; - prosilci, ki so nasledniki kmetije oz. imajo naslednika; - investicije, ki imajo pozitiven učinek na ohranjanje kulturne krajine in poseljenosti podeželja; - investicije, ki pomenijo uvajanje novih, okolju prijaznih tehnologij; investicije, ki zagotavljajo izboljšanje ekonomičnosti proizvodnje; - pri vlogah za dopolnilno dejavnost prosilci, ki imajo dovoljenje za opravljanje dejavnosti oz. so v fazi pridobivanja dovoljenja za opravljanje dejavnosti; - investicije, ki omogočajo dodatno zaposlitev. IV. Vsebina zahtevka 1. Zahtevku mora biti poleg dokazil iz II. dela razpisa priloženo: - naslov investitorja z enotno matično številko občana, številko žiro računa oz. hranilne knjižice, kamor se sredstva lahko nakažejo; - kratka predstavitev prosilca; investicijski program, ki je bil dostavljen banki in iz katerega je razviden namen investiranja; - pri gradnji ali adaptaciji objektov gradbeno dovoljenje oz. priglasitev del in predračun; - kopija katastrskega načrta, zemljiški knjižni izpisek, posestni list; - pri nakupu opreme predračun ali račun; - sklep banke o odboritvi posojila oz. kopija posojilne pogodbe in amortizacijski načrt odplačevanja posojila; - kopije dokazil o že plačanih obrestih v letu 1996; - mnenje območne kmetijske svetovalne službe. 2. Rok za prijavo na javni razpis je 30 dni od dneva objave v Dolenjskem listu. Vse dodatne informacije so na voljo na sedežu Občine Črnomelj pri Greti Auguštin, tel.: (068) 52-040. OBČINA ŠKOCJAN objavlja v skladu s 7. členom Statuta Občine Škocjan (Ur. list RS št. 29/95) JAVNI RAZPIS za oddajo del: ORANJE SNEGA V ZIMSKI SEZON11996/97 1. Naročnik: OBČINA ŠKOCJAN, 8275 ŠKOCJAN 67. 2. Predmet javnega razpisa: ORANJE SNEGA V OBČINI ŠKOCJAN ZA SEZONO 1996/97. 3. Pogoji: a) Interesenti za prevzem del morajo imeti svojo ustrezno opremo za oranje snega. b) Prednost bodo imeli občani, ki imajo s.p. Ponudbo s ceno, ki ne sme presegati normativnih zmožnosti občine, pošljite na naslov: Občina Škocjan, s pripisom: Za javni razpis, do 14. oktobra 1996. Najnižja ponujena cena bo izhodišče za izračun plačila storitev. VINTEKS, Proizvodno in trgovsko podjetje, d.o.o. - v stečaju, Ogu-lin 1 a, 8344 Vinica,objavlja JAVNO ZBIRANJE PONUDB Predmet prodaje so večje količine rezervnih delov za šivalne stroje družbe VINTEKS Vinica v stečaju. Rezervni deli so različnih starosti, tipov in proizvajalcev. Rezervni deli se prodajajo v kompletu za najnižjo ponujeno ceno 564.480,00 SIT po načelu videno - kupljeno. Javne dražbe se lahko udeležijo vse pravne in fizične osebe, ki en dan pred začetkom odpiranja ponudb vplačajo 10-odst. kavcijo - varščino izklicne cene. Interesenti položijo varščino na blagajni steč. upnika ali na žiro račun št. 52110-690-68396, kar dokažejo s kopijo nakazila. Kavcija se uspešnemu ponudniku vračuna v kupnino, drugim pa se vrne v roku do tri dni - brezobrestno. Ponudbo je treba oddati v zaprti kuverti po pošti do 9.10.1996 ali pooblaščenemu delavcu v prostorih družbe KOVINAR, Črnomelj, Belokranjska cesta 34, 8340 Črnomelj,s pripisom “Za javno zbiranje ponudb”. Javno odpiranje ponudb bo dne 10.10.1996 v prostorih družbe Kovinar Črnomelj, Belokranjska cesta 34, ob 14. uri in 30 minut. V kolikor ne bo ponudnika za celotni komplet, se prodajajo igle za šivalne stroje posebej v najmanjši količini po 1000 kosov, po najnižji ponujeni ceni 20,00 SIT za kos. Prednost pri nakupu imajo ponudniki za komplet in nato ponudniki, ki ponudijo odkup večje količine. Rok plačila ostale kupnine je 10 dni po odpiranju ponudb, sicer se bo prodaja razveljavila, varščina pa zadržala. Prevzem rezervnih delov je možen po plačilu celotne kupnine. Informacije in ogled je možen v prostorih družbe KOVINAR Črnomelj, Belokranjska 34, vsak dan od 3. do 9.10.1996 med 13. in 15. uro ali po dogovoru na tel. 068/52-656 ali 0609/613-266. Ti TANIN SEVNICA obvešča cenjene lastnike kostanjevih gozdov, da še vedno odkupuje les pravega kostanja. Če lesa sami ne morete posekati, vam to napravijo oni. Informacije dobite na telefonski številki: 0608/41-349 oz. na Hermanovi 1 v Sevnici. SKLAD KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN GOZDOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZELI EVIDENTIRATI za izvajanje del v gozdovih registrirane in usposobljene pravne osebe ter samostojne podjetnike. Zbiranje ponudb se nanaša na izvajanje del v gozdovih, v katerih sedanji izvajalci nimajo prednostne pravice in za katera, zaradi določenega roka izvedbe, ni mogoče izpeljati javnega razpisa (nujne sečnje in gojitvena ter varstvena dela). Ponudbe bo Sklad zbiral 30 dni od objave tega oglasa na obrazcih, ki jih interesenti lahko dvignejo ali telefonično naročijo pri Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, Dunajska c. 22,1000 Ljubljana (tel.: 061/1336-237). *AJUTI W. WL M. A. F. tv. Ml«, VVORLD MODEHN MAR7TAI. AJtTS FLDLRATK >N ‘‘L J ° WELTVE REIMGUNC. D ER MODEANEN KAMPSPORTARTtN 1 DACHVERBAND FUR MODERNEN KARATE ŠPORT SEMI FUU CONTACT ^ KJCKBOJONG KUNC FU tORMEN VVAFFEN SELBSTVtRTl.DK.lJNC ETL ffAUti ŠPORT ZDRAVJE REKREACIJA * vpis novih članov * program obrambe in zaščite program hitre psihofizične transformacije • začetni in nadaljevalni program * zdravniška kontrola • tekmovalni in demonstracijski program * individualni trening Treningi so v: ponedeljek, sredo, petek, od 17. do 19.30 v športni dvorani Marof (mala telovadnica) Treninge vodi mojster športa Šemso Šehič - ŠESTI DAN CADDY - ZANESLJIV MESTNI PRIJATELJ Kolikorželja, toliko možnosti: Furgon ali Kombi izvedba s pestro paleto motorjev in ugodno ceno že od 18.755 DEM dalje. Volkswagen — ko veš, kaj imaš. ugoden nakup tudi na PORSCHE LEASING ali kredit Avtohiša Berus, Podbevškova 1, Novo mesto Tel.: 068/342-360 kUTsubishi KVALITETA TREH DIAMANTOV — novi COLT 1,3 GLi od 20.900 DEM oprema: DAB, nastavljiv servo volan, ura, deljiv zadnji sedež, avtoradio — novi LANCER 1,3 GLi od 23.900 DEM oprema: DAB, nastavljiv servo volan, ura, radio, deljiv zadnji sedež, temna stekla — CARISMA že od 33.900 DEM — PAJERO 2,5 TD — v mesecu oktobru 4.000 DEM popusta zastopstvo in prodaja ehLNBNT Novo mesto tel.: 068/323-902, 28-950 Krško, CKŽ 51 tel.: 0608/22-950 Črnomelj, Belokranjska 14 tel.: 068/51-379, 51-378 N0V01EMA OD NOVOTEHNA SERVIS pooblaščeni servis za vozila SKODA, LADA in CITROEN na Šmihelski 12, Novo mesto V preurejenih prostorih in z novo opremo nudimo vse potrebno za pripravo vozila za zimo z 10-odst. popustom na storitev. Nudimo tudi prodajo, montažo in centriranje gum za vsa osebna in dostavna vozila ter ročno pranje avtomobila. Pri nas kupljene gume vam brezplačno montiramo. Vaš obisk pričakujemo vsak delavnik od 7. do 16. ure in ob sobotah od 7. do 13. ure. Tei.: 068/321-538. ZAHVALA Ob smrti naše drage mame TEREZIJE SKUBIC roj. Nemanič S čudovitim cvetjem ob njej, dragih melodijah in nežnem plapolanju plamenov sveč smo jo v njeno zadnje, tiho domovanje spremili vsi, ki jih je imela rada in ki smo jo imeli radi; njeni in naši sorodniki, zvesti prijatelji, dobri sosedje, sostanovalci, osebje Doma starejših občanov, g. župnik, pevci in godba na pihala. V izrazih ustnega in pisnega sožalja je bilo mnogo lepih misli o njeni plemeniti, dostojanstveni, dobri in pošteni naravi. Tako bo ostala in živela v nas dalje. Hvala vsem! Vsi njeni Črnomelj, Ljubljana, Novo mesto Hitrejšo in cenejšo gradnjo • Nekateri imajo dosmrtno garancijo, izbranci pa še daljšo. (Ciuha) ZAHVALA Življenje celo si garat, vse za dom si dal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. Niti zbogom nisi rekel niti roke nam padat. Smrt te vzela je prerano, a v srcih naših boš ostal. V 44. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, očim, sin, brat in stric TONE KASTELIC iz Biške vasi 27 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje in nam kakorkoli pomagali. Najlepša hvala tudi g. župniku in MPZ za lepo opravljen obred, govorniku Borisu Krhinu za poslovilne besede, uslužbencem Revoza I in IV in kolektivu Beti Mirna Peč ter Janjinim sošolcem za sočustvovanje. Žalujoči: vsi njegovi Vam omogoča BETONAiHRA talna nas, NOVO MESTO PRODAJA, PREVOZI IN STROJNA VGRADNJA BETONA Prodala vseh vrst gramoza Pokličite tel: 068/ 321 605, ostalo je naša skrb! Komunala Metlika, d.o.o., na podlagi 49. člena statuta Javnega podjetja Komunala Metlika, d.o.o., razpisuje delovno mesto direktorja za dobo štirih let Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: - visoka, višja ali srednja izobrazba ustrezne smeri, - vsaj 6 let izkušenj v stroki, od tega vsaj 3 leta na vodilnih delovnih mestih, sposobnost za uspešno gospodarjenje in organizacijske sposobnosti, razvidne iz dosedanjih zaposlitev. Imenovanje direktorja opravi občinski svet občine Metlika. Prijavo naj kandidati pošljejo na naslov: Komunala Metlika, d.o.o., Cesta XV. brigade 2, 8330 METLIKA s pripisom, “NE ODPIRAJ, RAZPIS”. V roku 30 dni bo občinski svet na podlagi prispelih prijav imenoval direktorja javnega podjetja. TANIN SEVNICA IŠČE POGODBENE AGENTE ZA ODKUP KOSTANJEVEGA LESA NA PODROČJIH: — SMARJETE, TREBELNEGA, MOKRONOGA — BIZELJSKEGA, POSAVJA Vaše prijave pričakujemo na našem naslovu: TANIN, Hermanova 1, 8290 Sevnica v 8 dneh po objavi. ZAHVALA V 68. letu nas je prezgodaj zapustil naš dragi TONE ZEVNIK iz Jakčeve ul. v Novem mestu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki žalujejo z nami in so nam kakorkoli pomagali ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Težko dojemamo kruto resnico, da te več ni med nami. saj vedno bili smo skupaj in načrtovali pot življenja, a na njej smo ostali sami s sledovi tvojih pridnih rok. V 44. letu starosti nas je po kratkotrajni, a hudi bolezni zapustil naš dragi JOŽE ADLESIC iz Sečjega sela 28 pri Vinici Zahvaljujemo se sorodnikom, dobrim sosedom, sodelavcem, prijateljem, vaščanom Sečjega sela in Podklanca ter vsem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami, ustno in pisno izrazili sožalje ter pokojnemu podarili toliko lepega cvetja in sveč. Hvala osebju Intenzivne nege Interne bolnišnice Novo mesto, dr. Stariču in dr. Špecovi, sodelavcem in sošolcem OS Vinica in SC PET iz Ljubljane, RD Črnomelj. Hvala govornikom za izrečene besede slovesa pred domačo hišo in pri odprtem grobu, pevcem in godbenikom. Hvala vsem, ki ste našega Jožeta tako množično pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta MARIJA GORŠE z Drganjih sel Iskrena hvala vsem sorodnikom, sodelavcem, GG Podturn, sindikatu Vezani les za izrečeno sožalje, poklonjeno cvetje, sveče in daritev za sv. maše ter vsem, ki ste se od pokojne poslovili in jo spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo družini Zupančič za vsestransko pomoč in gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, neusmiljena smrt te vzela je od nas, a v srcih naših boš ostal. Vse življenje svoje trdo si garal, vse za svoj dom, družino dal, a sledi ostale za tabo so povsod od deta tvojih pridnih rok. V 63. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi ata, stari ata, brat in stric NACE STRAJNAR Dol. Ponikve 7 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali, izrazili sožalje, pokojniku prinašali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala sosedom Slakovim, Nežki, Krevsovim in Smo-ličevim, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, g. Rafku za poslovilne besede ob odprtem grobu in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. Za njim žalujemo vsi, ki smo ga imeli radi RADIO 104.5 105.9 107.3 U Ull V 107.5 91-2, „ OGNJIŠČE tel. 152-tl 26 fax. 152-13-62 f DOLENJSKI LIST ZAHVALA V 65. letu starosti nas je zapustil naš dragi ANTON KUPLJENIK Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, pokojniku prinašali cvetje ter sveče in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Kresetovi ter sodelavcem Intenzivnega oddelka. Hvala tudi g. župniku in g. proštu Lapu za poslovilne besede ob žalni maši. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 72. letu nas jc zapustil dragi mož, ata in stari ata ANTON HROVAT iz Stavče vasi pri Dvoru Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za podarjene vence, sveče in izrečeno sožalje. Zahvala tudi gospodu dekanu za lepo opravljen obred ter vsem, ki ste pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 61. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila naša draga ANA KOVAČIČ iz Golobinjeka pri Mirni Peči Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, uslužbencem PPP Novo mesto, SŽ SVV Novo mesto ter Kovinarju Novo mesto za izraženo sožalje in podarjeno cvetje ter vsem, ki stejo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Se posebna zahvala velja višji medicinski sestr j Slavki Kastelic, sosedi Kumrovi za nesebično pomoč, gospodu župniku za zadnje besede in lepo opravljen obred, pevcem ter vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Nihče ne ve. kako boli, ko tebe. draga mami. v našem domu nič več ni. Po težki bolezni nas je v 67. letu starosti zapustila draga mami, stara mama, tašča,sestra, svakinja in teta JOŽICA MALI roj. Novak Bršljin 8 Ob boleči izgubi naše drage mami Jožice se iskreno zahvaljujemo vsem,ki ste bili v težkih dnevih in trenutkih z nami, nam izrazili sožalje in jo pospremili na zadnji poti ter ji darovali cvetje in sveče. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: hčerka Zdenka s sinom Klemenom, hčerka Jožica z družino, sestra Geli in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 88. letu starosti seje po dolgoletni bolezni končala življenjska pot naše mame, stare mame, prababice in sestre ANE LONGAR Kozarjeve mame iz Žužemberka Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in znancem za vence, cvetje in sveče, pevcem za lepo zapete pesmi, govornikoma za poslovilne besede in g. dekanu za opravljen obred. Posebna zahvala osebju Doma starejših občanov Novo mesto za večletno skrbno in požrtvovalno nego in lajšanje bolečin. Hvala vsem, ki ste se poklonili njenemu spominu. Vsi njeni Žužemberk, Ljubljana, Novo mesto Vsem, ki se ga spominjate in mu prinašate sveče in cvetje, iskrena hvala. Vsi njegovi V SPOMIN Tiha in osamljena je sedaj tvoja soba. prazen je tvoj sedež pri mizi. le tvoja slika s stene nemo strmi. Povsod le iščejo naše oči. a tebe dragi, edini Matjaž, od nikoder ni. 3. oktobra sta minili dve leti, odkar nam je kruta usoda iztrgala iz naše srede ljubega sina, vnuka, nečaka MATJAŽA KREVSA OSMRTNICA Mnogo prezgodaj je po težki bolezni umrla ALOJZIJA BINGO upokojena strojna delavka iz Obrata za proizvodnjo tablet, v Sektorju Zdravila Češnjevek 14, Trebnje Od upokojene sodelavke smo se poslovili v torek, 1. oktobra 1996, na pokopališču sv. Marjete v Dol. Nemški vasi. Ostala nam bo v lepem spominu. DELAVCI IN UPOKOJENCI KRKE, TOVARNE ZDRAVIL, NOVO MESTO I BORZNOPOSREDNIŠKA HIŠA, d.d. — odkupimo delnice KRKE iz javne prodaje Tel.: 061/137 73 73, 137 74 74, 137 75 75 173 44 44 NTRRR KOR/MO posredniška HIŠA dl I POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 26, Novo mesto 'S 068/323-193 Mobitel:0609/615-239 0609/625-585 Delovni čas: NON STOP V dogovoru z Zavodom za zdravstveno zavarovanje vam nudimo naše pogrebne storitve brezplačno, pri kompletnih storitvah z minimalnim doplačilom. ZAHVALA Utihnil je tvoj mili glas, obstalo zlato je srce. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. Rada si delala, rada živela, družino svojo rada imela. Zdaj. ko te več med nami ni. Vemo, koliko nam pomenila si. V 82. letu starosti nas jc zapustila naša draga mama MARIJA SIMONČIČ iz Dolenje vasi pri Raki Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija-I teljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravniškemu osebju Nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto in osebju Doma počitka Metlika za ves njihov trud. Posebna zahvala velja sodelavcem podjetja Revoz-P.II., Ceprom in Vitacel, župniku za lepo opravljen obred ter pevskemu zboru za zapete žalostinke. Vsem skupaj še enkrat najlepša hvalaf Žalujoči: sinovi Martin, Ivan, Jože in Vinko z družinami OSKRBNIKA reprezentančnega posestva v okolici Ptuja iščemo. Zahtevamo: nekadilca, prijatelja živali - poznavanje in veselje dela s konji, traktorski izpit, smisel za red in čistočo, zaželjena družina. Nudimo: zaposlitev z zavarovanjem, enosobno (družinsko) stanovanje s kopalnico in telefonom, lasten vrt, možnost čebelarjenja. Informacije na telefon 061/13-12-120. | TELEVIZIJA NOVO MESTO | _vaš .| kanal s Trdinovega vrha na kanalu ZAHVALA Mrtvi niso mrtvi, mrtvi živijo v nas in bodo ponovno umrli z nami in v nas. V 90. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, stari oče, praded in stric LEOPOLD DVOJMOČ iz Ivanjš pri Kostanjevici Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in nam stali ob strani v teh žalostnih trenutkih, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter ga tako številno spremili na zadnji poti. Zahvala tudi patronažni sestri Lidiji za obiske na domu in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi TEOilM MS ŽANI M TEDENSKI KOLEDAR — KINO — KMETIJSKI STROJI — KUPIM — MOTORNA VOZILA — OBVESTILA — POSEST — PRODAM — RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA — PREKLIČI - ČESTITKE — ŽENITNE PONUDBE - ZAHVALE Četrtek, 3. oktobra - Terezija Petek, #oktobra - Franc Sobota, 5. oktobra - Marcel Nedelja, 6. oktobra - Vera Ponedeljek, 7. oktobra - Marko Torek, 8. oktobra - Brigita Sreda, 9. oktobra - Abraham LUNINE MENE 4. oktobra ob 13.04 - zadnji krajec kino BREŽICE: 3. in 4.10. (ob 18.30), 5. in 6.10. (ob 18.30 in 20.30) ter 7.10. (ob 20.30) grozljivi film Od mraka do zore. 3. in 4.10. (ob 20.30) romantična komedija Pozabi Pariz. ČRNOMELJ: 4.10. (ob20. uri) in 5.10. (ob 18. in 21.15) vohunski kriminalni film Misija: Nemogoče. 6.10. (ob 18. in 20. uri) ameriški kriminalni film Golo mesto. KOSTANJEVICA: 5.10. (ob 20. uri) drama Mesečina in Valentinovo. 6.10. (ob 20. uri) film Trenutki odločitve. KRŠKO: 4.10. (ob 20. uri) in 6.10. (ob 18. uri) ameriška drama Zadnji sprehod. METLIKA: 4.in5.10. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Golo mesto. 6.10. (ob 18. uri in 20.15) ameriški kriminalni film Misija: Nemogoče. NOVO MESTO: Od 3. do 6.10. (ob 17. uri) film Twister. Od 3. do. 6.10. (ob 19.15 in 21.20) ter 9.10. (ob 17. uri, 19.15 in 21.30) vohunski kriminalni film Misija: Nemogoče. ŠENTJERNEJ: 4.10. (ob 18. uri) drama Mesečina in Valentinovo. 4.10. (ob 20. uri) film Trenutki odločitve. TREBNJE: 4.10. (ob 20. uri) in 6.10. (ob 16. uri) film Eraser. • TWISTER, akcijski spektakel (1996, ZDA, 110 minut, režija: Jan de Boni) Ali sploh koga zanima, kakšen je ta film? Kajti v ospredju so predvsem številke. Twister je namreč v nekaj mesecih i' ZDA zaslužil astronomskih 240 milijonov dolarjev dobička! Pa še zdaleč ni konec. Seveda so bili tudi produkcijski stroški visoki, da ne govorimo o močni in agresivni propagandi. Slavnih igralcev, ki zadnja leta predstavljajo skoraj že največji strošek za velike filme, tukaj ni, resda pa bi to bilo tudi povsem nesmiselno. Saj to ni film, v katere/n bi lahko svoj talent razkazovali ljudje, igralci, ne, tu je v glavni vlogi tehnika, računalnik, simulacije in efekti. livisler naj bi bil film katastrofe, vendar pa mu za to manjka nekaj bistvenega v tem žanru: žrtve. Ni jih videti, pa čeprav je očitno, da morajo ležati pod ruševinami razsutih hiš in skednjev. Film se namreč godi na prostranih koruznih poljih ene izmed ameriških kmetijskih držav. Pač tam kjer vsake toliko divja tornado, ki je menda najbolj pogost ravno v ZDA. Imamo dve ekipi, ki se trudita, da bi tornado spoznali od znotraj, s tem pa mnogo izboljšali napovedi o njegovi uničevalnosti in tako pre-prečili žrtve. V prvi je hudo zagnana meteorologinja, obremenjena s spominom na tornado, ki ji je vzel očeta, igra jo Helen Hunt, povsem navadna igralka, pri nas znana po povprečni Iv seriji Noro zaljubljena, in Bill Paxton, ki ji prinese v podpis ločitev, potem pa ga, tudi meteorologa in nekdanjega lovca na tornade, spričo akcije, zgrabi stara strast. V drugi pa so fantje, ki imajo visok proračun, želje po slavi in niti za senco toliko entu-ziazma in izkušenj s terena kol prva ekipa. Uboji imajo enak stroj za pogled r tornadom drobovje, zato gre zdaj za tekmo, kdo mu ga bo podtaknil prvi. Med dirjanjem po kolovozih in med večkratnim ponesrečenim poskusom se odvrti serija liolivud-skilt trikov cenejše vrste, takih, ki dogajanju jemljejo kredibilnost in gledalcu vzbudijo vprašanja, ali je možno, da po zraku premetava krave, traktorje, celo hiške in tovornjake s priklopnikom, srčna meteorologa pa se po vseh veljavnih zakonih gravitacije vozila jto-vsem spodobno prilepljena na cesto? Tik za petami oziroma za zadnjimi kolesi kamioneta je sicer epicenter tornada najhujše oblike, ki pa ju noče in noče posesali. Primerno za manjše otroke. TOMAŽ BRATOŽ SREDNJA ŠOU ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM NOVO MESTO ODDELEK ZA IZOBRAŽEVANJE OB DELU razpisuje: nadaljevalni program GOSTINSKI POSLOVODJA, ki se izvaja po predmetniku GOSTINSKI TEHNIK v tečajni obliki. Predavanja so razporejena na 3 semestre, 1-2 krat tedensko v popoldanskem času. Pogoji za vpis: - spričevalo o končani gostinski šoli VIP: Gostinska dela - smer: kuhar ali VIP: Gostinska dela - smer: natakar, - potrdilo podjetja o delovnih izkušnjah v gostinstvu (dve leti). Vse potrebne informacije dobite v tajništvu šole ali na telefonski številki: (068) 321-527 Zbiramo tudi prijave za vpis v program IV. zahtevnostne stopnje: GOSTINSKA DEU - za poklic KUHAR in - za poklic NATAKAR DOLENJSKI LIST IZDAJATELJ: Dolenjs ki list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorniurednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Domii, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Mariin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke ISO tolarjev: naročnina za 2. polletje 4.6S0 tolarjev, za upokojence 4.212 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno IS.720 tolarjev; za tujino letno 100 DUM oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI: lem v enem stolpcu za ekonomske oglase 2.500 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 5.000 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 3.000 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.600 tolarjev (po telefonu 2.000 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 160 tolarjev; za pravne osebe I cm malega oglasa 2.500 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d.. Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, S000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (060)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (060)322-090 Elektronska pošta: dl@dol-list.si Internet http:llwww.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: ljudska pravica, l.jubljana. DOLENJSKI LIST elektronika TISKALNIK Samsung SP 0912 zelo ugodno prodam. © (0601)84-376. 10472 kmetijski stroji TRAKTOR Ursus 360,650 delovnih ur, letnik 1988, prodam. a (068)44-784. 10459 SILOKOMBAJN Mcngcle 280 in R 9 D, letnik 1989, prodam. a (068)76-444. 10512 KOSILNICO BCS, bencin - petrolej,z vozičkom, in traktorsko OLT za na hidravliko prodam a (068)68-209. 10540 TRAKTOR IM F 560 De lux, zelo dobro ohranjen, ugodno prodam. a (068) 57-260 10551 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO Sip Novi Pionir 20, malo rabljeno, prodam. * (0601)81-372. 10570 LIČKALNIK in šrotar za koruzo ter plug Slavonac in IMT, 12 col, prodam, a 324-451 ali 27-175. 10598 SAMONAKLADALKO, 19 m3, pajka na 2 vreteni, motokultivator s frezo ter plug, 12 col, prodam. a (068)45-319. 10604 SILOKOMBAJN, nakladalko, pu-halnik. motokultivator, čelni nakladne ter sadilce krompirja prodam a (0608) 43-264, zvečer. 10618 KOSILNICO Alpina Elite 402. za vinograd ali drugo, in železno ograjo (1.4 m), prodam. a (068)67-246. Semič. 10645 kupim DELNICE KRKE serije C. po 7000 SIT in Krke serije B po 5000 SIT kupimo. a (064)21-55-33. 10188 LESKOVO kolje odkupujemo. a (068)87-318. 10476 DEI-NICE KRKE kupimo po najugodnejših cenah. Plačilo v gotovini. a (068)4 M60. 10610 KUHINJSKE ELEMENTE, širine 40, 50, 60. 100 cm, in dvojno pomivalno korito kupim. a (068)325-387. 10631 BIKCA SIMENTALC A ali sivca, starega I teden, ter plug. 12 ali 14 col. kupim a (068)45-485. 10642 motorna vozila 126 P, letnik 1988, registriran za celo leto. obnovljen, nove gume, prodam. a (068)28-076. 10430 AVTOMATIC. letnik 1988, prodam za 1700 DEM. a (068)48-366. 10442 JUGO KORAL 45. letnik 1990. registriran do 7/97. prvi lastnik, prevoženih 21.217 km. prodam. a (0608)32-897. 10443 R 4 in 126 P prodam po delih. a (068)25-278. 10461 GOLE TD. letnik 1993, temno moder, prodam za 17.500 DEM. a (0608)64-096. 10466 R 5, letnik 1993, 18.500 km. rdeč, nepoškodovan. lepo ohranjen, prodam. ® (068)44-992. 10469 MB 813furgon, prvič registriran 1976, 7.5 t, zelo ugodno prodam. a (0608)41-208. 10471 126 P. letnik 1985. prodani za 500 DEM. a (068)48-672. 10477 GOLE 1.3, bel, 4V, bencina r, letnik 1990, prodam. * (061)572-846. 10481 OPEL ASCONO 1.8 i, SRE oprema, letnik 1983, registriran do 5/97, prodam za 4500 DEM. * (068)83-503. 10484 VW PASSAT 1.8 GL, letnik 12/92, naprodaj a (068)322-770, od 8. do 15. ure. 10487 DAWOO NEXIA, staro 11 mesecev, salonsko, kovinsko črno. z veliko dodatne opreme, alarmom, prodam. V (068) 58-018. 10488 JUGO 45 A, letnik 1987, registriran do 6/97, prodam. Pavlič, Glavni trg 2, Novo mesto. 10494 HYUNDAI PONY 1.3, kovinsko siv, 1. lastnik, dodatna oprema (preproge, zimske gume, radio, strešno okno), 87.000 km in jugo 55, bel, letnik 1989, registriran do 12/96, prevoženih 71.000 km, prodam. a (068)89-547 ali 89-548. 10496 VW HROŠČ 1200 J. letnik 1974, ru-men, prodam. a (068)28-574. 10497 R 19 ADAGIO, letnik 5/95, 5V, bel, CZ, prodam. a (068)84-591, od petka, po 18. uri. 10498 GOLF, S paket, letnik 1985, dobro ohranjen, ugodno prodam. 9 (068)89-341. 10499 R TRAFIC T 1100 D, letnik 1990, prodam. * (068)83-122. 10501 LADO KARAVAN 1200, letnik 1979, registrirano do 5/97, prodam za 450 DEM. * (068)65-087 ali 83-017. 10502 MZ ETZ 125, letnik 1988, registriran do 8/97, dobro ohranjen, prodam za 600 DEM. * (068)78-268. 10504 R 4 GTL, letnik 1989, prodam za 3400 DEM. * (068)65-605. 10508 OPEL KADETI 1.3 limuzina, letnik 1986, prodam. * (068)78-284. 10510 GOLF JGL D, S paket, letnik 1985, registriran do 2/97, za 4600 DEM, in jugo 45, letnik 1988, za 1600 DEM prodam, a (068)81-539. 10511 Prodajamo KOMBI CITROEN C S. letnik 1992 (11.12.1992),prevoženih 195 000 km, zelo ohranjen. Cena: 17.800 DEM KOOP, d.o.o., Brežice, tel. 0608/62-266 ali 62-277 od 7.30 do 15.30 vsak delavnik. Bi DOLENJSKA BANKA Splača se varčevati Dolenjska banka muh svojim varčevalcem različne oblike deviznega varčevanja: Valuta Varčevalna knjižica Depoziti s fiksno obrestno mero, vezani niiit 1 mesec 5 mesece 6 mesecev * Depoziti z spremenljivo obrestno mero nad 12 mesecev * __ | ATS 2.25‘i 5,02 -5,05", 5,07-5,10", 5,15 - 5,20 T, - Š,5S 'I, ITI. 4,00 1,. 7,55 - 7,50 ", 7.40-7.55 ", 7,45 - 7,6(1 'l 5,60-9,00 V, DEM 2.20‘i 2.02-2.05", 2D5 - 2,05 ", 2,07 - 5,00 ‘7, 5:24 -5,47 ", CHE Uti' i 1,b 5 - 1 ,bS 1, 1,7S - ESI ", l,S4 - 1,87", 2,06 - 2,20 '7, USD 2,50 ", 5,40 - 5,45 ", o.otl - 5,b0 11 5,bi) 5,b5 ", 5,91 - 6,40 f-i ( rde OBVEŠČAM cenjene stranke, d**., frizerski salon Jana, C. lil BAT V* Mirna 31.12.1996 prenehal z obratjjj njem. ^ R 4 GTL, letnik 1991, rdeč, registriran do 4/97, redno servisiran, prodam za 4500 DEM. a (0608)31-811. 10621 GOLF CLD, serija 3. letnik 1993. lepo ohranjen, z nekaj dodatne opreme, prodam. Kastelic, Srebrniče 11. 10623 HYUNDAI LANTRO. letnik 1994. še v garanciji, registrirano do 8/97, prodam za 16.500 DEM. a (068)321-815. 10625 R 5 D, letnik 1991, ohranjen, prodam, a (068)81-309. 10629 R 4 GTL, starejši letnik, registriran za celo leto, prodam, a (068)81-294. 10632 UNO 1.3 D, letnik 1985, registriran do 1/97, lepo ohranjen, prodam ali menjam, a (068)41-132. 10633 GOLF JGL D Uniš, letnik 1984. 145.500 km, registriran do 10.7.1997, moder, lepo ohranjen, prodam za 4200 DEM. a (068)42-428. 10637 KADF/IT 1.6 i kat, letnik 8/91,76.000 km, CZ, servo volan, 5V, strešno okno, radio s kodo. temna stekla, kovinsko siv, prodam, a (068)60-155, zvečer. 10638 ALFO 33, letnik 1986, registriran do 1.10.1997, prodam, a (068)44-606, popoldan. 10640 Z 101, letnik 1987 in merccdess 190 D. letnik 1986, odlično ohranjen, prodam, a (0608)61-362. 10647 pohištvo DOBRO OHRANJENO kuhinjsk^'’1 hištvo s pomivalnim koritom in nap°p jedilni kot prodam, a (0608)87-07^ ^ KAVČ ugodno prodam, a (0<$jj| malo rablji 109, popoldan POHIŠTVO, zelo ________ .. ugodno prodam. ® (068)26-226. '“j« KUHINJO GORENJE, staro lOj m j ugodno prodam. * (068)21-851. (L SEDEŽNO GARNITURO, omar' "J spalnico in dnevno sobo ter omarico ^J' Ije prodam, a (068)324-440, popoldjj ll RAZNE STARINE, kose pohi*1^-C skrinje za žito in razne drobne pred] stare nad 100 let, prodam, a (< 687. NOVO zakonsko posteljo, hrast9* dve nočni omarici, mizico in stol.! dam a (061)772-949. ^j* ----------------------------------Ao PrcJ,,J (060*5 posest * c ------------------1 K VINOGRAD / zidanico v ŽakovcU 4 ( FIAT TIHO 1.8 i.c. GT. model 1993, registriran do 1/97,58.000 km, kovinsko rdeč, kupljen nov v SLO, odlično ohranjen, prodam za 16.400 DEM. Možen kredit, a (068)26-157. od 8. do 18. ure. 10654 LADO RIVO 1300, letnik 2/91, regis-. trirano do 2/97, 29.000 km, belo, L lastnik, odlično ohranjeno, prodam za 5.100 DEM. a (068)26-157, od 8. do 18. ure. 10655 NOVO, NOVO! Posredniška prodaja vozil. Fine cars, d.o.o., Bajčeva 6 (poleg cerkve v Šmihelu), a in faks: (068)26-157, od 8. do 18. ure. 10656 R 19 1.4, letnik 1993, v zelo dobrem stanju, prvi lastnik, prodam za 17.400 DEM. Vinko Šušteršič, Šmarjeta II. a (068)73-720, popoldan. 10657 i Mokric, z elektriko, prodam. f v? ožnost vodovoda in telefona aljjJ t1 možnost vodovoda in telefona. 1 57-014. GOSTINSKO-STANOVANJSKiystii JEKT, 2 x 100 m2, na parceli cca 10$. 25 km iz Ljubljane, smer Litija, , E za 259.000 DEM a (0609)642-799 a N VINOGRAD z zidanico v Konj 5 M Semiču prodam. Boris Planinc, Zadj & na 8 a, Črnomelj. GOZD. 32 a, cca 120 m3 mase l E v, mo Dole 65-071. cev, možen takojšen posek 75 m3.v ^ ^ ni Dolenjskih Toplic, prodam. 9 (a a«ui71 1^1. C Sl ko is r0( m VINOGRAD in nedograjeno zid*^ v Kubancu pri Uršnih selih, sončna *mK| in asfaltiran dostop, ugodno proda^r^, (061)852-215. KMETIJO, opremljeno s kmetijskimi Proji,dam za preživetje. Stara sem 62 let. ® (0608)88-115. 10532 PARCELO, 11 a, prodam. ® (068)73-219. ^ 10549 V SEM1ŠKI GORI zelo ugodno prodam gradbeno parcelo. ® (068)53-429. 10635 prodam PEČ ZA CENTRALNO Emo 23. z dodatno opremo, in 801 kombinirani bojler ugodno prodam ® (068)341-896. 10435 KROMPIR za nadaljnje sajenje ter jedilni, sorte dezire, sante, frizija, fiana in Primura, prodam. ® (061)785-097, zve-Cer, Anton Kraševec, Šentvid pri Stični v 10438 ŽELEZNE ŠINE. 4 vrata in jedilni J^ompir po 20 SIT/kg prodam. Alojz Ša-lehar, Blato 20, Trebnje. 10445 KISIKOVO JEKLENKO in nove manometre prodam za 300 DEM. ® (0608)82-483. 10447 DOMAČO SVINJSKO MAST in ne-*aj ocvirkov prodam. ® (068)42-857. 10448 INVALIDSKA VOZIČKA, električnega in navadnega, prodam. ® (0609)611-226. 10449 3 POLKNA Z OKVIRJI, 120 x 120 cm ln enega 60 x 60 cm, prodam. ® •0609)618-344, po 18. uri. 10450 AGREGAT Bosch, malo rabljen, mo-l0r Tomos in športno kolo prodam. ® (068)58-647. 10453 NOVO peč za centralno ogrevanje na Jtda goriva ali olje Stadler. 30 KW, z bojujem, 120 I, prodam za 100.000 SIT. Naslov v oglasnem oddelku. 10455 GOSENICE za večji bager, vodilno i °lo, oljni hladilnik ter več rezervnih de-0v za buldožer TG 75, vključno s kabi-n°> ugodno prodam. ® (061)12-72-519. 10457 NOV enofazni cirkular in kotno bru-"(ko Black & Decker 2000 W 6300/min 'Sodno prodam. ® (068)21-354. 10462 HRASTOV SOD, 328 l. prešo in mlin ^ grozdje prodam. ® (068)83-650. 10463 DVOREDNI pletilni stroj prodam. ® •'608)80-404. 10470 GRADBENO DVIGALO s 30 m je-'lene vrvi, škripec, primeren za zidarje in Usarje, prodam. Dušan Dragan. Šentru-^1 75. 10473 enofazni HiDROFOR. 1301, malo r9bljen. prodam ® (068) 67-174. 10475 se SE NEUPORABLJEN pletilni stroj ,uper Standard 72 in Commodore 64 in jetnik ugodno prodam. ® (068)25-011. 10478 KMEČKI MLIN z motorjem ali brez. r^mer kamnov 80cm, potreben manjše-jj? Popravila, prodam za 300 DEM. ® '°68)60-124. 10485 Kombiniran otroški voziček z. mi- povijalno desko in stajico prodam. * (068)28-202, popoldan. 10489 TROFAZNI CIRKULAR. 5.5 KM.av-j^obilsko prikolico in vlečno kljuko za *°do prodam. ® (068)45-371, zvečer. GROZDJE šmarnice in žametne črni-J!e ter diatonično harmoniko Železniki, ^ri h, e, a, prodam. ® (068)81-849. 10491 CERTIFIKAT v vrednosti 400.000 SIT ,rodam za 60% vrednosti. ® (068)80-53. 10492 Motorno žago stihi 034 in 601 j. r°pilnico na samokolnici Tomos pro-4 S. ® (068)26-921. 10493 , ' PRAŠIČA, težkega cca 140 kg, pro-9H ® (068)49-530. 10495 GROZDJE frankinje in žametne Črnigoj !®c. 500 do 700 kg, in 60-litrsko prešo, do- otf p£er. 10500 ^ \ OKNO, 140 x 120, dva radiatorja, peč ^ kopalnico z bojlerjem na drva in e-ijktriko zelo ugodno prodam. ® (068) >T'l88. 10505 r° ohranjeno, prodam. ® (068)50-432, CCA 2000 KG 55% belega in 45% .rnif^ega kvalitei V «68) 341-555. a» 'V ,,n' Jcčega kvalitetnega grozdja prodam. ® 'jo VINO CVIČF.K in mošt šmarnice vodno prodam. ® (0608)59-108. 10509 ^ DOMAČA JABOLKA za obiranje, .'(kropljena, 3 vrste, prodam. ® (068) r07l. 10517 NOV Kuppcrsbusch Kalorcx ugodno f "°dam. ® (068)76-082, po 15. uri. g>< 10525 i ,, CEPLJENO črnino prodam. ® (068) |0*N62. 10529 8)3,. UŠK! RIZLING na Vinjem vrhu It)!1 ,r°dam. ® (068)76-414. 10533 Ijej , MOŠT PORTUGALKE ugodno pro-in^r^m ®(0608)84-372. 10517 |0? ® (0608)84-372. 10537 01* . KLAVIRKO, 80-basno, odlično kozo (F Jekarico, triletno, in opel kadetta pro- ,rr ® (0608)64-461. 10541 £<1,. STREŠNO OPEKO Strešnik, lepo ----------- jjf1 '"ranjeno, prodam. ® (068)42-222. \Čt 10543 GROZDJE refošk prodam. ® (066) ^ ‘*009, zvečer. 10544 |g* .* « ALU PLATIŠČA z gumami MS K*' 85/60 R 14 prodam. ® (068)65-109. ;tt^ 10550 pij J RABLJENA dvokrilna garažna vrata, ,0^1^ x 2.3 m, hladilno skrinjo, 310 1 in ^ J^ni televizor Lowe opta, ekran 51 cm, 0 ugodno prodam. ® (068)27-193. 10556 GROZDJE FRANKINJE, črnino in d71,ng prodam. 75 (061)346-819. 10560 (3) ^ OKNA z roletami, 180 x 160 cm in 18 v*orčastc črne balkonske ograje pro-fl! K * 324-440, popoldan. 10562 1 (h k • A LO R A BI J ENE stroje za kemično Km l^nico prodam ® (0601)61-231. K 10567 & ■ Etažno plinsko peč, 18 KW, pro-10572 ISKALN1CO Vilmcs, 7501, za sadje i *• 1 4 P1". ® 323-295. 10572 Id1 „$T| djj *' grozdje, prodam. ® (065)552-029. 10574 '«■ .PEČ za etažno centralno - štedilnik. 1 TO0 Kcal, prodam za 500 DEM. ® ':Ž49. 10576 10581 ; KLOPOTCE za vinograd ali kot okras ni ^ grozdje prodam. ® (068)58- VJ klani. ® (068)73-136. 10582 IJk. GROZDJE žametne črnine in 150 I )čk*ka prodam. Prešeren, Šmarjeta 50, Mp773-552 10583 RDEČE GROZDJE amerikan ugodno prodam. ® (068)78-537. 10587 KROŽNO ŽAGO - cirkular, enofazni, prodam. ® (068)78-308, zvečer. 10590 MALO RABLJEN 3501 hrastov sod za vino ugodno prodam. ® (068)85-736, zvečer. 10591 CEPLJENO grozdje prodam. ® (068)42-918. 10595 VEČJO KOLIČINO bukovih ali hra-stovih kalanih metrov z dostavo na dom prodani. ® (0609)620-968. 10601 GROZDJE, vino, drva in molzni stroj prodam. Uhan, Lukovek 11, Trebnje. 10602 LEVIŠ KAVBOJKE 3550 SIT, bunde 4.000 SIT, jogi 10.150, nerjavča posoda, 3201 26.000 SIT. Kulovec, Uršna sela, ® 65-636. 10606 DVE ženski športni kolesi, malo rabljeni in 2 električna bojlcrja (eden kombiniran za centralno) prodam. ® (068) 47-724. v 10619 CVIČEK, belo grozdje in hruškovo žganje prodani. ® (0608)87-611. 10620 ^ PLETILNI STROJ Brother prodam. ® (068)324-045. 10622 RAZPRODAJA naravnega in umetnega kamna za oblogo fasad do 20 = -jesenski popust. IKA-UM. ® (068)76-122. 10624 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, malo rabljen, prodani za 12.000 SIT. *£? (068)23-450. 10626 3 M3 suhih hrastovih in 4 m3 smrekovih plohov prodam. ® (068)65-624. 10628 VEČ VRST zimskih gum in platišč ugodno prodam. ® (068)76-415. 10630 ^ ŠUNKO prodam. ® (068)68-583. 10644 GROZDJE žametne črnine, 500 kg, prodani. ® (0608)75-169. 10648 ELEKTRIČNI namizni štedilnik s pečico. leseno kad, 3001, barvni televizor in otroško posteljico z jogijem prodam. ® (0608)87-330. 10650 RDEČE GROZDJE prodani. Škovec 1. Tržišče. ® (0608)80-214. 10651 ŠTEDILNIK na trda goriva prodani in nudim zanimivo in dobro plačano delo na domu. ® (068)45-136. 10652 ZELO UGODNO prodani štedilnik na trda goriva in starejši kombiniran električno-plinski štedilnik ® (068)22-055, popoldan. 10653 KORUZO /a zrnje na rastilu. in električnega pastirja prodani. ® (068)41-191. 10659 PREVIJALNO MIZO / banjico in ribiško palico prodam. ® (068)89-619. 10660 VEČJE HRASTOVE sode prodani. ‘Z? (068)81-492. 10661* ALUMINIJASTA PLATIŠČA 5J x 13. za jugo, Z 101, skoraj nova, ugodno prodam. ® (068)64-005. . ' 10662 UGODNO PRODAM PEČ ZA CENTRALNO EMO CENTRAL 24, / dodatno opremo in 80 I kombiniran bojler. ® (068)26-306. AVIOPR1KOLICO po zelo ugodni ceni, prodam. ® (068)22-397. ZIDARSKEGA DELAVCA iz območja Sevnice ali Radeč za manjša gradbena razno VLOŽITE CERTIFIKAT! Zanj dobite delnice in nagrado (mlinček, likalnik, multipraktik..) ® (062)836-904. 10436 PODIRANJE in vleko dreves vsehsor-timentov ugodno opravljam. Peter Stegne ml., SeČje selo 24. Vinica. 10439 DOLGOROČNI hipotekarni krediti za s.p., d.o.o., hitro, ugodno in brez garanta. ® (0609)640-107. po 13. uri. 10452 IMATE zdravstvene težave? Oglasite se pri bioenergetiku v Dol. Dobravi 17 pri Poljanah v Mirni Peči (Anica Fekonja). 10454 MATEMATIKO za osnovno in srednjo šolo inštruiram. ® (068)75-509, Diana. 10482 LOKAL na avtobusni postaji v Novem mestu oddam v najem. ® (061)715-200 ali (061)344-628. 10503 KEMIJO, matematiko in slovenščino za osnovno in srednjo šolo uspešno inštruiram. Branko Vrbinc, Gotna vas 20, Novo mesto. 10514 V CENTRU Novega mesta oddam po-* slovni prostor, 25 m2, primeren za trgovino ali drugo dejavnost. ® (068)21-608, po 16. uri. 10528 INFORMACIJO o vašem dolžniku (lastništvo motornega vozila, bivališče, zaposlitev) vam priskrbim. ® (061)123-53-83. 10539 FRIZERSTVO Zdenka Režek, Skalna ul. 8, Otočec, obveščam cenjene stranke, da imam novo telefonsko številko: (068) 75-260. Se priporočam. 10542 V BRŠLJINU vzamem v dopoldanskem času v varstvo otroka. ® 323-717. VARSTVO za otroke redno ali občasno vam nudim na svojem domu. 75 (068)21-934. 10568 STAREJŠIM INVALIDNIM ali bolnim ljudem nudim občasno pomoč in nego. ® (068)21-934. 10569 ŽAGAM DRVA v Novem mestu in okolic.. ® (068)27-516. 10577 V STRAŽI oddam v najem poslovni prostor, primeren za trgovino ali storitveno dejavnost. ® (068)84-588. 10643 MATEMATIKO in liziko /.a osnovno in srrednjo šolo inštruiram. ® (0608)33-714. 10649 ZA PRIDNE dober zaslužek! Če imate popoldan čas in avto, pokličite! Prednost ženske. ® (066)272-111, dopoldan. ® (061)861-249, popoldan. 9911 ŠOFERJE za raz.voz hrane po Novem mestu iščemo. Halo alo pizza, ® (0609) 631-304. 10370 NEMŠKO PODJETJE ponuja delo na domu pod ugodnimi pogoji. ® (068)83-579, po 19. uri. 10444 ŽELITE ZASLUŽITI 20.000 SIT ali več tedensko? Za brezplačno oskrbovanje in informacije pošljite naslovljeno kuverto z znamko na naslov: Anton Baraga, Partizanska 39, Ljubljana. 10446 službo dobi KLJUČAVNIČARJA s prakso zaposlim. Šcnica, Jurka vas, ® 83-562. dela pri zaključku hiše v Liscah iščem. ® (064)327-100 ali (0608)81-868. 10480 K SODELOVANJU vabimo komunikativne osebe za terensko prodajo našega artikla. Nudimo vam brezplačno izobraževanje in možnost zaposlitve. Teren Posavje. ® (0608)31-247. 10486 AVTOSOLA RIBA redno zaposli inštruktorja B kategorije. OD 120.000 SIT neto plus vsi dodatki po kolektivni pogodbi. ® (068)25-630. 10520 VOZNIK avtobusa s prakso, po možnosti iz Sevnice, dobi zaposlitev. ® (0609)637-277. 10527 20.000 SIT lahko zaslužite s pošiljanjem okrožnic. Začnite takoj! Za brezplačne informacije pošljite naslovljeno kuverto z znamko na naslo-v: Stane Vidic, Orehovo 46, 8290 Sevnica. 10531 VEČ DEL za delo na domu nudim. Za informacije pošljite 100 SIT v kuverti na naslov: Štampfclj, Golek 15 a. Krško. NAG ROBNE SVEČE nudimo v nadaljnjo prodajo z ugodnimi pogoji. Primerno za začetnike. ® (0609)622-668. ZA DELO ZA ŠANKOM zaposlimo simpatično dekle. ® (068)321-102. KUHARICA ali natakarica, lahko tudi pripravnica, dobi delo. ® (068)89-216. ■ VI •v v službo išče EKONOMSKI TEHNIK išče zaposli-tev. Možno delo preko študentskega servisa. ® (068)323-737. 10456 stanovanja NA MIRNI oddam v najem stanovanje. ® (068)40-375. 10434 KOMFORTNO, neopremljeno garsonjero v Mariboru menjam /a isto v Sevnici ali Krškem. ‘S’ (062)226-497. 10458 ZA DRUŽBO ostareli osebi nudim /a daljše obdobje brezplačno dvosobno stanovanje pri Semiču. Možnost pridelovanja zelenjave. 75 (066)74-378. 10565 DVOINPOLSOBNO STANOVANJI v Novem mestu. 68 m2. takoj vseljivo, prodamo. ® (068)342-141. J0585 V NOVEM MESTU, na Ul. Slavka Gruma. Diski ali okolici, najraje v bloku, najamem enoinpolsobno ali dvosobno stanovanje s CK. Marija Škedelj, Diska 46, Novo mesto. 10594 DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu najamem ® (068)20-351. popoldan. 10600 ŠTUDENT potrebuje sobo, lahko gre za sostanovalca, \ Ljubljani. \ Trnovem, Murgljah. Viču ali ob Dolenjski cesti. “E? (068)324-398. 10607 V ČRNOMLJU najamem garsonjero ali enosobno stanovanje. Šifra: »»PREDPLAČILO«. 10636 v • ■ • živali PLEMENSKO OVCO solčavske pasme, staro 7 mesecev, prodam. 75 (068)83-302. v I0421) TELIČKO, staro 8 mesecev, prodam ali menjam za bikca. Roman Golob, Ra-tež 33, Brusnice. 10441 TELE za pitanje, težko 100 do 140 kg. kupim 75 (068)65-654. 10460 BIKCA, sivega, starega 4 mesece, prodam. ® (0608)41-119. “ 10464 KRAVO za zakol prodam ali menjam /a brejo z doplačilom, kupim pa manjši nosilec hlevskega gnoja. ® (068)83-373. NOVOFUNDLANKO. križano, staro leto in pol, zelo prijazno do otrok, podarimo ® (0601)82-115. 10474 TELIČKO, črno-belo. staro 1 teden, prodam. ® (068)89-050. 10506 TELICO, težko 500 kg, /a zakol, prodam ® (068)42-702. ^ 10513 KOZO in eno mladico, staro 5 mesecev. prodam zaradi prostorske stiske. ® (068)85-852. 10515 MLADO KRAVO simentalko, brejo, prešo in kalač. za drva prodam. 75 (068)25-148. 10516 KRAVO in telico, breji 8 mesecev, ter pant žago prodam. ® (068)89-377. 10519 KRAVO s teletom ali 9 mesecev brejo telico, tik pred telitvijo, prodam. 75 (068)76-472. 10521 KRAVO s teletom ali brejo prodam. ® (068)76-081. 10523 VEČ KOZ in kozličkov iz. kontroliranega tropa prodam. ® (068)49-616, Peter. 10524 Pooblatum tinitopnik tu svetovani«; montažo in ««rvi» nio: tlel. ŠMARJE 13, 68310 ŠENTJERNEJ Ml.: 068 81-118, Ur. 068,81-119 Rent a Car POSLOVALNICA NOVO MESTO Avtobusna postaja, Roška cesta ponedeljek-petek: 8.00 -14.00 Tel.: 068/323 925 F a K.: 068/323 922 KOZO, slaro 1 leto, prodam. ® (068)81-784. 10530 DVA 10 dni stara bikca frizijca in gumi voz. 16 col. prodani. ® (068)78-036. KASAŠKO KOBILO, primerno za jahanje, prodam. ® (068)42-838. 10554 DO 10 DNI starega bikca kupim. ® (068)49-063. 10559 DVA TELIČKA, stara 7 dni, in mlin MB 51, /a žita, ugodno prodam. ® (068)75-500. 10575 BIKA SIMENTALCA, težkega 300 kg, in bika sivca, starega 3 tedne, prodam. ® (0608)81-895. 105X4 3 TELICE, težke 200 do 250 kg in staro prešo na kamen prodam. ® (068)81-843. 10592 BIKCA, sivca, starega 8 tednov, za rejo, in 10 m bukovih drv prodam. ® (068)85-684. . 10605 2 TEI.ETI, črno-bcli, prodam. ® (068)84-247. 10616 TELIČKO v A kontroli, staro 12 dni, prodam. ® (068)40-275. 10641 VI NAM - MI VAM oglas na kratko s pošto odmevno objavo v po s 068/323-610 ali 0609/623-116 DOLENJSKEM LISTU SUBARU, KIA MULLER, d.o.o. V 068/51-059 Posebna ugodnost SUBARU LEGACY1000 DEM ceneje, KIA SP0RTAGE 2500 DEM ceneje! Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil SUBARU in KIA. GOTOVINSKA POSOJILA Gotovinska posojila, hitra realizacija, garancija čeki, hiše, zlatnina, umetnine, starine, certifikatske delnice. Mestna zastavljalnica, Cankarjeva 11 (pri Operi), Ljubljana, od 10. do 16. ure, © 061/210-174 in 061/126 20 70. POSEBNA PONUDBA! HOTELSKO NASELJE SIMONOV ZALIV Do 16. 11. 1996 vam pri bivanju najmanj 5 dni nudimo 10 % popusta, UPOKOJENCEM PA 20 % POPUSTA. Kopanje v bazenu z morsko vodo, izleti, sprehodi! Rezervacije: 0 (066)463-100. FORD STEPAN Prodajno-servisni center Marjana Kozine 4, Črnomelj K 068/52-407, 53-120 Velike ugodnosti za vse vrste komercialnih vozil FORD Tranzit, Fiesta Courier, Escort VAN. Po zelo ugodnih cenah na zalogi Fiesta 1.3 in 60 KM ter 1,25i 16V in 75 KM, ravno tako Escorti vseh tipov in barv. Vsa vozila imajo veliko serijske opreme vključno z zračno blazino. Dodatna ugodnost HYP0 leasing. KOPALNICE "Delfin” BTC NOVO MESTO tT 068/322-879 Ponudba: KOPALNE KADI + MASAŽNI SISTEMI, TUŠ KABINE,TURŠKE SAVNE, KERAMIČNE PLOŠČICE, KOPALNIŠKO POHIŠTVO, SANITARNA KERAMIKA, OSTALA KOPALNIŠKA OPREMA, VSE ZA KOPALNICE + KREDIT T+3%! SUZUKI ALTO ŽE ZA 13.690 DEM Če iščete avto za vsakodnevne potrebe, je novi ALTO prava rešitev. Opremljen je z 1.01 motorjem, ki premore 52 KM in pri 90 km/h porabi le 4,2 I goriva, servo zavorami, bočnimi ojačitvami, usnjenim volanom... Prodaja, servis in rezervni deli: AVTOSERVIS MURN, Resslova 4, Novo mesto, 0 068/24-791. VULKANIZERSTVO MESTNIK Šentjernejska 18 Novo mesto n 068/342-022 Na zalogi imamo zimske gume proizvajalcev NOKIA, DUNL0P (VVinter Šport M2), GOOD YEAR, BARUM, MICHELIN, SAVA in obnovljene avtoplašče. Brezplačna montaža novih avtoplaščev, možnost obročnega odplačevanja in gotovinski popusti. PRODAJA RABLJENE OPREME • Pisarniška oprema: mize, omare, stoli • Manjši strojčki: krožne žage, vrtaljke, varilni aparati, motorne žage, brusni stroji • Sredstva civilne zaščite: obleke, čevlji in drugo • Razni material in drobno orodje, postelje, jogiji PIONIR, p.o. - v stečaju, Kočevarjeva 1, 8000 Novo mesto Kontaktni osebi: Janez Kastelic in Anton Slak © 068/322-534 in 322-029 DELNIČARJI! "S 064/245-084, 064/217-138, 064/624-200 Odkupujemo delnice KRKE razreda G, E in B in tudi ostale PRIVATIZACIJSKE DELNICE, za gotovino in po najugodnejši ceni, brez provizije. Pokličite nas' DELNIČARJI KOLINSKE! ^ 061/312-563, 13-776-13 DELNICE KOLINSKE serije B odkupujemo. Pokličite nas! Factor banka, d.d., Ljubljana DELNIČARJI KRKE! © 061/312-563, 13-776-13 DELNICE KRKE serije G odkupujemo po dnevno najugodnejših cenah. Odkupujemo tudi delnice serije B in Č. Pokličite nas! Factor banka, d.d., Ljubljana DOLENJSKA BORZNOPOSREDNIŠKA DRUŽBA © 068/323-553, 323-554 Strokovne nasvete ter prodajo in nakup delnic po najugodnejših cenah vam nudijo pooblaščeni borzni posredniki DOLENJSKE BORZNOPOSREDNIŠKE DRUŽBE v Novem mestu nad parkirno hišo na Novem trgu. GRANIT TRGOVINA Na Livadi 21 © 068/321-305, 321-306 • Bogata izbira talne in stenske italijanske keramike ter gresa za notranjo in zunanjo ureditev prostorov • Hitrovezna lepila in estrihi, hidroizolacija, izravnalne mase, barvne fugirne mase, barvni silikonski kiti • Sanitarne baterije, sanitarna keramika • Izdelki iz naravnega kamna (okenske police, stopnice, tlaki) • Orodje in pripomočki za polaganje ploščic • Sanitarna keramika LAUFEN, DOLOMITE, pohištvo za kopalnice PRODAJA IN MONTAŽA © 068/42-982 - PVC okna in vrata, alu okna, vrata, zimski vrtovi,... Garažna vrata (dvižna, lamelna, stranska), motorni pogon z daljinskim odpiranjem garažnih vrat, motorni pogon za dvoriščna vrata (drsna, krilna in zapornice). SLIKOPLESKARSTVO TOMAZIN BORUT Mobitel: 0609/643-234 Ugodne cene vseh slikopleskarskih del, še posebej dekorativnih nanosov (marmorin, spatolato, jaeger) - 10-odst. popust. TABAKUM, d.o.o. NOVO MESTO TRGOVINA S KMETIJSKO MEHANIZACIJO © 341-288,341-826 VELIKA IZBIRA motornih žag. agregatov za pranje pod visokim tlakom, pretočne črpalke (ročne in električne, varilni aparati, gume za osebni, tovorni in traktorski program, kmetijska mehanizacija SIP IN0, MLAZ, TAJFUN, TEHN0STR0J, GOLDONI po AKCIJSKIH CENAH (popust do 15%), CISTERNE IN0X, UNIVERSAL traktorji NA ZALOGI: 445DTC, 640DTC, 530DTC, 533DTR 53 F0RTE, 64 F0RTE, 533DT - Še po SEJEMSKIH CENAH - POHITITE - zaloge so omejene. Se priporočamo! ODKUP DELNIC KRKE IN PRIVATIZACIJSKIH PODJETIJ © 061/52-975 (dopoldan), 061/324-444 (popoldan) KUPUJEMO delnice KRKE ter drugih privatizacijskih podjetij. Najugodneje, brez provizije. Prepis opravimo na vašo željo tudi na vašem domu. PORTRET TEQA TE(Jl\IA Marta Petrič Že trideset let je, kar se je Marta Petrič kot vzgojiteljica zaposlila v novomeški vzgojnovarstve-ni organizaciji in med otroki ostala vse do danes. Je najstarejša vzgojiteljica v aktivu, že več kot deset let, od samega začetka bolnišničnega vrtca, pa dela na otroškem oddelku novomeške splošne bolnišnice. “Bolni otroci si zaradi bolečin in osamljenosti želijo posebne pozornosti, za mnoge sem takrat nadomestna mama, ki ji lahko zaupajo in se ji potožijo, "pravi Marta. Nekateri se nanjo tako navežejo, da potem, ko se pozdravijo, najraje ne bi šli domov. Bolečine jim poskuša pregnati z veselimi pravljicami in igrami. Tistim, ki ne morejo iz postelje, pa se posveti še posebej. Delo z bolnimi otroki je drugačno od dela z zdravimi, poleg tega pa so v bolnišničnem vrtcu otroci različnih starosti, od dojenčkov pa do najstnikov, ki se jim zdijo nekatere igre z mlajšimi že smešne. Preden je Marta začela delo vzgojiteljice z malimi pacienti, je tako varstvo in vzgojo spremljala na Pediatrični kliniki v Ljubljani, kjer je to delo že utečeno. “Tudi drugje po slovenskih bolnišnicah imajo že dalj časa zaposlene vzgojiteljice, ki preko igre otroke sprostijo, da se imajo kljub bolezni lepo in se zaradi tega tudi prej pozdravijo, "razlaga Marta, ki se ne strinja s tistimi, ki skušajo delo z bolnimi otroki prikazati kot nadstandard. “Tako malo je potrebno, da so otroci srečni in zakaj jim tega ne bi dali, konec koncev je to naša dolžnost, "pravi. Marta izhaja iz stare novomeške družine. Rodila se je kot najmlajša od treh Klemenčičevih hčera in ostala zvesta rojstnemu kraju tudi po šolanju, saj se je iz Ljubljane vrnila kot vzgojiteljica iskat službo v Novo mesto. Najprej je tri leta obiskovala novomeško učiteljišče, vendar ker ji naravoslovni predmeti niso najbolj ležali, je pustila šolo in odšla k sesiri v Ljubljano, kjer ji je pomagala varovati otroke, delala pa je tudi kot snažilka. Ob nekem snidenju s svojo bivšo profesorico v Novem mestu, ki je bila huda nanjo, ker je pustila šolo, je poslušala njen nasvet in se vpisala na vzgojiteljsko šolo. To, da jo imajo otroci radi, je poleg profesorice opazila tudi-njena mama, ki ji je večkrat rekla, da je že kot majhna deklica znala narediti red med otroki. Z njimi pa rada dela še danes, kljub temu da je to zahtevno in odgovorno delo. “Vse napore poplača že en sam otroški nasmeh. Lepo je, ko prideš v službo, na vratih oddelka pa te že nestrpno čakajo otroci, "pravi Marta in doda, da je najbolj veselo za novo leto in za pusta, ko našemljeni otroci obiščejo bolnike tudi po drugih oddelkih in jim tako prinesejo vsaj malo veselja in razvedrila. Marta je kljub službi in skrbi za družino - sedaj ima že odraslo hči in sina - našla čas tudi za ples. Celih 15 let je plesala r novomeški folklorni skupini Kres. Zadnje čase, ko ne pleše več, se šest nekdanjih plesalcev še vedno večkrat zbere in takrat skupaj zapojejo slovenske narodne pesmi. “Na folklorno skupino me vežejo najlepši spomini, tam sem preživela najlepša leta svojega življenja. Zadnja leta, ko so otroci zrušili, pa se za veselje duši in sprostitev enkrat na mesec srečujemo mladostne prijateljice in vrstnice, da se poveselimo in poklepetamo. " Ker ima rada otroke in se zna z njimi razveseliti vsake stvari, ki jo na novo odkrijejo, hkrati pa razume nuli njihove velike strahove in skrbi, bo vedno tnUula po srcu. in prav gotovo bodo takšne babice veseli tudi vnuki. Lden od njih jo bo spozna! že kmalu. J DORN1Ž Izlet naročnikov Dolenjskega lista Čas dopustov in poletne vročine je mimo - in prvi jesenski izlet naročnikov Dolenjskega lista je pred nami. 26. oktobra vas bomo popeljali na Tolminsko - bolje rečeno na zabavno Tolminsko. Kajti zabave in dobre volje bo na pretek. Odhod iz Novega mesta bo ob 6. uri z avtobusne postaje. Peljali se bomo mimo Ljubljane in Vrhnike do Idrije, kjer bo po želji z doplačilom ogled muzeja živega srebra, postanek pa v industrijski prodajalni čipka. Z vožnjo bomo nadaljevali do Mosta na Soči, kjer si bomo ogledali most in spili kavico. Sprehodili se bomo mimo rojstne hiše dr. Ivana Preglja do cerkvice sv. Mavra, od koder se nam bo odprl pogled na dolino Soče. Nato se bomo odpravili do pristanišča, se vkrcali na ladjo Lucija in odpluli po 7 km dolgem umetnem jezeru. Ladja je prava rečna ladja, grajena v stilu parnikov, poganja jo vodno kolo; mornarji na njej nam bodo postregli s kosilom, kapitan pa nam bo govoril o jezeru, ribah in jezerskih deklicah. Če bo med potniki našel zaljubljene, bo na krovu priredil poroko po mornarskih običajih - in smeha zagotovo ne bo manjkalo. Po pristanku se bomo odpeljali še v Usnik, od koder se lepo vidi cerkvica v Mengorah, in se nato ustavili v vasi Volče, za konec pa obiskali še Tolminska korita ter si ogledali Hudičev most. Na parkirišču nas bodo pričakali za-tolminski kmetje in nam pripravili pokušino pravega tolminskega sira. V okrepčevalnici pri Palukču nas bo do odhoda zabaval tolminski godbenik. V Novo mesto bomo prišli v zgodnjih večernih urah. Cena za naročnike Dolenjskega lista je 3.850 tolarjev, za ostale pa 4.850 tolarjev. Prijave zbiramo do petka, 18. oktobra, na telefonskih številkah 068/321- I 15, 342-136 in 0609/623-116. Na izlet vas vabita DOLENJSKI LIST turistična agencija • C podjetje se je pripeljal, iz podjetja je odletel. (Jurič) Pohvala postrežbi gostilne Špolar v Mirni Peči - “Zakaj redarji z velodroma v Češči vasi kljub obljubi izplačila tega še vedno niso dobili?” - Kritika gradbenim inšpektorjem Prvi četrtkov telefonski klic je prispevala Anica iz Metlike, ki pa ni samo bralka našega časopisa, ampak tudi poslušalka Studia D. 'la ko seje v soboto, 21. septembra, še z ostalimi poslušalci tega radia udeležila drugega srečanja v gostilni Špolar v Mirni Peči. Ne more prehvaliti hrane, postrežbe in prijaznosti strežnega osebja. Južeta z Gore pri Krškem pa je pred nekaj dnevi razburila novica, ki jo je slišal na televizijskem Dnevniku, koliko denarne pomoči je država namenila družinam in otrokom, prizadetim v osamosvojitveni vojni. “Da jih ni sram, kako mizerni so ti zneski! 'Ib je svinjarija! Zakaj pa sami ne dajo nekaj od svojih plač, se ne bi nič poznalo,” je povedal Jože. Mnogi so se že v času svetovnega kolesarskega prvenstva v No-r ..... ........ Halo, tukaj DOLENJSKI LIST/ Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zalo pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovorna vaše vprašanje. Na telefonski številki (06H)323-606 vas čakamo vsak četrtek med IH. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. vem mestu med 10. in 18. avgustom spraševali, ali bo prireditev pokrila vse stroške, ki so povezani z organizacijo takega dogodka. Vse kaže, da upravičeno. A. H. iz Novega mesta je ves ta čas na velodromu v Češči vasi delal kot redar in to po 12,13 ur na dan. Kolesarsko društvo Cyklotour je njemu in ostalim delavcem obljubilo izplačilo denarja v dveh tednih, toda o njem po mesecu dni in pol ni ne duha ne sluha. A. D. je povedal, da že nekaj časa kličejo na društvo oziroma njegovega direktorja Jožeta Majesa, pa ga nikakor ne morejo dobiti niti na mobitel. Nam ga je uspelo in g. Majes je povedal, da je strah, da ne bi dobili zasluženega plačila, neumesten in da bodo vsi delavci prav gotovo izplačani v bližnji prihodnosti. Tfenutno imajo likvidnostne težave, zato računajo na potrpežljivost teh delavcev. V primeru, če pa se to le ne bi zgodilo, so na sekretariatu za splošno pravne zadeve na novomeški občini povedali, da če ti delavci s podjetjem niso podpisali nobene pogodbe, ' potem lahko le še naprej skrbijo za javni pritisk na odgovorne. Hralka ga. Jenškovec iz Kostanjevice na Krki pravi, da zelo rada prebira Dolenjski list, jezi pa jo, ker že drugič ni dobila položnice za plačilo časopisa, čeprav je star naročnik. “Za prvo polletje sem telefonirala in so mi jo kasneje vendarle poslali, za drugo poletje pa je spet ni,” pravi. Za zamudo, do katere je prišlo zaradi manjše nepravilnosti pri vnosu podatkov v računalniku se ji opravičujemo in obljubljamo, da bo položnice sedaj dobivala redno. Bralka Štefka iz Dolenjega Vrhpolja pri Šentjerneju (sc) sprašuje, ali sc danes lahko gradi kar brez lokacijskega in gradbenega dovoljenja, kol to počnejo v njihovi vasi njeni sosedje, sama pa za to ni dobila dovoljenja ne od sosedov ne z občine in kje so ter kaj delajo gradbeni inšpektorji. Marjana Majeer z. novomeškega sekretariata za splošno-pravne zttdeve je povedala, da občina ne izdaja lokacijskih in gradbenih dovoljenj, pač pa je to delo Upravne enote Novo mesto, da pa je gotovo najprej potrebna prijava. Podoben odgovor smo dobili tudi na inšpekcijski službi novomeške Izpostave za varstvo narave Ministrstva za okolje in prostor, ko so dejali, da inšpekcijska služba deluje in da gredo prav gotovo preveriti na vse prijave in tudi sicer pogosto pregledujejo teren. Gospe svetujejo, da poda pisno prijavo. Pavlinova iz Družinske vasi pa želi na ta način sporočiti znanemu občanu, ki si je izpred trgovine Demetra v Beli Cerkvi pred nekaj dnevi izposodil lukovnico, da jo vrne, tako kot si jo je izposodil. Sicer ga bo potipala roka pravice. L. M. NAKUP V N0V0TEKS0VI TKANINI NOVO MESTO - V No-voteksovi menzi bo od četrtka, 3. oktobra, pa do sobote, 5. oktobra, akcijska prodaja kvalitetnega in modnega blaga. V četrtek in petek lahko kupujete od 8. do 18. ure, v soboto pa od 8. do 12. ure. Vabljeni! Turjak kulturni spomenik Unes Grad omenjen leta 1162 - Dalmatinova kapela - Pokopališče z grobnico Tiirjačano' TURJAK - “Sedanji, zgornji, turjaški grad se v zgodovinskih virih omenja že leta 1162, gotovo pa je starejši; obstajal pa je še starejši, spodnji grad, od katerega pa so ostale le še ruševine,” pove predstavnik Turističnega društva TUrjak Boris Koželj obiskovalcem Turjaka. Turjak obišče na leto 30 do 40.000 ljudi od vsepovsod, največ pa je šolarjev. Obiskovalci si lahko ogledajo grad s poslikano Dalmatinovo kapelo (v njej je Jurij Dalmatin ki so mu rekli tudi Jurij Kobila, prevajal Biblijo), v Viteški dvorani je kar dobro obiskana razstava o Turjaku in turških vpadih, zanimiv pa je tudi sam grad, ki je bil pogosto oblegan, osvojen pa le enkrat, in sicer po kapitulaciji Italije, ko so ga zavzeli partizani. O tem govorita danes dve spominski plošči: ena o partizanskem zavzetju gradu, druga pa o zajetih nasprotnikih in njihovi usodi. Grad je kulturni spomenik Unesca, zato ga sedanji grof ne more dobiti nazaj, sicer pa za to niti ne kaže interesa. Pač pa se zavzema za vrnitev 3.050 ha gozdov. Veliko vprašanje je, če mu bo ugodeno, saj ni bil nikoli slovenski državljan. V bližini je še pokopališče z grobnico Turjačanov, kjer je posebna zanimivost srce turjaškega grofa Hana, ki so ga zaradi zaljubljenosti v kmečko dekle poslali v Italijo, kjer je nare- dil samomor; v poslovilnem pismi pa je zapisal, naj bi njegovo srf odnesli na Turjak, da bo počival blizu ljubljene. V tesni zvezi s Turjačani je tud^ cerkvica sv. Ahaca. Še starejS; cerkvico so posvetili temu svetniku po zmagi Andreja Turjaškega nad Turki pri Sisku leta 1593, fr vojevani prav na dan sv. Ahaca.’, bližnji okolici pa je še več zaniffli-| vosti. Omeniti velja potoček Baj-dinec s slapovi in drugimi posebnostmi. Le nekaj kilometrov vstran je Rašica s Trubarjevo doma-j čijo in drugi rojstni kraji s love (H skih pisateljev. J. PRIMI BORIS ZUPANC PREJEL ZNAK HRABRO DEJANJE KOČEVJE - Na svečani podelitvi priznanj organov za notranje zadeve v Ljubljani je načelnik uprave za notranje zadeve Branko Slak prejšnji četrtek izročil Znak hrabro dejanje med tremi dobitniki priznaj tudi Borisu Zupancu (portret tedna, DL 26. septembra) iz Kočevja. Priznanje, ki ga podeljuje ministrstvo za notranje zadeve za izkazano osebno hrabrost in požrtvovalnost pri reševanju ljudi oziroma premoženja, je Zupanc prejel zaradi nesebične pomoči, ki jo je nudil ponesrečenim v hudi prometni nesreči, ki se je zgodila 20. julija zvečer na Bregu pri Kočevju. LABODOVA MODA - Novomeškim Labod je vodilni slovenski proizrtf jalec srajc in bluz. Na modni reviji prejšnji petek pa so predstavili tudi žen ska in moška vrhnja oblačila iz letošnje jesensko-zimske kolekcije, ki H sedaj v prodaji, ter modele, ki jih pripravljajo za prihodnjo pomlad in letje. Po modni reviji, ki jo je pripravil novomeški Reklam studio, je stekVC beseda o Labodovem poslovanju in načrtovani novi organiziranosti. O tel1 več v prihodnji številki. (Foto: A. B.) PETRA KRAMER V SLOVENSKEM LEPOTNEM VRHU - Miss fotogeničnosti Slovenije 1996je največ, kf S( je kdaj kako dekle z Dolenjske doseglo na lepotnih tekmovanjih. Dvajsetletna Novomeščanka Petra Kramer, kij1 u zmagala že kar na prvi tovrstni preizkušnji v začetku avgusta na Otočcu in si prislužila naslov Miss Dolenjske, M, 1 si kasneje skozi polfinale in finale priborila mesto r superftnaht šestih najlepših na tekmovanju miss Slovenije * t miss sveta, si je po strokovnem mnenju slovenskih modnih fotografov, fotoreporterjev in novinarje!’ prislužila lasku'* 5 naslov "Miss fotogeničnosti". V superjinalu izbora za Miss Slovenije, ki je bil r soboto v Mariboru, se je Ftfn t uvrstila skupaj s še tremi Štajerkami, eno Velenjčanko in Koprčanko ter si v močni konkurenci prislužila mesto1 slovenskem lepotnem vrhu. Naslov Miss Slovenije 1996 je po izboru žirije in gledalcev Pop tv, ki so glasovali' pomočjo lokalnih radijskih postaj dobila Ptujčanka Alenka Vindiš (druga z leve), pr\’a spremljevalka je postal" <1 Mariborčanka Martina Koražija (prva z leve), druga spremljevalka pa Stančka Sukalo, lepotica iz Kopra (trctft 1 c leve). Petru Kramer (na sliki desno) je po osvojenem priznanju slovenskega modnega svetu že prejela prve rest" j, ponudbe za delo na lem področju. (Foto: Marko Klinc) PARADIŽNIK VELIKAN Pri Curlovih v Velikih Brusnicah so vzgojili paradižnik, ki je zrasel v višino kar štiri metre. Paradižnik je obrodiI in čeprav so njegovi plodovi drobni, so po mnenju Jožeta Lihte-negerja, ki ga oskrbuje, odlični za paradižnikovo mezgo. (Besedilo in fotografija: B. Avbar) Dolenjske Novice 1885-1919 kratkočasnice izbral Jože Dular Pri vojakih Častnik: “No, Šašek, povejte mi, koliko je polovica od ene tretjine?" Sašek (po nekolikem premisleku): “Natančno ne moreni povedati, gospod lajtnant, ampak veliko ni!" V železniški restavraciji Gospod: “Natakar, zakaj mi daste vendar tako majhno porcijo?" Natakar: “Zato, da ne boste vlak zamudili. " Vun je šla k S r Al •1 i -I <1 j 'i t Nekega dne pride v stanovanje neke gospe njen dobri prijatelj, 11 katerega pa ona ni kaj rada videla. Hitro se skrije za omaro, in A sicer tako, da so ji spodaj noge vun gledale. “Kje je tvoja mama, ljubo dete?" vpraša ta nepriljubljen gost. "Ona je šla vun," odgovori mala lažnjivka. " Tako! Le povej svojej materi, kadar bodo šli vun, da naj nikar nog doma ne pozabijo ".