i» ko Ute take c je mi: i-ws kl list za mislece Citateije PROLETAREC (¿lasilo Ju||o8lovaaske §oeiali»ti*i«e Zveze in l'roNvetne .Malire official organ oe j. s. f. and its educational bureau T u âT. — NO. 1781. -'*» -n«. M4. 4. * im .m« ,t LN*. «M. 'M «t - mm ». »*»• CHICAGO, ILL.. 29. OKTOBRA (October 29), 1941. Published Weekly al 2301 8. Lawndale Ave. ». „. LETO—VOL. XXXVI. Nemčija razrezuje USSR v nadi, da ji bo pogrn jena miza Vzhodna Galicija pripojeno Poljski. — Poprej sovjetski Beli Rusiji priklopljene vse tri baltiške državi. — Prisilno delo za 14-letne dečke. — Redovniki posvarjeni I Daslej se je posrečilo nemškim hord« m s pomočjo neka-u ih drugih manjših držav lz• trgati dobršen del sovjetskega t, 'cmlj» hrabrim Rusom iz rok. Padel ie Kijev z vsem svojim zaledjem, padla domala vsa rr ruše na Ode«, med tem ko prejšnje sovjetske Bele Rusije in njenega glavnega mesta Minska še vse tri baltiške državice, Litsko, Letsko in Estonijo. Za državnega komisarja tega ozemlja je postavljen bivši glavar pokrajine Slezvig-Hol-štajn^ke, ki mu je ime Heinrich NEMCEM V RUSIJI NAGAJA VREME ;i glavno ru^ko mes-to — za Movkvo. prav sedaj vršijo besni bojijLohse. Njfjov glavni stan je v Rigi na Letskem. Njegov pomočnik je William Po v*ra zvedenem ruskem Kube. Ta je bil v prvih dneh ozemlju «o začeli n*?tji vpelja- i nacijskega gibanja sila vnet \ati civilno upravo, kateri bo priatai pa bivài guverner bran-prebival^tvo prejkone delalo denburàke pokrajine. Njemu je toliko preglavic, kolikor jih j rtročena prejšnja beloruska re-ima Hitlerjev režim po vseh • publika v oskrbo. drugih podjaimljenih deželah z zasužnjenimi narodi. Vzhodna Galicija »pojena s Poljsko Nacij.-ka civilna uprava ie posluje po ozemljih, ki jih ji je predalo vrhovno poveljstvo nemške vojske v oskrbo. V tej Glavar vzhodne Prusije Erich Koch je postavljen za državnega komisarja v Ukrajini, kjer pa sedaj še ni ozemlje, ki spada pod njegovo oblast, določeno, ker je civilna uprava vpeljana šele v zelo majhnem delu zasedenega sveta. Kochov glavni stan je naj- Francija v strahu za milijone svojih pódhranjenih otrok Nanik« vrhovno povoljslvo pri aa a va. ročena v nemško podložništvo sleni v Nemčiji, nakazovati le na milost in nemilost in bo osta- najnižjo tpo zakopu določeno la v njemu, ako Nemčija zma- mezdo in ničesar za nadure, ga. In če ne. bo Fincem tudi v Dočim imajo nemški delavci tem slučaju slaba predla. Ka- Francoake zdravstvene avtoritete in biroji za statistike so ugotovili v podrobnostih, da je umrljivost otrok —- od kar so Nemci premagali Francijo in ti jo podvrgli za svoj življenjski prostor, desetkrat večja kakor ie bila v normalnih razmerah. Enako obupna poročila prihajajo iz Belgije. Vzrok je pomanjkanje po* trebne hrane. Ako se živilskega in higijen-kega problema kmalu ne reii, bodo posledice za francoski na-*od in za belgijski, tako ogro-rie, d* se ir irda nikeli več ne SOCIALISTI V WISCONSIN!) V AKCIJI ZA OBNOVITEV SVOJE POLITIČNE STRANKE VSI BIVŠI VODILNI ČLANI V DR2AVI SO BILI VPRAŠANI, DA LI SO PRIPRAVUENI PUSTITI PROGRESIVNO STRANKO IN SE LOTITI DELA POD SOCIALISTIČNO FIRMO Socialistična stranka v Wis- vsem drugim strankinim posto- consinu, predvsem njena mil- jankam. so se v tistih špetirih vvauška postojanka, bolj in bolj odločili, da je tudi njim treba u videva, da je bilo njeno pri- spremeniti taktiko, ako hočejo d uženje k La Follettovi pro- svoje delo vršiti uspešno na- "•re^ivni stranki velika imota. -prej. Pod staro, od znotraj raz- Mnogi člani so na to opozarja- drapano firmo, ne bo šlo več, motel p::matiati na svojol'1 predno je storila to uso- so rekli. In tako se je dogodilo. dno spremembo, ki je hila edi-|da so po dolgih zaupnih posve- no le nji v škodo. tovanjih in razpravah sklenili „ . . ; višiti svoje politično delo pod Posledica razdorov firmQ nQVe federacije, ki naj si Vodstvo soc. stranke v Wis dobi veljavo in mesto v progra- me -»rejšnjo veličino. Isti viri pojasnujejo, da v Franciji do njenega poraza ni manjkalo živil. Toda njene za-oge to zasegli Nemci, njene prodajalne so izpraznili nem-!co,,roti takozvani stan gardi, ki i im otrokom. žejo tudi oglasi iz njegove pi-1 posebne podpore v gotovini in j dar si velesile zberejo male de- vlade, ki posluje v znamenju $arne v berlinskem časopisju v dopustih, kadar je porod, j žele za žogo, je vedno le žoga kljukastega križa. \z* stenografe. ki bi hoteli najmrt ali poroka v družini, se tisto, po kateri tolče krepelce. delo v Ukrajino za običajno i teh prednosti Poljakom nika- a • * plačo In nekakšen bonus. kor ne sme priznati. Smatram . »ml**** o J Je. . 1 — ^^^ ZR j dalje glasnejše v »«ahtevah. da Imenovanje državnih komisarjev Hitler Je imenoval državne komisarje za severne in južne dele Sovjetake Rusije, kolikor «o je doslej zasedle nemške čete. Severni del uključuje poleg Prisilno delo aa dečke V razglasu, priobčenem v listu, ki izhaja v Miûsku v beloruskem narečju, je Kube odre- (Nadaljevanje na 5. strani.) o po nacijskih ... A . . . . , • . * » ,užnje in tako se z njimi tudi ! "«J vlad« stori kaj boljI M* postopa. PROTI KONCU NOVEMBRA IZIDE NOV JUTRANJI LIST V CHICAGU Tiskol $e bo v tiskarni dnevnika "The Chicago Daily Newt" nega, ako ji je za poraz Hit-j lerja in za pomoč Sovjetski U-V Sapulpi, Okla., je bila 24. niji. Kaj bi rekli razni Lind-oktobra končana dolgotrajna berghi, VVheelerji, McCormi-tožba. v kateri je odločeno, da cki, VVoodi in drugi ameriški dobi vdova Ozora Lee, in dva pacifisti, izolacionisti in ostali zamorca dedščino v vrednosti tukajSnj prijatelji hitlerizma, sedem milijonov dolarjev. Ti- ako bi se ameriško delavstvo sto bogastvo so jim nanesli olj* navduševalo za borbo Uko, kani vrelci. A oglašajo se drugi kor se angleško. Treba je nam-sorodniki umrlega — zamorci »*eč vedeti, da delavstvo v vojni Sedaj imamo v Chicagu samo en jutranji ameriški dnevnik "The Chicago Tribune". In *e ta je eden najzagrizenejših -ovražnikov ameriškega delavstva in eden ftajstrupenejših nasprotnikov naše zunanje politike in vsega, kar priporoča predsednik Roosevelt. To bo najbrž tudi glavni vzrok in povod temu, da se je odločil Marshall Field izdajati nov jutranji amertfki dnevnik v tom mestu. IVed par tedni je bilo čitati njegovo izjavo, v kateri nam pove, da bo imel novi jutranji list svoje ♦prostore v poslopju po|K)ld:mskega amer. dnevnika The Chicago Daily News" in da se bo tiskal v njegovi tiskarni. Listov lastnik bo Marshall FiHd, a izdajatelj pa Silliman Evans. t pravništvo dnevnika "The Chicago Daily Ne W je podalo nato izjavo, v kateri pravi, da da v njegovi tiskarni tiskati več kakor en dnevnik, da je nova ureditev koristna za obe »tranki in da se bo s tem prihranilo tudi dosti materijala za narodno obrambo. Nobenega drugega namena ni iskati v tem dogovoru, je dalje rečeno v ti izjavi Knoaove-kh lista. Razen rabe Knoxovih \*trojev in prostorov ne bo no- Casnikar John Dienhart. ki ie bil rojen v Chicagu ter ima 24 let časnikarskega delovanja pri tukajšnjih Hearstovih listih za sabo. je imenovan za urednika. in Indijanci, advokati pa so v takih tožbah radi na uslugo. Anglija se je pobotala z Mehiko vsaj toliko, da je ta mesec obnovila z njo diplcmatične stike. Kar se .*» ora glede zase- najvcČ trpi, ne pa taki veljaki. kot «o prej omenjeni gospodje. Milijarda je ogromna vsota. Senat je dovolil pet nadaljnih v vojne namene. Ce bodo ti Mednarodna konferenca dela v New Yorku Dne 27. oktobra se je začela v New Yorku Mednarodna konferenca dela. Po pravilih Mednarodnega urada dela se bodo ji je načeljeval Morris Hillquit. Posebno na konvenciji 1. 1932, ko so pridobili thomasovci župana Hoana, da je kandidiral proti Hillguitu za predsednika stranke. Hoan je bil poražen, a notranji boj se je vršil dalje. Ker je soc. stranka v njemu za politično akcijo vsepovsod smisla. Domnevali so, da bodo delavci tudi pod tako aranžmo pristopali v soc. stranko, čeprav ne bo samostojno več v politični akciji; in ob enem, da bodo pristopili tudi v progresivno federacijo. Mnogi so, a čez nekaj mesecev, ali čez leto ali dve pa so ¡pustili svojo staro stranko in ostali le &e v LaFol-lettovi. Biti v dveh, res nima oslabela, razen v Readintgu. konference udeležili predstav- .Pa., in v Biidgeportu. Conn.. ie Za povrnitev pod staro ime niki vlad. ter predstavniki dt- 1 torubila v javnosti svoj stari Marsikakega starega sociali-lodajalcev in nameščencev in P°men tretje strar.ke, pa so jo bojevnika je to bolelo, delavcev. Kakor vselej se bo zapuščati mnogi vodilni ptt ^ zdržema predlagali, da Jugoslavija s svojimi zastopni- lotili političnih in e-! ^ naj njihova stranka od pro- ki tudi letos udeležila te konference. ki se letos prvič vrSi izven njenega rednega sedeža v ženevi. Z odločitvijo jugoslovanske vlade je jugoslovansko odposlanstvo pri konferenci naslednje: prvi odposlanec ! ro Tardo'. ' g. Sava Kosanovič, minister Milwaučani se odločili za novo brez listnice; drugi odposlanec » taktiko dr. Ivan Subotič, opolnomočeni! _ , « „T „ minister in poslanik; namest-i. Tedanji župan D W. Hoan nika sta dr. Boris Furlan, uni- ln mno^ d™*1 vodllni sociah- konomskih akcij na svojo roko. j^esivne loči in gre v politično Med njimi so bili pisatelj Upton akcijo spet samostojno/ Toda Snclair, potem Oscar Amerin- večina je bila proti vračanju ger, He.vwood Broun, in veliko \ nazaj Seje voiilni ^ pasied-število drugih, ki so/stranko pustili čim so uspeli v boju s Msta- verzltetni profesor, in Djordje ^ ki leta,.i" leta ^^ t0 ni'socialisti, ki bi radi v Wit Radin, odvetnik. Odposlanec ^^^^»čno trdnjavo, consinu kaj več kot z^olj L delodajalcev je Božo Banovac. lastnik paroplovne družbe, nje- j ;rov namestnik Vlad ko Bruer. predsednik 44Yurgoslav Ship-ping Committee". Odposlanec! name čencev in delavcev je Mi-loš Cesar, njegov namestnik pa ; Viktor ftantič. Člani združenja vzdrževali angleški socialisti-i čni dnevnik in bili v vzgled njih par let so mnoge izučili, da človek ne more biti uspešen v dveh strankah hkrati. Tisti, ki so uspeli v progresivni federaciji. oziroma v progresivni stranki, so zadovoljni in so sod. stranko že pustili, ali pa jo bodo, če se osamosvoji. Prepriča- Wis-La (Nadaljevanje na 6. strani.) astronomsko visoki potroški ženih oljnih polj ti V, se bitka držav kaj izdali, bo Hitler' fp-roslovanskih mornarjev, med njima nadaljuje. Je sicer Prav *»tovo premagan. j----- nekrvava, a vendarle rejna, ker Vo|.|ve ^ fo ne gre !jugoslovan$ki'ministri čikaški športni pisatelj War- ^ velika bogastxa. An- . 'Z"^'" ¿V^aUnnh de- I'^T^'Tj ren Brown je postavljen za vlada se dela, da jih jo 1 Sliü»^ T^^^liT^Siii vol^ y ^druienih državah nri novem l^ujiu« ^„„kuv« oni»io vim zelsn. r ins k a je odložila \oni-( mehiška republika angle kim ve v s%oj državn, zbor 7U dVv, Slovenski minister v jusroslo-bo ga t ase m krmčno vzela Mo- m y Undonu> Franc hr*ki predsednik s svojim kabi-1 , , gnoj in drugi zastopnik Sloven- športnega urednika pri novem listu, a Jack Steinbuck iz Bostona pa bo imel listovo cirkulacijo v oskrbi; tudi ta je bil v službi pri Hearstovih listih. Novi list začne izhajati proti koncu meseca novembra. Kak-¿ne politične smernice bo imel in kako mu bo ime, tega doslej !le ni zvedela javnost. Le toliko se ve, da bo v polni meri pod-pfral Roosevelta v njegovi zunanji politiki. netom pa meni, kakor n2kaj Nemčija se je vsled "živil- cev, ki je prispel v Združene • » njegovih prednikov, da jih bi ^kih razlogov" odločila poslati drŽHVe univerzitetni profesor bila morala Mehika že davno na Poljsko iz Berlina in iz dru- dr ' Uorii4 purjan „ta obiskala proglasiti za svojo last. # gih nemških me jo je Rusija napadla, pa torei (Nadaljevanje na 5. strani) Unije zahtevajo, da se uveljavi zaprto delavnico Zadnjo soboto je bUa oklica-1 ji, ki so unijski stvari napravili I nico pri teh družbah. I saposlsna. Premoga na stavka prsmogarjsv, ki de- več ikode kakor koristi. P. T. Fagan, pred^dnik U. v talogi po njegovem mnenju lajo aa jeklarske korporacije. John L. Lewis se je končno M. W v petem distriktu. pravi, imt le sa dober teden dni. Kav- Okrog 53.000 jih je Mlo prisa- odločil, da se mora tudi v pre- da če »o .družbe prianajo, bo natelji dru^b trdijo, da ga ima- detih Jeklarske družbe lastu- mogovnikih. ki jih lastujejo je- koristilo tudi nj»m. V sedanjem jo *a pet tednov jejo premogovnike v mnogih klarske družbe, uvesti načelo raamerju se dogaja, da marši- Enake težkoče v naporih, da državah, največ v Penni, W. laprte delavnice in "check- kak delavec, ko pride do vho- si oridrie dane in prt»nnjs Va., Kentuckyju. Alabami, pa off"; slednje pomeni, da kom- da, ne sme na iiht, ker se unij- tudi v lllinoisu, Coloradu itd. panija sama odračuna uniji »kim kolektorjem ne more iz« kolektivnih pogodb, imajo uni| je tudi v drugih industrijah, po-nebno v avtni in ie najbolj v jeklarski. Delavci radi vsamejo Ves premog is teh rovov gre v članarino sa vsakega delavca, kacati s plačano karto. Včasi jeklame. Na en ali drug način ki js uposlen pri nji, pa če mu unija ustavi tudi obrat, da s to jeklarske korporacije sma- je to vieč ali ne. pnezveze med obema listoma. I v vsaki stavki. Dale so tu Predsednik Roosevelt je saditi ne med strankama, ki ju fa tam nekaj koncesij, a ker ni- njo nedeljo na Lewisa apeliral, izdajati, se nam zagotavlja na- ^ priznal« saprte delavnice, j« da naj oklic v stavko prekliče, dalje. delavec lahko pustil unijo ka- ker s* bo spor lahko mirno po- "til odtlej, ko ga je ustano- kadar se js naveličal plačevati odgovoril, da je to odvisno od v«l Victor F. Lawson — popol- asesment. Kompanijski agita- kompanij, če one hočejo bo noma neodvisen list uredniško, ; torji so m^ tem pridno sejali, spera kmalu konec. smavra. na je ca. »• mm- ■ |n ^^ ^jj tr^ko in finančno," se za- neaaupanjs, malo pa so k temu f Edina sporna točka je ia> jo sedaj posebno ugoden, ker tu«aanmajo nsarn^oa ključuje Knoxova izjava pomafsH tudi ts!cl orgsniaator- hteva unije aa sapHo delav- je vsa jeklarska veleindustnja svoje naloge njim v kor,m tem delavce oposori na člana- pribeljike, ki jim Jih pr.bor, rmo, ki jo dolgujejo. Ce pa se unija, a plačevat, asesment, pritn. »aprto delavnico, pravi ako v to niso prnnorani. pa jim Fagsn, in kompanija sama od- ni nič kaj po volji računava asesment, se vsi taki Zaprta ¿elavmra ~ * incidenti odpravijo in obrat se da ne »me nihče delat, v tistem nemoteno nadaljuje. obratu ra.en fe*i -nijs je John L. Lewis nedvomno najbolj!, .shod. In smatra, da je čas «a tako akcl- store sebi dobro, če se aa un,jo Borba Sovjetske Unije S. Josko Oven je na zadnji seji kluba $t. 1 poudarjal, da bi bilo potrebno pojasniti, kaj je naše stališče glede gigantske borbe, ki jo vrši Sovjetska Unijo * nemško invazijo. Dejal je, da bi bilo to boljše kot pa da razpravljamo o načelnih ali kakih drugih zadevah, ki so bile pred prošlo redno konvencijo SNPJ, ki je že zgodovina. Stališče Proletarca Je bilo naglašeno takoj, čim je bila Rusija napadena. Je za podpiranje vseh akcij zaveznikov in ameriške vlade, da se da Sovjetski Uniji kolikor megoče opore takoj. Stališče JSZ pa je obrazloženo v izjavi, ki je bila Sprejeta na njenem XII. rednem zboru v Cleve-landu. Soglašamo s s. Ovnom, da bi bilo glede sedanje vloge Sovjetske Unije, ko se bori na življenje in smrt, umestna še posebna izjava, k5 jo eksekutiva JSZ, oziroma njeni člani v čikaškem okrožju, lahko sprejmejo na prihodnji seji, ki bo 7. novembra. , V vojni ni nobeni deželi mogoče pomagati drugače kot materijalno, s propagando in še najbolj pa z aktivno udeležbo v borbi. Zed. države pomagajo materijalno. Propaganda — namreč ne vladna — pa je večinoma proti nji. Mi jo pobijamo, kolikor že pač to zaleže. Ne* kaj pač, ker smo del tiste enote, ki je za poraženje Hitlerja, za zlom fašizma in za tak nov red, ki bo res stopnja v civilizacijo. Upamo, da bodo v bodoče v takih naporih sodelovali tudi komunisti. Do 22. junija smo imeli z njimi slabše skušnje, kot pa oni z "imperialistično vojno". A od kar so napadeni in mučeni, smo z njimi v enakem namenu: da se zdrobi tiranijo, ki ji nače-Ijuje Hitler. Prolet tree, October 29, 1941. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. lad*j* Juao»lov*n«k« Delavska Tiskovna Druiba, Ckicago, 111. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIC^K ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih državah ra celo leto $8.00; za pol leU $1.76; sa ¿«trt leta 91.00. lno%em«tvc: u celo leto $3.60; ia pol leta $2.00. V«i rokopiai in oglasi morajo biti v našem uradu najpoineje do pondeljka popoldne za priobčite* v številki tekočega tedna. FKQLÜTAKPC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906. Editor..................... Business Manager... ..................Frank Zaita ____________Charles Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.76; Three Months $1.00 Foreign Countries, One Year $3.60; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO, Hi- Telephone: ROCKWELL 2864 Ru^i zodus^qjo Remcem ra^¥9line \f\ PQ^jorisco Gornje jo pog|«d Reval v Etto«iji, ki »o Ba Nemci dolgo oblagali. Rusi »o jim namesto o«esta prepustili rssvsline ip pogorišča. ''Za vsaik«kt»ai \riiira slo ilrličili!" V Parizu imajo Nemci zaprtih tri tisoč Francozov za talce. Tri tisoč moških in žensk. Žive v celicah in tpe na slamnjačah. Njihova edina oprema v celicah je skodelica in žlica. Ti ljudje niso storili nobenega zločina. Zaprti so ostalim Francozom v svarilo, da nemška komanda v okupirani Franciji ne pozna šale. Ako domačini store kakemu nacijskemu vojaku ali nacijskemu uradniku kaj žalega. na primer, da ga pretepajo, in če krivci pobegnejo, morajo kazen plačati talci. In ako domačini kakega nemškega vojaka ali nemškega uradnika ubijejo, mora plačati kazen z življenjem sto talcev Nemška vojaška komanda drži Francoze za talce tudi v drugih mestih okupirane Francije. Dne 24. oktobra je bilo v Nantesu ustreljenih 50 talcev, v kazen za umor nemškega častnika Otto von Stuelpnagla. Enaka eksekucija na debelo se je izvršila isti teden v Bordeauxu. Tudi tu je bil nemškfr vojak ubit. Ob enem je nemško «poveljstvo ljudstvu v okupirani in ne-okupirani Franciji sporočilo, da bo za vsakega teh dveh ubitih nemških vojakov ustreljenih Še sto Francozov, ako se nemški oblasti ne izreči napadalcev. Pobegnili so namreč v obeh slučajih brez sledu. Vrh tega je nemško poveljstvo na stroške ljudstva v okupirani Franciji obljubilo onim, ki bi izdali morilce, /15 milijonov frankov nagrade (okrog $300,000 v ameriški veljavi). Premier Petain je v radiu z jokajočim glasom apeliral na ljudstvo, da naj pusti Nemce pri miru in izda zločince, ako hoče rešiti pred smrtjo one, ki uboja niso izvršili. Bnako je klical francosko ljudstvo v sprijaznjenje z Nemci podpredsednik vlade admiral Darlan. Tudi iz Londona 30 po radiu izdali oklic na francoski narod, da naj v sedanjih okolščinah ne postopa proti Nemcem s fizično silo, pač pa uaj jim rajše prizadeva težkoče s sabotažo. ' * Vsega skupaj je bilo do konca prošlega tedna po nemškem prekem sodu ustreljenih blizu tri sto Francozov. V Nantesu niso Nemci talcem niti povedali, čemu jim bo vzeto življenje. Posta vijo jih ob steno jetnišnice. zadoni salva, nato morajo priti drugi Francozi, ki trupla, poberejo in pokopljejo. Francija seveda ni edina dežela, ki trpi pod takim terorjem. Toda svet je postal nanjo pozoren bolj kakor na druge zato, ker je francoska vlada ostala v Franciji in sklenila premirje s Hitlerjem. Dalje je ta vlada iproti Angliji in za mir z Nemčijo ter za sodelovanje v nacijskem "novem redu'\ Fran* coaka civilna oblast v okupiranem delu vestno izvršuje vsa povelja nemške komande. Na ljuJ>o Nemcem mora francoska policija loviti "komuniste" in 2ide in preganjati druge "sovražnike" tretjega rajha. Iz tega si lahko predstavljamo, kako še vse hujši teror uganjajo Nemci v deželah, katere vlade so rajše pobegnile, kakor pa da bi sklenile premirje z osvojevalci. Na Norvežkem na primer je bilo ubitih stotine delavcev in delavskih voditeljev, ker so bili obtoženi ruvarenja proti novi oblasti, ali pa sabotažnih dejanj. Eksekucije na debelo Nemci od časa do časa uganjajo tudi na češkem. Ameriška časniška agencija Associated Press je dne 23 oktobra brzojavila iz Zagreba, da je bilo v Beogradu ustreljenih 200 Zidov in "takozvanih komunistov" za kazen, ker so neki zlikovci napadli dva nemška vojaka. Poročilo ne pove. da-fc so ju ubili, ali samo "napadli", toda tudi list Nove Vreme v Beogradu poroča, da je bilo 200 ''komunistov" in Židov ustreljenih radi omenjenega "zločina". V Srbiji so Nemci iztrebili s strojnicami, z ognjem in z letali prebivalce celih vasi za kazen; ker »o "skrivali" četnika, aH ipa ker nemški oblasti niso izdali njihovih skriviAČ. Nemškemu terorju pomaga tudi domača civilna oblast, ki so jo postavili naciji. Na primer francoska uprava v Parizu, na Norvežkem Quislingova "vlada", v Srbiji načelnik nove "vlade" general Nedič, v neokupirani Franciji Petainova-Darlanova vlada, na Hrvatskem Pavelic in enako domača civilna oblast ^ v vseh drugih okupiranih deželah. Nemški teror je priča, da si Hitler vzlic mamljivi propagandi in z obljubami v "nov red" ni mofgel dobiti naklonjenost ljudstva v nobeni deželi, ki jih je osvojil. Da, nima je niti med ljudstvom v tistih deželah, ki so njegove zaveznice, na primer v Italiji, na Madžarskem, v Bolgariji na Hrvatskem, v Rumu-niji in na Finskem. S strahovlado mu bo uspelo držati podjarmljena ljudstva k tlom nekaj časa. Ako zm&ga, morda več let. A tudi njegova sila ne bo vedno to kar je sedaj in takrat bo za Nemce slabo. Ako v tisti dobi — ki mora priti — vskipi med tlačenimi ljudstvi duh maščevanja, dobe nacijski krvniki povračilo na temelju POLJSKIH PRIDELKOV SE NE BO VEČ PODORAVALo Ko je nastala kriza (leta 1929) in pozneje, je šlo tisoče in tisoče ameriških farm na kant. Cene pridelkom so bile nižje kot so znašali produkcijski stroški, pa ni imel farmar vsled tega zadosti dohodkov jajc, evaporiranega mleka, si-') ra. masla, kokoši, masti itd. Izmed poljedelskih pridelkov, ki so najbolj nujno potrebni, je mleko na prvem mestu. Ni le potrebno /a ¿dravje A-merike. da se vporablja več niti za potrebščine svoje dru- j mlečnih produktov, marveč So žine, kaj šele za obroke, davke, Angleži v potrebi velikanskih količin sira, suhega in evapori ranega mleka. Skupna britanska potreba ameriških poljedelskih produktov se ceni na 6 do S o d sto celokupne ameriške poljedelske produkcije in skupni iz\qz utegne znašati celo deset odsto. je ohrambena industrija v in-dustrialnih središčih pritegnila k sebi mnogo delavcev, ki so se poprej preživljali ket poljedelski delavci. Dne 1. avgusta je poljedelski department .ugotovil najnižjo točko farmarske zaposlitve, odkar so se 1. 1925 začele voditi cenitve. Podatki stroje itd. Temu ni bilo vzrok to, da so pridelovali ".preveč", pač pa. da je bilo kakih 12,000,000 a-meriških delavcev ob zaslužek, torej je bilo ob dohodke z njihovimi družinami, in z njimi tisti mali trgovci, obrtniki, zdravniki itd., ki se preživljajo od 1 njih, nad 30 milijonov ljudi. Vlada je ta problem reševa- J la z NRA, z raznimi javnimi deli, farmarjem pa pomagala s subvencijami s tem, da jim je plačala pridelek, ki ga niso pridelali; in pokupila je od njih na tisoče iglav prašičev da jih je poklala in uničila ter s tem dvignila cene svinjini. Ob enem je pokupila ogromne zaloge žita po višjih cenah. kot so bile na borznih trgih, zaloge bombaža in drugih potrebščin, da jih potem bodisi razda potrebnim družinam brezposelnih delavcev, ali jih pošlje gladnim na Kitajsko ali kamor že, ali pa uniči. Te vladne politike je sedal konec. Od kar je brezposelnost zelo znižana in je milijone delavcev stalno uposlenih, kupu* jejo veliko več. Vrh tega pošiljamo veliko Živil v Anglijo in na Kitajsko, po vojni pa bo treba pomagati sestradanemu ljudstvu v Evropi, ki že sedaj gineva vsled pomanjkanja. Ameriška vlada se je ar področju agrikuit urnega depart-menta vsled teh vzrokov odločila dvigniti poljedelsko in živinorejsko produkcijo v prihodnjem letu na najvišjo mogočo točko. FLIS poroča o tem sledeče: Tajnik poljedelskega oddelka zvezne vlade Claude R. Wi-ckard se prizadeva doseči za 1. 1942 višjo količino produkcije za osnovne poljedelske pridelke, potrebne toliko za domačo rabo, kolikor tudi za rabo onih dežel, ki se borijo proti napadalcem. Obrambni sveti drž. in okrajnih poljedelskih obtasti bodo vodili kampanjo, ki—kakor se Upg —pride v dotiko z vsakim farmarjem širom dežele. Pričakuje se, da se na ta* način pro-dtikcija poglavitnih pridelkov ¿•oveča v prihodnjem letu za Kaj pomeni Strojha dva odsto čez tekoče leto in za 15 odsto čez povprečno pro-dukcijo. Prizadevanje ne gre za večjo produkcijo v vseh pridelkih. Zaloge žitnic za krmo, ako ostanejo na sedanji višini, bodo več kot zadostne; ne pričakuje pa se niti veČjtf produkcije bombaža, pšenice in tobaka. Pač pa se bodo potrebovale mnogo večje zaloge svinjine, umfiral v izivajanj-u sporeda kot še noben krat v tolikšni meri. To bo tudi ponos klubu št. 27, dalje vsej JSZ in vsemu našemu naprednemu delavskemu gi-bipjju v splošnem. * Te Zarjine proslave se vsled tega vesele ne le v Clevelandu, nego tudi mi, v vzhodnem Ohlu, ki smo jo čuli peti v Bridgt ;.ortu in za trdno upamo, da bo še mnogo let gojila našo pl em in delavsko zavest njed našim ljudstvom. Zato kličem: Živela Zarja! Živelo delavsko gibanje! rt \ :"> "t Res, da smo v vzrujenih, ter žkih časih. Nihče ne more napovedati, kakšna bo bodflč^st. Ampak zavedno delavstvo je vedno aktivno In grad! med neaktivno maso in med razoča-ranči vero v nov svet, za kats-rpja pa se je treba in se bo še treba veliko truditi in se boriti, piedno ga dosežemo. Iskra u-panja tudi med obupanci ne sme ugasniti. Zarja s svojim petjem in spodbujanjem skrbi, da vera v boljšo bodočnost ne zamre niti med njimi. Kajti te anarhije bo enkrat konec in človeštvu bo posvetila zarja svobode. Takrat postanejo ljudje res mednarodni bratje in sestre. Naše delo bo tedaj šlo v klasje in svet bo žel. Za svojo oaetbo lahko tudi v tem listu rečem, da z minulo konvencijo SNPJ nisem bil nič kaj zadovoljen. Pričakoval >em, da bo na nji več bratskega razumevanja in delavske zavednosti kot je je bilo. Slednje na tej ni bilo skoro nič. Kritiki, ki pišejo o nji v Pro- Seveda, s tem IflTVečfnf: da konvencija ni rftorfla nič dobrega. A na kratko obrazloženo, bila je daleč ed-prejsnjih. Ktr pa so v glami odbor v veliki večini izvoljeffi ljudje, ki vvru-jejo v stara načela SNPJ, ae lahko zanesemo, da bo tudi v !>telu 1 Piti naj nam bo nauk h ramo delovati bolj eneiyiui > za porast svobodne misli in /tA smernice, ki so jih SMM črtali njeni pionirski voditelji. * Pri nas *mo se domenili unui-niki dr ust \ a SNIM in SSI Z <) lati po združenju roka v roki, da se bo vse delo med tema društvoma na lep način, brniško in prijateljsko Izvršilo, r • bo takšno razpoloženje povsod, bo delo 12. redne konvencije imelo vseeno častno mesta naši-zgodovini. Joseph Snoy. RAZNOTEROSTI Bridgcpcrt O. — Seja kluba Naprej št. 11 JSZ, ki se je vršila v nedeljo 19. oktobra, jo bila dobro obiskana. Dobili smo v klub dva nova člana. Razpravljali srno tudi, če bi bilo mogoče udeležiti se slav-nosti 25-letnice soc. pevskega z be ra Zarje, ki se bo vršila na Zrihvalrti dan v četrtek 20. no-. vembra v Clevelandu. Na dnev-livet1' 80 večinoma v pravem nem redu smo imeli tudi več drugih važnih točk, na primer tvpra?anje, kako v teh krajih čimboljše podvzeti rarpečava-nje prihodnjega letnika Ameriškega družinskega koledarja. In pa. ako bi bilo mogoče dobiti še kaj oglasov vanj. Cilj, postavljen za 1. J942, j * klice za največjo produkcijo v Malo prej sem omenil Zar- 1g: iovini te dežele in, ako se To je z»bor. ki deluje na kul- to doseže, bo prihodnje leto turnem in na delavskem polju tretje leto zaporedne rekordne »kupjtio s klubom št. 27 JSZ 25 produkcije. Skupna produkcija utegne biti le za 2 odsto večja, let. To ni dolga doba. bi lahko kdo rekel. Toda za slovenski pevski zbor. ki ima delavske smernice in pomaga kjerkoli mogoče, da koristi naprednim idejam in v bojih ljudstva za izboljšanje razmer, je 25 let energičnega življenja že res časten jubilej. Malo je delavskih organizacij te vrste, ki bi aH hranilna vrednost bo mnogo večja, kajti največji povišek bo v onih pridelkih živinoreje, bogatih na vitaminih in mineralih, katerih je potreba čezdalje večja vsled vojnih in obrambe-nih razmer. Največjo skrb za dosego te-ga cilja tvori sedaj pomanjka- mogle vztrajati toliko časa in nje poljedelskih delavcev, ker praznovati u-pehe čelrtstolet- nega dela. kakor ga bo 20. novembra praznovala Zarja. 6ul sem ta peyski zbor že večkrat v Clevelandu. Njegovi pevci in pevke so nastopili na dveh zadnjih majniških proslavah v Bridgeportu, seveda no-benkrat ne vsi, ker jih je kakih 60. Naš oder bi bil bržkone pre-so pokazali le 10.633.000 po- majhen za tolkšno število. To-Ijedelskih delavcev napram d« *e-tudi nibi moral kritizirati dva, ki bi lahko valila odgovornost ali pa krivdo drug na dru-K*sra. V precej težkem položaju je bil na tej konvenciji gl. tajnik Jf. A. Vider. O njemu je znano, da skrbi, kot se mora skrbeti, za varnost imovine S. N. P. J.; in pa, da se jedno-tin denar in čas ne trati po nepotrebnem. Ko nas je opominjal k temu, je dobil v odgovor zasmeh. Pa sem-mu rekel: "Pusti, saj vid& da nič ne opraviš. Ho Že članstvo sodilo." In res prihajajo protesti. Na shodu v Slovenskem do mu v Pittsburghu nisem kar tja-vendan vprašal kam jadramo. Niti nisem kar tako omenil, kaj bi rekel pokojni Jože Zavert-nik, ako bi bil prisostvoval temu zborovanju. 5-letni jubilej pey. zbora "Zarja" Cleveland, O.—Lelos na Zahvalni dan 20. novembra proslavlja soc, pev. zbor "Zarja" v avditoriju Slov. nar. doma na St. Clair Ave. svoj 25-letni jubilej svojega obstanka. Priče-tek slav ja bo ob 3:30 popoldne. Da bo ta jubilejna proslava imela večji c»bseg, je zbor povabil več drugih pevskih zborov na sodelovanje. Odzvalo v», je več zborov, ki bodo nastopili eni v skupini, drugi z dueti in s solisti. Pevski zbor Svobod;» iz Detroita nam je naznanil, da jih pride kar cel bus; ravno tako pridejo naši lokalni zbori kot Jadran, Slovan, Sloga in ]> i češki zbor "Vojan", ki nam bo vprizoril izvleček opere "Prodana nevesta". Pév. zbor Zarja bo zraven koncertnih pesmi, viprizoril prizor 'svojega delovanja izvleček pesmi, ki jih je pel v teh 25 letih. V teh 25 le tih je pev. z-bor Zarja izvršil ogromnega dela; prirejal večinoma po dva koncerta na leto, nastopal neštetokrat pri vseh naprednih društvih in ra¿nih delavskih organizacijah in jim pripomogel do boljšega uspeha in tako bo deloval tudi v b.doče, ako ne bo pri tem kakšne druge ovire. Zarja bo tudi izdala spominsko program no knjižico, v kateri bo opisano nekaj zgodovine o njenem d¿-lu. V ta namen se obračamo na društva, katera so prejela pisma in še niso poslaia svojega oglasa, ako jim je mogoče,'da to store, ker s tem nam pripomorejo do boljšega gmotiuga uspeha. Vstopnice so tudi že \ predprodaji. Dobe se kod običajno pri pevcih in pevkah />ar je, pri Mrs. Makovec v slaXi-čarr\i SND, iii pn našem naprednem trgovcu Jos. Dur n a na 156 in Waterloo Rd. Vstopnina je 50c, ki je tudi veljavna za zvečer za ples. Samo za zve čer pa 35c. To J> le nekolik > naznanila, kaj bo na Zahvalni dan, bolj podrobno bo pa na znanjeno 'pozneje. Edino kar želimo je, da si rezervirate omenjeni datum in sc pripravite na nas poset, da bomo spet skupaj v krogu Mojih prijateljev in znancev skupno zabavali. Torej na svidenje! Za publicijski odbor: J. Krebcl. —— Tole mi ne gre V glavo? Kako to, da ae veliki nemil», narod ne «av«da. da bo wornl plačati »a ilocine. ki jih u*» nja njegov firer in nemik» armada nad ljydlHrf detel, ki ? jih je podjarmil? IGNAZIO SILONE: FONTAMARA ROMAN 12 FASISTOVSKE'ITALIJE Z avtorje nm dovoljenjem prevedel T ALP A .».«-» »sseeeeM »»»♦+•»»»»»•#» MeeeeeeMeM*M»»»ee»e»f (Nadaljevanje, "Samo malo potrpite. .. Najprej prevedite Giuditto Goriano." je odvrnil stari. "Ta se je že izpremenila v prah," je odgovoril Michele. Smejali smo se, ker se je starec v tej stvari izkazal že za slabega preroka. "Ce je Giudita mrtva, pa mi privedite Berarda Goriana." jc zahteval. "Tudi Berardo Goriano je mrtev, že od začetka vojne,' je odgovorila Sorcanera. "In Peppino Goriano?. - .Ali j* tudi on mrtev," je sedaj prerok užaljeno vprašal. O tem pa so bila mnenja de* ljena. Sorcanera, ki je v mladosti spala tudi s Peppinom Gorianom, je trdila, da je umrl v Rimu, dočim se je Baldissera bolj nagibal k mnenju, da si je napravil v Rimu denar, poročil bogato ženo in pri tem pozabil na ime svojega rojstnega kra ja Tedaj je dvignil tujec glavo in rekel: "Pripovedoval vam bom res nično zgodbo o Peppinu: V tistem letu, preden so u-morili kralja Umberta, je odšel h Fontikmare v Rim. .. Koliko let je že od tedaj ?. . . Račun je lahak: od Umbertove smrti pa do zvezde repatice, ki se je pri kazala po tripolkanski vojni, je preteklo okrog deset let; od zvezde repatice do tržaške voj ne je bilo zopet pet let, znaša petnajst let; tržaška vojna je trajala štiri ali pet let, znaša torej dvajset let; potem so vladali rdeči pet let, je petirvdvaj set let; nato je prišla doba re d*, ki traja že sedem let in o kateri vsi upajo, da bo kmalu prenehala in da pridejo name sto tega morda Turki, toda vendar noče nehati, o Turkih ni sledu in to znaša pet in trideset let. Peppino Goriano je odšel torej pred pet in tridesetimi leti v lovu za srečo v Rim; trdno je bil namenjen, da se bo takoj, ko jo bo ujel, vrnil v Fontama-ro, da bi iporočil šestnajstletno dekle, ki ga je ljubil in ki se je tedaj pisala Marietta Sorcetto-nero.. • "Tu," mu je segla Marietta v besedo in pri tem zardela. "Nemogoče!" je zaklical krivi prerok in premeril žensko od glave do nog. Zavzeli smo se zanjo in prerok je ves zmeden in abegan umolknil. Po daljšem odmoru je končno nadaljeval s pripovedovanjem zgodbe: "Peppino Goriano je raču- POLJAKI SE V AKCIJI pa za jedačo in še manj za spanje. . . Noči je prebil — kakršen je bil pač letni čas — ali v botaničnem vrtu, v koliseju ali pa pod obokom Esedre; to so jodnevi same zanimivosti, toda '.a spanje kaj malo pripravne. Tedaj se je neko noč prikazal eppinu Gorianu v spanju sveti tok in mu povedal, kako se da ¿riti v bližnjo trgovino s kloba-;ami. Peppino je takoj dirjal t trgovini; toda končno so ga '.adoščali samo za pijačo, ne znenadili stražniki, ga vklenili in obsojen je bil na osemmesečno ječo. Poizkušal je svetega Roka zaplesti v proces, toda ?odiiiki vanj niso verjeli. Sodniki revnim navadno ne verjamejo. . . V ječi pa je imel sre-5o: zbolel je na očeh. Najprej je začela teči iz njih belkasta ekočina, nato so zatekle in se Poljska r.publik« j« imela »«kaj podmornic, kriiark in nUilcov, ki so »o ok nemškem napodu n« Poljsko tsiisom« otolo U Baltik* In — pridružile angleški mornarici. Na «omji »liki vidite krov poljsko kriiarke. s katarefn jo kil sport, TVionfale. Po vojni so vsako zimo prihajali v Rim iskat dela, in je nekaj časa sprav- bil v Rimu, ko so "drugi" de monstrirali za vojno za Trst ali idočih. veljalo na dan dve liri, je Peppino vendarle dovolj zaslužil,; streho. V tem času se je Peppmu po- da si je najel sobo in si prihra- srečilo, da se je seznanil s sve- nil nekaj soldov. Za jed mu ni bilo treba skrbeti, kajti v samostanih je dobil rajši preveč* in bil je celo prisiljen, da je del prejetih dobrot zamenjaval v t im možem, z monsinjorom Calo ge rom, boeopetim karmeli-Uncem, ki ga je vzel v službo za služabnika. Prečastitemu so [ povzročale strasti več dela, ka neki gostilni pri vratih San Gio- kor se je spodobilo njegovi sta« vannija za vino. Peppino je rosti. Za njihovo zadovoljitev upal, da se bo vsaj nekaj let I je zlasti ceyl kmetice Iz Ab- ? * ruzzov. Peppino je imel prosto hrano in stanovanje in je razen posvetil dobrotnikom, da si bo prihranil čedno vsoto, nato se drugi" romali na delavsko borzo, on pa je bil stalni gost v Testaccijevi gostilni, često bo se dogajale v mestu čudne reči, ki se jih je tudi on udeleževal, ne da bi prav za prav hotel. To je moral često drago poplačati! Na primer oni dan, ko je Peppino Goriano zagledal na cesti Gola di Rienzo veliko množico ljudi z rdečimi zastavami, ki je iplenila tngovine. Znašel se je sredi nje in je pri- nič.l Pa pise Ped boy med drugim: "I>ne 19. oktobra je naš klub spet imel sejo. Sklenili smo ga obdržati. Prihodnjo sejo bomo imeli v decembru. Skušali bomo dobiti nekaj novih članov. Potežkoče so posebno zato, ker ne moremo zainteresirati v na bo k hib aranžiral predavanje v bližnji bodočnosti. Najrajše bi v ta namen dobili s. Etbina Kristana. Za Klarichem se je Oglasil Janko Zornik, poslal je tri oglase za koledar in 2 naročnini; pravi, da oglase še nabira. Potem je tu spet naš stari bojevnik Leo Junko s tremi o- še gibanje mladine, ki bi pre- »lasi in dvema naročninama, vzela naše delo. Starejši člani dočim Je njegova soproga Ka pešajo, umirajo, delo pa ne th* J«nko poslala $11.50 v ti-more naprej brez naslednikov,! snovni fond, ki jih je zbrala Sorcettonero. se mu svetemu možu v posteljo, na« uiuiiaiiii vcuiiv *{>wiu, iioiv oc iiioiiu 111 r»v«uv» bu • •» j v. <»«vi« , . _ .. .___. _ ... . pa vrnil v Fontamaro in poročil tega dobil za vsako kmetico, ki: *eJ tr^v,no 8 = ,k° M I jo je posrečilo polotiti J* bl' J« v rokah neenake čevlje: dvoje damskih plesnih čevljev, oba t r» lattn ti^ltL XI. opravljal Peppino svojo dolžnost zelo tankovestno in je ne prestano tekal po cestah in jav- "Zakaj pa tega ni napra-, , J ... « . vil?" je zavzdihnila Marietta. ! lir. Prve mesece je "Zavist je preprečila, da načrta ni izvršil. Neki nesrečni dan ga je zgrabil stražnik in ga odvedel v bolnico, da bi mu ozdravili oči. Peppino Goriano je hotel to preprečiti: 'To so moje oči in pravico imam, da napravim z njimi, kar hočem!' Toda v Italiji nikoli ni bilo resnične svobode. . . Tako \je v nekaj dnevih zopet dobil vid, zato pa izgubil svoj poklic. S tem so se nehali časi sreče in blagostanja in pričel se je Čas preizkušenj. za levo in velik škorenj za desno nogo ... Kaj naj s tem počne? Odšel je iakat onega, ki nih vrtovih, da bi pregovoril .ki *> »Pmda» k ' paru, dokler ni — povsod po- slu ž k in je in dojilje, ki so govorile v abruškem narečju, naj ae gredo spoved a t k monsinjoru Calogeru. Njegovi uspehi pa so postajali zmeraj manjši. Razen tega ni ista nikdar prišla k svetemu možu večkrat kakor dva vprašujoč — srečal finega gospoda, ki mu je bil pripravljen pomagati in ga je povabil k sebi na dom. Toda imenitni gospod ga ni peljal na svoj dom, nego na (prvo policijsko straž- ki bi ga prevzeli. Tako piše Podboy in je v pravem. A mi trdno verujemo, da bomo v letu ali dveh rešili tudi ta problem in delo bodo potem naši stari člani nadaljevali s pomočjo novih članov in sotrudnikov, ki jih bomo do- med balincarji. Njej, enako prispevateljem, hvala! Frank Klun, Chisholm, Minn., se sicer ne oglasi tako pogosto-ma kot bi radi videli da bi se, toda kadar se gotovo tudi kaj priloži, ki nekaj šteje. Poslal je tri oglase za koledar. Oh, da. bili, neglede na sedanje ovire. Pa nekaJ J® poslal, _. ki se pa ne tiče lista. Iskrena 0 slavnosti društva št. 47 SNPJ Springfield, III. — Akoravno hvala, prijatelj Klun, razdelil sem po naročilu. Strabane Pa. Tu je bilo zelo živahno za nas. Zato sta poskrbela naša zastopnika John Ter- di agitaciji posvetil več časa. Pa naš Joie Snoy iz Bridge-porta, O., neče prav nič zaostajati za drugimi. Poslal je še dva oglasa za koledar, članske prispevke za klub Naprej št. 11 JSZ, kakor tudi klubove prispevke Prosvetni matici. Anton Udovich iz La Salla, 111., je poslal 5 oglasov za koledar in prvo naročilo zanj. Iz Muray, Utah je obnovil naročnino John Malich in zraven priložil tudi dolar, da z njim podpre predlog "velikega" Toneta iz Califomije. Tone Zornik iz zap. Penne je poslal še 14 naročnin in še en oglas za koledar ter prvo naročilo, 150 iztisov koledarja. Ker v naši "vasi" ni bilo nič kaj posebnega, sem jo prištulil repu te kolone. Je edino upravnik, da je dobil nekaj naročnin, vseh skupaj 8. Ne vem, ali ostali zastopniki za Chicago spe spanje pravičnega, ali kaj. Sicer pa kot po navadi že dolgo let, bo tudi letos nabiral otglase za koledar France Udovich. On je najbolj vajen temu delu v Chicagu, pa smo ga tudi letos vpregli v to nalogo. Tako se konča ta moja čudna povest za ta teden. je že nekoliko pozno poročati o in John 2igman. Prvi je proslavi 35-Ietnice društva lili- ^^ g, drugi pa 13 oglasov za nois št. 4< SNPJ, vendar poro- koledar v skupni vsoti $190.50, čilo ne sme izostati iz razloga, iskrena hvala obema! Marko krat ali trikrat in tako je moral **"prUJn *a <*: iskati zmeraj novih. Da bi ne izgubil službe, se je čutil Pep- obra™avi >e. bilo mnogo pino prisiljenega, da je pokli- vai d* Poizkušal se je v težkem delu ; caj na p^oč poklicne, pred- kot zidar, voznik, kopal je ob Tiberi pesek, toda nikjer ni da- nal, da si bo v nekaj letih na- ljé vzdržal kakor teden dni. Ce pravil premoženje... V Rimu je tudi takoj našel v institutu 'Fate-bene-fratelir kot kuharski vajenec službo, toda obogatel pri tem ni. Po štirinajst ur je delal na dan, dobival je hrano in posteljo, ne pa pijače. ga je kaj veselilo, mu je primanjkovalo moči, če pa je imel moči, ga ni veselilo. Na tisoč načinov je poizkušal srečo. Takrat je prihajalo dnevno v Rim na stotine deželanov, ki so is- kali denar. Tisti, ki so bili manj «da..." vsem dame iz Via Panico, Dal jfm je jesti česna in čebule, da si je monsinjor lahko dejal, da so kmetice, ki so na novo prispele iz Abruzzov. Poboižni mož je zapazil goljufijo šele, ko je iztaknil bolezen. Tedaj je Peppina Goriana odpustil. In " znova ga je zasledovala nezgo- Duhovniki v institutu so me- častihlepni, so se vdinjali kot| nili, da vino človeka ponižuje, in zato svojih podložnih niso marali poniževati. Edini, ki jim je bilo v tem institutu dovoljeno, da so bili ponižani, so bili višji. Njihovo vino pa je bilo v kleti in tam je delal Peppino Goriano in talko so ga po dvanajstletni, zvesti službi postavili radi neprestane pijanosti pred vrata. .. Nekaj časa je <*tal sedaj brezposeln. Tu pa tam si jp s kakim malim delom čistilci Čevljev, ce?4ni pometači, kuharski vajenci, hlapci, vrtnarji in posrečilo se jim je tudi, da so se nekako pretolkli in so vsak dan celo spravili nekaj soldov na stran. Toda Peppino Goriano ni bil dovolj potrpežljiv, da bi deset let čakal, da bi si — kakor druigi kmetje prihranil tisoč lir. Zmeraj je pričakoval, da se mu bodo vrata sreče z enim udarcem odprla. Namesto tega pa so se mu "Toda zakaj pa se ni vrnil domov v Fontamaro?" je vprašala Marietta. "Da bi se Vrnil kot berač? Nemogoče!... Ostal je v Rimu, kjer se mu je zdelo, dA bo laže prenašal bedo, in je opravljal najrazličnejša dela: strigel je pse, bil je zvonar, grobar, trgovec s trakovi za čevlje in jubilejnimi ra7iglednicami Gugliel-ma Oberdana, pomival je v različnih gostilnah posodo, čim prislužil nekaj soldov. Ti pa so zmeraj znova odpirala vrata v'večkrat je menjal poklic, tem j¡¡6S8BHBs i Društvom In Klubom i Za dmboljši gmotni in moralni uspeh svojih priredb jih oglašajte v "PROLETARCU" tožili kot plenitelja. Pri glavni delav-so "iz političnih vzrokov" napadli trgovine. Peppind pa je priznal, da je plenil, ker je pač potreboval čevlje. 3ato so mu pa naložili dvakrat toliko kakor ostalim. Takrat so vsakega oprostili, čeprav je ubil človeka na cesti, če je le izvršil umor iz "političnih vzrokov"; tisti pa, ki je napravil kaj takega v sili, je bil obsojen v težko kazen. Po treznem preudarku je Peppino do-znal, da se ga je vse življenje držala smola, ker je vsako stvar napravil radi lakote, ne pa radi "politike"; čeprav ni bil več mlad, je sklenil, da bo odslej počenjal vse samo "iz političnih razlogov", pa naj se zgodi, kar se hoče. Ko so Peppina izpustili, so ga poklicali pred policijo, ki mu je tole povedala: "Ali boš delal, kar ti bomo naročili, ali pa boš še to noč moral zapustiti Rim in se vrniti v Fontamaro." Peprpino je vedel, da so v tistih dneh predlagali isto tudi vsem njegovim prijateljem, ki so jih izpustili iz ječe. In tako je "politično" službo z veseljem prevzel, dobil je 50 lir predujma in povelje, naj kriči zvečer na Piazzi Veneziji "fcivio Nitti! Proč z Reko!*99 "60 lir samo za kričanje," ga je presekal Michele Zompa in izrazil s tem nevero vseh navzočih. (Dalje prihodnjič.) ker ta proslava je nadkriljeva-la vse prejšnje. Sodelovalo je pevsko društvo "Sava" H Chi-caga, 111. Da je bilo to nekaj izrednega ne more biti govora o tem, ker do sedaj še ni bilo na naših prireditvah v preteklosti nobenega pevskega društvo iz kake druge naselbine. Občinstvo je njenega nastopa nestrpno pričakovalo. Najprvo je zbor zapel "Slavo delavstvu" in nato nekaj mičnih, lepih na-ših pesmi. Da ima "Sava" zmožne pevske moči, moške in ženske, o tem ni govora, in enako tudi dobrega pevovodjo Jakoba Muha in njegovo soprogo, ki spremlja zbor na klavir, štejem si v dolžnost, da se v imenu društva Illinois št. 47 SNPJ zahvaljujem pevskemu zboru "Sava" za trud in naklonjenost, katero ste nam izkazali na naši prireditvi in nam pripomogli na uiarledu in dobrem uspehu v vseh ozirih. John Gorshek, predsednik društva št. 47 SNPJ. Kadar se gre sa načela, ne bojte se samar ! Tekavec pa je poslal članske prispevke za klub št. 118 JSZ. Pravi, da mu je bilo žal, ker ni mogel priti na konvencijo v Pittsburgh saj par dni. Bil je ranjen na očesu, kar ga je zadržalo doma. Tudi pisec teh vrstic bi bil vesel sestanka, ker ima rad aktivne sodruge. Upam, da s. Tekavc tudi v tej nezgodi kmalu okreva. V Girardu, O., se je nedavno podal na agitacijo s. John Tan-cek in rezultat je bil 11 naročnin, meJ katerimi je nekaj novih, pa tudi en oglas je poslal za koledar ter prispevke Prosvetni matici od druš. št. 49 SNPJ. Z agitacijo za oglase nadaljuje. Zadnjih par let sta bila s soprogo Sophie izredno dobro naredila, pa upamo, da tudi letos ne bo slabše. Načrtno uničevanje slovenskega živijo 2eneva, 18. okt. — (JCO.) Po zadnjih podatkih iz dobro obveščenih in nepristranskih krogov je bilo do sedaj iz Slovenije pregnanih pol milijona duš, največji del v Srbijo. Samo do konca junija so Nemci pregnali petdeset tisoč rodbin, oziroma sto petdeset tisoč duš. Zapustiti so morali v najtežjih okolščinah svoje domove in svojo rodno grudo in pognali so jih v kraje, ki zanje niti ne vemo. Tisoče slovenskih mladeničev in mož pa so odvedli v prisilna delavska taborišča v Nemčijo, kjer morajo zdaj ipod bičem nemškega valpeta opravljati najtežja dela. Na izpraznjena posestva Nemci naseljujejo Nemce iz Hrvatske, in ker teh za vsa izpraznjena posestva ni dovolj, tudi Nemce iz "rajha". Kdo le bo ostal? iPred nami je uničenje slovenskega roda. na- Mladi in "stari" so vabljeni na Moxham Tire Hill, Pa. — Običaj imamo, da vabimo na naše prireditve "stare" in mlade. Za stare imamo v mislih one, ki so bili rojeni tam čez, pa če prav so mladi. A za mlade pa štejemo one, ki so rojeni tukaj, pa če-1 prav so mnogi tudi že v letih. Torej da preidem k stvari. Slovensko samostojno podporno društvo Moxham priredi v Slovenskem domu v Lorain bo-ro veselico, ki bo v soboto 1. novembra. Vsi, ki ste se zabav tega društva udeleževali doslej, veste, da ni bilo še nikomur žal, ker je iprišel. Tudi sedaj ne ho nihče nezadovoljen, kajti r zabave bo v izobilju in postrežba prvovrstna. F. Cvetan. SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE T Največja slovenska knjigarna v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU 2301 S Lawndale Ave., Chicago . . KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE • • rusinje aktivne NA FRONTI KOMENTARJI Nadškof Canterbury, ki je , konvenciji SNPJ zadnjič prere- primat anglikanske cerkve, je, o nji, bi imeli iprilično na- ... . .. . sprotnikov tudi na tem zboro- , borofci lordov apeliral, dm 1A mmtuAmmiit naj se Sovjetski Uniji pomaga kolikor največ mogoče. Tistim, ki ae znašajo nad njenim brez-boštvom pa je dejal, da so nemški naciji veliko manj krščanski kakor pa rusko ljudstvo. Ameriška katoliška duhovščina ni tega mnenja. Odbor katoliških lajikov za mir je razipo-slal katoliškim duhovnikom v Zed. državah polo z vprašanjem, ali so za ali proti podpiranju "komunistične" Rusije. Omenjeni odbor pravi v svojem poročilu, ki ga je objavil zadnje* nedeljo, da se je 12,568 duhovnikov izreklo proti podpori Sovjetski Uniji in le 1,018 duhovnikov je zanjo. Izgleda, da duhovniki, ki so proti, ne vedo, da bi katoliški cerkvi koristilo, če postane Evropa svobodna. To pa se ne zgodi, ako bo Hitler zmagovalec. • vanju. A ker je bila resolucija o načelnih zadevah pač spisana s stališča sedanjih razmer in se SNPJ v nji ne izreka za nobeno posamezno atrujo , ni bilo vzroka za nasprotovanje. Poslednja konvencija v duhu bojevnosti o načelih in organizirane kampanje za odbor 11 i-&ka mesta je bila ona, ki se je vršila leta 1929. Sedanja je bila v primeri -z ono, ali pa s tisto, ki jo je imela SNPJ leta 1925 v VVaukeganu, popolnoma mirna. Koliko je dosegla, pa se bo videlo v prihodnjih štirih letih. Urednik Proletarta ve, da je Frank Lausche, ki kandidira za županovanje clevelandskemu mestu, več kot pa le kak noto-ričen preganjalec operatorjev hazardnih igralnic. Ba£ zato je bilo rečeno, da se v kampanji zanj preveč oglasa le slednje svojstvo. Tudi A mer. Domo- TERMITI 1 TV. BREZNIK Gornje so Rusinj«, ki so jih Nemci * bilki ujeli Poročilo is Berlin« jik oanacujo aa "puikárice", ker so »e u«no a moškimi borile proti propirajočim Nemcem a oroijem v roki. Zadnja konvencija SNPJ je v dopisih v Prosveti in na sejah društev SNPJ in SSPZ še predmet razprav. Nekateri menijo, da ni bila nič kaj prida. Ako so v pravem, bi to pomenilo, da je krivo bodisi članstvo, ker ni poslalo v Pittsburgh "cvet naroda", ali pa vodstvo, ker ni bilo kos voditi delegacijo po konstruktivnih potili. A jih je precej tudi takih, ki smatrajo, da je bila XII. redna konvencija SNPJ "okidoki". Milan Med-vešek na primer ugotavlja v Prosveti z dne 22. oktobra, da ga zelo veseli, ker na nji ni bik? "tistega klečeplaztva in kima-nja gotovim "izvoljencem" kot na 11. redni konvenciji v Cle-velandu." Pravi dalje: "In baš radi tega je bila ta konvencija y Sp^jj opuščajo brkobor- "Pisal «em o tem prej in poudarjam anova tedaj, da jo vseslovenski kongre* »klican is drek ramlofov: Prvina ni storila prav, ko je opo- i vi jo. da ameriški Slovani iajavijo zarjala slovenske volilce, da je njegova izvolitev odvisna od neupogljivo saupeaje predsedniku _ . . , , Rooseveltu. ameriški vlad» in a meri - njih. Take reči se lahko pora- ikemu ¿ifmr ¿0i .mo tudi bijo med drugimi narodnostmi am#riški Slovani. u pa da smo pri. proti kandidatu, kateremu sku- prnvljeni doprinesti vse, kar se od ša A. D. pomajgati. To. da je | — ^"l**"* >n ***mkm' njegova izvolitev odvisna od ^-«^^-^ gotove narodnostne skupine, se | ciBmom in f.šiamom... Na abo-lahko tolmači tako, da med j rovanju kongresa ne bo nikomur do-drugimi nima večinske zaslom- I pušcono, da bi ga skušal dovesti v kak be. Lausche je znan med vse- • • ~ mi. Ako se ne bi zanašal na o-poro med vsemi, bi kandidatu- Kaj posebnega torej to zborovanje ne bo. Bo le ponavlja re ne sprejel, če bo zmagal, bo nje udanostnih izjav, domo-on prvi Slovenec v tej deželi, ki |i>ubnih gesel in takih stvari, bo imel priložnost, da se v politiki uveljavi kot "national i)ubnih gesel Težko pa, da bo kaj storil za slogo med Slovani, na primer za solidarnost med Hrvati in Srbi. kontruktivna in prihodnja o-bata biti še boljša!" Mnenja so torej različno. Je pač odvisno, s kakšnega stališča kdo presoja vso stvar. Kdor se udeležuje ne le naših, nego tudi drogih konvencij — bratskih, političnih in vsake druge sorte, lahko be. V Madridu so ae vršile vsak Wm. Boyd-Boic v tekmi za torek. Dne 23. oktobra pa je bi- , monopol • hrvatskega patrioti-lo javnosti oznanjeno, da so v zrna izgublja. Posebno, od kar bodoče ukinjene. Biki so vsled je Butkovičevo hrvatatvo odo-homani kanja krme mršavi, pa bril za pravilno dr. Juraj Kr- njevič, član vlade, ki je prišel nedavno sem z nekaterimi dru-predstavniki jmjoslovan- ne kažejo nič kaj volje, da se bi podili po areni za pre*anjal- rte, lahko ci j)rujf vzrok je, da tudi ob- ¿imi v skladu z resnico pravi tole: • ¿jnstv0 tega športa več ne uži- kc vlade, da med tukajšnjimi "XII. redna konvencija SNPJ je bila demokratična, na nji ni prevladovala nobena 'maš»na\ bila je vrh tega združevalna, s povsem novo skupino delegatov od SSPZ, imela je prilično število članov rz takozvane nove generacije (tukaj rojene in vzgojene v tukajšnjih šolah) in marsikdo izmed njih je bil pr- va toliko kot ga je pred civilno \ Hrvati agitira za njeno politi-vojno. Vzrok je isti. Španija ! ko in proti "domobrancem" ali strada. Paveličevim fašistom. jo. so povedali, da tira njihno podjarmljeno domovino nemško zatiranje bolj in bolj v stanje odprte državljanske vojne. Celi deli mesta dabea so bili porušeni in razdejani, ko so je-li četniki nadlegovati nemške gospodarje ter jim bili neprestano za petami. Na sto in sto Srbov je bilo u-strel jenih v Be Igrački za vsakega nemškega vojaka, ki so ga ubili četniki, in to zatiralno po-čenjanje se je raztegnilo na neštete vasi. To je se ve pognalo vaško prebivalstvo v gore, kjer Živi kljub vsem uradnim grožnjam. Oblasti so poslale kaznilno ekspedicijo v • najnemirnejši kraj zapadno od Belgrada. Eno krilo je šlo tz Belgrada 50 milj /.a pa d no proti ftabcu, koder je bil del mesta upepeljen de tal:* drugo se je vadifcnilo bolj proti jugu ter krenilo prott zapa-du nad Valjevo. Obe krili sta se nato strnili z namenom, da pomete jo s četniki v vseh krajih med Save in Drino. <*ete navadno planejo na vasi. kjer imajo četniki svojo oporo, polovijri veliko število va-irčanov ter ubijejo vsakega desetega med njimi v svarilo. V Pittaburghu, Pa., se bol Newburaki župnik (Cleve-21.-23. novembra vršil "vseslo- land. O.) je "zastavil" vernim van*>ki kongres". Eden izmed glavnih sklicateljev je predsednik HBZ Ivan Butkovic. Vsako društvo podporne aH kake dru- čitateljem Ameriške Domovine" nekaj ugank, v katerih jih tole vprašuje: Kakšna vaslika jo med Kitajcem, ki kleti prod podobo Budke in pa katolikom, ki kleti prod podobo Kristu-sa? Alt morda oba malikujota?. Kako dokate». da j« katoliška vera Ameriški viri o dogodkih v Jugoslaviji Breckenridge Long, pomočnik državnega tajnika, je v De-troitu i*javil, da Nemčija zahteva od Italije 1.000,000 vojakov za Rusijo, Francijo in Jugoslavijo. Long smatra, da bi vič na konvenciji. Kaj posebno [ ge slovanske organizacije sme "burnih prizorov" ni bilo. Na- poslati po dva delegata. In čelna vpraianja niso povzroča- stroške mora samo kriti, ob e-la težav, ker je današnji svet nem pa plačati na Vftake*a < a? tak — vsepovsod, da se nanje svojega delegata en dolarza. C#rkcv ,.abi iaiin.ki j.*ik?? ta način lahko oslabljena 1 (ki je "mrtev/*) Italija postala nova žrtev Hit- Zakaj otrok, ki umrje bres kr.ta lerjevega napada. Med drugim ne more v nebesa, dasi tam ni storil • #|eial * najmnajšega «reka? prav malo da. če bi imeli socia- i poravnavo konvenčnih lzdat-listično stranko kot je bila na kov. Kaj je namen tega kon-primer še leta 1925, ko so se^gresa? Butkov* na to vprasa-ujeni pristaši z opozicijo na nje takole pojasnuje: (Nadaljevanje.) Od te »obant vodijo dolga pota v spodnje prostore, kjer se nam od pro nove dvorane, sezidane na stebrih. Njihova ureditev je manj znana, ker jih je treba najprej s težko aekiro razbiti, da ae jih mere raziskati. V teh prostorih «o zgrajene neetete cehce druge nad drugo in so zasedene po ličinkah v različnih razvojnih stopnjah, čim globlje gremo, tem bolj naraščajo mali termiti po številu in velikosti. Tu se nahajajo tu• imo kasneje. Termit potuje vedno nevidno, pride na svet, tivi in umre, ne da bi videl inevne svetlobe. Zapisani so večni senci. Če pri nabiranju živil zadenejo na ovire, ki jih >e morejo prevrtati, pozovejo inženerje in pionirje svoje ko-onije. Ti njihovi tehniki premagajo vse težave in delajo &a-f> racionalizirano, da se tako zrazimo. Tudi glavno vprašanje vsakega Življenja, problem prebrane so termiti izmed vseh ži-ali najbolj popolno in znan-tvieno rešili. Hranijo se edino-e s celulozo, ki je poleg mine-alij najbolj razširjena snov na \vetu, saj tvori glavni sestavni iel vsega rastlinstva sveta. naloge jih čebele neslavno po more, kajti modre in neusmi jene device si štejejo tpod čast 10, da bi proti njim uporabil: »voja dreigocena žela; zadovo je se a tem, da jim iztrgajo eno krilo in da jih vržejo pred panj, kjer poginejo od mraza in gladu. Pri termitih pa nadomešča matriarhat prostovoljno kastri-ranje. Delavci so lahko saimci Bosno, kjer je zdravnikov premalo. Yz Splita so 2ide pognali na otok Korčulo, kjer je sedaj v«, lika stiska za hrano. Vojaška oblast v Zagrebu je napravila popis vseh zagrebških zdravnikov. Menda jih bodo poslali v Nemčijo. Ker so italijanske oblasti zasedle vse kraje "neodvisne Hrvatske" zahodno od črte O^u-lin—Mostar, je vlada v Zagrebu odredila, naj se zapre taborišče prisilnega dela na otoku Pagu in naj se ujetniki preselijo v druga prisilna taborišča. ali aamke, vendar je njihov Moftke M fposla|i v jwenova/, spol popolnoma okrnjen in ^ ienc v Jastrebarsko, kjeil ga da komaj ločiti. Delavci so popolnoma slepi, nimajo niti orožja niti kril. Samo delavci zbirajo hrano, predelujejo in prebavi j a jo celulozo in od njih zavisi prehrana vse kolonije. Razen njih ne more nihče skrbeti za prehrano niti kralj, niti kraljica, niti vojaki, niti drugi morajo delati na njivah. Preselil so jih v živinskih vozovih. ?ri prevozu in med potjo jih je mno<#o pomrlo. Madžarski minister Var^a, rva sioWiAka ^rfnlba'al prit)oh>^ roMom V CÜlbagu J 5 Ciceru in Bertvynu. • J¡_;__ : I'arKvii w LaiindrT < o.. * m s siv />nii i « laflpnu i/athuIW latlnilcs — FRANK GRILL in JOSEPH KOZDRIN, la.tniku m Fma pf »»treiba — Cone amerne — Oelo jamceno * T#1*fonl: CANAL 7172—7178 H J 1717-1731 W. Slat Street CHICAGO, ILL imwmmimmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm Proletarec, October 29,-1 Ml. ZVON ko a. novak: i %m PPT ČEZDRNINSTRN podlag* popolni demokraciji. Obrambne potrebščine V Rusiji imajo obe. mi imamo j pomanftonjc IV. DIES IN VERSKA SVOBODA V RUSIJI 4 . t < • i j "Svobode ver^Kfga bogoča-?tja v Sovjetski Rusiji ni in je nikoli ni bilo v njej." je kongresni k Dies i i Texasa čel j ustji \ čikalki Tribuni oni dan Ur tem pokazal, kako malo pozna današnjo Rusijo in kako ple-hek je v svojih mislib. Ta njegova Jrditev še malo ne ustreza resnici, kar se da |ioJp»eti z neštetimi izjavami iz uit raznih verodostojnih in resnicoljubnih ljudi, ki so bili i a mi pred kratkim v Sovjetski Kudji in od katerih bi bilo po njihovem poklicu pričakovati l.a nekaj ^nasprotnega, Če bi l»ilo res tako, kakor trobi v svet Dies, ki ni bil še nikoli na Ruskem in zato še od daleč ne pozna ruskega človeka. Toda izjava Alana Casha, ki je doma iz Kanade in je prepotoval Rusijo se pred nedavnim, naj zadostuje. Ta se glasi takole: "Verniki »o skoro napolnili nrko cerkev v Ljeningradu. Po pretežni večini so bili to starejši ljudje, dasi je bilo opaziti osebe vseh -starosti med njimi. Eden izmed duhovnikov je bil še prav mlad, a njegovo navdušenje ni bilo vidno nikomur: t * Mimoidoči ljudje so se prav malo ali pa nič zmenili za množico, ko se je usula iz cerkve na cesto... Natanko tako je bilo tudi v Mosk-vi, ko sem opazil na ulici nekega duhovnika v običajni dolgi sivi halji in z la vlogo je rufka duhovščina igrala, ko je Što za vprašanje, ali se naj ruski mužik znebi carske pogaj-ke in cerkvene sužnosti ali pa naj še nadalje hlapčuje obema. Tudi si ne morejo več kopičiti b: gastev iz zemlje in kapitala, kakor to lahko delajo tukaj, k eia jim ni treba dajati nobenih davkov od »vojih, včasih na!ravhost ogromnih posestev, čeprav same prav pridno in točno pobirajo najemnino od v*e-K«, kar oddajo ljudem v najem. Na Ruskem so sedaj ustavljeni dohcdki iz zemlje in kapitala v. akemu posamezniku in v*aki 'cupini sploh. V Sovjetski Rusiji sta zemlja in kapital last celokupnega ljudstva. Oboje mora služiti splošni ljudski blaginji, ker se da le na ta način •.vraviti revšAia s tega sveta. | Cerkve ne smejo mučiti otrok s traparijami organiziranega verskega pouka izven družinskega kroga, kjer ni to izključeno, ker se ima vera na Ruskem ¿a popolnoma zasebno zadevo. Verski pouk pa ni prepovedan med odraslimi ljudmi. Trsk in radio nista verski ^propagandi na razpolago» kar je docela dosledno. Kajti obe ti občili sta last celokupnega ljudstva in morata biti zato edinole v službi splošne narodne blaginje, ne pa te ali one verske propagande» ki se iipa že tako in tako za cokljo človeškega napredka. Vsaka skupina državljanov lahko svobodno časti svojega boga; kjerkoli in koderkoli že to hoče. Dostop k zemljišču ji je nezabranjen in zastonj na razpolago. Toda plačevati ?i mora duhovnika sama in stroški za popravila in zavarovanje tistega poslopja morajo biti kriti z njenimi dohodki. Danes živi kakih 50,000 duhovnikov v Sovjetski Rusiji. Vsi ti nepotrebni ljudje se lahko Svobodno gibljejo tamkaj, dokler se obnašajo, kakor se je obnašati vsem poštenim in dobrim državljanom, če pa se ne, če začno rogoviliti in rovariti proti obstoječim oblastim ogromne-sovjetske dežele, potem pridejo kajpak v luknjo, pa čeprav nosijo orne ali pa sive su-tane. * ' ' Politična in gospodarska e-nakopravnost »ta najtrdnejša le politično, a še ta je ponekod zelo omejena. Toda že naša demokracija je nekaj, za kar se je vredno boriti. Sedanja ruska ustava je dokument, ki ga razsodni ljudje prištevajo med najboljše in največje na svetu in vwh čfesov zlasti i ozrrom na ljubezen do človeštva in spoštovanje do človeškega dostojanstva, kar oboje je tako ja-¿110 in enostavno izraženo v njem. Vse določbe te ruske u-stave preveva ti dna vera v človeka in ravno *ato je v plemenitosti in Veličastnesti niti ne cfpsega, niti ne prekaša mbsnu druga na svetu. Iz tega velikega in za človeštvo prevažnega dokumenta in iz vsega, kar so ru. ki k^mun li delali, odkar so si pnoorili vladno oblast v Rusiji, je jasno kakor beli dan, da so imeli in imajo še danes, ko skuša fašizem svilenih ncjavic Ko so se ameriške ženske osupnjeno zavedle, da »vila v njihovih nogavicah je npkaj, kar je jako potrebno ¿a obrambni program, »o navalile*na prodajaInice svilenih nogavic širom dežele. Nikdar pc^rej ni bilo takega po*la za te prodaja 'niče. Kaj bodo ženske počele brez svileuih nogavic T1 i '9fojanJe dogodkov ima in p« svetu svilenih le v spodnjem delu noge, ki ie videl. Z arom ji del je bil veči-nema iz bombaža. Vojna in doba po vojni je prinesla večjo svol^do v žen-tkem naziranju in oblačenju. Število svilenih nogavic in količina svile v istih je velikansko narasla. I* 1.. 1939, presno so V Chicagu se plačuje za kvart mleka 3c preveč Tistim, katerim se mleko dostavlja v Chicagu na dom po 151/^c kvart, plačujejo skoro tri cente preveč, kakor je posneti iz poročila, ki ga je predložil mastni svetovalec A. J. Lindell kot načelnik posebnega odseka za preiskavanje sedanje drti^inje. 0(i>iík je prUel do tega kij j ¿ka na podlagi primerjanja cen za mleko v Chicagu in 10 d!U¿¡h velikih mest. Po 'tdanji ceni doni kmet (J.1 centa za vsak kvart. med tem ko 'znaáa ostanek 9.4 centa. Po diugih mestih je tista razlika Í2 2.7 centa manjša in tako plačujejo Cikažanje tri cente prave;: za kvart mleka, ki se jirrj d« stavi na (Jom. Sedanja mlečna ceua je tyila določena potem, ko je zvezns vlada zvv>ala ceno, ki se íttí; idačevati kmetom, ke« so rle-č;iu i.gii?'čevalr»it4e ponudiie kmetí m ve"* :a muko kakor ?n«e namenjene za Anglijo, h >oma v plamenih. Oba potni- j ' ka v Tijtm-u sta zgorela, da ju | D . , „ . .v, ni bilo mojpče izpoznati. Tudi omeri$kf JO izvpro bus 6€ ie Vnel, a ker se je *lu- rastejo sedaj po vsem svetu iajno nesreča zgodila blrzu ga- n . ,, , „ solinske postaje, »o potnike v i . ™cno je Kolumbus odkril njemu rešili ondotni delavci. Se Ameriko, se je Lvropa preziv-celd na železnicah je več ne-!,JaIa'brt * raznih Pridelkov, ki sreč kot običajno. Tudi n**r^ ' «f.;edaj s matrajo kot nepogre-z malo. Te so vsaj o- Potrebščine. ; pravičijive. Ni pa vzroka, da se , ^0iUza 1,1 ^pir sta naj-bi dogajale v tolikšni mer, na ^IjAi pri^nr. Kakao, ki so ga Mitkh in h* manj pa na želez- Azt.ekl ral!l,> za; hrano .i» m,-niških progah. i «redstvo, je druiri.."Pe^ nut je tudi prišel iz Amerike. r*rLv* w Dru/i Pri^e,ki. M »o izvirno ^ k V Mttljl« priš)i i2 Amerike, so kavčuk Pred revolucijo je bilo v Ru- (rubber), paradižnik, oreh pe-s^ji nad 70,000 krščaiukih cer- can, kinina, vanilja, manioc, iz kva, večinoma pravoslavnih, korenin katerega se dobiva ta-Nato je bilo mnogo odpravlje- pioca itd. Večinoma pa ti brinih, a sedaj se jih zopet obnav- delki rastejo sedaj izven Ame-lj*. rike. NOVEMBER CLEVELAhfD, O.—koncert "Zmr- I«" na Zahvalni dan v čalrtch 20. no vambra » SND na Si. CUir.Av«, CUICAGO, JI.L. — V norijo 30 noveipbra koncert Save v dvorani SNPJ. DECEMBER • CH1CAGO, ILL.—V sredo 31. de« cembra novoletna zabava kluba it. I J 3 Z- MAREC 1*42. CH1CACO. ILL. — V nrdeljo IS. mar«« 1942 prired#|ev v koritt Prola-t%rca v dvorani SNPJ. CHICACO, ILL. — V nedeljo 26. aprila koncert Sava v dvorani SNPJ. NSE BUY UNITED STATES» SAVINGS ONDS AND STAMPS TD ARMED FORCES Helping Th«se Win Meed You Is A Feather It Your Hat This year the srjn of the goo*■<.>*# s ? « » i Njen avtor je LOUIS ADAMIČ. k . i m Stone $2.50. * . t .T 1 TT ♦ ♦ ♦ V zalogi imamo tudi' druge Adamičeve knjige. MMtHtllUiUMMHtlM PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI I PODPORNI JEDNOTI f >. s ^ . . • V . _ • Ï ! NARoem; si dnkvnik »•iMiiKi I; r i - i Stan« sa c«lo leto $6.00, pal Uta S3 00 | Ustanavljajte nota drufttva. | Deset, članov (le) je treba ta I novo druAtvo. Naslov *a liat in | sa tajnifttvo je: I 2657 S. Lavndale Are CHICAGO, ILL. TitiiiiiiiiiiViMiiimi»»! Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: 1:§C—#:00; 7:00—8:80 Daily At 3724 W. 26th Street Tel. Crawford 2212 At 18S8 W. Cermak Rd 4:80—S:00 p. m. Daily Tel. Ca«aJ 1100 Wednesday and Sunday by aopointments only Re».d»nc. Jel.t Crawford 1440 If ee answer —» Cell Aestle 5700 ! It POSLUŠAJTE i vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ra dio uro v Chicagu od 9 do 10 ure dopoldne postaja WGES, 1360 kiiocycles Vodi jo George Mafchan EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH PROLETAREC A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational Bureau VOL. XXXVI CHICAGO, ILL. October 29, 1941 Published Weekly «I 2301 Se Lew »dale Ave FREE SPEECH IN AMERICA By ELLIS E. JENSEN THE MARCH OF LABOR Largesse and 'Smallesse' Our blood is still boiling because those who receive smail amounts are called recipients of public assistance, with its taini of charity, while those who receive large sums do not have any such tag hung upon them. In our headline we've called these sums largesse and small-esse. Largesse is a genuine honest-to-Pete word, meaning bounty bestowed, which you will find in Noah Webster's celebrated volume. There "ain't no such" words as smallesse, but there ought to be—therefore we hereby create it, and we hope that Noah Webster, from his well-earned celestial seat, looks tole-1 rantly upon our effort to improve his book. We should hate to peeve Noah for he has been mighty good to us. While Hoover was still president, a bank in Chicago, if we remember correctly, received about $90,000,000 from the Reconstruction Finance Corporation, a »public concern dispensing public money. In the present administration, with Jesse Jones at its head, the RFC has bailed out a great number of corporations, lar«e and small. In the aggregate they must have many hundreds of thousands of stockholders and bondholders — perhaps mor3 than a million—all of whom benefited financially from these public funds. Some have paid back the money, just as some recipient of relief have done. Now the government is furnishing the money to build plants for corporations to operate. Up to July 31 of this year the government has furnished $3,293,000,000 to finance new plants to manufacture materials related to the defense program. Agrain it stands to reason that there are several hundred thousand stockholders and bondholders who will benefit from this government largesse wear the same tag? And again we inquire: If the recipients of smallesse are to be tagged with a taint of charity, why should not the recipients of largesse. If this discrimination does not make your blood boil, you need a shot of vitamin D. Why should either of them wear a tag?—Milwaukee Post. [*CHA 1936 TO 193d THt NUM&Ek OF Ofc&ANltfD IMCUAS tO PW3M 3MIU1ÛN T071IUI0AI. If there's not a cloud on the horizon, every American is in favor of free speech. But when our country is faced with grave decisions, somebody always yells that free .«speech should cease. As Heywood Broun once observed, "When the necessity of free speech is most important we shut it off." Right now we hear on every side the»demand to take from this citizen or that »roup the right to speak. ^ This demand is made in the supposed interest of national unity. People forg»»t that America never had 100 per cent national unity during any crisis she has passed through, and cannot expect it now. The only way to get absolute unity is to snip every flower from the democratic tree, quash personal liberty, and club everyone into line with threats and secret police. But national unity on such a basis can be no solid or lasting thing. It is boun 1 to break up with disastrous consequences sooner or later, shv ply because men have not participated in that unity with th/r minds and hearts. He who says national unity of the overwhelming maj:n\ty ?annot be attained as long as free speech remains, denies ih • : very essence of democracy, which is rule of the people. If w ' cannot risk the I ec is ion of the majority of the people after thev have been acquainted with the facts and appealed to with ccmmon sense, we never should have set up a democratic society in the first place. FYee speech is a crucible. No specious or false argument can survive it. If the "interventionists" are wrong, the majority of Americans will discover that from their words. If the "isola tionist" are wrong, they will hang themselves with their own speeches. The most lunatic way to express our loathing of Hitler is to become like him. uss than oNi oar OF 7 FAU4DMUJIGS 4 M THE O.S. NADCLKCflUC LIGiT W*MT*a*S0S OF I930 SAS 7AKMM» fug GOVSANMKHT IAS RSCKKTLY LIFTED UK A6t LMt OM MAMY OF IT* PCrtSSC Jûêô 10 42 rSAK-3. Maintain the Forty Hour Week LOOKING AHEAD By LEN DE CAUX ' PROPHET HINDUS THINKS GERMANY CANT TAKE REDS S. C. SOCIAL CLUB'S I YOU'RE TELLING ME! "NICKEL NITE WILLIAM RITT CHICAGO, 111.—The next "Nickel Site" Social sponsored by the Slovene Center Social Club will be held Sat., Nov. 16, at 8:00 p. m., at the Slovene Labor Center, 2301 S. Lawn-dale Avenue. A good accordionist will be on hand to furnish music for dancer». In order to cover expenses, refreshments will be sold at ffv-cents. Members are urged to attend and bring their friends. Admission is free. Soeial Committee. A hat shortage is reported in Germany. Soon we may see a photo of Propaganda Minister Goebbels talking rapidly through ersati headgear. Mystery Story There ia no cotton shortage, and the wages of field workers and mill-hands have not been increased noticeably — but a pound of cotton string that used to sell for 26c now costs 66c or more. Maybe one pf the manufacturers who are so fond of talking about labor profiteers can explain. Well, folks, K looks like an entire new backfield is goin into the game for the Rusians. Yep, that's right. Here are their names — Rain, Mud, Snow ami lee. The war, according to a style expert, is having an increasing influence on fashions. Maybe so, hut so far no one seems to have advocated a Haile Selassie hairdo. In 1914, a captured Montenegrin soldier was anked »n Austrian captain, "Why do you poor Montenegrins fight us, anyway?" He ana. wered, "For bread. And why do you rich Austrian» fight as?" "For honor," replied the proud Austrian | officer. "Well." commented the j mountain philosopher dryly, "every-1 body fight« for what he hasn't got", This interesting story is told by Stoyan Pribichcvich in his book 1 "World Without End." Australia» the travel books tell u», has an over-abundance of rabbits. But none of them have joined the army—as the Italians have so sadly discovered, $15,000 is Price of Italian "Aryonhood" Certificate From Lisbon comes the news that Italian Jews can became "full-fledged Aryans" if they are able to pay 800,-000 lira* ($16,000). Fascist big shots make arrange menu with the Italian Ministry of Interior to laaue certificates of "Aryanhood" for this1 consideration. Our informant, just arrived from Rome, could dot say how many Jews were able or willing to escape persecution at this price Administrator Signs 40c An Hour Jewelry Minimum Wage Order General Philip B. Fleming. Administrator of the Wage and Hour Division, U. S. Department of I«abor, announced that he had signed a wage order establishing a minimum wage rate of 40 cents an hour In the Jewelry Manufacturing Industry, effective November 8. The order will increase the hourly rate of 11,600 of the .16,000 employed in the industry. The Jatest aviation development i« a wooden airplane. Looks like we're right back where the Wright boy« started. Faith, mighty faith the promis* « And raste on that aloaej Laughs at Impoaaibilitiea, And says H shall be don* —Charles Waaty The philosopher who wrote that "talk is cheap" probably never heard a congressman make an impassioned plea for still higher taxes.