Šolstvo na slovenskem Koroškem — nezakonito! Na Koroškem je s šolami za mladino, ki je obvezana obiskovati šole, precej dobro preskrbljeno. Dežela šteje okolo 395 javnih Ijudskih šol in rrmogo privatnih. Tako prihaja na vsakih 1000 prebivalcev na Koroškem že po ena ljudska šola. Mislil bi človek, da se dežela pri toliki skrbi za izobrazbo lepo razvija in se bliža vedm večji materiahii in diuševni blaginji. Vendar pa to ni res. Posebno mi Slovenci moramo potrditi žalostno dejstvo, da nazadujemo vkljub vsemu napenjanju in vsemu trudu na vseh plateh. V gospodarskem oziru igra še srednji in mali kmet, ki pa je navadno zadolžen ali pa odvisen od nemškega kapitala, nekaj vloge, Irgovina in po večini tudi obrt sta v nemških rokali, industrija, rudniki itd. je izključno vse v nemških rokah. Lahko trdimo. da ;je temu žalosftnemu dejstvu v največji meri krivo pomanjkanje potrebne izcbrazbe. Koroški Slovenci nimamo nobenih sredstev, nobenih pripomočk )v, da bi spravili svoje ljudstvo na višjo stopnjo izobrazbe; manjka nam obojih glavnih pogojev: šol in učiteljev. Sicer se r.ahaja na siovenskem teritoriju na Koroškem 130 ljudskih šol, ali kaj je Slovencem pomagano s šolami slavnoznanega koroškega utrakvističnega kalibra?! Neštevilo člarkov je že opisovalo te čadne pedagoške inštitute, veliko se je govonlo o njih po deželnih in v državnem zboru; človek bi torej mislil, da je dovolj jasno dokazano, kak nesmisel so utrakvistične šole kjtoškega načina! Pa vendar jih šolske oblasti tako branijo in čuvajo, kakor bi bile največja modrost in naivečji zaklad v_seh krajev in časov. Vemo vsi — • zakaj! Ponemčevanje! To je: najprej treba z najzabitejšim šolskim zisiemoni otioka poneumiti, da na nikak način ne bo zmožen za duševen razvoj, da ga bodo potem lažje komandirali in počenjali z rijim. kar se bo nadutim tiranom zljubljalo — to je namen in smoter utrakvističnih šol na Koroškem! L. 1880. je bilo y Avstriji okolo 1200 uirakvističnih šol. Od teh je odpadalo na Slovence 200, to je 18 odsto, a Slovencev je v Avstriji samo 8 odsto. Drugi narodi so ž_ korenito pomeli iz vseh kotov te utrakvistične šole. Sedaj jih imamo v Avstriij samo še okolo 400 in od teh jih odpada 260 na Slovence, ki so jih nam zvesto oiiranili! In tako imamo sedaj Slovenci 45 odsto utrakvističnih šol, dasi nas je samo 8 odsto v Avstriji! Na Koroškem imamo okolo 90 utrakvističnih šol: torej približno četrtina vseh teh šol vse Avstrije odpada na koroške Slovence. Slovenci, v prvi vrsti koroški Slovenci, imamo torej šole. ki so jih že povsoa po vsej Avstriji zavrgli kakor nekai nazadnjaškega in skrajno brezumnega in kar bi državne oblasti (naučno ministrslvo v prvi vrsti) moralo že davno zavreči. To tembolj, ker je državno in upravno sodišče že večkrat razsodilo, da so tc šole nezakonite! lmaino ramreč v Avstriji zakon z dne 21. de.embra 1867, državni temeljni zakon o spiošnih pravicah državljanov, katerega 19. člen se glasi: »Vsi narodi v državi iniajo iste pravice. Vsak naiod .iina nedotakljivo pravico gpjiti in Iikati svojo nar jdtiost 'm svoj jezik. Ravnopravnost vseh v deželi navadhih jezikov v šoli. uradib in javnem življenju se od države priznava. V deželah, kjer prebiva več narodov, naj se javna učilišča ustanove tako, da se nudi vsaki narodnosii zadosti sredstev, izobraževati se v svpjem jez'ku. ne da bi bil kdo prisiljen učiti se drugega deželnega jezika.« Tako se jasno glasi člen 19. Ali vi, ki ste zaprisegli, da bodete čuvali zakone in se ravnali po zakonih: vi vsi, c. kr. naučni minister, deželni šolski nadzornik koroški Benda, okrajni šolski nadzornik Socher, Juvan, VVoschitz, Moro, ne poznate člena 19tega?! Zakon ukazuje v zadnjem odstavku, da je v deželah, kjer prebiva več narodov, javna učilišča ustanoviti tako, da se nudi vsaki narodnosti zadosti sredstev za izobrazbo v svojem jeziku. ne da bi kdo bil prisiljen učiti se drugega deželnega jezika. Na Koroškem bivata dva naroda: Nemci in Slovenci. Kakšna so pa javna učilišča? Mučilnice za slovensko deco, tvornice za iabrikacijo neznačajnih renegatov! Ali se nam na Koroškem le količkaj kje nudi sredstev za izobrazbo v svojem ieziku? Pedagogi koroškega sistema slovenske otroke silijo povsod s palico v roki, naj se uče v drugem deželnem jeziku! Ali vam je to znano. gospodje Benda, Socher, Juvan. Moschitz, Moro, Hornbogner, Koberer, Koch, Jurkačič e tutti quatiti?! Kako se to strinja z državnim temeljnim zakonoin? Ali niste prisegli na zakpn? Vprašali pa bi Vas, gospodje. tudi kakpr pedagoge: Kaj mislite o učnera načrtu, o metodi. ki jo: prakticirate na slo- venskih otrocih?! P.o osem let pohajajo v nekaterih krajih otroci v šolo. Cim je prišel otrok v šolo, ga začenja ucitelj pou.evati v jeziku, ki je otroku tuj. Semterja že zna (pa redkokje) učitelj toliko slovenščine (navadno samo narečje), da mu za silo s pomočjo spačene slovenščine lolmači, kaj misli. To prakticira učitelj par let. dokler ne privadi otroka, da umeva najnavadnejše stvari. Zraven pa ti učitelji pri vsaki priložnosti zasmehujejo in zaničujejo slovenski jezik in sploh Slovence, tako da se otroci _sčasoma res napijejo sovraštva do materinščine, do svojega naroda, nc učijo se pa ničesar, vsaj pošteno ne. Sad teh šol je, da prihajajo iz njih otroci, ki so veliki nevedneži, domišljavi fantje in strupeni renegatje. Kaj ti ijudje znajo in kaj vse vedo — o tem se moremo na Koroškem prepričati slehrni dan. Za glavo se mora človek prijetu če čita pisrna ali razglednice koroškega fanta ali dekleta in strmeti mora, da je v civilizirani Evropi možno kaj takega. Ti siromaki pišejo ali v slabi nemščini ali pa v domačem narečju, vedno pa z nemškimi črkami. Pravopis je naravnost grozen. Kratko rečeno: po 7. ali 8. letih ljudske šole ne znajo otroci niti slovensko niti nemško pisati niti ne govoriti! Utrakvistične šole, ki naj vzgajajo renegate, nam zaslrupljajo mladino in nam s tem jemljejo našo bodočnost. V Borovljah se učijo otroci v ljudski šoli »Die Wacht am Rhein«, poiejo se tudi: »Stimmt an mit hohem hellen Klang« in druge nemško-nacionalne pesmi. To je — pedagogika na Koroškem! Deželna šolska oblast, ki je ponižna služkinja Volksrata, pa to neguje in pospešuje na vse načine. Ob strani ji stojita Schulverein in Sudmarka, ki podpirata materielno šole in učitelje. Oblasti — od okrajnih šolskih svetov, od šolskih vodjj do deželnega šolskega sveta in dežeinega šolskega nadzornika — naj bi nekoliko preštudirale člen 19. državnega temeljnega zakona: in če so kakor ces. kr. oblasti zaprisegle, da se bodo ravnale same po zakonih in tudi gledale, da se bodo njih podrejeni ravnali po njih; potem naj se res ravnajo po njih in naj ne delajo ravno nasprotnega! lasno je razvidno, da so utrakvistične šole po členu 19. drž. temeljnega zakona profizakonite, a kar je protizakonitega, to ni dopustno, to je kaznivo. Koroški Siovenci pričakujemo že dolgo časi, da bi se slovenski poslanci, posebno poslanci »Slov.hrv. kluba«, lotili te delikatne tvarine in dokazali vladi, da je uničujoči koroški šolski zistem nezakonit in da je tista oblast, ki čuva in neguje nekaj nczakonitega, kazniva; in da bodo poslanci zahtevali, da vlada poskrbi, da se uvedejo na Koroškem zakonite šolske razmere, ki imajo kaj smisla, da se bo sploh zakon tudi v resnici prakticiral, ne pa da ga bomo mogli samo lepo čitati — na pauirju!