Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo

vojvodine kranjske.
Št. 16. V Ljubljani, 31. avgusta 1896. Leto XIII.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na '/a strani 8 gld., na 1/i strani 5 gld in na '/8 strani 3 gld. Pri večjih naročilih velik rabat. Diužabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski dražbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3.
Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik.
^Kmetovalec" izhaja 16. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Obisesr: Kaj je vziok, da se sadnemu drevju začno vrhovi sušiti. — Opravila pri čebelnjaku meseca septembra. — Letošnja sadna letina. — Kanjerejčeva opravila meseca septembra. — Jesensko oranje. — Kako se denar shranjaje, posojuje in vračuje. — Razne reči — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Dradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Listnica uredništva. — Tržne cene. — Inserati.
Kaj je vzrok, da se sadnemu drevju začno vrhovi sušiti.
Ch. Paproth piše v „Sadjarskem mesečniku" (Pomologische Monatshefte) naslednje : To vprašanje, Btavljeno nam toli-krat, me je nagnilo, da pojasnim vzrok tej prikazni. Kakor vsako leto ob pričetku jeseni z listnatega drevja začne padati listje, začno se tudi skoraj vsako leto sušiti vrhovi lesnatim rastlinam, ne samo sadnemu, ampak tudi gozdnemu drevju. Vzroki te prikazni so lahko prav različni. Naj se vrhovi, oziroma poganjki, začno sušiti staremu ali mlademu drevju, vselej smemo opravičeno soditi, da kak del drevesa ni v redu; vzroki nereda pa so lahko različni. Nedo-stajanje vlage in hrane v prvi vrsti povzroča sušenje vrhov, posebno pri starem drevju. Ako takemu drevju pravočasno, izdatno in primerno pognojimo s tekočim gnojem, lahko smo si svesti, da bo uspeh dober. Nektere sadne vrste so zelo podvržene tej nepriliki; nje je treba močno pri-rezati, prav v stari les (treba jih je pomladiti). Tudi s tem se lahko doseže dober uspeh, da jih precepimo. Drug vzrok sušenja mladik je ta, če korenine pridejo do nepredorne plasti, v mrtvico, do skale i. dr. e. Izgledov o tem imamo iz življenja mnogo. Ako sadno drevje hočemo saditi v težki, nepredorni zemlji, moramo biti pozorni, ako
Podoba 38.
nočemo, da bi delo bilo zastonj. Tako zemljo je treba prekopati 1 m globoko, če je treba, odpeljati ji tudi vodo. Rahia prst je za korenine vedno pripravna in vanjo tudi lože pride zrak. Ako se zemlja tako pripravi, vzraste drevje krepko in zdravo, če ga ne zadržuje kaj drugega. Kjer je svet moker, treba je nasuti zemlje, in v te nasipe naj se sadi drevje. Kjer vsled prevelikih troškov ali iz drugih ozirov ni mogoče narediti nasipov, tamkaj je bolje drevja sploh ne saditi, ker bi se v mokri zemlji ne moglo povoljno razvijati. Tudi po takih krajih, koder je vrhnja plast zelo plitva, je treba, da se sadno drevje z velikim uspehom sadi v nasipe. Tako sajeno drevje pozneje s sadjem bogato povrne troške, ktere so povzročili nasipi. Pri drevju, vsajenem v plitvi zemlji, se v vročih poletjih kmalu začno sušiti vršiči. Kadar začne iznova deževati se pač popravi še mnoga mladika, ki se ni bila še popolnoma posušila, in tudi novi poganjki izrastejo, toda ne dozore več do zime. Take poganjke pomori zimski mraz, ali pa se celo posuši vse drevo. To je odvisno od stanja, v kterem so bili poganjki, ko se je zmrazilo. Na tem posebno maiinovje in murbe mnogo trpe, ker rastejo dotlej, da nastane mrzlo, in vsled tega ne morejo do-zoreti mladi vršiči. Pri sadnem drevju, pri jablanih, hruškah i. dr., rast preneha že proti koncu poletja, in na koncih se narede
popki, ki poženo prihodnje leto, ako poganjkov ne prirežemo. Tudi poganjki, ki poženo o kresu, v mokrem, mrzlem poletju ne dozore in pozimi lahko pozebejo, dočim pomladni poganjki popolnoma dozore. Ker so poletja večkrat prekratka in premrzla, malinovi, murbovi in trtni poganjki ne dozore in taki zapadejo mrazu. Zato je nezrele poganjke treba kmalu osmukati. da more les dozoreti. Posušenje vr-šičev (pod. 38.) lahko povzroči mraz, pa tudi neka glivica (fusicladium). — Omenim naj še čudni slučaj, da se večkrat posuši kaka močna veja v najlepšem cvetju, v najlepši rasti. Temu je največkrat vzrok poškodba vejnega kolobarja. Taki hudo poškodovani deli poženo cvetje, rastejo pa le toliko časa, dokler imajo še kaj redilnih snovij v sebi; kadar so porabljene te, se veja posuši, ker se ji vsled poškodbe ne dovaja nova hrana. Tako vejo je treba močno prirezati, in, da se kje ne nabira preveč soka, prereže naj se vrhnja plast luba.
Opravila pri čebelnjaku meseca septembra.
Poglavitna bera medu iz ajdovega cvetja in paberkovanje po cvetočem jesenskem vresju je ta mesec končano. Zdaj pride na vrsto poglavitno delo za prihodnje leto; zdaj namreč mora čebelar presoditi, kteri panji bodo za med. kteri pa za pleme čez zimo. Prav je, kar stori previden čebelar, da panje tehta ter si težo vsakega panja zapomni. Izpod 5 kg, kar je malo in zadostuje le pri posebno ugodnih okoliščinah, naj se nobeden panj ne pusti za pleme; zato recimo raje, da srednja, pravilna teža plemenega panja bodi 8 kg, ker nekaj tehtajo čebele, nekaj satovje. S panjem vred, kteri ima navado 5 do 6 kg, naj tehta vsak za prezimovanje odločen panj 13 kg. To bodi srednja, pravilna teža navadnega panja. Tega pa nočemo trditi, da velja taka teža za vsak panj; morebiti je za kterega premalo, spet drug preživi z manjšo težo. Umen čebelar mora sam presoditi vse okoliščine, na pr. koliko tehta panj nov ali star, iz debelega ali iz tankega lesa, koliko je čebelno satovje. staro ali mlado i. t. d.
Prelahkim panjem z mladim satovjem in z rodovitno matico se pomaga s pitanjem. Pri naših navadnih panjih z nepremičnim satovjem je pač težavno pomagati. Kdor hoče pomagati s polnim satovjem, mora je devati kolikor mogoče blizu gnezda. Ali kako težavno je delo! Dostikrat se z medom pomaže ves panj, zlasti če je čebelar dela malo vajen; če roparice to ovohajo, dostikrat več škode storijo, nego čebelar dobrega z vsem svojim medom, ali še celo panj končajo. Če se obilno pita s tekočim medom in če je vreme toplo, se lahko zgodi, da matica nastavlja zalego; treba bi jo bilo med pitanjem pripreti; pa kako težavno je to v navadnem panju! Panji, kteri imajo blizu žrelca veliko praznega prostora in so satovje začeli sredi panja, malokdaj dobro prezimujejo.
Panjem s premičnim satovjem je seveda veliko lože pomagati. Težkim panjem se vzame polno satovje in se obesi v prelahke. Le toliko je treba paziti, da se polni sati obesijo kolikor moči blizu gnezda, potem pa drug za drugim manj polni. Če se je to zgodilo o pravem času, (sredi tega meseca), si čebele same med bliže gnezda prenesejo. Kdor pa hoče pitati s tekočim medom, naj da veliko na enkrat, na pr. x/a kg, med tem pa naj, kakor je bilo že rečeno, matico pripre, kar se v premičnem satovju lahko zgodi brez težave.
Tudi je še opomniti, da naj se v čebelnjaku bolj lahki panji denejo na sredo, na vsako stran pa bolj težki,
ker imajo tako čebele topleje v panju. Za zimo naj se vse dobro zapaži, kakor ve že vsak umen čebelar, s suhim mahom, z mehko otavo, še najbolje pa z pezdirjem. Kolikor toplejše, toliko boljše.
Tega meseca je dostikrat treba paziti na čebele zavoljo roparic, kakor spomladi na roje. Zlasti naj čebelar gleda, da v čebelnjaku ne bo imel brezmatičnih panjev, ker taki so vselej najprvi na vrsti. Tudi ose in sršeni so dostikrat zelo nadležni; zato naj se žrelca primašijo, da so le odprta za kak palec, pozneje je tudi 1/i palca zadosti. Prazno, pa lepo satovje naj se skrbno spravlja, ker drugo leto prav pride.
Letošnja sadna letina.
Vsako blago ima tedaj najprimernejšo ceno, kadar njegova množina ravno zadošča potrebam; tedaj je ob pravilnih razmerah cena enaka vrednosti. Resnične razmere pa so tudi sicer velikega pomena za kupčijo in za določitev cene, kajti v trgovini se nepoznanje pravih razmer lahko britko maščuje ali kupcu ali prodajalcu, ker se lahko zgodi, da blago neprimerno ceno ali drago kupi, oziroma proda, in tako vsekako eden del veliko škodo trpi.
Z ozirom na te razmere je letošnji občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske naročil tajništvu poizvedovati, kako kaže letošnja sadna letina, da bodo sadjarji vedeli, kako se jim je ravnati ob prodaji sadja, ali naj je prodajo ali ne, in če je prodajo, kakšne cene naj nastavijo. V nastopnem pregledu objavljamo poročila iz avstrijskih kronovin in iz Nemčije, ktera je tudi že objavila c. kr. kmetijska družba koroška.
o
p
n<
m S o"
o
« »
** ep
tr
O
o
p
U)
a <
o ™
3
O
H3
o_
5T
7? O
>
<
< S?
s c
3 V	j: O
o £	- S?
s £: s sag §
O
« O 3 o — w 3
c
V „ o B
S S" S"
o" < 3' N
• £. 3 £L S °
n 2 »
50 Sf
03 p*
a> o
P
s-
o <!
O
CP C* (d
Jabolka
Hruške
Češplje
Orehi
Črešnje
Marelice
Breskve
O •a
o
3
cd"
•o
i
l	i-n
O
c	tr
(O*	®
B	S
P	o
2	s 2
§	3.
Z	»
^	®
E ®
II. Nemčija.
Pokrajina ali dežela
Letina za
jabolka
hruške
češplje
orehe
slive
črešnje
marelice
Bavarsko.......
Virtemberško in Hoencolernsko
Badensko .......
Alzacija - Lorena.....
Palatinat (Pfalz).....
Hesija - Darmštadt . . . .
Hesija-Nasov......
Renska pokrajina .... Vestfalija, Lipe, Valdek . .
Turingi j a.......
Provincija Saksonska . . . Brunsvik in Anhalt .... Kraljestvo Saksonsko . . .
Šlezija........
Poznanj........
Branibor .......
Hanoversko in Bremen . .
Oldenburg.......
Pomoransko......
Zahodno Prusko.....
Vzhodno Prusko .....
srednja
srednja
slaba do srednja
srednja
slaba do srednja
srednja
srednja
slaba do srednja
srednja srednja srednja
srednja
srednja do dobra
srednja
srednja do dobra
srednja
srednja do dobra
dobra
srednja
srednja do dobra
slaba
slaba
slaba do srednja
slaba
slaba do srednja
slaba
slaba do srednja slaba do srednja
slaba
srednja
slaba do srednja slaba do srednja
srednja
srednja
slaba do srednja slaba do srednja
srednja srednja
srednja
slaba do srednja
slaba zelo slaba
srednja do
dobra srednja do dobra
srednja
srednja do
dobra slaba do srednja
srednja srednja
srednja
slaba do srednja
srednja
slaba do srednja slaba do srednja
slaba
slaba do srednja
srednja
slaba do srednja
srednja
dobra
srednja do
dobra srednja do
dobra srednja do dobra
srednja do dobra
srednja
srednja do
dobra srednja do
dobra srednia do dobra
dobra
srednja do dobra
dobra
srednja do
dobra srednja do
dobra srednja do dobra
dobra
dobra
srednja do
dobra srednja do dobra
dobra dobra slaba srednja
dobra
dobra do prav dobra
srednja do
dobra srednja do dobra
srednja
srednja do
dobra srednja do dobra
srednja srednja srednja srednja srednja srednja
srednja
slaba do srednja
srednja
srednja do dobra slaba do srednja srednja do dobra
dobra srednja dobra srednja
srednja do
dobra srednja do
dobra slaba do srednja srednja do dobra
srednja srednja dobra srednja
srednja
srednja do
dobra srednja do dobra
srednja
srednja
srednja do
dobra srednja do
dobra srednja do dobra
dobra
srednja do dobra
srednja
srednja
slaba do srednja
Povprečno v Nemčiji . . .
srednja
slaba do srednja
srednja
srednja do dobra
srednja
srednja do dobra
srednja do dojjra	srednja
slaba do	slaba do
srednja slaba do	srednja slaba do
srednja slaba do	srednja slaba do
srednja	srednja
srednja	srednja
srednja do dobra	srednja do dobra
srednja do dobra	srednja do dobra
srednja	srednja
slaba do srednja	srednja
srednja	srednja
srednja	srednja do dobra
srednja do dobra	srednja
srednja	srednja
srednja	srednja
srednja srednja do dobra	slaba do srednja srednja do dobra
srednja do dobra	srednja do dobra
dobra	dobra
dobra	dobra
srednja srednja do dobra	slaba do srednja srednja do dobra
srednja	srednja
Konjerejčeva opravila meseca septembra.
Tudi v tem mesecu se odstavljajo že pozno storjena žrebeta, zato opozarjamo na navodila v predzadnjem ^Kmetovalcu". Na odstavljena žrebeta pazi skerbno. Prvo leto konj doraste dve tretjini svoje rasti, zato je ta čas zanj najvažnejši. Prvo leto pa ni samo zato važno, ker se konj najhitreje razvija glede velikosti, ampak tudi zato, ker se v tem času, odločilno za poznejšo starost, razvijejo kosti in mišice, to so deli života, zaradi kterih konje rabimo, bodisi za tek, za vožnjo ali ježo. Ako ta čas preteče, ne da bi kaj storili, zamudili smo nekaj, česar pozneje ne popravimo. Neizogibno je, da moramo žrebe prvo leto dobro krmiti, seveda z ozirom na to, kako prebavlja. Pred vsem pokladaj dobro, sladko seno, ki ni zaprašeno in plesnivo. Dajaj tudi primerno množino ovsa, najbolje zdrobljenega in pomešanega z rezanico, da ga žrebe dobro prežveči in oslini. Dobro prežvečena in oslinjena krma je uže na pol prebavljena. V nasprotnem slučaju se pa prebavljanje ne vrši prav, večina krme gre neprebavljena od živine in žival postane bolehna. Pri krmljenju odstavljenih žrebet je pred vsem gledati na to,
da žrebeta ne dcbe naenkrat preveč krme, ker velika množina krme raztegne prebavila in zavira krvni tok. Za pravilo naj velja, da žrebe dobi za vsak cent svoje teže vsak dan po tri funte dobrega sena ali druge krme, ki je enoliko vredna. Ker odstavljeno žrebe tehta več nego 4 cente, zato naj dobiva na dan najmanj po 12 funtov dobrege sladkega sena, Ta množina sena je pa precejšnja glede mere, in žrebeta, krmljena s toliko množino, bi dobila velik trebuh, postala bi bolna ter bi zaostala v razvitku. Zato je dobro dajati zobanja, ker je na pr. krmilna vrednost enega funta ovsa enolika kakor dveh funtov sena. Za dobro krmljenje bi bilo torej za odstavljeno žrebe primerno 6 funtov sena in 3 funte ovsa. To seveda velja le povprečno, ker imamo lažja in težja žrebeta.
Oves ima pa v sebi tudi velike množine apnenega fosfata, ki je prepotreben za sestavo kostij, pa ga v senu ni zadosti.
Iz rečenega se lahko posname, da odstavljenih žrebet ni krmiti z zeleno klajo, ker, ne glede na to, da dela drisko in še druge bolezni, je tudi petkrat manj redilna
nego seno, ali z drugimi besedami, žrebe mora dobti 60
•
funtov zelene krme, ako naj dobi tisto, kar mu zaleže 12 funtov sena, ali pa 6 funtov sena in 3 fante ovsa. Vsakdo izprevidi, da to ni mogoče. Ako bi naši konjerejci hoteli spoznati, koliko grešijo s sedaj običajnim krmljenjem žrebet, kak napredek bi bil to!
Poleg pravega krmljenja je pregibanje neizogibno potrebno. Ako je sesajoče žrebe imelo hlev, v kterem se je poljudno pregibalo, je to tembolj potrebno odstavljenemu žrebetu. Ravno tako je treba skrbeti za primerno tekališče.
V tem mesecu skoraj vse travnike uže lahko rabimo za pašnike, zato naj vsi konji, ki niso še za delo, uživajo veliko dobroto prostega kretanja.
Neobhodno potrebno je, da dobivajo žrebeta tudi soli. Zitorej naj najmanj dvakrat na teden vselej po 1/l ure ližejo kos kamenene soli.
Meseca septembra postanejo noči mrzle, in nastopajo jutranje megle, močna rosa in celo slana. Zaradi tega je paziti, če se klade zelena krma, ali če se žival pase. Rosa in slana škodujeta dihalom in prebavilom ter tudi koži. Na bicljih nastanejo vnetja in uljesa, in ravno tako na gobcu in v gobcu. Žirali naj v takem času ne hodijo pred 9. uro dopoldne na pašo in uže ob 4. uri popoldne naj se vračajo. Pri majhni toploti je dobro, da konji uže doma dobe nekaj klaje iz sena in zelene krme. Za krmljenje v hlevu potrebna zelena krma naj se kosi okoli poldne.	_
Jesensko oranje.
Marsikdo si bo mislil, kaj bom uže jeseni svoje njive oral, saj imam spomladi v aprilu časa, da razorjem za pšenico, rž, oves in ječmen; kadar posejem to, mi ostane še dosti časa za turščico, lan, krompir in druge rastline. Toliko let uže gospodarim in vem, kdaj in kako moram saditi krompir. Storim, kar mi je storiti, drugo pa prepustim božjemu blagoslovu. Tako je mnenje našega kmeta o jesenskem oranju ali o pripravi njiv jeseni za spomladanjsko setev. Preverjeni smo, da bode komaj vsak petdeseti kmet mislil: morebiti bi vender dobro bilo, da bi „Kmetovalca" poslušal; storil seveda ne bo nič; drugi pa se bodo našim nasvetom gotovo le posmehovati.
Korist jesenskega oranja je neprecenljivo velika. Vsi pametnetni kmetovalci so jo že davno spoznali in se tudi po tem ravnajo. Na Češkem so razumnejši kmetje, ki posnemajo večinoma grajščake. Oni preorjejo že jeseni vsako njivo po enkrat ali dvakrat, pridelujejo pa tudi še enkrat več vsakega žita, nego naš kmet. Tudi vidimo po vseh deželah premožnejše kmete, le pri nas so večinoma reveži, ker ne znajo iz zemlje dvakrat večjih pridelkov dobivati. Še celo naše grajščine in mali grajščaki nimajo boljših pojmov o umnejšem obdelovanju sveta; tudi oni hodijo rakovo pot.
Koristi jesenskega oranja so:
1.)	V razorano zemljo pride več solnčne svetlobe, gorkote, zraka, rose, dežnice, mraza in snega. Vse to vpliva na posamezne dele zemlje, da se nekoliko predru-gačijo ali raztopijo. Mrtva zemlja tako prezebe, da postane našim rastlinam rodovitna. V zraku je veliko snovij, ki pridejo v razorano zemljo, na primer ogljikova kislina in amonjak, obe sta prepotreben živež našim rastlinam, brez njih ne more rasti nobena. V nerazorano njivo pa teh snovij iz zraka ne more priti obilo, zato ostane ne-rodovitnejša.
2.)	Mrtva zemlja se napije vode in zraka, ki raztopita veliko rudninskih solij in jih pripravita rastlinam
v použitek. Rastline ne použivajo neraztopljenih solij, in zato jim ne morejo nič koristiti. Mrtva zemlja je sestavljena iz mnogih neraztopljenih, rastlinam neprikladnih rudninskih solij. Mrtva zemlja postane rodovitna, ako njive jeseni preorjemo. Z jesenskim preoravanjem smo njivo brez gnoja naredili rodovitnejšo, s tem smo si pa tudi gnoja prihranili, saj dostikrat oranje njivi več koristi nego gnojenje.
3.)	Jesensko oranje nam daje priliko, da njivo po-globočimo Jeseni smemo vsako njivo globoko orati in tudi mrtvo zemlio izoravati, ker se po zimi vsa predrugači. Tiste nive, ktere bodemo spomladi posejali s peso, z deteljo, s krompirjem in z lanom, lahko orjemo globoče. Z jesenskim oranjem vse njive leto za letom bolj poglo-bočimo. Marsikdo utegne ugovarjati, kako bom pa potem oral s svojimi slabimi volički, saj še sedaj komaj 4 palce globoko brazdo vlečejo? Proč z lesenim plugom, pa bode mogoče tudi s slabo živino veliko globoče orati!
4.)	Ker jeseni lahko globoko orjemo, se naša orna zemlja v nekoliko letih pogloboči in vse rastline nam potem v njej veliko bolje obrodijo, nego piprej v plitvi zemlji. Pesa, lan, konoplje, detelja in še mnoge druge rastline segajo s svojimi koreninami po več palcev, pesa in detelja do 3 čevlje globoko v zemljo, in si tam iščejo živeža. Če jim globoko preorjemo, se v preoranem svetu dobro okoreninijo in okrepijo, da potem iz spodnje zemlje uspešneje srkajo živež. Tako globoko oranje se nam gotovo dobro izplača. V globoko razorani zemlji raste lu-cerna po več let nego v plitvi; sploh vsaka rastlina nam veliko bolje rodi. Z globokim jesenskim oranjem si poljske pridelke pomnožimo in sami sebe bogatimo.
5.)	Koliko stane pri nas pletev pomladanjskih rastlin, okopavin, krompirja, pese, korenja, lanu, ječmena itd., vsak sam lahko presodi. Posebno raste plevel, koder je podnebje mokro, tako obilno, da časih pletev več stane, nego je ves pridelek vreden. Proso se mora dostikrat zaradi plevela podorati, in tudi za pletev drugih rastlin se mnogokrat toliko potroši, da pletev poje ves dohodek. K?ij je vzrok tako obilnemu plevelu in kako ga uničiti ? Če jeseni svoje njive preorjemo, zataremo s tem uže v pervem letu polovico plevela, ker v preorani njivi plevelne korenine zmrznejo in segnijejo. Vsak ve, da vsaka rastlina bolje raste in tudi bolje obrodi, kjer ni plevela. Če to vemo, moramo tudi na to gledati, da njive čistimo. Z jesenskim oranjem njive lože očistimo plevela, nego spomladi z drago pletvijo.
6.)	Naše rastline: lan, proso, konoplje, krompir in repa hočejo dobro rahlo zemljo; v trdi ilovici ne morejo dobro obroditi, in če jim to trdo ilovnato zemljo samo spomladi preorjemo, ni še postala tako rahla, kakor zahtevajo rastline. Vsak tudi ve, da zemlja postane tem rahlejša, čim večkrat je preorana; še bolj pa pospešuje jesensko oranje rahlost zemlje, ker jo mraz po zimi dobro razdrobi.
7.)	Veliko črvov in mrčesov je v strnišču, ki so v neizorani zemlji proti mrazu po zimi prav dobro zavarovani; ako pa njivo jeseni preorjemo, jim razrušimo njih gnezda, mraz jih hitro zasači in popolnoma uniči. Ta se bode mnogim zdela bosa, ker ne vedo, da ima vsaka naša rastlina po več ali manj mrčesov, ki v strnišču ali pa blizu korenin v površju zemlje prezimijo in ktere mraz in zimska mokrota lahko uničita.
8.)	Ob lepih jesenskih dnevih imamo zadosti časa, da njivo po dvakrat ali tudi trikrat preorjemo, kakor ktera rastlina zahteva, in s tem oranjem si spomladanjsko obdelovanje veliko skrajšamo. Mislimo si našega Gorenjca, kako mora spomladi razbijati kepe za lan. Ko bi je-
seni njivo globoko preoral, ne bi imel spomladi pri zadnjem in predzadnjem oranju nebene kepe, ne bilo bi mu treba za razbijanje kep potrošiti nobenega krajcarja, lahko bi opravljal druga poljska opravila in se ne mudil z neumnim razbijanjem kep.
9.)	Spomladi je prav težavno težke ilovnate njive dobro zrahljati, posebno ob deževju. Dostikrat se pomla-danjska setev zakasni samo zaradi mokrote. Ko bi pa vse take njive, ktere spomladi posejemo, jeseni preorali, bi se spomladi hitreje osušile in lahko bi jih prej obdelali in obsejali. Z jesenskim oranjem dosežemo tudi to, da spomladi vsa jara žita in druge rastline posejemo o pravem času. Kasna pomladanjska setev zakrivi dostikrat slabo žetev.
10.)	Ovsu nam na peščenih tleh ni treba narediti prerahle njive, vender mu pa jesensko oranje več koristi nego pomladanjsko. Splomladi posejemo po že izorani njivi oves in ga samo z brano podvlečemo. Iz tega je razvidno, da smo si spomladi oranje prihranili in da nam dosti časa ostaja za druga opravila.
Tukaj smo navedli mnogo razlogov za jesensko oranje. Da bi le naši bralci tako ravnali in bolj zani-karnim svojim sosedom, kteri „KmetovaIca" ne berejo, kaj razjasnili o koristi jesenskega oranja.
Slovenski kmet pusti, kadar svoje pridelke: ajdo, repo, krompir in korenje s polja pospravi, njivo celo zimo ležati v plevelu, še le spomladi jo za kake 4 palce prav slabo preorje in potem precej poseje. Na tako slabo izorani in prerahljani njivi ne more nič obroditi. Turščica, lan, krompir, detelja, korenje itd. hočejo imeti njivo preorano že jeseni, posebno če je zemlja ilovnata, ktero je treba časih dvakrat orati. Z jesenskim oranjem si bode vsak kmetovalec toliko več prikmetoval, da s tem lahko poplača davke. Jesensko oranje izda toliko, kolikor pol gnojenja, od njega je odvisna prihodnja letina. Naj si vsak nejevernež samo po eno njivo preorje jeseni in naj se sam prepriča, koliko ji bo koristilo, drugo leto mu ne bode treba več svetovati.
Kako se denar shranjuje, posojuje in ] vračuje.
„Iz življenja za življenje'1.
(Dalje.)
Vsa zemljišča v Avstriji so bila cenjena, da je bilo mogoče, prav odmeriti davek. Določilo se je takrat, koliko čistega dohodka prinašajo. Sleharn posestnik zemljišč dobi pri c. kr. davčnem uradu „ posestno polo", na kteri so zaznamovana njegova zemljišča po domačih imenih in po velikosti. Na teh polah je pa tudi zapisan njih „čisti donesek". Ta čisti donesek jemljejo hranilnice za podlogo, ko računajo, koliko bi bilo posestvo vredno in koliko bi se smelo posoditi nanje. V prejšnjih časih so dajale lOkratno posojilo na čisti donesek, zdaj dajo že tudi 15krat tako veliko posojilo; maloktera daje več kakor 15kratni znesek. Več kakor 20kratni znesek hranilnice ne dajejo; to se primeri le pri posojilnicah, ker te vrhu zemljiščino-knjižnega zavarovanja tirjajo še poroke; to slednje pa pri hranilnicah navadno ni običajno.
Tiste hranilnice, ktere posestvom niso zaupale več kakor lOkratni čisti donesek, so posodile posebno varno. Zato se pa ne brigajo dalje za tako posojilo, puste je veliko let, ker denarja ne potrebujejo, in so zadovoljne, da dolžnik redno plačuje obresti. Le tedaj pride posestvo na boben, ako bi hranilnice ne dobivale obrestij, ktere
pa niso višje od 5%. navadno le 4l/s °/0 ali celo le 4 °/0. Zadolženo posestvo je pri malomarnih posestnikih res od leta do leta manj vrelno, toda hranilnice le malokdaj izgube. Tiste hranilnice pa, ktere so dale visoka posojila, bi pač prišle v zadrego, ako bi ne bile vpeljale posebnega načina, kako se plačuje dolg. Dolžnik mora namreč pri mnogih hranilnicah z obrestmi vrel vsakega pel leta ali vsako leto plačati tudi nekaj na račui kapitala (dolga), in to je najmanj 1 %. Na ta način se dolg v teku nekterih let popolnoma plača. Za dobrega gospodarja je to radi tega ugoino, ker se polagoma iznebi dolga. Ako pa malomaren dolžnik svoja zeml|išča zanemarja, hranilnica radi tega ni toliko v skrbeh; saj je od leta do leta manj dolga na zemljišču. Ako je pa hranilnica posodila na poslopja, stavi vselej ta pogoj, da so poslopja zavarovana. Pri dotičnih zavarovalnicah se potem hranilnica za posojeno svoto vinkulira, t. j. isposojevalec se je zavezal, da zavarovane vsote v slučaju nesreče po ognju ne bode vzel brez dovoljenja tiste hranilnice, ktera mu je dala denar.
Pri hranilnicah naj iščejo posojila tisti posestniki, kterim ne bode mogoče vrniti v kratkem času. Kdor pa utegne posojilo vrniti v teku 3, 6, 9 mesecev, ali kdor ne misli dolžan ostati več kakor 1, 2, 3 leta, temu bolje kaže, da išče posojilo pri posojilnicah, ktere ga dajejo navadno na osebni kredit. Posojilnice se namreč navadno za svojo tirjatev pri strankah ne vknjižijo in s tem prihranijo ljudem precej troškov, kajti prošnje za vknjiženje delajo običajno odvetniki in notarji, ki računajo nekaj za svoj trud, kakor je to po njihovem opravilniku odmerjeno. Sicer pa znašajo tudi koleki precej, kadar se posojilo vknjiži.
Posojilnice se pa poslužujejo, kadar posojujejo na osobni kredit (nektere smejo sicer po svojih pravilih po-sojevati tudi na hipoteke), menic ali navadnih zadolžnic. Nekaj je takih posojilnic po Slovenskem — toda jako malo — da posojujejo edino le na menice. Kjer so ljudje pri vračanju točni, kjer znajo kar od kraja pisati, v takih krajih ni napačno, da se posojuje na menice. Ls posojilnica ima veliko skrb, ker mora paziti, da menice ne zastarajo, kajti najnavadneje menice zgube kot take v treh letih svojo veljavo, nektere pa celo že čez pol leta. Ako vzame stranka na posodo na menico, pri tem nima veliko troškov, ako ne pride do tožbe. Ako je pa treba tožiti, združeni so z menično tožbo veliki troški. Velikega priporočila so vredne one posojilnice, ktere posojujejo na take zadolžnice, pri kterih smejo rabiti nizki menični kolek. Te posojilnice imajo svoja pravila tako urejena, kakor zahteva dotična postava. Vsled tega so si pridobile pravico, da pri svojih dolžnih pismih rabijo enojni menični kolek (po I. lestvici). Toda največ posojilnic je takih, ktere morajo pri svojih zadolžnicah rabiti dvojni kolek, in sicer po lestvici II., kakor hitro je na njih podpisanih več oseb. Navadno namreč zadolžnice ne podpiše samo dolžnik, ampak tudi njegova soproga. V mnogih slučajih posojilnice tirjajo tudi poroke, enega, dva ali še več. Da so podpisi veljavni, treba je njih notarskega ali sodnega poverila, kar je združeno z nekte-rimi malimi troški. Tako posojilo je potem mogoče vknji-žiti, kadar se posojilnici zdi potrebno. Dolžno pismo ima sicer tudi dovolj veljave, ako podpisi niso poverjeni. V tem slučaju je pa treba, da sta na vsakem dolžnem pismu poleg podpisov 'zposojevalca in porokov še podpisa dveh prič ah svedokov.
Dočim izgubi menica kot taka svojo veljavo v treh letih — po preteku tega časa je le toliko vredna, kolikor navadna zadolžnica — obdrži zadolžnica svojo ve-
ljavo 30 let. Toda v tem času se izpremene premoženjske razmere dolžnikov in porokov, ako bi tudi posojilnica toliko časa čakati mogla. Dalj časa lehko čakajo na vrnitev posojila tiste posojilnice, pri kterih se žavežejo poroki tako trdo, da so sami tudi plačniki v prvi vrsti, in ne še le tedaj, ako bi dolžnik sam opešal. Brez poroštva pogojujejo posojilnice le v redkih slučajih. Te izjeme delajo posojilnice le pri imovitih in jako zanesljivih zadružnikih. Posojilnice so namreč skoro vse tako vravnane, da posojujejo le svojim zadružnikom. V ta namen se mora stranka podpisati, da pristopi k posojilnici, pri kteri vloži nekaj pristopnine (navadno 1 gld.) in nekaj deleža, t. j. denar, ki ga tako rekoč vloži v to kupčijo. Vrhu tega se zaveže pri posojilnicah z omejeno zavezo, da je porok z dvakratnim zneskom svojega deleža, pri posojilnicah z neomejeno zavezo pa, da dober stoji z vsem svojim imetjem pri dotičnem posojilniškem podjetju.
(Konec prihodnjič.)
Razne reči.
— Uporne vole, ki nočejo ustati, takoj spravimo na noge, ako jim hitro v obe nosnici denemo prsti. Nenavadni občutek v nosu vola tako prestraši, da kihajoč skoči kvišku.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 151. Na vinograjskih tleh, kjer je trtna uš uničila trte, sem sejal lucerno, ktera je prva leta dobro uspevala, pozneje pa pešala. Gnojil sem pred tremi leti in letos s kajnitom in s Tomasovo žlindro, toda brez uspeha. Kaj more biti temu vzrok? Ali morda niso bila gnojila prava? (C. M. v Š.)
Odgovor: Ali so bila Vaša gnojila prava ali ne, tega ne moremo razsoditi. Če ste jih dobili od kmetijske družbe, so bila gotovo prava, za gnojila od drugje je pa težko reči, kajti malokje je toliko sleparije, kakor pri kupčiji s tem blagom. Ako so pa bila ta gnojila prava, se nam pa jako čudno zdi, da bi bila pri lucerni neuspešna, ker iavno pri detelji je njih uspeh največji. Vzroka neuspehu brez podrobnih podatkov ni mogoče razbrati, kajti vpliv teh gnojil, zlasti Tomasove žlindre, je zavisen od gotovih krajevnih razmer, zemlje, podnebja, kolobarjenja, gnojenja in vremena, ter ga je mogoče določiti le potom poskusov, ki se narede na licu mesta.
Vprašanje 152. Pri nas letos močno škodujejo zelju in repi neke črne gosenice. Kako je mogoče zatreti te škod-ljivke ? (C. M. v Š.)
Odgovor: Črne gosenice so kapusove vešče (mamestra brassicae). Ta gosenica je zlasti na zeliu zelo škodljiva, ker v glavi dela rove, ki so povod gnilobi Drugega sredstva za njih zatiranje ni, kakor pridno pobiranje in uničevanje. Dokler so gosenice zunaj, to ni težko, kadar pa zlezejo v glave, jim pa ni več iz lepa priti do živega Priporočajo glave polivati z milnico, ktera jih neki prižene iz glav, toda pri tem dobi zelje slab okus. Potresanje s pepelom, z apneno moko ali s cestnim prahom se sploh priporoča proti gosenicam.
Vprašanje 153. Imam mnogo korenja, ki je bilo namenjeno prašičem, ker pa teh zaradi kuge ni dobiti, zato vprašam, ali se sme molznim in brejim kravam krmiti korenje? (I. D. v D.)
Odgovor: Korenje je kot krma enake vrednosti in enakega učinka kakor pesa in repa. Za breje krave je korenje zlasti koristno, ker ne prizadeva nikakih težav in drži život odprt. Korenje samo na sebi ima v sebi jako malo tečnih snovij
(beljakovin), zato naj se poklada z drugimi tečnejšimi krmili, in ker je tudi zelo vodeno, pokladati je treba ob enem tudi zadostno sena in rezanice. Odrastlo govedo sme dobiti na dan o do 10 kg korenja; če se pokaže driska, je to dokaz, da se je krmila prevelika množina, ktero je potem treba zmanjšati. Surovo maslo iz mleka, ki ga dajejo krave, krmljene s korenjem, je zelo okusno in lepe barve, množina mleka se pa s pokladanjem korenja prav nič ne poveča.
Vprašanje 154. Blizu gozda imam sadno drevje, zlasti hruške, ktere mi hoče polh vse uničiti. Kako naj preženem polha? (J. B. V R)
Odgovor: Proti polhu ne morete drugega narediti, nego da mu nastavite past. Za polha so posebne pasti, ktere po Notranjskem sploh poznajo, pa tudi v Ribniškem okraju, od koder Vam jih ne bo težko dobiti.
Vprašanje 155. Ali smem vstreliti lisico, ktera mi dela pri kuretini škodo? (I. B v R.)
Odgovor: Lisica je tudi lovska žival, ktera sicer nima postavnega varstva, vender se zunaj na prostem ne sme streljati, ker je lastnina lovskega najemnika Na zaprtem dvorišču je seveda drugače, a ker je streljanje med hišami prepovedano zaradi nevarnosti, zato Vam ne preostaja drugega, nego, da ji nastavite past.
Vprašanje 156. S čim naj konju mažem nogo, ker mu je izpadla dlaka od biclja do kolena, da mu zopet zraste? (I. B. v R)
Odgovor: Konjeva noga se je gotovo golila zaradi rane, ki jo je imel tamkaj; vprašanje je 3edaj, kakšua je zaceljena koža. Če je bolezen, ktero je naredila rana, uničila dlačne čebulice (korenine), potem ni mazila na svetu, ki bi pomagalo; če so pa te ostale zdrave, potem bo pa dlaka uže sama od sebe zrastla. Rast se da pospešiti s snago, ki naj obstoji v tem, da se koža večkrat izpere s čisto vodo. Vsa mazila so nepotrebna in navadno več škodujejo kakor koristijo,
Vprašanje 157. Imam sod, v kterem je sedaj pe-
tijot. Ali bo ta sod dober za vino' Kako ga očistim? (I. Z. pri Sv. T.
Odgovor: Saj petijot ni nič drugega kakor vino; zato je sod popolnoma poiaben za vino, če je drugače zdrav, čistiti ga je treba, kakor vsak drug vinski sod.
Vprašanje 158. Lanski petijot je bil do sedaj dober, a sedaj pa sčrni, če je nekaj časa v kozarcu. Kaj je temu vzrok? (I. Z. pri Sv. T.
Odgovor: Petijot je prišel v dotiko z železom in železova razstopina v zvezi s petijotovo čreslovino postane na zraku črna ter da petijotu to barvo. S takim petijotom je treba ravnati, kakor z vinom, ki sčrni. Pretoči se namreč tako, da pride z zrakom močno v dotiko, vsled česar ves sčrni. Sčrneli petijot se potem po običajnem načinu očisti (z beljakom ali z žolico), in kadar je čist, se pretoči v drugo čisto in zdravo posodo.
Vprašanje 159. Neki tukajšen list priporoča „panonsko deteljo" kot najboljšo, ktera jako visoko zraste ter da trikratno košnjo. Poizvedoval sem po tem semenu, pa ga ne morem nikjer dobiti. Kje bi ga dobil? (T. W. v D)
Odgovor: To, kar ste brali v dotičnem listu o panonski detelji ni resnično, kajti ta detelja je prav malo vredna. Vz-raste pač visoko, a naredi zelo trde štible, ki so prav redko porastene z listjem, zato je pa pridelek razmerno majhen, in živina je ne mara. Na apnenih tleh panonska detelja posebno slabo raste. Kje bi bilo dobiti seme te detelje, nam ni znano, ker je nobena večja semenska tvrdka nima v svojih cenikih.
Vprašanje 160. Ali bi ne bilo dobro kajnit raztopiti V gnojniški jami in potem s tako gnojnico polivati travnike ? (A. V. v B)
Odgovor: Gotovo je to dobro, toda ni praktično, ker se kajnit počasi topi in bi večina kajnita na dnu ostala neraztopljena. Izpraznjeno jamo bi bilo treba zopet vnovič napolniti in mešati, kar bi prizadejalo mnogo truda in vzelo veliko časa.
Vprašanje 161. Ali družba oddaja tudi neudom umetna gnojila in kje jih naročuje? (A, V. v B.)
Odgovor: Družba priskrbuje razne gospodarske reči le svojim udom, neudom pa izjemno, če dopuščajo razmere. Družba kupi umetna gnojila na podlogi ponudeb, ki jih dobi od raznih stranij. Kdor ponudi najboljše in temu primerno najcenejše blago, od tistega pa družba kupi.
Vprašanje 162. Na kakšni zemlji imajo umetna gnojila več uspeha, na rjavi ilovnati ali na črni prhlini? (A. V. v B)
Odgovor: Če bi Vam hoteli odgovoriti na to vprašanje temeljito, bila bi ena številka „Kmetovalca1' premajhna. Prvič je umetnih gnojil veliko vrst, ki se v raznih zemljah tudi različno sponašajo, drugič pa vsaka rastlina zahteva v različni meri raznih redilnih snovij. Vpliv na porabo umetnih gnojil ima pa tudi kemijska sestava zemlje, nje rodovitnost, t. j. koliko in kakšnih redilnih snovij je v zemlji in kterih manjka, da jih je treba z nmetnimi gnojili nadomestiti.
Vprašanje 163. Kako se preženo Žitni molji iz žit-nice. (I. A. na V.)
Odgovor: Prof. Erjavec piše: Čeja po žitniei, mazanje lesovine s katranom, cesto odpiranje in zračenje in večkratno pregrebanje žita odganja žitnega molja. Ako so se ti pa vender zavrgli, polagaj na kup mokre plahte, okoli pa nasuj malo žita. Goseneice, kar jih je v žitu, pojdejo na mokro plahto in potem jih lahko obereš ali pa drugače pomoriš. Metulji pa, kar jih ni še odložilo jajca, ne morejo na kup in so prisiljeni znesti jih na žito, potreseno v ta namen. Razumeva se, da moraš to žito potem tudi odstraniti, takisto mi ni treba še opominjati, da zmasti (steri) vsakega metuljčka, ki ga vidiš v žitnici ali pa zunaj kje. Svetoval bi ti tudi, da postaviš okoli kupa nekoliko posod z vodo. Leteči molji se zbirajo radi pri-vodi in mnogo se jih potopi Moljavo žito spravi hitro s pota, a predno je daš v mlin, prepraži je v krušni peči. ki mu sicer vzame kaljivost. ali ta pri mlinskem žitu tako nima nobenega pomena.
Gospodarske novice.
t
Velečastiti gospod Josip Nakus, umi-rovljen župnik planinski, dijamantni mašnik, do sedaj živec v Vipavi, je umrl 13. dne t. m. Pokojnik je bil najstarejši ud c. kr. kmetijske družbe kranjske, h kteri je pristopil meseca maja 1. 1842. ter ji je ostal zvest do svoje smrti, t. j. skozi celih 54 let. — Naj v miru počiva blagi mož!
*	Grozdne razstave na Bizeljskem letos ne bo, ker
je zaradi slabega vremena in toče grozdje najboljših goric zelo poškodovano.
*	Opozarjamo na občna zbora podružnic v Mokronogu in v Rovtah, kterih vabili sta objavljeni med uradnimi vestmi.
*	Plemenega žreboa je kupilo c. kr. kmetijsko mini-sterstvo od gospe Hribarjeve v Podgabru za 1000 gld. Žrebec bo bodočo pomlad plemenil na Kranjskem.
* Hruške in jabolka za mošt kupuje in po dobri
ceni plačuje Josip Burgstaller v Milštatu (Millstatt a. See) na Koroškem, kamor naj se pošiljajo nemško pisane ponudbe.
Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.
V a b i 1 o
k javni tomboli, ktero priredi kmetijska podružnica v Velikih Laščah 6. dne septembra t, I. ob 3. uri popoldne v gostilni gosp.
Grebenca.
K obilni udeležbi vabi	odbor.
Vabilo
k občnemu zboru kmetijske podružnice v Rovtah (nad Logatcem), ki bode v nedeljo, 13. dne septembra t. I. popoldne po službi božji v šolskem poslopju.
VZPORED:
1.)	Občinske ceste.
2.)	Mirovno sodišče.
3.)	Razgovor o gospodarski zadrugi.
4.)	Tajnik za občino, posojilnico, mirovno sodišče in gospodarsko zadrugo.
Po končanem zborovanju prosta zabava v gostilni g, Ivana Mazi-ja v Rovtah (ob lepem vremenu tudi na vrtu).
K temu razgovoru so vabljeni vsi posestniki rovtarski in iz bližnjih občin.
Podružnica o. kr. kmetijske družbe kranjske v Rovtah
pri Logatcu, 20. dne avgusta 1896. A. K. Sežun s. r.,	Ign. Gruntar s. r.,
tajnik.	načelnik.
Vabilo
k shodu mokronoške podružnice c. kr. kmetijske družbe kranjske, ki bode 17. dne septembra t. I. ob 2. uri popoldne v Mokronogu v gostilni gospoda Pleterška.
Ta shod, pri kterem bode vsakdo, ki se zanima za kranjsko vinorejo, pozdravljen z veseljem, ima namen, da strokovnjaki na njem razodenejo svoje misli o nazorih vinoreje, primernih za Kranjsko, in se o tem pogovorijo. S tem. kakor tudi, da se izve, kakšni uspehi so se že dozdaj dosegli, bi se prebivalstvo, ki se peča z vinorejo, vzpodbujalo k nasaditvi ameriških trt in v tem poučilo.
VZPORED:
1.)	Splošen uvod o potrebi ameriških trt.
2.)	Postavna določila in davčne olajšave pri novih nasadih z ameriškimi trtami. Pouk, kaj storiti, da vinorejec doseže te olašave.
3.)	Pouk, o rigolanju in o potrebi tega dela.
4.)	Ktere ameriške trte naj sadimo in s kterimi domačimi naj jih cepimo.
5.)	Raznovrstni načini cepitve.
6.)	Kaj se je doseglo s samorodečimi ameriškimi trtami.
7.)	Uspehi z ameriškimi nasaditvami v krški, kostanjeviški in novomeški podružnici.
Za odbor mokronoške podružnice
Grof Barbo s. r., načelnik.
Št. 12.282.
Razglas.
Ker je glasom uradnega naznanila kuga v gobcu in na par-kljih razširjena na Koroškem v mestu Celovcu in v političnih
okrajih Celovec, Št. Vid in Wolfsberg, zatorej deželna vlada v ta namen, da se ta kuga ne zanese na Kranjsko, brez izjeme prepoveduje uvažati, oziroma goniti parkljasto živino (govejo živino, ovce, koze in prašiče) iz zgoraj navedenih okrajev koroških na Kranjsko.
Prestopki te prepovedi se kaznjujejo po državnem zakonu s 24. dne maja 1882. ]., štev. 52.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
V Ljubljani, 11. dne avgusta 1896.
Št. 12.348.
Razglas.
Na podstavi zadnjih uradnih izkazov o razširjatvi nalezljivih živinskih boleznij po Hrvaško-Slavonski in pa, ker se je zadnji čas zanesla svinjska kuga v tostransko ozemlje, dčželna vlada dotlej, dokler se ne ukaže drugače, ukazuje nastopne zaporne odredbe:
1.)	Z ozirom na sedanje stanje kuge v gobcu in na parkljih po Hrvaško-Slavonski se brez izjeme prepoveduje uvažati prežve-kovavce in prašiče na Kranjsko
a)	iz c. kr. vilikih županij Srem in Virovitica, kakor tudi
b)	iz mestnega ozemlja Brod, velika županija Požega.
2.)	Zaradi svinjske kuge, razširjene po Hrvaško-Slavonski, se brez izjeme in brez ozira na njih živo težo prepoveduje uvažati žive prašiče na vso Kranjsko
a)	iz velikih županij Zagreb, Požega, Srem in Virovitica, kakor tudi
b)	iz mestnih ozemelj Petrinja, Sisek, Kostajnica, Ivanič in Brod.
Iz ostalih ozemelj kraljevin Hrvaške in Slavonske je glasom tuuradnega razglasa z 9. dne julija 1896. 1.. št. 8896., dopuščeno uvažanje prašičev na Kranjsko v razkladaluo postajo Ljubljana (južni kolodvor), toda samo pitanih prašičev (ki imajo najmanj 120 kilogramov žive teže), če se spravijo in kar najhitreje zako-ljejo v mestni klavnici; tudi je dopuščeno uvažanje takšnih prašičev v Ljubljano v zgoraj omenjeno razkladalno postajo, ki še niso razkosani in se jih še drže obisti in je nedotaknjena njih obistna maščoba; tudi druga, prašičji promet s tema deželama uravnavajoča določila tega razglasa ostajajo v veljavnosti.
Pričujoči razglas, čigar odredbe stopijo v moč 12. dne avgusta 189 6 1., stopi na mesto razglasa z 22. dne junija 1896. 1., št. 9552., in njega prestopki se kaznjujejo po državnem zakonu s 24. dne maja 1882. 1., št. 51., oziroma po § 46. zakona o živinskih kugah in k temu zakonu izdanega izvršitvenega ukaza.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
V Ljubljani, 10. dne avgusta 1896.
Št. 12.467.
Razglas.
Ker se je dokazala kuga v gobcu in na parkljih v krajih Busriči, Vilusi, Vukovsko dolnje, Gotici in Bučevac v okraja Bu-gojno, je glasom uradnega naznanila deželna vlada v Sarajevu zaprla ta okraj, da se parkljasta živina ne sme goniti vanj, ne iz njega, ne skozi njega in je tudi ustavila vse semnje za parkljasto živino v tem okraju.
Deželna vlada zatorej z ozirom na stanje nalezljivih kužnih boleznij v okupacijskem ozemlju izdaja nastopne zaporne odredbe:
1.)	Zaradi kuge v gobcu in na parkljih v okupacijskem ozemlju je brez izjeme prepovedano uvažati prežvekovavce (govejo živino, ovce in koze) na Kranjsko iz okrajev Glamoč, Livno, Der-vent in Bugojno.
2.)	Z ozirom na svinjsko kugo v okupacijskem ozemlju je brez izjeme in brez ozira na njih živo težo prepovedano uvažati žive prašiče na Kranjsko iz vsega okupacijskega ozemlja.
Te odredbe, ki stopijo namesto onih s tuuradnima razglasoma z 2. dne marcija 1896. 1., št. 3698., in z 21. dne julija 1896. 1 , št. 11.271.,
s 14. dnem avgusta 189 6. 1. v veljavnost, se razglašajo z dodatkom, da se njih prestopki kaznjujejo po državnem zakonu s 24. dne maja 1882. 1., št. 51., in se bodo iz omenjenih dežela dospele živinske pošiljatve, če bi se med njimi našla tudi samo ena za kugo v gobcu in na parkljih ali za svinjsko kugo obolela žival, zavračale na tisto postajo, od koder so bile poslane.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
V	Ljubljani, 11. dne avgusta 1896.
Št. 12.619.
Razglas.
Na podstavi člena 5. z nemško državo sklenjenega dogovora o živinskih kugah s 6. dne decembra 1891. 1. in točke 5. k temu dogovoru spadajočega končnega zapisnika (drž. zak. štev. 16. iz 1. 1892.) ministerstvo za notranje stvari dotlej, dokler se ne ukaže drugače, brezpogojno prepoveduje uvažati govejo živino v kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, iz nastopnih zapornih ozemelj nemške države, v kterih je razširjena plučna kuga, in sicer:
1.)	Iz vladnih okrajev Potsdam, Stettin, Devin, Diisseldorf, in Kolin v kraljevini Pruski;
2.)	iz vladnega okraja Spodnje Bavarsko v kraljevini Bavarski ;
3.)	iz okrožnega glavarstva Lipsko v kraljevini Saksonski;
4.)	iz vojvodine Anhaltske;
Ta prepoved stopi na mesto prepovedi, izdane vsled razpisa ministerstva za notranje stvari z 14. dne julija 1.1, št. 23,762., oziroma vsled tuuradnega razglasenja s 16. dne julija t. 1., št. 11.087.
To se vsled razpisa visokega c. kr. ministerstva za notranje stvari z 8. dne avgusta 1896. 1., št. 27.331., daje na znanje z dodatkom, da se prestopki te brezpogojne uvozne prepovedi kaznjujejo po državnem zakonu s 24. dne maja 1882.1., št. 51., oziroma po § 46. občnega zakona o živinskih kugah in k temu zakonu izdanega izvršitvenega ukaza, drž. zak. št. 35. in 36.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
V	Ljubljani, 13. dan avgusta 1896.
Listnica uredništva.
L. H. v Z. Če zasebnik svojim delalcem brezplačno toči kako alkoholiško pijačo, mu je pač ni treba zadacati. Gostilničar pa mora plačati dac tudi od tiste pijače, ki jo porabi za dom, oziroma za svoje delalce.
J. P. na P. Ktera tvomica izdeluje najboljše slamoreznice, nam je težko povedati, ker bi z odgovorom prevzeli preveliko odgovornost. Za nizko ceno v najboljši tvornici ne dobite kaj posebnega. Pišite raznim tvrdkam za cenike, potem pa primerjajte. — Prepovejte sosedu hoditi čez Vaš svet, in če misli, da ima pravico do pota, naj pa toži in sodnijskim potom dokaže svojo pravico. V treh letih si take pravice pač ne pridobi, če nočete imeti nobenih tožb, in da si sosed s časom res ne prisvoji take pravice,, objavite vsako leto (na pr. pred cerkvijo), da prostovoljno pustite hoditi po tistem potu do preklica, ali pa postavite tablo na pot, na ktero zapišite: „Do preklica prostovljno dovoljen pot".
T. W. v D. Najboljša živa meja je glogovčeva (belega trna), pa mora biti pravilno vzgojena.
J. P. v P. Če Vaša krava daje iz enega sesca krvavo mleko ali včasih celo le začrnelo kri, je to znamenje, da je vime tamkaj znotraj bolno. Treba je torej bolezen spoznati in jo potem primerno zdraviti,, kar je pa mogoče le živinozdravniku, ki kravo pregleda.
METOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c. kr. kmetijske družbe	Vojvodine kranjske.
Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik.
„Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld., za gg učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
nserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., ca '/s strani 8 gld., na '/< strani 5 gld in na '/8 strani 3 gld. Pri večjih naročilih velik rabat. Diužabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski dražbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3.
St. 16. V LJubljani, 31. avgusta 1896. Leto XIII.
Tržne cene.
Deželni pridelki:
V	LJubljani, 29. avgusta 1896. (Izvirno poročilo.)
Semena: Domača detelja, novo blago gld. 42.— kr. do
gld. 45 — kr.; nemška detelja (lucerna)gld. 50.— kr. do gld 60.— kr. gorenjska repa gld. 26.— kr.; laneno seme, domače ozimno gld. 10.50 kr.; konopno seme gld. 12.— kr. do gld. 12.25 kr. kuminovo seme gld 30.— kr. do gld. 31.— kr.
Fižol: Rudeči ribniški gld. 8 50 kr.; rudeči Hrvat gl. 8.— kr.. prepeličar (koks) gld. 9 50 kr. (Vse cene semen in fižola veljajo sa 100 kg čiščenega blaga, kakor ga kmetovalci pripeljejo na prodaj i. s. novo blago.)
Snhe češplje: v aimu sušene gld. 12.— kr. do gld. 13.— kr. „ ,. brez dima sušene gld. 16.— kr. do gld. 16.50 kr.
Orehi domači: gld. 12. kr. do gld. 13.— kr.
Ježice nove: gld. 4.20 kr. do gld. 4.75 kr. za 100 klgr.
Med: od gld. 23.— kr. do gld. 24.— kr, staro blago. Kože: Goveje, težke nad 40kg po gld. 32.— kr. do gld. 33,—kr. „ težke od 30 do 40 kg „ „ 26.— , „ „ 27,— „ » lahke	„ „ 27.- „ „ , 28,— „
(Te cene veljajo za 100 kg in sicer za kože izdelane po tukajšnjih običajih z rogovi vred. Bikove kože po 25 kr. klgr.)
Telečje kože: 50 kr. za kg.
Kozličeve kožice po gld. —.80 kr. do gld. —.95 kr.
Svinjske kože: Čiste, brez napak 28 kr. za kg.
Druge vrste 15 do 20 „ „ ,
Kože lisic po gld. 3.53 do 3.75 j „ kun „ „ 7,- „ 8,- J za , dihurjev „ „ 2,— „ 2.50 „ vidr „ „ 6,— „ 7,— |
Kože zajcev po 10 do — gld. za 100 komadov.
Pepelika (potoSl) po gld. 16.— 100 kg.
Žito:
V	Ljubljani, 29. avgusta 1896. Pšenica gld. 8.— kr., rž gld. 6.— kr., ječmen gld. 5.50 kr., oves gld. 6.50 kr., ajda gld. 8— kr., proso gld. 6.— kr., turšica gld. 6.— kr., leča gld. 12,— kr., grah gld. 10,— kr., fižol gld. 10— kr., seno gld. 2.14 kr., slama gld. 1.90 kr. (Vse cene veljajo za 100 kgr.)
Na Dunaji, 28. avgusta 1896. Pšenica gld. 6.60 kr., rž gld. 6.61 kr., ječmen gld. 7.— kr., oves gld., 6.58 kr., turSica gld. 3.79 kr. (Vse cene veljajo za 100 kilogramov.)
C. kr. kmetijska družba kranjska
oddajala bo seme, i. s. prvi pridelek iz izvirne Bahlsenove reži „triumf" in ,,imperial", katera se je v vsakem oziru izbomo spo-nesla, po 12 gld 100 kg. Čast. naročniki blagovolijo naj naročila nemudoma prijaviti.	(81—1)
Puškarske izdelke,
priporoča slavnemu p. n. občinstvu, kakor: vsakovrstne puškarske izdelke najnovejših sistemov, puške: lovske za brok ali kroglje, kakor tudi take za tarčo, sobne puške (Flobert), ter orožje v osebno obrambo.
Vsakovrstna popravila in predelovanja po najnižjih cenah.
Vse pri meni izdelano orožje je samo ročno delo iz najboljšega materijala; vse puške so uradno preskušene in dobro uravnane.	(34-15)
(KŠT* Za vsako delo sem vestni porok sam, Igjfl
Obširne ilustrovane cenike, slovenske in nemške, do-pošiljam na zahtevanje poštnine prosto.
ANTON SODIA, puškar v Borovljah
(Ferlach) Koroško.
št. 8685.
Deželni odbor kranjski bo iz deželne trtnice v Ljubljani oddal letos jeseni 60.000 cepljenih ameriških trt in sicer za bela vina: kraljevina, plaveč, gerganja, bur-gundec beli, španjol rudeči, moslavina, ital. rizling; za črna vina: portugalko.
Trte se bodo oddajale po 8 (osem) goldinarjev za sto kosov. Revnejšim vinogradarjem, ki izkažejo s spričevalom podpisanim od županstva in župnega urada, da so podpore potrebni, oddajale se bodo cepljene trte pa tudi po znižani ceni 4 (štiri) goldinarje za sto.
Vinogradarji, kteri žele kupiti te cepl enke, naj se zglase pri svojih županstvih ali pri kmetijskih podružnicah najpozneje do 20. septembra t. 1. ter naznanijo, koliko trt in ktere vrste jih žele dobiti.
Županstvo in kmetijske podružnice pa naj potem vse take prošnje predlože deželnemu odboru najpozneje do 30. septembra 1.1., ker se na pozneje došle prošnje ne bode oziralo.
Pripominja se še, da so vse trte cepljene na ripa-rijo, ker doslej deželna trtnica ni imela še dovolj ru-pestris; zato naj se oni, ki imajo močno apnene — torej »bele" zemlje — nikar za te ne oglase, ker bi te vrste trte v takih apnenih zemljah s časom obolele na bledici.
V bodoče pa bodo cepljenke večinoma na rupestris montikola cepljene, torej na podlago, ki tudi v takih hudo apnenih zemljah dobro vspeva.	(78—i)
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 11. avgusta 1896.
Št. 9411.
Razglas.
Deželni odbor oddajal bo koncem meseca septembra t. 1. 8 do 9 bikov sive pasme in sicer v prvi vrsti občinam in le če bi se teh ne zglasilo zadostno število, tudi zasebnikom živinorejcem.
Po nalogu visokega deželnega zbora naj bi se iz deželne subvencije nakupili tudi muriški (Murbodner) biki, ki so bolj svetle pšenične barve.
Prošnje za bike pošljejo naj se	(79~i)
do 12. septembra t. 1.
deželnemu odboru v Ljubljano in v prošnji naj se navede, ali se želi bik sive (muricodolske) ali svetle pšenične murbodenske pasme.
Pogoji pod kterimi se bodo biki oddali, so sledeči:
1.)	Bik se mora pravočasno prevzeti na oni postaji, ktero bo deželni odbor določil;
2.)	prošnji priložiti je varščina 10 gld., ktero zapade prošnik, ako bi potem ne hotel podeljenega bika prevzeti;
3.)	pri prevzetju bika mora se plačati zanj polovico nakupnih troškov;
4.)	prejemnik bika se ima zavezati, da ga bo imel dve leti za pleme, in da povrne po 5 gld. za vsaki mesec, če bi ga iz kakoršnega koli vzroka, vedno pa z dovoljenjem deželnega odbora, pred pretekom dveh let prodal. Nasprotno pa bo deželni odbor dovolil nagrado 20 gld.; če se bo bik rabil najmanj 4 mesece čez dve leti za pleme, za vsak nadaljni mesec pa po 5 gld.
Deželni odbor kranjski.
V Ljubljani, dne 25. avgusta 1896.
mi* in
na Kokerci nad Kranjem,
s petimi tečaji in novo opravo, na stanovitni vodi, se da v najem ali pa tudi proda in sicer pod prav ugodnimi pogoji Več se izve pri
Janezu Dobžanu,	<71-3)
posestniku na Kokerci, pošta Kranj.
JOSIP LEUZ
trgovec
v Ljubljani, Reseljnova cesta
kupuje različne pridelke, kakor: lepe, drobno narezane, posušene jedilne gobe, sveže črešminove jagode, divji kostanj, želod, jezice, bukov žir, koruzne lase z odstranjenimi črnimi konci, posebno pa krompir ter sadje za mošt, zadnja dva pridelka tudi cele vagone. — Dalje ima naprodaj več rabljenih, dobro okusnih sodov po zelo nizki ceni.	(80—1)
Št. 8165.
Razpis.
Na deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu pri Novem Mestu z dveletnim poučevanjem in slovenskim učnim jezikom je izpraznjenih sedem deželnih ustanov za prihodnje šolsko leto 1896/97.
Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja, lepega vedenja in so z dobrim uspehom dovršili vsaj ljudsko šolo. Prednost imajo taki kmetski sinovi, od katerih je upati, da se bodo potem na svojem domu s kmetijstvom, vino- in sadjerejo pečali.
Učenci z ustanovami dobivajo brezplačno hrano, stanovanje in pouk v šoli, obleko pa si morajo sami preskrbovati.	(76—2)
V šolo sprejemajo se tudi:
1.)	Plačujoči učenci, kateri plačujejo po 30 kr. na dan za hrano in stanovanje in pa 20 gld. šolnine na leto, in
2.)	eksternisti, ki zunaj šole stanujejo in plačujejo le šolnino.
Lastnorečno pisane slovenske prošnje, ki morajo biti kolekovane s kolekom 50 kr. se imajo do 31. avgusta 1896 izročiti vodstvu deželne vinarske in poljedelske šole na Grmu pri Novem Mestu.
Prošnjam je priložiti rojstni list, spričevalo dovršene ljudske ali kakega razreda srednje šole, zdravniško potrdilo o čvrstem telesu in trdnem zdravju in župnijsko spričevalo o lepem vedenji.
Prošnjam za sprejem proti plačilu je priložiti reverz ali obvezno pismo starišev, oziroma varuhov zaradi vzdrževanja učenca.
Pristavlja se, da imajo učenci, ki dovrše to šolo, le dve leti vojaške prezentne službe.
Od deželnega odbora kranjskega.
V Ljubljani dne 27. julija 1896.

lOOOkratno preskušena
ozimna semenska žita
Ernesta Bahlsena v Pragi in Krakovem.
Posebne prednosti, katere so združena v mojih originalnih semenih in ista odlikujejo, so potrjena od kmetovalcev vseh dežela kakor od kmetijskih družb in zadrug s poročili in zahvalnimi pismi, katerih dojde vsako leto neštevilno. Ta semenska žita zagotavljajo kmetovalcu pri najbolj varčni, tedaj najceneji setvi najobilnejšega pridelka na zrnu in slami, ter se priporočajo za vsaka tla, bodisi v gorovju ali na ravnem.
Moja originalna semena so najskrbneje in strogo izbrana in vzgojena, ter so kot taka vedno enaka, ali celo zboljšana, obdržijo skozi leta in leta enako sposobnost, med tem ko druga požlahtnena semena skoro vsa brez razločka pri manj ugodnih zračnih ali zemeljskih razmerah svojo sposobnost in vrednost popolnoma izgube.
Moja semenska žita so z ozirom na njihovo posebno prednost in sposobnost priporočena za setevJvsakemu kmetovalcu v najznamenitejših gospodarskih in kmetijskih listih.
f Ball,sei10va triumf in imperialna semenska rež so prava izvirna semena, katera O V dl IlU • so vedno popolnoma enakomerno vzgojena. Prava semena teh reži se dobe izključno le pri meni; vreče nosijo mojo znamko in plombo. Svarim torej vsikega pred nakupom teh — včasih popolnoma ničvrednih semen — na kterih vrečah se ne nahajajo moje postavno varovane znamke.	Ernest Bahlsen.
Po Bahlsenu zboljšana semenska rež „triumf.
Poseje se je na ha 100 kg, na oralo le 50 kg, — 1000 kg te reži stane 155 gld., 100 kg 16 gld,, 50 kg 8 gld. 50 kr., 25 kg 4 gld. 50 kr„ poštne vrečice po 5 kg 1 gld. 40 kr. (Ako se
S

dopošlje znesek 1
;kl. 70 kr. naprej, pošlje se pošilja te v 5 kg poštnine prosto do vsake pošte. Ceie bruto za neto z novimi vrečami vred. Prvi pridelek iz izvirnega semena se pošlje na zahtevanje. Ta semenska rež ktero sem vpeljal v jeseni 1892. 1., se je v vsakem oziru obnesla kot najpopolnejša, ter sklepam na podlagi mi došlih poročil, prednosti te reži v naslednjem tako le:
Rež „trinmfl se lahko seje kmalo ali pa pozno, je zelo po ceni, ker se prihrani na semenu s tem, da jo je za setev polovico manj potreba kot druge reži. Ta rež vzraste na vsakik tleh in v vsaki legi, prenese hud mraz v krajih ker ne zapade sneg ali pa dolgo močo, kakor tudi trajajočo sušo'.
Rež „triamf-' cvete 8 do 10 dni pozneje kot večina drugih reži; zatorej pomladne nevihte ali pa slane cvetočega klasja skoro nikdar ne pokvarijo. Vsak klas pa obrodi 60 do 100 zrn — Močne in vztrajne bilke ne poležejo; vrednost slame je za 100 °/0 večji nego pri drugi reži.	(77—1)
Bahlsenova imperijalna orjaška rež
je, kakor v obče priznano, poleg reži ,,triumf najbolja semenska rež. V nad sto poročilih je potrjeno, da nobena druga vrsta reži ne da tako bogatega zrnastega pridelka in tako obilo izvrstne slame kot ta rež.
Poseje se je na ha le 100%, na oralo pa le 50 kg. Cena zbolj-šanenm izvirnemu semenu je: 1000kg 130 gl(l.. 100% 14 ghl., 50% 7 gld. 50 kr , 25 kg 4 gkl., puštne vrečice 5 kg 1 gld. 20 kr., poštnine prosto na vsako poštno postajo pa 1 gld. 50 kr. Cene bruto za neto z novimi vrečami vred.
Imperialna orjaška rež prvi pridelek iz izvirne na zahtevanje. Cene pismeno.
«« un 'ftnfl^np J Ker od obeh teh vrst zadostuje le polovico toliko semena kakor drugih lic prS2rw i reži. je toraj dobava teh izvirnih semen veliko cenejša nego vsaka druga žlahtna semena; ker minula leta se je pri semenih zelo varčno postopalo, a vzlic temu dosegel najbogatejši pridelek. (Glej izvirna poročila v jesenskemu ceniku za 1896. I.)
Bahlsenova regenerirovana donska pšenica
ktere so poseje le 70 kg na oralo (1600 □ sežnjev) je na lastnih poskusnih poljih in, kakor na podlagi poročil iz krajev, kjer se ne more nobena druga pšenica sejati, daleč nadierilila vsako drago žlahtno pšenico, bodisi glede pridelka na zrnju ali pa slami. (Glej izvirna poročila v katalogu.)
Bahlsenova storževa pšenica (Koiben-Weizen)
z krasnim klasjem, podobnim storžem, preskušena ter se priporoča za visoke in mrzle lege. Cene tem dvem pšeničnim semenom so: 1000% 150 gld.. 100% 16 gld., 50% 9 gld., 25% 5 gld., poštne vrečice 5 % 1 gld. 40 kr., poštnine proste 1 gld. 70 kr. Cena bruto za neto z vrečami vred.
Po Bahlsenu zboljšan šestvrsten ozimni ječmen Mamut.
Na podlagi poročil, pridela se tega ječmena 20 mtr. stotov na oralo, na kar se posebno opozarja, je pridelek velike in izborne slame. Nedosežen je ta vrsta ječmena za zimsko mešanico. Cena temu ječmenu je: 1000% 150 gld, 100% 16 gld., 50% 9 gld., 25% 5 gld., poštne vrečice 5 % 1 gld. 40 kr., poštnine prosto 1 gld. 70 kr. Bruto za neto z vrečami vred.
N
Bahlsenova zimska mešanica
se izvrstno sponaša. Cena 1000% okoli 135 gld., 100% 14 gld., 10% 2 gld.
Moje jesenske cenike z mnogimi zanimivimi izvirnimi poročili razpošiljam zastonj in poštnine prosto.
Ernest Bahlsen.
Izrastek enega zrna reži „ti'iumf".
Mala naznanila.
Vsak ud c. kr. kmetijske družbe kranjske sme po dvakrat na leto in »icer brezplačno prijaviti med „Malimi naznanili" kako objavo tikajočo se gospodarskega prometa. Objava ne sme presegati dve vrsti in je vsako vrsto čez to Število plačati po o kr. za vsak natis. Neudje plačajo za objave med »Malimi naznanili" po 5 kr. za vsako vrsto in vsak natis. Denar je naprej poslati.
Izborno rež, vstrajno, rodovitno, pod vsakim podnebjem in v vsaki zemlji vspevajočo, po 8 gld. Ii 0 kg, postavljeno na postajo Viž-marje — pa ne manj kot 50 kg — ima naprodaj Lovro Flor-jančič, posest, v Poljanah pri Št. Vidu nad Ljubljano. (126)
Izvrstnega bika, sive barve, 2 leti 4 mesece starega in 132 cm visokega ima naprodaj Simon Baloh, posest, v Gor. Tuhinji. (127)
Lovski pes, francoske pasme, seničje barve, 2 leti star ter izvrsten za lov je naprodaj po nizki ceni. Kje pove S. Malenšek, učitelj v Gor. Tuhinji pri Kamniku.	(128)
Izvrstnega lovskega psa, eno leto star, ima naprodaj J Mezek, posest, v St"dorju št. 5, pošta Gorenjavas nad Škofjo Loko. (129)
V najem se daje takoj 5 oralov dobro obdelanih njiv v pomeriji ljubljanskem skupaj ali po parcelah. Tudi se prodaja goveda, mlatilnica z viteljem (Goppel) in razno gospodarsko orodje. Povpraševati naj se blagovoli pri F. Ferlinzu (gostilna pri .Zvezdi") v Ljubljani.	(130)
40 praznih vinskih sodov, 100 do 700 litrov vsebine, kakor tudi še nekaj vina 18 do 24 gld. hektoliter, ima naprodaj Karolina Milač, posestnica v Zagorju ob Savi.	(131)
Več Bahlzenove reži, ,,imperiaike" in ..triumfovke", proda — kupi pa čistkokrvenega 1—1 '/2 leta starega bika belanca Ivan Božič v Poddragi, pošta Št. Vid nad Vipavo.	(132)
Kmetijske stroje;
sadne in grozdne mline, stiskalnice s trajno delujočim dvojnim in pritisek vravnajočim tlačilom. slamoreznice, ročne mline za žito s kameni, geple, travniške brane itd. popravlja, izdeluje ter po najnižjih cenah iz zaloge prodaja domača tvrdka
Pehani, Lorber & dr,
tovarna strojev in livarna v Žalcu pri Celju.
Dalje prevzemlje v izvršbo vsa v strojno in livarsko stroko spadajoča dela. posebno za žage in mline, kakor: zobna kolesa, kolobarje za jermena, zamašnjake, logarje, železna vretena (obdelana) itd., proizvaja in prodaja: vlite kotle (marijaceljske), stop-njičaste rošte in navadne, razne plošče, možnarje, železne ograje, polževe stopnice, trdo vlita železna kolesa itd.
Vsi izdelki so iz zajamčeno najboljšega železa, njih izvršba najskrbnejša, postrežba točna in najprijaznejša, a cene kolikor mogoče nizke.	(12-14)
Za vsak stroj in vsako delo se jamči. ^
Priznano najboljša krma
za rejo kakor za mleko pri govedi ob enem pa kot nadomestek za oves pri konjih, so posušene tropinje od piva, ktere je dobiti pri	(65—6)
bratih Kosler v Ljubljani.
Ozira vreden zaslužek
posebne vrste in dolgotrajnosti, ponudi se vvsakej fari razumljivim, krepostnim in spoštovanim osebam. (27—13) Pismena vprašanja pod „9.132;l Gradec, poste restante.
fKSš0* Stroji za porabo sadja in izdelovanje mošta.
Stiskalnice Zaagrozdje
s trajno deluiočem dvojnem i , pritisek vravnajočem pritiskalom „Herkules". ki zajamčeno opravi 20°/0 več dela kakor koli druga stiskalnica.
Sadni in grozdni
grozdni roblači, popolne moštarne, stalne in vozeče,
stiskalnice in mlini za izdelovanje soka iz malin, ribezla 1. t. d.
Sušilnice za sadje in zelenjad, stroje za rezati in lupiti sadje.	(64-4)
Najnovejše SamedelujOČe patentovane trtne škropilnice „Sifonija''.
Vse te stroje izdeluje in prodaja pod jamstvom kot posebnost v najnovejši, najboljši in skušeni sestavi
PH. MAYFAHRT & dr.
c. kr. edino priv. tovarne kmet. strojev, livarna in fužina na par
na Dima ji, II. Tafoorstrasse št. 76.
Odlikovana z nad 300 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami.
Obširne cenike in mnogoštevilna priznanska pisma zastonj.. Zastopniki in prelsupci se iščejo.
MLINI,
Vse stroje za poljedelstvo.	*
Vnovič znižane cene!
Vnovič znižane cene!

Trjjeri (čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo. Škropilnice proti peronospori, poboljšani sestav Vermo relov. Mlatilnice, mlini za žito, stiskalnice (preše) za vino in sadje različnih sestav, (te stiskalnice imajo skoro ono tlačilno moč kakor
hidravlične [vodovodne] preše). Slamoreznice jako lahko za goniti in po zelo zmernih cenah. Stiskalnice za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi (17—11)
IG. HELLER na Dunaju	_
II/a Praterstrasse 49. Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati!