Spedizione in abbonamento postale Poštnina plačana v gotovini
ILUSTRIRAN! LIST ZA MESTO IN DEŽELO
Cena 1 lira
DRUŽINSKI TEDNIK
Leto XV.
V Ljubljani, 24. junija 1943-XXI. štev. 25 (710)
Do kresa suknjo oblači, po kresu jo pa s seboj vlači.
Slovenski rek
»DRUŽINSKI TEDNIK«
Izhaja ob četrtkih. D rednlStvo In uprava v Ljubljant, MikloSičeva 14/111. Poštni predal št. 345. Telefon št. 33-32. — Račun poštne hranilnice v Ljubljani št, 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranfh dopisov ne sprejemamo. Za odgovor je treba priložiti 2 liri v znamkah.
NAROČNINA
1/4 leta 10 lir, l/j leta 20 lir, vse leto 40 lir. — V tujini 64 lir na leto. — Naročnino Je treba plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (višina 3 mm in širina 55 mm) 7 ir; v oglasnem delu 4.50 lire.
V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. — Notice: vrstica 7 lir. Mali ogia-s I : beseda 0.50 lire. Oglasni davek povsod še posebej. Pr. večkratnem naročilu popust.
Danes: UGRABLJENI PRINC j
    1 ■1 ■-■■■——— -  ' ■ ■ ■
m
Naša nova pravljica	j
(Gl. str. 4.)	j.
Uspešni napadi italijanskih tnrpednih letal
Bombardiranje sovražnih pristanišč na Pantelleriji
Naši letalci so v okolici Comisa sestrelili eno letalo tipa »Spitfire«.
Ferrovieri ila-liani militariz-zati in zona d’operazioni. Italijanski mili-tarizirani železničarji v operacijskem območju Wm~
.Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 16. junija svoje 1117. vojno poročilo:
Vzdolž afriške obale so naša' torpedna letala napadla neki sovražni konvoj. Potopila so neki 15.000tonski hudo poškodovala Pa nekega 5000tonskega.
..Nemška letala so v bližini Pantelle-nie potopila nekaj sovražnih ladij.
Sovražnik ie včerai bombardiral in ® strojnicami obstreljeval okolico Palerma. Trapani in Agrigento. Povzro-vij ie nekai žrtev med civilnim prebivalstvom in škodo na poslopjih.
.Nad Siciliio smo sestrelili 23 sovražiti letal. Italijanski lovci so jih sestrelili 5, nemški 7, naše protiletalsko topništvo pa 11 Glavni Stan Ttalihmskih Oboroženih Nil ie objavil 17. iuniia svoje 1118. voj-bu Poročilo:
Nemška letala eo napadla neko pristanišče na Pantelleriji.
Sovražnik ie napadel nekatera mani-®a središča Kalabrije in Sicilije, ni pa naredil veliko škode.
Jugozahodno od Sciacche (Agrigen-to) eo na|, lovci zbili v morie dve sovražni letali.
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil ie objavil 18. junija svoie 1119. vojno poročilo:
Nemški letalski oddelki so odvrgli
mnogo bomb na pristaniške naprave v DjedieHiiu.
Sovražna letala so včerai bombardirala nekai krajev na Siciliji, v Knla-briii in manjša središča v okolici Na-poliia. med njimi tudi Pompeie.
. Reggio Calabria 19. iuniia. Calabria te imela še enkrat visoko čast. da io ie obiskal Ni. Vet. princ Piemontski v spremstvu poveljnika armadnega zbora v Calabriii. Visoki princ ie prebil v Calabriii nekai dni in si ie med Bvoiim obiskom ogledal kraie Vitla S. Giovanni Regmo in Oosenzo. kier ie obiskal naiboli prizadete predele
M uppcrtal 18. jun. Ob žalnem obredu v čast žrtev anglo-ameriških terorističnih napadov^ je govoril minister dr. Gobbels. obračajoč se do prebivalstva na področjih, ki so naiboli izpostavljena sovražnim letalskim napadom. Zatrdil ie. da se to prebivalstvo ne bori v hudi stiski samo in tudi ne na izgubljenih postojankah. Ves nemški narod ie blizu bratom iz teh dežel, kr uh sovražnik barbarsko napada, ie rekel minister, in niih krasno zadržanje ie zanie vir vedno novih dragocenih energij za nadalievanie te ogromne bitke. Govornik ie omenil razloge, zaradi katerih ie moral nemški narod skupno s svojimi evropskimi zavezniki sprejeti borbo, katero so mu vsilili Angleži in Američani. Rekel ie. da Evropa noče živeti gospodarsko in po-
Rim 19. iuniia. Davi ob 10. se ie Pod predsedstvom Duceja sestal ministrski svet. Kot tainik ie posloval državni podtajnik v ministrskem pred-sedništvu. Ministrski svet ie odobril naslednic ukrepe razen ostalih izrednega poslovanja:
S področja ministrskega predsedništva.
Na predlog Duceia in sporazumno e finančnim ministrom ie ministrski svet odobril ukrep, ki ie bil že objavljen na seji dne 8. maia in ki se tiče »zboljšama gmotnega položaia držav,-llin nameščencev. Tik pred vstopom Italije v voino ie bil gospodraski položaj državnih in javnih nameščencev zboljšan s Kr. ukazom z dne 16. aprila i* • 1)0 katerem so bili vsi prejemki orzaVnjh uslužbencev, vštevši preskrbo nnhovih rodbin kakor tudi redne po-k.oinine. povišani za 10%. Pozneje in mcer s Kr ukazom z dne 24. marca 1941. ie bilo dovoljeno 40°/o zvišanje dodatkov za rodbine z ukazom z dne julija 1941. pa so bili nekaterim mzjini kategorijam uslužbencev kakor ‘Udi nekaterim ^vrstam upokojencev Ponovno zbolišarii oreiemki v izmeri od 10 do 40 °/o. Posebni priboljški so dni poleg vsega gornjega priznani tudi vojaškim in militariziranim osebam v Obliki voine doklade z ukazom z dne ..• maia 1941. in pozneje še nekate-' Jin drugim z ukazom z dne 24. marca 1J42 Povrh tega so bile z ukazom z (ne 27. februarja 1912 skoraj podvojene dnevnice za službovanje izven l	Bln.žbenega	kraia .in povišane
za ub ,o urniue -, a izredno delavnost in Uspešno delo. Končno so bili z ukazom z. dne 16. decembra 1942 priznani semu osebiu, ki službuje v krajih, iz-
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je obiavil 19. junija svoje 1120. voino poročilo:
Naša torpedna letala so ponoči potopila vzdolž alžirske obale neki 6000-tonski sovražni parnik, hudo pa poškodovala neki drug parnik enake nosilnosti.
Nemška letala so včerai bombardirala neko luko na Pantelleriji in potopila neko 5000tonsko trgovsko ladjo.
Nemška letala so sestrelila eno sovražno letalo.
Sovražna letala so bombardirala m s strojnicami obstreljevala kraje na Sardiniji, Siciliji, v Kalabriji in Kampanji. Pri teh napadih ie sovražnik izgubil 27 letal. 6 letal ie sestrelilo naše protiletalsko topništvo v Trapa-niiu. 4 v Olbiiu. 17 letal so sestrelili lovci Osi nad Sardinijo.
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil ie obiavil 20. junija svoje 1121. vojno poročilo:
Oddelki naših torpednih letal 60 pri pristanišču Bonu potopili neki 10.000-tonski sovražni parnik, delno Pa poškodovali dva druga parnika.
Italijanski in nemški bombniki so uspešno bombardirali luko v Bizerta in neko pristanišče na Pantelleriji.
Močni oddelki sovražnih štirimotor-nih letal so včerai nanadli Villo San Giovanni. Reggio Calabrio in Messino. Naše protiletalsko topništvo ie nad Messino zbilo dve napadajoči letali, nad Reggio Calabrio pa eno.
po letalskih napadih in posetil tudi nekatere bolnišnice, kier se zdravijo ranjenci po letalskih napadih. V vseh treh mestih ie princ spreiel zastopnike raznih oblastev in se podrobno zanimal za krajevne razmere. Prebivalstvo, ki ie lahko videlo in spoznalo piemontskega princa, ie prirejalo povsod spontane in tople manifestacije.
litično zasužnjena zapadnim plutokracijam. temveč si hoče osvojiti popolno svobodo, za katero so zgodovinska izročila in gmotni viri zanesliivo jamstvo. Glede zadnjih je dr. Gobbels omenil, da evropska celina ki ie manjša kakor Severna Amerkia. prideluje mnogo večio količino živil. V petih letih ie stanie glede proizvodnje najnujnejših živil na evropski celini z vštetim ruskim zasedenim ozemljem v primeri s staniem v Severni Ameriki naslednje: Žita se pridela v Evropi 150 miliionov ton. v Ameriki 115 milijonov ton. mesa v Evropi 11 in pol milijona ton. v Ameriki 8 in pol milijona ton sladkorja v Evropi 7 in pol milijona ton. v Ameriki 2 in pol m 111-iona ton. krompirja v Evropi 156 milijonov ton. v Ameriki 12 miliionov.
postavljenih voinim nevarnostim, izredni prispevki, in sicer ločeni za vzdrževanje rodbin, ki so se odselile, kakor tudi za osebie samo. ki je ostalo na svojih mestih.
Novi ukrep, ki bo veljal od 1. iuliia t. 1. do konca voine, določa:
1. 125% zvišane začasne voine doklade. ki je bila dovoljena aktivnemu državnemu osebju v činih pod VIII. einovnim razredom, s čemer se bo naivišji iznos tega prispevka dvignil od 1320 lir na 2970 lir letno;
2. 50% povišanje trenutnih rodbinskih doklad za neregulirano osebie, tako da bodo te doklade dosegle višino onih doklad, ki iih prejema regulirano osebie v enakih rodbinskih in krajevnih razmerah, brez povišanja v 65% izmeri, o kateri govori 1. točka;
3. uvrstitev uslužbencev VII. činov-nega razreda in višjih glede voine doklade v novi izmeri po načelih, ki ve-liaio za osebie VIII. činovnega razreda in nižjih, na ta način, da bo osebje v činih, višjih od VIII. činovnega razreda. glede 65% povišanja od 1. iuliia t 1. dalje izenačeno z osebiem VIII. činonvega razreda in nižjih. Tako bodo iz razumljivih razlogov glede izrednih doklad za čas voine zase in za rodbino izenačeni uslužbenci višiih in nižjih činovnih razredov;^
4. podvojitev začasnega dodatnega prispevka, ki se sedai izplačuje v obliki 15% poviška na redne jx>koi-mine do 6000 lir odnosno 4800 letno in v višini 30% poviška uirokoiencem, ki preiemaio r>okainino v višini od 6000 lir do 8400 lir posredno, odnosno 4800 lir in 7200 lir neposredno.
5. Glede vojaškega in militariznra-nega osebi«, ki uživa celotne ali po-
lovične vojne doklade, ki so redno ugodnejše od ugodnosti po novem ukrepu za določitev vojne doklade, je določeno tako, da bodo te ugodnosti veljale zanj tedaj, če bi prenehalo uživati 6edaj pripadajočo vojno doklado.
Zboljšanja vojne doklade in dodatkov za rodbino se v morebitnih manjših izmerah s posebnimi ukrepi pri-stoinih organov prenesejo lahko tudi na osebie državnih pomožnih ustanov, betna obremenitev za državni proračun je s tem novim ukrepom proraču-nana na 1840 milijonov, razen še okrog 285 miliionov. ki bodo šli v breme proračuna državnih železnic. Za pomožne državne ustanove so stroški izračunani v višini 240 milijonov lir.
Na predlog Duceia ie bil nato odobren zakonski osnutek, s katerim se ustanavlja Sardinski kreditni zavod, ki bo imel namen, da se popravijo škode, ki iih ie utrpel bogati sardinski otok zaradi barbarskih sovražnih napadov im tam spet poživi poljedelska proizvodnja, nalogo dovoljevati kredit za popravila razdejanih stanovanjskih stavb v mestih in na deželi, kakor tudi kredite za melioracijska in vsa izboliševalna dela. pri čemer bo njegovo poslovanje vzporeieno s poslovanjem Zavoda za agrarne kredite na Sardiniji.
Naslednii zakonski osnutek se tiče ureditve gmotnega položaia vojakov, ki so bivali v tujini, pa so se vrnili zaradi odslužitve voiaške dolžnosti. Ugodnosti, ki veljajo po obstoječih na-redbah za državne in zasebne nameščence. vpoklicane pod orožje, ne veljajo obenem Mud i za vojake, ki so bili zaradi stalnega bivanja na tujem oproščeni obveznosti na so se zaradi vojne pred končanim 32. letom starosti vrnili v domovino, da bi izpolnili vojaško dolžnost, Ker so bili vsi tj prizadeti, ki so se vrnili iz tuiine. skoraj do zadnjega sprejeti kot uradniki ali delavci v raznih narodnih ustanovah, ali Pa gre za vojake ki so bili zaposleni po podružnicah italijanskih tvrdk in zavodov v tujini, ima deistvo. da gornji predpisi zanie ne veljajo, za posledico tudi ustavitev izplačevanja prejemkov kakor tudi izgubo pravice, da bi mogh' na povratku v civilni poklic zasesti preišnie mesto. Sedai sprejeti ukrep izločuje tako neenakost v postopku in odreia. da bodo ugodnosti. ki veliaio za vse nameščeno osebie bodisi državno ali zasebno ki ie bilo vpoklicano ali pridržano v vojaški službi zaradi izrednih notreb. razširjene tudi na vse državne in zasebne nameščence, ki so se. čeprav so bili oproščeni voiaške dolžnosti ker so bivali na tuiem. zaradi voine vrnili domov in_^ bili sedai vpoklicani v vojaško službo, ker še niso prekoračili 32. leta starosti.
V nadaljnjem ie bil spreiet sklen. ki spreminja zakon z dno 21. avgusta 1921 ki se nanaša na obvezno zaposlitev voinih invalidov. Da se poveča tudi v javnih ustanovah zaposlitev vojnih poškodovancev in invalidov, ie določeno, da se mora število mest. ki iih morajo državne in javne uprave v splošnem prihraniti v vrstah nižjega osebia, zvišati od 20 na 40%.
Ministrstvo za notranje zadeve.
Na predlog Duceia kot notranjega ministra ie bil spreiet osnutek zakonskega ukrepa, s katerim se izdaiaio posebne odredbe glede rodovania pomožnih organov v prefekturah m pomožnih ustanovah v primeru od oklesti njihovih nameščencev zaradi ;■ Vinjega vojnega stania, NsdnMe ie bi! odobren osnutek ukrepa, ki v-ebnie po=ebne norme za urpditev službe eri pokrajinskih listih glede zakonitih obiav. V nadaljnjem je bil odobren zakonski osnutek, ki vseh"ie določbe, po katerih bo olaišana nastanitev pre-
seljenih oseb v okrevališčih in vzgoie-vališčih. Po tem ukrepu bodo taki zavodi lahko sprejemali prihajajoče čeprav ne bodo izpolnjevali pogoiev glede določene pokrajinske pripadnosti. Odobren ie bil zakonski osnutek, s katerim se podališuie rok za dovoljevanje poročnih posojil do 30. iuniia 1946. V istem zakonu ie predvideno tudi, da je do nadaljnjega odgodeno vračanie poročnih posojil vdovam padlih v vojni in velikih poškodovancev iz voine.
Italijanska Afrika
Na predlog ministra za Italijansko Airiko ie bil odobren osnutek odloka, ki dovoljuje rodbinske doklade osebiu monopolske uprave v Rambu.
Milost in pravice
Na predlog ministra za milost in pravico ie bil odobren osnutek ukrepa za poslovanie civilnih in kazenskih sodišč med voino. Ta novi ukrep izpopolnjuje že 22. maia 1942. zakon, po katerem se lahko vsi po zakonu določeni roki. če so to povzročile izredne okoliščine zaradi vojnega stania podaljšajo do novih rokov. Ukrep se nanaša tudi na roke v kazenskopravnih stvareh. Druge določbe tega ukrepa izločujejo nekatere nejasnosti v izvajanju zakonskih predpisov z dne 9. julija 1940, ki se nanašajo na dovolitev začasne svobode obsojencev.
Nadalje ie bil odobren zakonski osnutek, ki vsebuje določbe v korist sodniškega osebia. ki se ie vrnilo iz Tunisa. Da se omogoči tem zaslužnim državljanom zaposlitev v lastnem poklicu. iz katerega bodo črpali sredstva za obstanek, ki so iih izgubili, ker so morali zapustiti tuia ozemlja v katerih so delovali dolgo časa. bodo vpisani v činovne sezname enakih uslužbencev v Kraljevini. Ta nainoveiši ukrep v korist raznih poklicnih ljudi, ki se vračajo iz tujine, gre za tem, da se tudi vsem takim osebam, ki so se vrnile iz Tunisa, zagotovi enak postopek kakor vsem drugim v enakih okoliščinah.
Po nasledn' m zakonskem osnutku ima minister za milost in pravico možnost podaljšati začasne roke. določene za udeležbo pri javnih natečajih, in sicer vse v zvezi z izrednimi okoliščinami zaradi voinega stania.
Drug zakonski osnutek predpisuje razne olajšave o dajatvah pri dediščinah po padlih v voini v znak hvaležnosti in priznanja za slavne padle, in sicer v tei obliki, da se v pomanjka-niu neposrednih naslednikov dednost prenese tudi na sesire in nečakp padlega v voini.
Poseben zakonski osnutek tireia izplačevanje pokojnin državljanom, ki so se morali presolili. Zaradi olajšanja razmer, v katere so zašli taki upokojenci, ker so se morali odstraniti iz krajev v vojni nevarnosti, bodo po-kraiinski zakladni uradi izplačevali pokojnine vsem prizadetim samo proti predložitvi uradne izkaznice, da so upravičeni prejemati pokojnino.
Poseben zakonski osnutek se tiče plačevanja prejemkov za uradništvo, ki ie premeščeno v kraie s sovražnimi napadi. V primerih, kadar taki premeščeni uradniki z običajnimi prometnimi sredstvi ne bi mogli o pravem času dobiti svoiih prejemkov, ie predpisan m soben postopek brez posebnih formalnosti da se izplačilo lahko izvrši na podlagi izjave, ki io prizadetemu izda njegov neposredni predstojnik
Ministrstvo za letalstvo
Na > ' dlog Duceia kot ministra za letalstvo ie bil spreiet zakonski osnutek. po katerem se za č-a voine ukinejo tečaji zn izpopolnitev p.i!' 'ni-kov-pilotov. Zaradi tega ukrepa uodo
za dobo 6 mesecev po končani vojni ustavljeni tudi tečaji za imenovanje podčastnikov in častnikov-nilotov pri čemer bodo taka imenovanja v bodoče odvisna od bivanja pri posameznih oddelkih in položitve nekaterih izpitov. Podobni zakonski osnutek podališuie za 1. 1943. veliavnost sedanjih določb glede ukinitve izpitov za napredovanje in povišanje letalskih častnikov.
Javna dela
Na predlog ministra za javna dela ie bil spreiet zakonski osnutek, ki odreja nov rok za zakliučitev gradbenih del pri novih napravah v Benetkah okrog Marghere. Iz tehničnih in administrativnih razlogov vsa dela niso mogla biti zaključena v določenem roku in zaradi tega se ta rok nodali-šuje na eno leto po končani voini.
Po naslednjem zakonskem osnutku iz tega resora so objavljene nove določbe za izpopolnitev častniškega sta-leža v Narodni cestni milici.
Nadalje ie bil spreiet osnutek ukrepa. po katerem bo ministrstvo za iav-na dela prevzelo nekatere službe v voini. ki so prei spadale v pristojnost notranjega ministrstva. Ta sprememba ie bila potrebna zaradi naglega posredovanja na raznih toriščih v zvezi s sovražnimi napadi.
Promet
Ministrski sklep pozdravlja na predlog Duceja z občudovanjem junaško ponašanje železničarjev vse Italije, predvsem pa onih iz območja ravnateljstva v Reggiu v Calabriii in na sicilskih in sardinskih progah ki pod neprestanim bombardiranjem sovražnika brez prestanka opravljajo svoje težke in važne naloge, da hi zagotovili neprekinjenost prometa
Na predlog ministra za promet ie bil nato spreiet zakonski osnutek, ki se nanaša na ureditev osebnih vprašani za nameščence - skvadriste. Po drugem osnutku so bile sprejete zelo stroge določbe za osebe, ki bi zagrešile nerednostj pri potovanjih z javnimi prevoznimi sredstvi. Podobni ukrepi bodo izdani tudi za mestni promet. v katerem bo med drugim tudi strogo prepovedano kaditi v vagonih. Nadalje ie bil spreiet csnutek ukrepa, po katerem bo začasno zvišano število mest reguliranih uslužbencev v pošt-nb-brzoiavni upravi zaradi povečanja posla in zaradi odsotnosti mnogih funkcionarjev v voini. Drug zakonski osnutek povišuje pristojbine za hranilne knjižice in poštno varčevanje, Z istim zakonom bodo izdane tudi nove določbe glede izgubljenih knjižic poštne uprave.
Kr ukaz z dne 15. marca t. 1. ie označil kot navzočne pri zastavah vojake' in militarizirane osebe, ki so padli za veličino Domovine, in dovolil posebno materialno ureditev vsem rodbinam, ki so ostale brez vzdrže-valnine Podoben ukrep, ki ima poleg gospodarskega pomena tuui najpomembnejši moralni značaj, bo sedai razširjen tudi na uslužbence trgovske mornarice, ki so s svoiim žilavim sa-mozatajevaniem pokazali toliko volie,. da zaslužijo čast bojevnikov z vsemi učinki zakona z dne 11. januarja 1943. in bodo njihovi slavni padli vpisani v seznam padlih pri Oboroženih silah. Drugi zakonski ukrepi iz resora istega ministrstva se nanašajo na povišanie pokojnin za pomorce in priznanje podpor svojcem pomorcev, ki so bili vpoklicani k vciakom nadalie na ureditev in samostojno poslovanje uprave pristanišča v Neaplju, kakor tudi na obseg pomorskega ravnateljstva v Ca-taniii.
Ministrstvo za korporacije
Na predlog ministrstva za korporacije je bil sprejet osnutek ukrepa, po
Vel. Princ Piemonlski je obiskal Reggio Calabrio
Minister Gobbels prebivalcem bombardiranega ozemlja
VAŽNI SKLEPI VLADE
SEJA MINISTRSKEGA SVETA
katerem preide komisariat za izseljevanje in kolonizacijo v pristoinost ministrstva za korporacije. S tem ukrepom bo praktično realizirana ona tesna zveza, ki je potrebna za čim uspešnejše administrativno poslovanje komisariata.
Dr a 2 zakonski osnutek se nanaša na novo udejstvovanje ministrstva za korporaci ie pri službi dela in ureditvi uradov. Ker ie treba v enotni obliki urediti stalno naraščajoče potrebe ročnega dela. ie bilo neobhodno_ potrebno, dn se razne naloge v službi deln združiio v enem organu. S tem ukrepom l> > ministrstvo za korporacije dobilo v?) pristojnost, ki io je glede službe dela doslej imela Narodna fašistov-' t stranka, pri tem pa bodo oddelki ministrstva, ki bodo prevzeli ta posel, dobili boljšo organizacijo in bodo po- ečana pooblastila iavnih ob-lastev cl le obveznosti državljanov v vojnem času.
Nadaljnji zakonski osnutek 8 področja t- aa ministrstva se nanaša na dodelitev na delo nekaterih kategorij oseb v rvsehnih odnosih do iavnih ohlasU lotreba. da se vse delovne si’e iz:.iiiio za naivišjo proizvodnjo, ie narekoval* izdajo tega ukrepa, s katerim.:' določeno, da I>odo dodeljene na delo nekatere kategorije oseb (ker.' ! i vi) in obsojenci, ki uživajo ugod u -t :>^L'ojne izpustitve, če so v prt' -'. - v'i pogojih odnosov do javne oblasti.
Nad:" ie bil sprejet zakonski osn'!*’ m ustanovitev Narodnega taji?'	zavoda	za pouk in izpo-
peln	itnliianskih	delavcev. Ta
u!-ron ,!’,•! :j za tem. da bi se združile in ^dile vse ustanove in bi se ! :•	'i področiih proizvodnje
dvig- : - .• alitativna vrednost delavcev. k’ b:stveno potrebna za povečanje di -’ ivnosti. bodisi v sedanjih kakor tudi v povojnem
času.
Odobren ie bil zakonski osnutek, ki vseb i'.' ■■ omembe elede pravice do podnrre z.\ osebje, ki ie dodeljeno javnim i oznim službam. Ta ukrep stri'!!i' 'a ^vnanjem prejšnjih določb. ki • bile izdane v okviru velike reform i . ezne socialne preskrbe ob
dvajsetletnici ustanovitve fašijev. Ta ukrep prinaša tudi prvo splošno zboljšanje pokojnin, ki ie bilo združeno z neznatnim zvišanjem prispevkov, pa ne bo občutno vplivalo na gospodarski položaj osebja.
Nekateri drugi zakonski osnutki v območju tega ministrstva določajo prispevke v višini 2 “/« davka na prodajo umetniških del v korist podporne blagajne pri Narodnem fašistovskem sindikatu. nadalje izvršitev pred 4 leti izdanega zakona o zavarovanju za bolezen nameščencev pri ustanovah z javnim pravom.
Ministrstvo za menjavo in valute
Na predlog ministra za menjavo in valute ie bil odobren osnutek ukrepa, ki se nanaša na ukinitev odbora za volno. V zvezi z omejenim uvozom volne in volnenih izdelkov ter glede na to. da ie volna, bodisi italijanska ali inozemska, določena za vojaške potrebe. ukinja ta ukrep odbor za volno, ki je doslej urejeval uvoz in razdelitev vsega tega blaga na domačem trgu.
Seia ministrskega sveta se ie končala ob 13.30 Prihodnja bo 31. julija.
Rim, 19. junija. Med ukrepi, ki iih je potrdil včeraj ministrski.svet. zasluži posebno pozornost ukrep, ki daje ministrom možnost, da z odlokom ministrskega sveta upokoje v skladu s posebnimi službenimi zahtevami preko primerov, ki so predvideni po obstoječih zakonih, funkcionarje skupine A od 6. stopnje dalje. Upokojitve v navedeni obliki, ki dajejo pravico do pokojnin, po odredbi 6. čiena zakona o civilnih in vojaških pokojninah. ki je bil potrjen s Kr. dekretom 21. februarja 1895.. št. 70. in nadaljnjimi spremembami, niso podvržene obtežitvam, Ukrep ima namen, da bi dal načelnikom poedinih strok možnost odstraniti iz službe one vodilne elemente. ki bi se izkazali zlasti v zvezi s posebnimi zahtevami sedanjega časa nesposobne, da bi izvrševali zaupane jim funkcije.
SIo^o Vis. Komisarja Eksc. Emilija Graziolija
Ob odhodu iz Ljubljane ie Vis. komisar Ek; c. Emilio Grazioli poslal ljubljan .-iiu županu ter županom in komisarjem vseh občin Ljubljanske pokrajine naslednje toplo poslovilno pismo:
Ker me ie Duce odredil na drugo mesto odgovornosti, sporočam eospodu mestnemu županu, županom in komisarjem občin v pokrajini svojo živo zahvalo za loialno in učinkovito sodelovanje. ki ste mi ga dajali pri izvrševanju vladnih poslov, in pričakujem, da boste tudi v bodoče delovali s točnostjo kakor doslej ter z enakimi čustvi.
Prosim Vas. da sporočite tudi vsemu prebivalstvu moie srčne pozdrave in goreče želje.
Iz vladne palače, 11. junija 1943-XXI.
Visoki komisar: Grazioli 1. r.
Civišttii mobilizacija za delovno službo
Rim. 10. jun. Ministrstvo za korpo-r:	i	- ja: Potrebe dežele v vojni
zahtevajo Vrše sodelovanje državljanov ori naporu vseh Italijanov, da se zagotovi vojakom orožje, deželi pa sredstva z j odpor. Zato bodo s 1. julijem t. I po načinih, ki jih bodo predi' :li posebni razglasi, pozvani v delovno službo državljani obeh spolov ki pripadajo naslednjim razredom: ž^iske. rojene v letih od 1919. do 1925. in moški, rojeni v letih od 1907. d i 1925. Praiv v delovno službo se tiče moških, ki niso podvrženi vojaškim obveznostim ali drugim delovnim obveznostim, ter žensk ki niso v takšnem družinskem položaju, kakršen Ivo točneje objavljen. Ženske, pozvane v delovno službo, bodo na razpolago zlasti za bližnja poljedelska d la v zvezi z žetvijo in setvijo in se ne bodo mnogo oddaljile iz svojih krajev Moški bodo razen za morebitno zaposlitev v poljedelski si -cki edneslani po primernem vežba-niu (če bo treba) tja. kamor jih bo zahtevalo delo. in se bodo pri tem v mejah možroti upoštevale želie in razmere mobilizirancev samih. Razen te obvezne službe se bo upošteval duh prostovoljnega sodelovanja državljanov brez razbke spola in starosti tako da se bodo uporabili pri poslih, ki bodo- ustrezali sposobnosti vsakogar. vsi. ki bodo zahtevali čast. služiti deželi na fronti proizvodnje. Ministrstvo za korporacije sporoča nada-1 i'. da je v pripravi vrsta ukrepov, ki streme za tem. da se uporabi delovna moč. ki je sedai, zaposlena pri delih, ki niso največje važnosti. Medtem se
bodo izvedli že sprejeti ukrepi, s katerimi se bodo ukinile vse vrste poslov. ki jih ni smatrati za potrebne, in rekvirirala se bodo vsa sredstva, ki bi postala neaktivna po teh ukinitvah. Kar se tiče poslov, ki iih odrejajo vojaške oblasti, se, bo pospeševalo ustanavljanje delavskih stotnij, ki so uvrščene v tehnična dela. ki sestavljajo osredotočeno organizacijo in predstavljajo gibčen ter uspešen pripomoček za izvršitev nujnih del. Selekcija v obrtni stroki se bo nadaljevala s poudarjenim ritmom. Ustrezajoč številnim pobudam vojnih pohabljencev, bojevnikov in delavcev, ki so zaposleni v vojnih industrijah, si vlada pridržuje, da bo zvezala izvrševanje dolžnosti v delovni službi s koncesijo živilskih in oblačilnih izkaznic. Notranje ministrstvo ie z namenom, da bi se nihče ne izognil delovni obveznosti, zlasti pa. da bi _ se ii ne izognili nearijski državljani, ki med drugim nimajo vojaške obveznosti, odredilo mobilizacijo 18-letnikov Zidov (od 1907. do 1925.). ki bodo prav tako odposlani na delo v kraje, določene po ministrstvu za korporacije.
Uradni list rimske vlade objavlja Duceiev razglas, da ie od 4. junija t l. vse železniško osebje na Sicilili in Sardiniji podvrženo vojaški disciplini.
Vino za mlatiče in veiavce žita so
dale pristojne italijanske oblasti od času žetve in mlačve na razpolago za okrepčanje ®ri napornem delu. ro-trebne količine vina dobe župani na razpolago pri svojih občinah.
Spremembo števila točk za tekstilne
predmete ie s svojo odredbo določil Visoki komisariat. Vsem doslej objavljenim tabelam, ki določajo za razne tekstilne izdelke potrebno število točk pri nakunu se doda še poseben seznam točk za oblačilne predmete za otroke do enega leta. izvzemši pletenine in nega\;ce. Dalje se dodajo nekatere postavke v oddelku pletenine in nogavice in izpreinene mere pri otroških oblekah.
Najvišje cene zelenjavi in sadju za ta teden ie določil Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino. 1 kila kislega zelia sme stati 4 lire. kisle repe
2.50 lire. glavnate solate 3.70 lire. ra-diča 3.70 lire. špinače 3.35 lire. novih kolerabic 3 lire. rdeče in bele redkvice 5 lir. graha 6 lir, domačih belušev 7.60 lire. rabarbare 6 lir. peteršilja 4 lire, rdeč« pese brez listov 3 lire. nove repe 2 liri. nove čebule 3 lire. ša-lote 4 lire. novega česna z zelenjem
4.50 lire. osnaženega hrena 4 lire. češenj I. vrste 6 lir. II. vrste 5 lir. 1 liter borovnic sme stati 3.50 lire. gozdnih rdečih jagod 10 lir: jajca so po
2.50 lire kos. Vse te najvišje dopustne cene veljajo za blago, pridelano v pokrajini. Vse cene morajo biti vidno označene na vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogačarjevem trgu. temveč tudi na živilskih trgih v Mostah in v Šiški, na Viču in na Sv. Jakoba trgu. pa tudi pri vseh prodajalcih zelenjave in sadja.
Uradni dnevi okraineia civilnega komisariata se uvedejo v občinskem uradu nav Vrhniki, da bo občinstvo imelo možnost opraviti posle, ne da bi izgubljalo čas za potovanje v Ljubljano. Določeni so tile dnevi: 23. junij.
29.	julij. 26. avgust. 30. september,
28.	oktober. 25. november in 30. december. Pričetek uradnih ur bo ob desetih, tako-i po prihodu vlaka. Okrajni civilni komisar bo sprejemal občinske predstavnike in občinstvo kakor doslej.
Ljubljanska mestna vrtnarija bo tudi letos oddala lipe .za obiranje cvetja. V ta namen je ze zaznamovala s številkami vse lipe v drevoredu za velesejmom, na Taboru in v Metelkovi ulici, na Resljevi cesti in na Cesti Soške divizije nasprotij Železničarske nabavlialne zadruge. Vsi tisti, ki bi radi obirali lipe. naj se zglasijo v mestni vrtnarili med 8. in 11. uro, kjer bodo za obiranje plačali primeren znesek in se bodo s podpisom zavezali. da ne bodo lip poškodovali. Kdor bi javne lipe obiral brez dovoljenja. bo kaznovan.
Pri nakupovanju novega železa morajo kunci oddati staro železo po novih določilih, ki iih ie izdalo hrvatsko ministrstvo za narodno gospodarstvo. Trgovci sinejo prodajati novo železo samo proti potrdilu, da ie kupec oddal predpisano količino starega železa. /a 1 kilogram novega železa mora kupec oddati pol kilograma starega železa.
Naredbo o obvezni oddaji mleka, o
nadzorstvu proizvodnje in o prometu z mlekom in mlečnimi izdelki je podpisal hrvatski minister za narodno gospodarstvo. Izvajanje te naredbe je poveril hrvatski Zajednici za mlekarstvo. Vsi proizvajalci morajo obvezno oddajati mleko v določenem času in po določeni ceni. Najmanjše količine, ki jih je treba oddati, so naslednje: od 1 molzne krave 1 liter mleka, od 2 molznih krav 3 litre, od 3 molznih krav 5 litrov, od 4 molznih krav 8 litrov. od 5 molznih krav 12 litrov in od vsake nadaljnje molzne krave 3 litre na dan. Občinska in mestna poglavarstva bodo izvršila popis vseh molznih krav. Lastnikom prijavljenih molznih krav. ki pravilno oddajo mleko, se molzne krave ne smejo prisilno odkupiti, prav tako tudi ne krma. s katero krmijo molzne krave. Na vsem hrvatskem državnem področju smejo prodajati mleko porabnikom samoone osebe, ki so za to pooblaščene od Za-jednice za mlekarstvo.
Za 3.700.000 lir nagrad je določil Narodni zavod za gojitev riža v Italiji. Nagrade bodo razdelili med najboljše pridelovalce riža. Od te vsote bodo 2 milijona lir razdelili med province Cremone. Mantovo. Milan. Novaro. Pa-vijo. Vercelli in Verono.
Delavci na riževih poljih dobe Po en kilogram riža dnevno. Ministrstvo za poljedelstvo v Rimu sporoča, da imajo delavci na riževih poljih pri letošnji žetvi riža pravico do delne odškodnine v naravi to je do enega kilograma riža za vsak dan izvršenega dela. Riž bodo dobili delavci od pridelovalcev.
Nov rezervoar dobre pitne vode bo v prav kratkem času zgradila mestna občina ljubljanska v bližini sedanjega rezervoarja. Držal bo 2000 kub. metrov vode. Ker hrani sedanji rezervoar 3030 kub. metrov vode. bosta z novim rezervoarjem vse mesto in okolica stalno preskrbljeno z dobro pitno vodo. Stroški so preračunani na približno^ milijona lir.
Usnjene izdelke barvajte le s specialno barvo, ki usnju ne škoduje. »Efaks« Napoleonov trg.
Osebne izlrazmce
V Liubliani morajo vsi moški cd 15. do 50. leta vložiti prošnje za zamenjavo osebne izkaznice do 30. itiniia torej do konca t. m. Vabimo iih naj to napravijo čim prei. da ne bo ob koncu navala ter zato morebiti ne bi mogli priti vsi na vrsto.
Poslovalnice za spreiemanie prošeni bodo odnrte tudi v nedeljo. 27. iuniia. na praznik sv. Petra in Pavla. 29. in -niia. vsakokrat od 8. do 12. ure.
Moški, ki so že dopolnili 50. leto, in pa ženske nai prošeni še ne vlagajo sedaj ter nai se samo v nujnih primerih neposredno obrnejo na poslo7 valnico na magistratu, ki ie v sobi št. 37 v T. nadstropju nad trgovino mestne elektrarne na Mestnem trgu št. 2.
Spet opozariamo. da mora vsak prosilec predložiti: 1. prošnjo na predpisanem obrazcu. 2. tri enake fotografije (gologlavi). 3. moraio samci predložiti krstni list. poročeni pa še poročni list. a vdovci ženin mrliški list.
4.	dokaz o poklicu (poslovna knjižica, uradniška legitimacija .in nodobno). če je mogoče, s fotografijo. 5. dosedanio osebno izkaznico. 6. inozemci moraio predložiti tudi dokaz o državljanstvu.
Maksimalni cenik
Maksimalni cenik št. 9. ki velja po naredba Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprlia t. 1. naprej, določa za mestno občino 'ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino):
1.	Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire. v kosih od 400 do 1000 g 2.20 lire: testenine iz enotne moke 3.90 lire za kg: enotna pšenična moka 2.70 lire: enotna koruzna moka
2.20 lire: riž navadni 2.70 liFe: fižol G lir za kg.
2. Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter: surovo maslo 28.40 lire za kg: slanina soljena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg.
3. Kis. 4% vinski 6.35 lire za kg.
4. Mleko 2.50 lire za liter: kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo.
5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg. v kockah 8.35 lire.
6. Mehka drva. razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33.60 lire za stot: mehki roblanci (žamanje). približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda razžagana drva 40 lir za stot: enotno milo. ki vsebuje 23—27% kisline. 4.10 lire za kilogram.
Osebne vesii
UMRLI SO:
V Ljubljani: Avgust Jeranče, podnadzornik policijskih acentov v pok.; Alojz Piskar, uslužbenec državnih železnic; Valentin Zandar, postni služitelj: Avguštin RemŠkar; Ivo Sava Bari, železniški uradnik.
V Mariboru: 52Ietni Franc Breznik, progovni mojster; 651etna Marija Zafnikova; 47Ietni Franc Horvatič, gradbeni delavec.
Na Pragerskem: 521etni Anton Stampfl, n16* sar »n gostilničar.
V Medvodah: Rudolf Černe; Franc Jamnik; Julka Hočevarjeva.
V Šenčurju: Štefka Krošljeva; Ciril Jenko; Franc Rabič: Terezija Hudabivnikova; Marija Kadivčeva.
V št. Vidu nad Ljubljano: Katarina LapaJ*
nejeva; Marija Arharjeva.
Naše sožalje!
MATEMATIČNA
VREMENSKA NAPOVED
za mesec junij 1943. Sestavil dr. Vital Manohin
Vremenska napoved
23. junija, sreda: deževno, nagnjenje k nalivom in nevihtam (verjetno je, da bo najhujše deževje ponoči med sredo in četrtkom).
24. junija, četrtek:	spremenljivo, včasih dež (verjetno je, da bo sprva dež, a pozneje izboljšanje).
25. junija, petek: nestalno, nekaj krajevnih padavin, a tudi precej sončno.
26. junija, sobota:	spremenljivo, zvečine sončno, toda morda še nekaj krajevnih padavin, podnevi vroče.
27. junija, nedelja: spremenljivo, zvečine sončno, podnevi vroče, toda verjetno je, da bo nekaj krajevnih padavin.'
28. junija, ponedeljek: spremenljivo, včasih dež (verjetno je, da bo sprva dež, nato izboljšanje).
29. Janija, torek:	v teku dneva vpad močnega deževja, velika verjetnost neviht in nalivov. Obenem se bo znatno shladilo (po gorah sneg).
30. junija, sreda: spremenljivo, včasih dež (verjetno je, da bo dopoldne v glavnem jasno, a popoldne dež).
1. julija, četrtek: še nestalno in nekaj krajevnih padavin (verjetno je, da bo zjutraj dež, a popoldne izboljšanje).
Točnost naših napovedi je v splošnem naslednja: v	napovedano vreme »e dobro
ujema z dejanskim: v 10 °/o se dejansko vreme zakasni za l dan nasproti napovedanemu; v 5 °/o nastopi za 1 dan prezgodaj; v 6 °/o se napoved ne obnese
MM*
ROMAN - NAPISALA M1GNON G. EBERHART
>Miss Beatrice Walthers. prosim!< Šibila se ie obrnila, ko ie zaslišala za hrbiom šum. in njena radovednost, kdo neki je Beatrice Walthers. se ie izprevrgla v razočaranje ko ie uzrla Dianino dru<ro sobarico Beo Rea si ie bila očitno izbrala svojo našno obleko in na njenih licih sta la reli dve rdeči lisi. ki sta bili prav lako lahko posledica obilnega rdečila kakor notranjega razburjenja.
Z zvonkim jasnim triasom ie ponosila besedo za besedo ves pogovor. ki si rt "a imeli tisto jutro pred umoroul Si Mia in Eva med seboj.
Šibili se ie zdelo, da se bo vsak trenutek pogreznila v zemljo. Bea ie bila takrat v majhnem predsobiu med kuhinjo in iedilnico. kjer so imeli po-mivalnieo. in ie tam oplakovala pr* selsko posodo od zaitrka. Odkrito ie priznala, da ie prisluškovala, ko ie postal pogovor v jedilnici preplesati.
Mrs. Bohanova io baje izjavila, da se ne bo dala ločiti. ie pripovedovala Bea — in Šibila ie čutila, kako ie množico za njenim hrbtom zganil pritajen šepet. Porotniki so stegovali vratove. — Ne bo se dala ločiti. čeprav
^ie Mr. Bohan rotil, nai pristane v čilev. češ da se namerava poročiti z Miss Šibilo Miss Šibila je Pa odgovorila. da se bo že našel kakršen koli izhod iz te zagate. In nato le Mr«. Bohanova rekla — Bea ie pobesila skrbno skodrano glavico in tiše nadaljevala — da bo ostala Mrs. Bohanova. dokler bo živa
V Šibili se ie zganila upornost. No. prav. ie mislila, ko so njo poklicali po imenu in jo nagonsko vstala da krene k stolu, čigar naslonki sta bili ie topli od Bcinih ruk; m nai vsi
vedo. da je ona »tista druga«! To ie zdaj res že postranskega pomena; važno ie zgolj to. da Riharda ne potlačijo v blato. Od nekod ie slišala, da je tlesknil fotografski aparat, zato se je še boli vzravnala. Nadejala se ie dolgega zasliševanja in je napela vse svoje čute. da bi ne zdrknila v morebiti nastavljeno past.
>Ali ie res. da ste bili tisti večer, ko se je zgodil umor. v vrtnarski hišici?«
»Da. Toda Eva Bohanova ie bila že...«
»Bili ste zgovorieni z Rihardom Bo-hanom?<
»Da,« je odgovorila po resnici, zakaj natanko ie vedela, da je šerif to že zdavnaj povedal preiskovalnemu sodniku. »Toda on ie ni umoril.«
Preiskovalni sodnik se.ie sklonil naprej. »Prejšnje pričevanje zaslišancev ste slišali. Miss Abbott. Ali ie res. da sta se nameravala vi in Rihard Bohan poročiti, takoj ko bo izrečena ločitev?«
V dvorani je vladala grobna tišina.
»Da. Toda to ni dokaz, da bi bil zato Evo umoril. Rihard ni morilec! On...«
»Hvala: to je vse.« io ie prekinil sodnik — in njenega zasliševanja je bilo konec.
Se preden se ie utegnila zbrati, ie njena pozornost preskočila drugam. Na zadnjem koncu dvorane ie postalo živahno: šerif ie planil pokonci premeril z naglimi koraki dvorano in si utrl pot skozi množico, ki se ie gnetla ob vratih. Vse glave so bile obrnjene nazaj. Tudi Šibila se ie obrnila. Tedaj je opazila da stoii tam zadal Rihard in se pogovarja s šerifom. Samo
zgornji del njegovega obličja ie videla. vendar ie vedela, da ie on.
Šerif je odpeljal Riharda v ospredje. Šibila ie v&iala in njene oči so se srečale z Rihardovimi.
Vse se ii je vrtin&lo pred očmi. Ne bila bi mogla reči. kako se ie godilo, toda kmalu nato se ie spet znašla poleg Diane in se ie zavedela, da ie zdaj Rihard tisti, ki ie sedel na zatožno klon. Serif ie vneto šepeta je govoril s preiskovalnim sodnikom.
»Prihodnjo pričo,« ie povzel preiskovalni sodnik, ko se je s poudarkom odkašlial. »so iztaknili v podstrešni sobici nad garažo hiše Abbot-tov.«	...
Howland ie po tihem dejal Kalvinu: »Zdaj ne bo več dolgo trajalo. Čez deset minut ga bodo aretirali.«
Kalvin ie prikimal.
Rihard ie odgovarjal brez obotavljanja. V svoji sivi športni obleki ni bil nič podoben ubežniku. Le na njegovem obličju je bila zapisana utrujenost.
Šibila ie prav Čutila napetost, vise-5o v zraku, skorai telesno io ie čutila. Ni si ie mogla prav razložiti in zato jo ie še tiolj morila.
Rihard je kar precej priznal, da ie bil usodnega večera v vrtnarski hišici. Po večerji s Howlandom Stacv-iem ie krenil tja. prei se ie bil pa malo sprehodil po okolici. Okoli desetih ie stopil v vrtnarsko hišico
»Ne prej?« je poizvedoval preiskovalni sodnik.
jNe!«
Preiskovalnemu sodniku so se ustnice zožile. »Prosim, nadaljujte!«
V vrtnarski hišici ie gorela luč. Ogledal se je po sobi in krenil potlej v spalnico.
»Zakaj?« ie naglo vprašal preiskovalni sodnik
»Ker se mi ie zdelo, da ie nekdo tam.« ie odgovoril Rihard.
Nekdo za Sibilinim hrbtom ie zavzdihnil.
»In tedaj sle ugotovili...«
»Tedaj sem našel Evo. Bila ie že mrtva.«
>V kakšnih okoliščinah ste io našli?«
Po kratkem premolku je Rihard opisal okoliščine. Govoril je po tihem: videti je bilo. da mu ie hudo. ko mora opisovati vse podrobnosti. Vedel je sicer, da ie bila mrtva, a vendar ni hotel zavreči upanja. Zato ie tudi odšel v kuhinjo po nož. _
Preiskovalni sodnik ga je prekinil. »Zakaj je niste takoj sneli, če ste 10 res nameravali oživiti z dihalnimi vajami?«
»Bila ie... saj sem vedel, da je bila mrtva. In najprej sem moral vendar po nož. da prerežem vrv.«
»Miss Abbott je izjavila, da ie.bila samo stanovanjska soba razsvetljena, ko je prišla do vrtnarske hišice. V spalnici in v kuhinji ie bila tema.«
Rihard se ie zdrznil. »Da... da... sodim. da ta izjava drži.«
»Ali hočete s tem trditi,« — preiskovalni sodnik se je nagnil daleč nad mizo in snel naočnike — »da ste. ne da bi bili prižgali luč. ogledovali svojo ženo in ste odšli tudi v temno kuhinjo po nož?«
Zdeio se je. da je Rihard v zadregi. Čez nekaj časa ie odgovoril: »Pa ie le bilo tako. Tudi iaz. odkrito priznam. zdaj tega prav ne razumem. Doslej se te čudne okoliščine sploh še domislil nisem. Opravičilo bi našel kvečjemu v zbeganosti, ki me ie vsega prevzela, ko sem Evo našel. Zbegan sem bil tako hudo...«
»Morda pa nalašč niste prižgali luči. da bi vas ne videl kdo. ki bi oprezal skozi okna.« ie ostro povzel preiskovalni sodnik. »Prosim, nadaljujte!«
Rihard ie izprevidel. da ie zaman ves njegov trud. da bi obvaroval Šibilo. zato ie po resnici pripovedoval dalje. — Ko ie poslal Šibilo stran, se je naposled lotil vrvi z nožem. Položil le Evo na posteljo in pričel z oživii-venhni poskusi čeprav se ni nadejal uspeha. Nato ie krenil k hiši Abbott i tov.
»Kje ste se skrivali po svojem begu?« je vprašal preiskovalni sodnik, ko ie Rihard končal svoje poročilo.
jO tem vam ne morem dati pojasnil,« se ie glasil kratki Rihardov odgovor.
»Ne morete...« Preiskovalni sodnik je slišno lovil sapo. »Zakaj ste pobegnili?«
Rihard ie počasi odgovoril: »Imel sem za to tehtne vzroke, ki vam iih zdaj še ne morem izdati.«
»Odklanja izjavo,« ie rekel preiskovalni sodnik in s pomembnim pogle; dom ošinil porotnike. Nato ie zdajci vprašal: »Mr. Bohan. ali ie res. da ie vaša žena zapustila premoženje sedmih tisočev dolarjev?«
»Mislim... mislim, da je imela tolikšno premoženje. Denar ie bil nien. drugega pa nič ne vem o tem.«
»Mr. Bohan. ali ie res. da Ste bili v denarni stiski?«
Črte Rihardovega obraza so se na; pele. Okoli ustnic sta se mu zarisali dve trdi gubi. »Kako to mislite?«
»Meni se zdi vprašanje popolnoma razumljivo. Naisi bo kakor koli... Preiskovalni sodnik je izmenjal pogled s šerifom, ki ga ie očitno Prl" ganjal k naglici. Nato se ie spet obrnil k Rihardu: »Bili ste v stikih z neko družin), ki naj bi zgradila letalo po vaših načrtih. Je res?«
»Da.«
»Vi sami ste ustanovitelj te družbe, ali ne?«
»Da.<
»Vaše letalo bi morala prei. preden bi ga smeli izdelovati in prodajati, preizkusiti vlada. .Ie tako?«
»Da.«
»Ali se je to že zgodilo?«
»Še... ne.« je odvrnil Rihard in vsi so opazili, da ie njegov mir le vse preveč navidezen.
Preiskovalni sodnik si ie odkašlial. »Mr. Bohan. izvedeli smo. da ie osnutek za vaše letalo pregledovalna komisija že meseca maja zavrnila Od tistih dob niste mogli več izpopolniti načrta, kor vam ie po!el denar. Ra-
24. VT. 1943 XXI.
DRUŽINSKI TEDNIK
3
Listek ..Družinskega tednika“
Rasputincva smrS
Iz knjige General Spiridovič, Rasputin
Se 'e 16- december, usodni Tari P1* 'e Petek. Puščica nad admi-°-. vsa v ivju. ie še svetleie
f.	™' ®*cer blestela v soncu. Opoldne sbK« 1 ? trdnjave zadonel prav po-V °1 'n sioboko.
Hni ,“a®Dutinovi hiši so bili že nekai tu in t • 1 Zaupni prijatelji so že slišali, da nameravajo starca <>pU ,	veki strupen hudomusnež je
prJh ^Pr.asal Do telefonu, kdaj bo oo-j- eo urmoriia Jefimoviča. Grigorii je jezno zarobantil v aparat: »Pokopali te bodo prej ko mene!«
Ze nekai časa ie bilo pa tudi Raspu-rlnu tesno pri srcu. Ni vedel, ali nai 2re ven ali ne. 14. decembra ie' šel z Marijo Golovino na kratek izprehod do katedrale svetega Izaka in cerkve Kazanjske matere božje in je bil zelo vesel. da ni ujel niti enega sovražnega pogleda. Pozneje ie pripovedoval tinnSUjV’^ da 'e ^s*e dui inie* Raspu-ovni-i1 i?- skrbi zaradi denarnih zadev nei/A i ,ra- ^el ie s Simanovičem v hčpVl ban,ko in naložil na ime vsake ie <i%Vei deset tisoč rubljev. Doma vso svoio korespondenco, Ča«n1i Inu, ’e naistareiša hči branila, tisti k«ar- v-M. Skvorcov. ki je prišel . ‘e dm k njemu v vas. ie opazil, mL,ie nenavadno zamišljen. Dva dni K ijU.,JJoroiu sta ga obiskala zakonca * rls'a sta iz Tobolska; bila sta liro!*’07;11? človeka in sta se s starcem vMoi d0!!1'0 razumela: v niem nista svn nic .svetniškega*, temveč samo Vrlega rojaka Gospa K. mu ie sve-ISJa. naj se vrne v Sibirijo, vala i vse skupai!« mu je sveto-bi tš Nesreča prerada pride. Morda v res utegnili umoriti. Odpelji se 0vskciek
iB ^2' VSe to sam vem. ljuba moja.« že „ tovoril Rasputin. »Trikrat sem .očko', nai mi dovoli, da se vr> i nm Y Tobolsk... Vendar ne do ilin,- T-avl' , ’’’ t>ila to koncesija ui "H Vem. Iniba moia. da bi moral odpotovati, vse to prav dobro vem « Niegova hči Matrona pripoveduje “a ie bil tisti čas zelo zamišljen in’ .le mnogo molil. Večkrat ie deial >yoiim otrokom: »Kai bo z vami. ko mene vec ne bo?«
y i ce ga ie njegova družina vpra-A zakai tako govori. je odvrnil:
. SCe_ Pred božičem ne bom umrl, ->oin se zelo dolgo živel... Moia duša ir‘" 1 ro’ kar venomer.«
Ko ie njegov sin odpotoval, da bi preživel praznike v Pokrovskem mu J« deial. da ga ne bo več videl Narobe, pa Belecki. ki je bil'tisti ^ Pri niem na obisku, ni mogel opa-p ‘ .na njem nobene izpremembe; sten t i- ’e	veder in samozave-
st hii > Virubova ni opazila, da bi 1»! rii smrtjo bistveno izpremenil. voli« decembra ie , Rasputin dobre *oi e vstal. Bil le celo vesel, šel ie v cerkev in nato v neko iavno kopališče. Kamak v spremstvu svojega detektiva.
Ko se je pa vrnil domov, se ie spet Kmalu predal svojim mračnim mislim.
liudie so mu telefonirali, da Tin ^o umorili. Sporočili so mu tudi. zaprosil i)' n,rk Hakadse. ki ie bil n iistmli5:	a za roko. njegove
ki ni‘i Iie » iere* ,)a ea ie starec od-vrlin io svzi?ti f‘vtienie. In po-lili je dobil se kup brezimnih pisem '■ vsemi mogočimi grožniami in žalitvami proti njemu. Anuški in vsei družini.
Okrog poldneva ie prišel v vas njegov prijatelj Simanovič s škofom Izidorjem. pozneje ie prišla še Marija prvina in ostala do večera, ie nni °^eclom ie pričel piti.. Velel i' 1 mu Prinesejo zaboj madeire, iioi-ii z'raca) kozarec za kozarcem, rn v se ni popolnoma opil. ii, ?as, ®° mu telefonirali prijatelji I obolska. K telefonu je prišla
Rasputinova nečakinia in dektla: »Moi stric? Oh. ta ie piian ko čep!«
Ob osmih ie prišla Virubova in mu prinesla majhno leseno svetniško podobo. ki io ie prinesla zanj carica iz Novgoroda. Na hrbtu so bila vrezana caričino ime in imena vseh nienih otrok. Virubovi je povedal Rasputin, da namerava ob enih ponoči k Feliksu. Ko se ie Anuška čudila, zakai ob tako pozni uri. ii ie rekel, da bo zdravil Feliksovo ženo ki ie nekai bolna; ker ga pa knezova družina ne mara, ga ie Feliks prosil, nai pride ob tako pozni uri. ko ga nihče izmed njegovih ne bo srečal. Virubova ga ie rotila, naj ne hodi tja. ker ie slutila, da tiči za to zgodbo nekai sumljivega. In če je kneza in njegovo ženo sram. da bi ga iavno sprejela, tudi ni vredno hoditi k njima. Anuška in Golovina sta se ob devetih poslovili. Brž ko ie prišla Anuška v Carskoie Selo. ie povedala carici, da namerava Rasputin ob enih ponoči k Feliksu, kjer nai bi zdravil njegovo ženo. Aleksandra Feo-dorovna se je čudila, vedoč, da ie kneginja Jusupova še na Krimu, toda mislila ie, da gre pač za nesporazum.
Rasputin je sprejel pozneje še enkrat škofa Izidorja. Ta ga ie živo prosil, naj nikar ne hodi več ven in ne stavlja svojega življenja na kocko, toda_ Grigorij ^ga ie kmalu odslovil, rekoč da pričakuje še nekega ministra.
Kakor po navadi ie prišel ob desetih, ko so njegove hčere legle, k njim v sobo in jim dejal, da bo pozno v
DARNOL
najboljše tdvajalno sreistv«
noči prišel poni Jusupov: če bi mu kdo telefoniral, nai povedo, da ga ni doma, ni pa treba povedati, da ie pri Jusupovu. Nato jim je voščil lahko noč in iih blagoslovil.
Čez čas sta tudi uradnika Ohrane (tajne ruske caristične policije) odšla. To ie JSelel Protopopov. ki se ie še vsak večer oglasil pri Rasputinu in ni_ maral, da bi ga kdo videl. Ko ie minister tisti večer prišel k starcu. ea, i? živo prosil, naj nikar ne hodi vec iz hiše. Ko se ie poslovil, si je Kasputm preoblekel perilo, si oblekel sinio svileno srajco, izvezeno s plavi-cami m klasjem, dolge baržunaste hlače in si obul visoke lakaste čevlie.
Nato ie opozoril Katjo, da bo ob enih ponoči še prišel ,mali‘ — tako je Rasputin imenoval kneza — pri stranskem vhodu in naj vendar bdi. da ga bo spustila v hišo. Oblečen se je vrgel na posteljo in čakal Jusupova. Pričakovanje, da bo spoznal mlado kneginjo, ga ie dražilo do živčnosti.
0 poli enih ie nenadno skočil pokonci. stopil k telefonu in poklical Simanoviča. Ali že spi? Ko ie slišal, da ie Simanovič še pokonci, ca ie prosil, nai ne leže. ker ga bo pozneie še enkrat klical. Nato ie kolovratil skozi vse sobe in spet legel na divan.
Med tem vSO na Moiki. v veliki Ju-supovi palači, pripravljali vse potrebno za sprejem Rasputina. Soba ki so vanj nameravali peljati starca kakor
v nast. ie ležala na pol v podpritličju. Bila ie zelo prostorna, obložena z granitom, imela ie nizek. obokan strop in kamnitne stene, od katerih ie vel voni po vlagi. Skozi dve ozki okni. ležeči v višini tal in obrnjeni na nabrežje. ie podnevi prosevalo le malo svetlobe. Dvoini obok ie delil sobo v dva dela: v širši del z velikim kaminom. kier so uredili jedilnico, in v ožii del. kier so bila vhodna vrata. Ob teh vratih so bile tudi stopnice. Če si šel po stopnicah, si prišel najprej na ploščad; od tod so držala neka vrata na dvorišče, druge, lesene krožne stopnice so pa vodile v delovno sobo mladega kneza.
Če si stopil s stopnic v iedilnico si zagledal najprei dve veliki rdeči vazi. odražajoči se od sivega ozadja ožjega dela sobe. V prostornejšem delu. pokritem s perzijsko preprogo, ie stala velika, okrogla miza. okrog nje pa stoli iz masivne hrastovine. ooeti z usnjeno prevleko: bilo ie tudi več rezljanih majhnih omar. mizic, umetnin. čaš in krožnikov. Ena izmed teh omaric ie bila v notraniosti okrašena z zrcali in bronastim stebričiem. odražajočim se od zrcalnih plošč. Na neki drugi omari je stal križ iz kamene strele in srebra, ki ga ie nekdo prinesel iz Italije. Pred to omaro ie ležala preproga iz krzna severnega medveda. S stropa so visele starinske svetilke z barvastim steklom. Stene so bile opete s težkimi, temnordečimi zastori.
O polnoči so prišli še veliki knez Dmitrii Pavlovič. Suhotin. Puriškevič in Lazavert. Jusupov iih ie povabil v iedilnico._ V kaminu ie veselo plapolal ogeni. Svetilke so lile blago, medlo luč. Na okrašeni, s kolači bogato obloženi mizi je tiho šumel sainovar. Na neki mizi ie stala lepa zbirka steklenic in kozarcev. Prostor ie dihal razkošje, udobje in intimnost. Jusupov le_ postregel s čajem. »Četrt ure ob tei mizi se mi ie zdela kakor večnost,« ie pozneje napisal Puriškevič v svoj .Dnevnik*.
Ko so popili čaj. so zarotniki nalašč pustili na mizi nekai nereda. Nato ie vzel Jusupov iz omarice z zrcali in stebriči škatlico s kristali ciankalija in io izročil zdravniku Lazavertu. Ta si ie oblekel gumijaste rokavice in stresel pošteno količino strupa v tri kolače. prevlečene s čokolado. Nato ie vrgel rokavice v kamin. Naposled je Jusupov izročil poslancu Puriške-viču stekleničico s strupom, ki nai bi gav pozneie izlili v dva kozarca, in odšel z Lazavertom v gornie prostore, da se preobleče.
Kmalu nato ie bilo slišati brnenje motorja in ropot odhajajočega avtomobila...
Četrt ure pozneie ie koračil Jusupov P? stranskih stopnicah k Rasputinu; bil ie tesno zavit v krznen plašč; kučmo le potegnil globoko v obraz, da ga ne bi bilo mogoče spoznati. Potrkal je na kuhinjska vrata. Odprl mu ie starec sam.
»Dober dan. mali,« je deial nežno, prijateljsko objel kneza in ga poljubil. Povabil ga ie. nai stopi v njegovo sobo; tu se ie zadnjikrat pred smrtjo mirno pogovarjal. Že kmalu ie pa Jusupov namignil, da ie čas za odhod Nato ie vprašal Rasputin:
>Kam pa greva? K ciganom?«
»Še ne vem,« je odgovoril knez. »Mogoče.«
»Pri _ tebi,« ie zaskrbljeno vprašal Rasputin, »zdaj menda ne bova več nikogar srečala?«
Knez ga ie pomiril, rekoč, da zdai pri njem gotovo ne bo srečal nikogar ki bi mu ne bil simpatičen, in da se r.iegova mati še zmerom mudi na Krimu.
»Tvoje matere namreč nimam rad,« le deial Rasputin. »In ona me mrzi... Gotovo je Lizavetina prijateljica. Kopne mi iamo in me obrekuje. Celo carica mi ie že rekla, kolikokrat sta nastopali kot moji smrtni sovražnici...«
Dalje prihodnjič
J
SVICAliSKI K A PISAL B. SIGMA
Družbica ie udobno sedela v kotu sobe ob kaminu in si pripovedovala razne grozne zgodbe o strahovih in o saniah. ki so se bile do pičice uresničile.
Samo dr. \Veber. mlad. a znan zdravnik, ie dotlei molčal. Naposled so pa tudi njega prisilili, da ie začel pripovedovati.
»Torei poslušajte! Nedavno je imela neka moja znanka, ki io bom kratko imenoval Lili. naslednje sanje;
Hodila ie po neskončno dolgi cesti. Noč je bila in daleč naokrog ni bilo videti žive duše. Zdajci se ii ie pa zazdelo, da io nekdo zasleduje. Rada bi se bila obrnila, a se ni mogla. Morala ie čedalje hitreje in hitreje stopati dalie. tako da ie že skauai tekla. Potem ie prišla do velikih vrat, od katerih ie imela samo ona kliuč. Hitro iih ie odklenila, smuknila v vežo in zaprla vrata za seboi. Že ie mislila, da se ie rešila neliubega zasledovalca. ko so se vrata na en sam neznančev dotik sama od sebe odprla in neznanec ii ie bil spet za petami. Tudi ko ie odklenila druga in tretia vrata, se je ponovilo isto.
Čeprav gospodična Lili vsega tega ni videla, sai se ni mogla obrniti, ie kljub temu vse natanko vedela. Tako io ie neznanec zasledoval dalie in dalje. Naposled so ii odpovedale noge. bala se ie. da se bo zgrudila. Prav tisti trenutek ie pa začutila, da se lahko obrne. Ko je pogledala nazaj, je zagledala dvoje s krvjo podplutih oči. ki so krvoločno in zasmehljivo strmele vanio. Takoi nato ie njen zasledovalec potegnil dolg. svetlikajoč se nož in zamahnil z njim proti niei — — — tedaj se ie vsa znojna prebudila.
Ko se ie Lili zavedela, da ie samo saniala, si ni dalie razbijala glave o pomenu teh čudnih sani. temveč se je obrnila na drugo stran in skušala spet zaspati. —
Nekai tednov pozneie ie bila Lili v neki družbi, kjer so se pogovarjali o sanjah in o njihovem pomenu. Ko so drugi povedali nekai svojevrstnih sani. ie tudi Lili omenila saniško zgodbo o zasledovalcu.
Lili ie 'prva iz družbe odšla domov. Ker ie stanovala v predmestju, se ie namreč morala ravnati po tramvajskem veznem redu. K sreči ie še uiela zadnji trainvai. Od postaie do doma ie pa imela še kakšne četrt ure hoda.
Z urnimi koraki ie hitela po prazni glavni cesti. Ko ie že nekai minut hodila, ie zaslišala na drugi strani ceste moške korake.
Na lepem ie pa neznanec prišel čez cesto na nieno stran in jel hoditi v določeni razdalji za nio.
Lili ie bilo neprijetno, da ii nekdo venomer sledi za petami, zato ie začela hoditi nekoliko počasneje. Neznanec se ii ie čedalie boli približeval.
Tedai ji ie šinila skozi možgane misel; Moie sanie! Takoi nato se ie pa spomnila vseh strašnih zgodb, o katerih se ie malo prei pogovarjala v družbi. Ali sanje res kaj pomenijo ---------?
Ne! Neznanca bo kratko in malo nagovorila in mu prepovedala zalezovanje.
V bližini ni bilo žive duše. Lili ie postalo tesno pri srcu. bala se ie. Kljub temu bi bila rada neznancu vsai za hip pogledala v obraz. A zdajci — kaj ie bilo to? — Kratko in malo ni mogla glave zasukati.
Njene sanie-----------!!
Neznanec se ii ie čedalie boli približeval. Lili se ie polastila groza. Z
naglimi koraki ie boli tekla ko stopala po cesti, iz srepih oči ii je sevala groza.
Lili se ie zdelo, da bo mož zdai zdai navalil nanio. V duhu ie že videla svetlikajoč se nož. Kolena so ii klecala. Mrzel pot io ie oblil po vsem telesu. Hotela ie zavpiti — pa ni mogla.
Hitela ie dalie in dalie. Že ii ie zmanjkovalo sape. Samo da pride še do naslednjega križišča! Zavila ie okrog vogala, nato čez cesto. Še nekai hiš in že ie stala pred železnimi vrtnimi vrati.
S tresočimi se rokami ie iskala ključ v svoji torbici a ni ca mogla najti. O Bog. že ie čutila zasledoval-čeve korake za seboi. Tedai — vendar že. ie našla ključ. Samo da bi lahko hitro odklenila vrata! A roke so ii odpovedale pokorščino. Zasledovalec ie moral že zaviti okrog vogala, Lili je zgrabila kliuč z obema rokama. Naposled ie ključavnica odnehala.
Zaloputnila ie vrata za seboi. ne da bi jih zaklenila, in odhitela po vrtu do hišnih vrat.
Zdai ie morala naiti drugi kliuč! Niena roka ie še vročično brskala po torbici, ko ie zaslišala neznanca pri vrtnih vratih.
Zdajci so se vrtna vrata odprla — — koraki so zaškripali v pesku. — — Sveta nebesa neznanec io zasleduje prav v hišo — — zdai ie zgubljena!
Naposled ie le našla kliuč. Brž ie odprla vrata in smuknila skoznje.
Prav tedai ie neznanec prišel do vežnih vrat in zgrabil za kliuko. Lili ie že hitela po stopnicah. Obrnila se jev in zagledala dvoje svetlikajočih se oči. — — Lili ie pridušeno kriknila, pred očmi se ii ie zameglilo — potem se ie zgrudila na tla...«
Dr. Weber ie utihnil. Poslušalci so napeto strmeli vanj, »Pripovedujte dalje!« so silili.
»Stanovalce hiše ie ropot na stopnicah predramil iz spanja. Prihiteli so iz stanovanj in odnesli Lili v njeno stanovanje. Ubožica ie morala zaradi prestanega strahu več dni ostati v postelji.«
»In neznani zasledovalec?«
»Neznani zasledovalec ie skrbno pomagal pri obujanju gospodične Lili k zavesti. Že dva dni ie namreč stanoval v isti hiši. samo nadstropje više od nje in ie pač tisto noč prišel nekoliko pozno domov. — Strašni zasledovalec ni bil nihče drugi ko iaz in od včeraj je gospodična Lili moia nevesta!«
| 0 k V 1 R JI	|
EE	/n
E SLIKE, FOTOGRAFIJE, GOBEIIME, =
I KLEIN I
= LjUBLjANA, Wo/tova 4 s Ti 11111111111111111111111111■11111111111111111?
FR. P. ZAJEC
IZPRAŠAN OPTIK IN URA« LJUBLJANA, seda} Stritarjeva ul. O
pri frančiškanskem mostu
fsakovrsma oC«ia, r*!;no|ieii, rMiomtn, cartiv.en. nygremetrt, iti. Vama izIti ur >wnine in srtirmne. Simo kvalitetni op' ki
Poravnajte naročnino!
|en tega smo dognali, da ste zadol-žem da se liudie, ki so se včasih Pehali za vas. branno. da bi še dalie zapravljali denar, in da vas upniki ‘eriaio. Ali je vse to res?«
Šibili se ie zdel premolk, ki ie sledil temu vprašanju, neskončen. To ie »no torei tisto, kar ii je Rihard samo omenil... Toda odkod ve preiskovalni sodnik vs-e te okoliščine tako natanko? Ali mu iih ie mar Howland izdal? Kdo razen ni ega ie poznal Rihardove pes ovne skrivnosti? Ali ima pa naposled Diana svoie prste vmes? Toda ?«a bi nikoli ničesar ne storila kar 111 utegnilo Rihardu škodovati.’
Jasen in trden je bil Rihardov glas j~7 brez tistega prizvoka lahne groze, n1 .le.,zvenel iz pripovedovanja o do-in i v vrtnarski hišici — ko ie izjavil: »Na to vam ne morem odgovoriti.«
n;v,J° \e„ sPet Pomeni, da odri kate izpoved?« je skoraj zmagoslavno vprašal preiskovalni sodnik.
>. pomeni,« ie trdno odvrnil Ri-R; ^a ?,re ‘lI ™ «>dno preiskavo ‘‘ne za obtožbo. Odrečem vam v«ak ‘tovor na vprašanja, ki me hočejo im i1 ti v v'ogo obtoženca, ne da bi "el pri tem pravico zagovora.« Dvorano ie razgibal šepet odobra-vania.
_ *°da Šibile to še ni premotilo. Opa-'•ovala ie obraze porotnikov in si do-Shala z gotovostjo, da ume brati čiii10V(n.rl,sli-. lri. točke so bile odlo-noi j 14 '5 bd ob 5asu. ko mu je fV-11-0 »moril zeno. na kraju dejanja, imoi16 v d.Sn?rni »‘isjsi. ona ie pa jmeia preceišnio vsoto denarja. Rihard ”!'. le hotel poročiti, z drugo, a pot k ‘Iu mu ie zapiral njegov zakon z Evo. „^odni svet ni dolgo zboroval. Po-liJ 1 so iziavili. da ie "Rihard osum-len umora. Obtožba ie morala slediti .m. Riharda so aretirali.
®eni je vstal in položil Rihardu »a ramo. ko da bi moral še oljsko potrditi, da jo zdaj v njegovi «ii 'V le 80 silili k izhodu.
>ila se ni zmenila za nič okoli
sebe. temveč se je le trudila, da bi se prerinila v Rihardovo bližino. How-land je v množici utonil. Roteče se ie obrnila h Kalvinu; »Prosim te. Kalvin. pomagaj mi; govoriti moram z
Rihardom.«
'loda še preden ie Kalvin utegnil odgovoriti, se ie že pojavil Howlaud poleg niega. odrinil nekaj radovedne-zev. ki so silili v Sibilino bližino, in razburjeno šepnil: »Kalvin... Šibila . brž domov! Spet nov umor! Nekega moža so našli mrtvega. Nihče ga ne pozna. Agentje, ki so Riharda staknili. so našli truplo pod vrbinjem... ob jezeru... na vašem vrtu... Trdi jo, da ie Rihard morilec.«
»Umor...« Kalvinova zdrava rdečica se ie umaknila sivkasti bledici. Sunkovito se ie obrnil in zagrabil Šibilo ja roko. »Zdai ne moreš govoriti z Rihardom! Ne bodi otročja. Še poslabšala bi kai. Diana... teta Ljudmila... brzk
16
Kakor val. se je zdelo, so razburjene šepetajoče Howlandove komaj umljive besede odplavile Šibilo v nedogled. Tudi liudie. ki so stali v gručah pred sodnijo in vneto premlevali dogodke, so menda že izvedeli novico. Razmaknili so se. ko so se prikazali stanovalci hiše Abbottov. in so jim sledili s plahimi pogledi.
Kalvin je potisnil vse tri dame v avto in ko se je Diana uprla tei nasilnosti, ie brž hitel poročati, kaj se ie primerilo.
Zdelo se je. da ie postal Dianin dolgi, ozki obraz še daljši in še ožji. »Koga so umorili?« je kriknila zavzeto.
Nihče ni vedel. IIo\vland je samo še dodatno pripomnil, da so novico prikrivali. dokler niso Riharda na zahtevo porotnikov aretirali.
»Smešno.« ie dejala Ljudmila. »Saj sploh ni dognano, da ie Rihard morilec.? Bila ie vse mani razburjena ko drugi, prej bj se zdelo, da ie srdita: niene sive oči so se ogorčeno iskrile.
medtem ko se ie z vso obilnostjo svo-
iega života usidrala v avtu.
»Donnv je norec. Beo ie pozval za pričo, mene ie pa popolnoma prezrl. Diana, če tega dekleta pri priči ne odpustiš, ko pridemo domov, te bom pretepla kljub temu. da ti ie trideset let!«
»Devet in dvaiset,« ie zamrmrala Diana.
Ljudmila ie sploh preslišala opazko. »Kako so ga ubili — tistega moža mislim, ki so ga našli pod vrbinjem? In kdaj?«
»Tudi tega nihče ne ve,« je odgovoril Howland.
Doma ie _ Diana prosila Ljudmilo, nai takoj leže in se spočije; domislek, ki ga ie Ljudmila okrcalji z obupanim vzklikanjem, ki ie izzvenelo v ugotovitev kako slabo ie vzgojila »otroke«. Naposled ie bila Pa le vsa zadovolma. ko ie ležala v svoji oo-stelu.
Uro pozneje ie prišel šerif. Od njega so končno vendar izvedeli, kako so staknili Riharda. Neki neznanec ie poklical policijo in ii sporočil da se Rihard Boh a n skriva nad garažo, ki je last hiše Abbottov. Ker so pa doživeli že več potegavščin ni sprva novice nihče verjel. Naposled so ie le nekai uradnikov odpravilo na pot. a šerifa še obvestili niso. In res se ie zdelo, da ie bila njihova nejevera utemeljena: skrivališče je bilo prazno, roda časniki, ogorki cigaret in razmetani pograd so bili vendar nre-zgovorni dokazi. Zalo so se uradniki odpravili na pregon. Riharda sicer niso našli, pač so pa našli ob iezeru umorjenca. Glava ie bila razbita s težkim j) redni e to m in truplo ie moralo ležati že več lir napol v vodi. Nato so se agentje odpravili nazai h garaži — jn tokrat so ubežnika pri-ien. Neki mlekar, ki je prav takrat prišel mimo. ie ostal za stražo pri mrliču. Rihard ie pa moral hočeš nočeš z njimi na kentigernsko sodniio.
Komai ie šerif izvedel to novico so zamenjali mlekarja s policijskim
uradnikom. Zdai ie povabil Donnv vse stanovalce hiše. nai mu sledijo do jezera. Edino Ljudmila ie ostala doma.
Ob iezeru ie bil tudi že preiskovalni sodnik. Brisal si ie pot s čela in tilnika in ie kazal na moč užaljen obraz, kakor da si ie usoda prav z njim osebno privoščila neokusno šalo.
Na zemlji je ležal mrlič, skrbno pokrit z rjuho. Drug za drugim so morali stanovalci hiše Abbottov stopiti predenj; agent ie dvigal rjuho in vsak izmed njih je uzrl bledo obličje z napol priprtimi očmi, nad njimi pa rjave, skodrane lase.
Kuharica se ie prekrižala vsa osupla in izjavila, da mrtveca še živ dan videla ni. Diana ie dolgo zrla v bledo obličje in naposled stresla z glavo. Kalvin si ie nagubanega čela ogledoval moža. in bilo ie očitno, da napeto stika po svojem spominu. Tudi on ie zatrdil, da mrtveca ne pozna. How-land ga ie ošinil samo z bežnim pogledom; videti ie bilo. da ga obhaia groza. »Nikoli videl,« je zamrmral in stopil nazai.
Šibila se ie morala s silo premagati. da ie stopila k mrliču. Prav do ušesa mu ie segala rana. ki ie bila očitna^ posledica silovitega udarca. Mrtvečeva obleka ie bila precei ogoljena, umazana in skromna; zdelo se je. da ni bila nikoli kaj elegantna, četudi bi odbili okvaro, ki jo ie edai zakrivala voda. Poceni ovratnica ie bila krvava. Po videzu bi mu človek prisodil kakšnih pet in štirideset let: obraz ie bil ozek in nekam potlačen. Poteze so bile Šibili popolnoma neznane; še tega si ni mogla predstavljati. kakšno ie neki bilo možakovo lice. ko ie bil še živ.
Prihodnja ie bila Elvira na vrsti. Šibila io je opazovala, kako ie z viso-kopetnimi čeveljčki, oblečena v svoio črno oblekeo z belim predpasnikom drobno stopila korak naprej. Zdajci je obstala in se sklonila malce niže. Resnobno si ie ogledovala mrliča.
Elvira ie bila tista, ki ie mogla vsai nekaj povedati o mrtyem tujcu. Bil ie moški, ki ie dan prei vprašal naiprel po Evi iu potlej po Rihardu. Vsak dvom ie bil izključen, zakai njena izjava ie zvenela določno in jasno.
Nato so se smeli spet vsi vrniti v hišo. Serif ie odredil še vse potrebno za odstranitev mrliča, potlei ie pa'sledil ostalim z naglimi koraki. Njegova vprašania niso rodila sadov. Elvirino pripovedovanje ie bilo pomanjkljivo; Diana ie o obiskovalcu sama slišala otl Elvire in ie čudno novico povedala Šibili in Kalvinu. Kalvinu spet se ie zdelo, da ie drugo jutro pripovedoval o tem Ho\vIandU. loda Howland ie hlastno izjavil, da ni o tujcu ničesar slišal. Pribito ie bilo edino to. da ie bil neznanec v sivi obleki odšel k iezeru in da ga pozneie nihče ni več videl, dokler ga niso policiiskj uradniki našli mrtvega. Smrt ie morala nastopiti dvanajst do osemnajst ur poprej; zločinec ga ie torei umoril ali ponoči ali pa že proti večeru prejšnjega dne. To dejstvo ie pribil preiskovalni sodnik kot neovrgljivo; potlej se ie poslovil.
Spet ie bilo potrebno ugotoviti za vsakega posameznika alibi, toda tokrat ie bila naloga težavnejša. Prav za prav ni ime] niti eden izmed stanovalcev hiše Abbottov popolnega alibija za prejšnji popoldan in večer. Serifu ni bilo žal truda, da ovohlia sleherno sled. zalo ie vsem na dolgo in na široko izpraševal vest.
Ko ie bila Šibila na vrsti, je s klecajočimi koleni stopila v sobo, k i ‘it je šerif zasliševal
Šerif se ie zdel utrujen. Pred njim je stal pepelnik, do vrha poln pepela in ogorkov.
Šibila ie sprva čisto pozabila, da ie prišla na zaslišanje. Ena edina misel io ie obsedla, zato ie knr udarilo iz liie: »Ne smete ga obtožiti! Popolnoma nalašč sle vodili razpravo 'i*ako, da ste njega ožigosali za krivca.«
Dalie prihodnjič
Prvi klient
JutrniS telefonski razgovor
Kaj se zgodi, če hoče pijanec izmenjati milijon
Banka Roster & Cv. na vogalu Maiden-Lana in Libertv-Streela, ie pričela poslovali ločno ob devetih. Uradniki še niso sedeli na svojih mestih. temveč so še urejevali obrazce, blagajnik je pa razporejeval svežnje bankovcev. Vsi so namreč dobro vedeli, da se promet v banici začne šele dvajset minut po devetih.
To jutro so pa vrtljiva vrata zaškripala že eno minuto po devetih. Uradniki so nekoliko presenečeni zastrmeli vanie in zagledali nenavaden prizor. Med vrati ie sedel neki mož s pomečkanim cilindrom na glavi, oblečen v frak. Čeprav se je še tako trudil, da bi prišel skozi vrata, se je zmerom znova znašel v vrtincu; vrtel ie namreč vrata v napačno smer. Uradniki so se smejali. Mož ie bil očitno pijan.
Nek mlad uradnik ie stopil k vratom. jih porinil v pravo smer in pomagal pijancu, da je stopil noter. Moz je komaj lovil ravnotežje in s svojimi meglenimi očmi presenečeno buljil predse. Trajalo je še nekaj časa, preden se je znašel, potem je zadovoljno pokimal in zablebetal: »Banka... Prav... Mnogo denarja... 2e prav...« Nekaj časa ie še blebetal sam s seboj, potem ga je zaneslo k blagajniškemu okencu. Blagajnik ga je jezno nadrl: »Poidite proč! Tu nimate kaj početi.«
Mož s cilindrom na glavi se ie globoko priklonil in vljudno dejal:
»Oprostite... pravite, da nimam tu kaj početi... Vi ste gospod, ki se mu brezpogojno moram ukloniti. Vi ste namreč trezni, a jaz...«
Zdajci je zaostril usta v zelo resen izraz in rekel: »In vendar imam nekai početi pri vas. Ali mi lahko izmenjate denar?«
Blagajnik je mislil, da se ga bo najhitreje rešil, če mu ugodi, in ie rekel: »Da, lahko. Koliko naj vam izmenjam?«
»En milijon,« je resno odgovoril pijanec.
»Ne norčujte sel« se ie razjezil blagajnik.
»Prosim,« ie blebetal mož, »mišjim resno. Tu imam bankovec za miliion dolarjev, za taksi pa potrebujem samo en dolar. Zato moram miliion izmenjati...«
Vsi so se zasmejali. Pijancu se ie dobro zdelo, da je nekaj pametnega povedal, in se ie z njimi vred samemu sebi smejal.
Tedaj je pristopil sluga, ga stresel za ramo in rekel: »Ne motite poslovanja! Poidite! Šofer vam bo gotovo lahko izmenjal milijon. Kaj mislite — newyorški šoferl...«
Pijanec se mu ie pa izmuznil, poskočil in se zavihtel na marmornato ploščo pred blagajno. Tam je obsedel in izjavil, da ga nobena sila na svetu ne premakne z mesta, dokler mu ne izmenjajo njegovega milijona.
Zdaj se ie tudi prokurist razjezil: »Poidite doli!« je zavpil. Še zmerom je upal, da bo pijanca z lepo spravil iz pisarne.
»Še na misel mi ne pride,« se je rogal mož s cilindrom. »Tu imam prekrasen razgled.«
Prokurist pa ni izgubil potrpljenja in ga je spet izlepa skušal spraviti ven. »Saj vendar ne morete tu ostati,« mu ie dejal. »Kmalu bodo prišle prye stranke...«
»Prva stranka sem jaz!« se ve potrkal na prsj pijanec. »Banko, ki ne
morete zdaj na lepem trditi, da ima Mr. Curtiss v banki samo 200 dolarjev? Preden sem ček sprejel, sem vas poklical po telefonu...«
»Oprostite, gospod Mulberrv,« mu je ugovarjal blagajnik. »Danes me sploh še niste poklicali.«
»Seveda sem vas poklical,« je še srditeje vzkliknil draguljar. »Poklical sem vas nekaj minut po devetih. Tedaj je bi! Mr. Curtiss v moji prodajalni in mi ie hotel s čekom vaše banke plačati neki nakit. Zato sem vas po telefonu vprašat, ali ima Mr. Curtiss pri vas 20.000 dolarjev kritja. In vi ste mi čisto razločno odgovorili: ,Da... da... Vse v redu... Ni ugovora..? Po tem vašem zatrdilu sem mu brez pomisleka izročil nakit in sprejel v plačilo ček.«
Zdaj so uradniki banke Roster & Cv vedeli, zakaj je bil tisto juiro prva stranka ravno pijanec.
Žrtve udavov
Da velikanske kače, ki žive v tro-pičnih krajih, lahko požro naenkrat velikanske obroke hrane, ljudje na splošno vedo. Pri poskusnih krmljenjih v Hagenbeckovem živalskem vrtu pri Hamburgu ie na primer neki sedem metrov dolg piton, udav iz Nizozemske Indije, požrl 8.5 kile težkega laboda, tri dni nato pa 33.5 kile težkega srnjaka. Neka druga ogromna kača v tem živalskem vrtu ie v dveh dneh požrla nič mani ko dve kozi, ki sta skupaj tehtali 33.5 kile. nekaj dni nato pa 35.5 kile težko divjo kozo. V dveh dneh je ta velikanski udav požrl kar 68.5 kile mesa. 22 kil težkega prašička je pa nenasitna kača pogoltnila v pol ure.
Udavi iz Nizozemske Indije so včasih dolgi tudi do deset metrov. Če imajo že v ujetništvu tako nenasiten želodec, si lahko mislimo, koliko požro, če so svobodni. Napol dorasel piton lahko naenkrat požre celo kozo. Ali je kaj čudnega potem, če odrasel piton lahko požre celega človeka? Dolgo sicer hudie tega niso verjeli, a takšni primeri so se sicer poredko, a vendarle že zgodili.
V Pasteurjevem zavodu na javi imajo v alkoholu shranjeno glavo velikanskega pitona, ki je za časa svojega živlienja požrl nekega 14letneaa dečka. Ta drama se je odigrala leta 1912. Deček je proti večeru odšel na vrt po zeleniavo in se ni več vrnil. Dva dni nato so v grmovju na vrtu našli spečega udava z močno nabreklim trebuhom. Ker so do njega vodili krvavi sledovi, so si bili ljudje takoj na jasnem, da gre na izginulega dečka. Kačo so ubili in jo potem v navzočnosti policijskega uradnika razparali. V njej so res našli celo dečkovo truplo, obdano z umazano sluznato gmoto.
Leta 1926. ie v bližini. Pandžanga na Sumatri neki domačin v družbi svojega prijatelja iskal drva. Zdajci se je iz grmovja pognala nanj velikanska kača, se mu v trenutku ovila okrog telesa in ga dobesedno zdrobila. Njegov prijatelj ie tekel po pomoč, a preden je prišla, je bil ne-
UGANKE
Križanka
more menjati niti počenega milijona, sploh ne bi smela sprejemati :' Zapreti bi jo morali, zagreti...«
Una famiglia di aironi. che nelle paludi si e costruifa i nidi, intrecciati di erbe ačguatiche e di fango. — Družina plamencev, ki si je v močvirju zgradila gnezda iz blata in vodnih rastlin
srečnež že mrtev. Zverina ga ie hotela spraviti na varno, in sicer tako, da se ie s svojim zadnjim delom telesa ovila žrtvi okrog vratu in io tako vlekla za seboj v grmovje. Ko ie zagledala ljudi, je svojo žrtev izpustila in pobegnila. Nesrečnež je imel zdrobljene vse kosti, edino lobanja je bila cela.
Udavi imajo izredno močno mišičevje. Najbrž se prav nič ne napenjajo ko požirajo celega človeka. Da bi se neoborožen človek lahko ubranil takšni osem do deset metrov dolgi pošasti, nitiv misliti ni. Komaj ga kača ugrizne, že se mu ovije okrog telesa, potem ga pa požre.
Skrivnosti tibetanskega glavnega mesta
Tibetansko qlavno mesto Lasa se
ne imenuje po krivici »prepovedano mesto«. Le redko se je namreč Ev-ropcu posrečilo priti v to 3600 metrov visoko ležeče »mesto bogov«, kakor ga Tibetanci imenujejo.
Nobena človeška naselbina na vsem božjem svetu se pač Evropcu ne zdi tako tuja in skrivnostna ko Lasa. Svetišče tega mesta, ki šteje 20.000 prebivalcev, ie »Potom«. dvorec Dalai-Lame. Palača stojijia gorskem grebenu in kaže pobožnim romar jem že od daleč pot v mesto. V njej prebiva »živi tibetanski bog«
Tibetanci namreč veruieio. da se v telo Dalai-Lame naseli sam Buda.
Kadar Dalai-Lama umre, postane njeqov naslednik deček, ki se je rodilI nekie v daljnem Tibetu prav tisti trenutek, ko ie »živi bog« umrl. Tega »božjega otroka« seveda ni tako jahko najti. Spoznajo ga po tem, da: I je po nogah lisast kakor tiger, da ima navzgor obrnjene obrvi in se na eni izmed njegovih rok pozna odtis školjke.
Posebno težko ie Evropcu prodreti v skrivnosti tibetanskih samostanov, ki se kakor majhna mesta dvigajo okroq . • Lase. V njih živi na tisoče memkov. , V enem samem samostanu na zahodni strani mesta na primer prebiva nič manj ko 10.000 menihov, ki ves božji dan ne počno druqega, ko vrte molilne mlinčke in pijejo čaj. Posebno zanimivi so v teh samostanih velikanski čebri, v katerih za vso hišo čaj kuhajo Menihi namreč popijejo včasih na dan nič manj ko vsak po 80 skodelic čaja. Nekoč se je v takšnem velikanskem čebru do smrti oparil še nedorasli Dalai-Lama. Ali se je zgodila nesreča? Debeli samostanski zidovi znajo molčati...
Tibetanski menihi včasih po desetletja ne prestopijo praga svoie prostovoljne ietnišnice. Tibetanci jih v svetem strahu časte in store vse, kar jim zapovedo. Plačujejo davke in darujejo denar za velikanske molilne mline na vodo.
£ Vodoravno: 1. Pripadnik neke vere.
► 2. Objaviti, razglasiti. 3. Osebni za-£imek; japonska dolžinska mera; zem-£ 1 jepisen pojem. 4. Geometrijski lik ' (množ.); glasovna vrsta. 5. Latinski [zaimek (dva samoglasnika); obvodni [grm. 6. Naš glavni živež; dva šum-
► mka. 7. Plačilna nemožnost (iz lat.). £8. Nemško mesto (optični predmeti; J i = j). 9. Zelo redka kovina, ki ima
♦ ime po neki veliki deželi. 10. Nerod-
♦ na, neokretna; ploskovna mera. 11. 2Ne jaz, ne ti; oče; turški oblastnik.
f Navpično: 1. Glavno mesto Uru-guaya. 2. Jed; časovni veznik. 3. žensko ime; žlahten plin. 4. Kemični znak za lahko kovino; grška črka.
5. Teža najmanjših delov spojin.
6. In (ital.); kratica za sto voltov; arabski konj. 7. Perzijski kralj, ki so ga Grki premagali pri Maratonu leta 490. pr. Kr. 8. Žensko ime (domača oblika); slovnično število. 9. Nikalnica; votla mera; dragoceno vedno-zeleno drevo. 10. Prebivalci stare Italije. 11. Igralec na neki instrument; daje moko.
ČAROBEN LIK
1. obisk, 2. opravek, 3. rastlina, 4. deček, 5. kolo.
Prekotnica 1—7 votla mera, kotnica 5—6 letanje. Dve isti sta vsem besedam skupni.
pre-
črki
UGANKA
Muza našega jezika k nam petero slov odpravlja, menja štirikrat vodnika, pet ugank nam s tem zastavlja. Išči zdaj z odločno gesto, kaj v teh črkah se upodablH; često je odlično mesto; vsak jo šolar že porablja.
Našo devo oznamuje, tudi mesto je v Evropi; skfbno nekdo me neguje; več jih je, a niso tropi.
Videli je bilo, da se bo mož razjezil, pofem se ie pa vendar spet pomiril in se zahehetal. predse.
Tedaj je bilo prokuristu dovoli in je odločneje nastopil: »Gospod, če takoj ne gresie, bom poklical sfraž-nikal«
Pijanec se je še zmerom hehefal: »Stražnika? Prav... Potem mi ne bo treba izmenjati milijona... Odpeljal me bo zastonj domov...«
Tedaj j e pri blagajni zabrnel telefon. Piionec je iztegnil roko in dvignil slušalko, še preden mu je mogel blaguj/iik to preprečiti. »Pustite slušalko i« je zavpil blagajnik in mu jo skuval izviti iz rok. Pijanec ie pa z rokx> pokril slušalko in zablebetal: »P-ustite me! Ta klic velja meni.«
Se preden mu je kdo izmed naročnik mogel iztrgati slušalko iz rok. je že zavpil v telefon: »Da... da... Vse v redu... Ni ugovora...« Potem je spet odložil slušalko.
Tedaj je bilo uradnikom dovoli. Sluga ie naložil pijanca na rame in ga krepko porinil skozi ^vrata na često. Tam se ie še nekaj časa opotekal. potem ie pa vstopil v faksi, ki ie stal ob pločniku in se odpeljal.
Eden izmed uradnikov ie dejal blagajniku: »Zdi se mi, da mož sploh ni pijan. Morda je celo prekanjen slepar. ki je hotel kaj odnesti.«
»Tudi jaz sem imel ta vtis,« mu ie odgovoril blagajnik. »Niti trenutek ga nisem izpustil izpred oči.«
Ko so potem pričeli prihajati ljudje in se ie začel promet, so uradniki na pijanca pozabili.
O poli enajstih ie pa prišel k blagajni neki mladenič in hotel dvigniti 20.000 dolarjev na ček, ki ga ie draguljar Mulberrv prejel na račun od nekega Mr. Curtissa. Blagajnik ie prosil mladeniča, naj nekoliko počaka, češ da mora ček pregledati, šele potem mu denar lahko izplača. Cez nekai minut ie pa dobil iz knjigovodstva sporočilo, da ima Mr. Curtiss v banki samo 200 dolarjev in torej na ček ne morejo izplačati 20.000 dolarjev.
Cez četrt ure ie prišel v banko sam draguljar. Bil ie strašno razburjen in je jezno vprašal blagajnika: »Kako
1. Pred mnogimi, mnogimi leti ie vladal v daljni deželi mogočen kraii. ki je imel prelepo in dobro ženo. Oba pa sta bila vedno žalostna in potrta, ker kljub srečnemu zakonu nista imela otrok. »Ko bi nama dobri Bog naklonil vsaj enega samega otroka!« sta vedno vzdihovaie prosila. Toda otrok se jima le ni rodil. Tako so tekla leta drugo za drugim in se izgubjlala v večnost... Poteklo jih ie že dvajset...
2. Nekega čudnolepega, sončnega dne je priromal do kraljevega gradu star, belobradat romar, ki se ie ves truden opiral na palico, ludi v gradu je poprosil za vbogajme. Ko ga je zagledala kraljica, ie rekla: »Glej, dragi mož, ubogega romarja! Morda nama ia izprosi pri Bogu otroka!« Kralj se je z žalostnim smehljajem ozrl v kraljico: »Mordal Toda zdi se mi, da ie vse zaman! Poskusiva!« In poklical ie starega romarja predse ter ga prosil, naj moli za potomca..
3. Romarju so odkazali v gradu tiho in mirno sobico, pa še posteljo in jed. Vse dni in noči je stari romar molil, da bi Bog uslišal kraljevo in kraljičino prošnjo, da bi jima naklonil dete...
Tako so spet tekli dnevi in so be-ž.ale noči... Marsikatero jutro so sončni žarki poljubili sklonjeno, osivelo glavo starega romarja in marsikateri večer so se poslovili od tihega, v pobožni molitvi šepetajočega moža.
4 Ko se je iztekal deveti mesec, se ie neke noči odbil od kamenitih sten in stebrov kraljevega gradu droben, cvileč otroški glasek... Kraljica je porodila kralju zalega sinka in narodu prihodnjega vladarja! Kralj od samega veselja m vedel, kaj bi počel. Plesal je iz sobane v sobano, se smejal in jokal, potem pa ie prosi) starega romarja, naj bo otroku krstni boter. Ta se ie dolgo časa branil, češ, kako naj bo revež boter kraljevemu sinu, nazadnje ie pa le privolil.
• 11» urihoduji*.
1ZLOČ1LN1CA
baron, točno.
dedič,
zavec,
Plaža, nasip, preča brest, norec, basni,
Krist.
Iz vsake besede vzemite po tri zaporedne črke, ki združene povedo življenjsko resnico.
POSETNICA
DANICA TIČ
ULJE
Ta gospa nam razodeva tudi svoj poklic.
Rešitev ugank iz prejšnje številke
♦ Križanka: Vodoravno: 1. Sitarjovec, 2.
♦ njen, s. r. 3. mezda, out. 4. Oder, zdrob J sabor. Nana. G umetelen. 7. as, Ezav. c
♦ 8. Linde, na. 0. neiak, Hov 10. Int., scene, til. Karantanec. 12. Ivanka, a. c. — navpično:
♦ 1 samostalniki 2. ujeda, 8'onav. 3. zebu, X Hitra. 4. Andromeda, an. 5. rja. rezek, N. K
♦ (= Nikolaj Kopernik). G. je, ta. sta 7. eno-
I dnevnica. 8 Ural, ♦ 10. Cr,
Alena. 9 Estonec, onec.
;	bankovec.
♦ Izpolnilnica: Pridnemu je samota blagoslov, X lenuhu prekletstvo.
t Stopnice: l. R, 2. ga. 3. Gal, 4. alga. 5. tragfa, G. Razlag, 7. razlaga.
^ črkovnica: Povprečnež sodi druge, modrec
• samega sebe.
X Nagajiva steklenica: Kadar točimo, posebne } pa pijemo tekočino iz steklenice / ozk m vra-X toni, nastane znotraj prostor redkejšega zrn-x ka, ker ni v nobeni zvezi več z zunanjim /-ra-
Ikoni. Zaradi tega notranji zrak tekočino močno prisesava fe prestanemo točiti, vdere zunanji zrak često s šumom ali pokom v steklenico.	,
Izločilnica: Podobe iz sanj.
.»Gertie Lawrenceova ie Angležinja. Ne morete trditi, da je Gertie L»wrenceova v večerni obleki smešna,«
oporekel neki mladenič, ki je bil pravkar pristopil k družbi.
»Da, Gertie La\vrenceova!« je Vzkliknila prijateljica Miss \Vein-burgove. »Nje pač ne moremo šteti za Angležinjo. Živi ob Sinji obali, potuje po svetu in pozna vse ljudi.«
»Kakor Mrs. I)arleyeva,« je rekla Miss \Veinburgova.
Prav tedaj je pristopila k skupini • Mrs. Darleyeva. Bila je videti zelo zaskrbljena. Kaj, če Dafne res ne bo?
»Upam, da ni tudi vojvodinja zbolela za hripo,« je vzkliknila Miss
w emburgova.
ni' Darleyeva se je živčno igrala z aolgo biserno ovratnico. To dekle!
jji ni bila zabičila, da mora biti pred osmo uro pri njej? In koliko je zdaj ura? Ta nesramnost! Avtomobil Je vendar poslala tako zgodaj, da bi se bil mogel vrniti že pred dobro uro.
»In kakšna škoda bi šele bila. če bi se bila odločila, da bo še nocoj odpotovala dalje,« je pripomnila prijateljica Miss Weinburgove.v »Sicer ni se vam pa gotovo opravičila, ali ne, Mrs. Darleyeva? Morda je pa brzojavila in brzojavka še ni prispela?«
Mrs. Darleyeva se je ugriznila v ustnice, čutila je. da se ti ljudje norčujejo iz nje. Ničesar ji ne verjamejo.
Tedaj so se odprla velika vrata salona.
»Njena milost, vojvodinja Mayflo-'verska,« je oznanil služabnik.
Vsi gostje so se kakor na povelje nprnili proti vratom, ko je vstopila ■Uafna.
„ Za trenutek je obstala na pragu, z-avedala se je svoje lepote in učinka, Ji,1,Ra je naredila na zbrane goste. Uelo Mrs. Darleyevi je sapo zaprlo. f°Poldne ni bila opazila na dekletu t0Ra patricijskega dostojanstva. Si-fer je bila tudi v skromni obleki zelo 1®Pa, toda zdaj, v tej preprosti, a elegantni črni večerni obleki, okrašeni samo z grozdom belih gardenij, je bi-ja čudovita. Ta trenutek ji je Mrs. uarle_yeva vse odpustila. Da, na ti-nem je morala dekletu celo pritrditi, da je prišla šele zdaj, saj je tako Učinkovala čisto drugače, kakor če bi bila že pred gosti v hiši.'
Dafna se je nekoliko ozirala po zbrani družbi. Zdajci ji je pogled ob-stal na Mrs. Darleyevi.
,	ljuba	Mrs. Darleyeva,« je
vzkliknila. »Saj vendar nisem prepozna? Morate mi oprostiti. Ne vem, kako naj se opravičim, toda še nikoli v svojem življenju nisem pravi čas prišla na kakšen sestanek. Nekateri ljudje so mi to zamerili, toda princ...«
Pohitela je h gospe Darleyevi in jo prijateljsko poljubila na obe lici.
»Tako sem vesela, da vas spet vidim,« je vzkliknila. »Mayflower je kar prazen, odkar ste nas zapustili!«
Mrs. Darleyeva se je našopirila od Ponosa. Princ, ki ga je mimogrede tako spretno omenila Dafna, je potolažil njeno jezo in zbudil v njej občutek, da je Dafna prava vojvodinja. Jela ji je predstavljati svoje goste. Videti je bilo, da je Mr. Howard očaran.	>
»Ali vam smem ponuditi coctail?« jo je vprašal.
»Vojvodinja ne pije,« je pojasnila Mrs. Darleveva in se smehljaje obrnila k Dafni. Zdaj jo je že skoraj rada imela. »Vidite, kako dobro se spominjam vaših navad,« je ljubeznivo rekla. .
»Lepo,« je odvrnila Dafna. »Vendar ste rne videli samo doma, na gradu. Tamkaj si nisem dovolila niti kapljice alkohola, ker je imel vojvoda grdo navado, da se je rad opil. Kadar sem pa sama, je to drugače.« Obrnila se je k Mr. Howardu. »Ali mi boste torej postregli s coctailom?«
Mrs. Darleyevo ie spet pogrelo. To predrzno bitje se ji upa ugovarjati! In ona je brez moči! No. jutri ji bo že pokazala! Obvestila bo posredovalko in poskrbela, da bo Dafna ob službo.
»Ta coctail je imeniten,« je dejala Dafna Mr. Howardu. »Le pomislite.
mmmm
mmmm
•vvsmS^RSNC
ka«	•	US	S
* LJUBEZENSKI ROMAN DANAŠNJEGA DEKLETA *
jaz sem pa mislila, da imate v Ameriki prohibicijo	in da pijete samo
malinovec in limonado.«
»Ali ste prvič tu?« se je zanimal Mr. Hovvard. »No, ko boste dalje časa pri nas, boste spoznali, da smo čisto civilizirani ljudje.«
»Ne, še nikoli poprej nisem bila v Ameriki,« je odgovorila Dafna. »Vzgojili so me v veri, da je to strahovita’ država,	polna gangstrov...
Rekli so mi, da človek ni varen, če stopi iz hiše.«
»Rad bi vam razkazal Newyork,« se je ponudil Mr. Hovvard. »Upam, da boste popravili svoje mnenje o nas.«
»Škoda, toda vojvodinja namerava že jutri zgodaj	odpotovati,« se je
hlastno vmešala Mrs. Darleyeva. »Že sama sem jo prosila, naj ostane nekoliko dalje, toda pravi, da so njeni načrti neizpremenljivi.«
»Že jutri?« je razočarano vprašal Mr. Howard.
»Da, žal,« je odgovorila Dafna. »Vendar se bom kmalu vrnila in ostala dalje časa tu.«
»Mislim, da ostanete pri nas vsaj teden dni, zdaj ko ste zbrali toliko poguma, da ste se izkrcali v tej divji deželi. Ali ne bi poskusili, pregovoriti vojvodinjo?« se je obrnil k Mrs. Darleyevi.
»Storila sem že vse, kar sem mogla. Vendar ničesar ne dosežem. Ne morem pripraviti vojvodinje, da bi izpremenila svojo odločitev,« je odgovorila Mrs. Darleyeva. »Ali ne bi peljali vojvodinje k mizi. Mr. Hovvard?« Skušala je vreči Dafni svarilen pogled, toda dekle se je — nalašč ali slučajno — prav tisti trenutek obrnila vstran.
Večerja je bila izvrstna in Dafna si jo je pošteno privoščila. Že dolgo ni tako dobro jedla, pa tudi šampanjec, ki ji je z njim služabnik kar venomer nalival kozarec, ji je imenitno teknil. Mr. Howard se ji je zdel zelo prikupen in ugibala je, ali bi ji tako vneto dvorii tudi, če bi mu povedala, da ni vojvodinja, tem-navadna Newyorčanka. Bilo je videti, da ima denarja na kupe in da se iy oženjen.
Miss Weinburgova je sedela nasproti Dafne in si vneto prizadevala, da bi kar največ izvrtala iz nje. Nameravala je prihodnje poletje odpotovati v Evropo in si je vroče želela, da bi jo vojvodinja povabila na svoj grad. Kar venomer se je vtikala v Dafnin pomenek s Howardom in jo vpraševala po vse mogočih osebnih zadevah. Dafna ji je nekaj časa potrpežljivo odgovarjala. Povedala ji je ime gradu in ji pojasnila, v kateri angleški pokrajini stoji. Izjavila
i'e, da je v ozkih odnosih z angleško iraljevsko družino, in ji namignila na nekaj zanimivih družabnih škandalov v najvišjih angleških krogih, vendar se v podrobnosti ni hotela poglobiti.
Miss Weinburgova je jadrala s polnim vetrom.
»Kako veliko je vaše posestvo?« je vprašala.
»Res ne vem natanko,« je odvrnila Dafna. »Lahko vam pa napišem ime svojega upravitelja, če mu boste pisali, vam bo prav gotovo izčrpno odgovoril.«.
Spet se je obrnila k Mr. Howardu.
»Ali sem bila zelo nevljudna?« je pritajeno vprašala. »Ta oseba je tako vsiljiva!«
Mr. Howard je bil v zadregi.
»Upam. da ne boste odpotovali v mnenju, da so vsi Američani takšni,« je rekel. »Prav tistega kova ženska je, ki nas v Evropi vselej tako osmeši.«
Dafna ga je zapeljivo pogledala.
»O ne, vi na primer se mi zdite
očarljivi.«
»Ali je vojvoda z vami na jahti, ali ste ga pustili na Angleškem?« je spet vprašala Miss Weinburgova.
»Pustila sem ga doma,« je odgoE vorila Dafna. »Zdi se mi, da je boljše tako. Pred dvema mesecema je umrl.«
Vsi so v zadregi umolknili. Miss Weinburgova je zardela do ušes.
»O, kako žalostno!« je vzkliknila.
»Ni sile,« je vedro odvrnila Dafna, »Imel je sedem in osemdeset let in je bil zadnji čas zelo bolehen.« Spet je srknila šampanjca. »Bog nama ni dal potomcev, zato je njegov naslov podedoval njegov najbližji sorodnik. Ali želite še kakšne podatke?«
»Saj ste vendar poprej rekli, da vojvoda zato ne more priti k večerji, ker mora ostati na jahti?« je siknila Miss Weinburgova Mrs. Darleyevi.
»če je mrtev, ne more priti, to je vendar jasno, ali ne?« je ostro odgovorila Mrs. Darleyeva. Dafnino lahkomiselno govorjenje jo ie jezilo. Bala se je, da je preveč pila. To bi bilo zelo nerodno, saj bi tako utegnila pokvariti ves dobri vtis, ki ga je bila naredila. Mrs. Darleveva je vstala in dame so odšle v bližnji sa-lonček.
V damski družbi se je Dafna kmalu jela dolgočasiti. Vljudno se je pomenkovala z gospemi in gospodičnami in vse so se strinjale, da ie očarljiva ženska. Tik preden so prišli gospodje, je oznanil služabnik nekega pianista
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd škrob, in evellolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere. suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
in neko pevko. Tako je Mrs. Darleveva skrbela za razvedrilo svojih gostov. Ko so prišli gospodje, se je Mr. Hovvard takoj prismolil k Dafni, toda izpregovoriti nista mogla niti dve besedici, ker je pevka že pričela peti.
Po peti točki se Dafna ni mogla več premagati, da ne bi utrujeno in zdolgočaseno zazdehala. Mr. Hovvard je to opazil in Dafna ga ie pogledala
z drobnim, skesanim smehljajem.
»Sovražim človeški glas,« je zašepetala.
»Ali opere tudi ne marate?« je vprašal Mr. Howard.
Dafna je odkimala.
»Ali bi se ne mogla izmuzniti?« Nagnila je glavo in se mu ljubeznivo nasmehnila.
»še zelo zgodaj je,« je odgovoril Mr. Hovvard. »Kam bi jo pa mahnila-?«
»To je moj prvi in' poslednji večer v Nevvvorku,« je zamišljeno odgovorila Dafna. »Mika me, da bi si ogledala kakšno nočno zabavišče.«
»Če dovolite, vas zelo rad pospremim,« se je ponudil Mr. Hovvard.
Dafna ga je pogledala s pogledom, ki je izražal popolno soglasje. Izpolnila je bila svojo dolžnost do Mrs. Darleyeve in ni videla vzroka, zakaj se tudi sama ne bi nekoliko pozaba-vala; Prvič v življenju je bila .dobro oblečena*, zakaj se ne bi pokazala v .velikem svetu'? Ko je pevka končala svojo arijo in je ploskanje zamrlo v mrmranju, je vstala in stopila h gospe Darleyevi.
»Žal ge moram posloviti,« je rekla. »Ta večer je bil med najprijetnejšimi, kar sem jih kdaj doživela, ljuba
Mrs. Darleveva. Rada bi ostala več časa, toda kakor veste, moram zgodaj zjutraj odriniti...«
»Saj vendar ne morete že iti!« Glas Mrs. Darleyeve je bil skoraj žaljiv.
»Bojim se, da moram. Tako sem si želela, da bi bila dalje časa v vaši družbi, saj sploh ne bi bila prišla v Newyork, če se ne bi bila nameravala pri vas oglasiti. Ko boste prihodnjič prišli na Angleško, morate ves čas stanovati pri nas, na mayflowerskem gradu. Ne, ne dovolim, da porečete ne. Bil je tako prijeten večer!«
»Saj ga vendar še ni konec,« je z bridkostjo vzkliknila Mrs. Darleyeva.
»Najrajši bi ostala vso noč,« je ljubeznivo odvrnila Dafna, »toda odrinili bomo ob zori in to pomeni, da po šesti uri ne bom mogla več zatisniti očesa. Moštvo vselej tako lomasti. Vem, da me razumete.«
Mr. Hovvard je pristopil k Dafni.
»Ali vas lahko popeljem do pomola, vojvodinja?« je spoštljivo vprašal.
»Preljubeznivo!« je vzkliknila Dafna.
Mr. Darleyeva je prestrašeno gledala Dafno. Kaj bo storilo dekle, ko se bosta pripeljala na pomol? Gotovo bo Hovvardu vse priznala.
»Ne maram vam pokvariti večera,« je ljubeznivo rekla Dafna Mr. Hovvardu.
»Prosim vas — to mi bo le v zabavo! Razen tega bi se pa tako moral že posloviti. Še dosti dela mg čaka jutri, zato moram zgodaj v posteljo.«
Mrs. Darleyeva ni mogla od jeze in užaljenosti ziniti niti besedice. Če bosta odšla Mr. Howard in Dafna, se bo vsa njena družba razbila.
_ »Prosim, nikar me ne spremljajte,« ji je zašepetala Dafna. »Skušala se bom izmuzniti kar najbolj na tiho.«
Vse oči so počivale na njej in vsa ušesa so se napela, da bi slišala, kaj je rekla gospe Darleyevi.v Dafna je pa dostojanstveno in počasi odšla proti vratom, za njo pa Mr. Howard. Na pragu se je še enkrat obrnila in se vsem prijazno nasmehnila.
»Kakšni strašni ljudje,« je vzdihnila, ko se je udobno zleknila v oblazinjeni sedež Howardovega Rolle-Roycea. »Edini civilizirani človek v vsej družbi ste bili vi. Kam me nameravate odvesti?«
»Letos so odprli več dobrih klubov,« je uslužno odgovoril slavni in-dustrijec. »Zdi se mi, da vam bo ,Pigalle‘ kar všeč. Tam se po navadi zbirajo razne gledališke znamenitosti.«
»Vesela sem, da ste bili nocoj v tej družbi,« je rekla Dafna. »Kaj bi bila počela brez vas?«
»In jaz si želim, da ne bi še jutri odpotovali!«
»Jaz tudi!« Dafna je vzdihnila. Jutri bo spet vse po starem.
»Presenetilo me je, da ne marate opere. Sam imam stalen sedež v metropolitanski operi.«
. »O, metropolitanska opera! To je nekaj drugega!« je vzkliknila Dafna. »Česa takšnega nimamo na Angleškem. Čudovito mora biti poslušati res dobro, veliko opero.«
Boljše bo. da ne odklanjam opere, če naj si ohranim njegovo spoštovanje. je pomislila sama pri sebi.
Nočni klub. kamor jo je popeljal Howard, je bil veliki finale Dafni-nega večera. Bilo je tako, kakor si je zmerom želela. Brezhibno oblečena se je vozila v pravljičnem avtomobilu, ne da bi ji bilo treba skrbeti, koliko jo bo to stalo. Mr. Hovvard je naročil izvrstno vino in edino, kar je Dafno nekoliko ozlovoljilo, je bila okoliščina, da je bil slab plesalec in da je vseeno rad plesal. Vendar je tudi tako uživala. Opazila je, da je
zbudila veliko pozornost in da so se ljudje med seboj pritajeno vpraševali, kdo je. To je bilo dobro znamenje.
Ko sta se po nekem plesu spet vrnila k svoji mizi, je Dafna opazila, da pozdravlja Howarda pri sosednji mizi neki veiik, temnolas in prikupen gospod. Vstal je in prišel bliže.
»To je Hugh Parker, tihotapec alkohola na debelo,« ji je zašenetal Hovvard. »Zalaga me z likerjem in vinom. Zdi se mi. da bi rad govoril z menoj. Ali naj vam ga predstavim?«
»Seveda,« je vzkliknila Dafna. »Toliko sem že brala in slišala o ameriškem podzemlju, da me mika, spoznati kakšnega gangstra iz mesa in krvi.«
Tedaj je pa tujec že prišel do njiju.
»Kako vam gre. Mr. Hovvard?« se je pozanimal. »Že dolgo vas nisem videl.«
Občudovalno je pogledal Dafno. Zdel se ji je prav prikupen.
»Hvala, izvrstno,« je odgovoril Hovvard. »Mr. Hugh Parker — vojvodinja Mayflovverska,« je nredstavil.
»Zelo me veseli,« je rekla Dafna. »Ali ne bi prisedli. Mr. Parker?«
»Kako vam je všeč naše mestece?« je vprašal Hugh. »Ali ste že dolgo tu?«
»šele od davi. In jutri zjutraj odrinem dalje.«
»Vojvodinja potuje s svojo jahto okrog sveta,« je pojasnil Hovvard.
»Res?« je z zanimanjem vprašal Parker. »S svojo jahto? Kako se pa imenuje?«
Dafna je za sekundo omahovala.
»Mayflower-Castle,« ie odgovorila.
»Kje je pa zasidrana?«
»V Hudsonu.«
Če bo ta tujec še dolgo vrtal vanjo, se bo še izdala. Niti pojma ni imela,1 kakšna je prava jahta. Če jo bo povprašal po strojih in konjskih silah, kaj potem?
Vendar se je zdelo, da se ie z odgovorom zadovoljil, ker se je spet obrnil k Hovvardu.
»V enem tednu ali dveh bom imel za vas izvrstno kapljico,« je rekel. »Pošteno sem garal, da sem jo dobil. Vzdolž vse obale so podvojili straže. Toda v Nassauu imam pa posebno pošiljko in samo še čakam, da jo spravim sem.«
»In kako kaj kupčija sicer?« je vprašal Hovvard.
»Po navadi. Prejšnji teden so mi zaprli dva lokala, toda hkrati sem odprl tri nove in kar dobro cveto. Ne morem se pritožiti.«
»Ali ne bi popili kozarčka z nami?«
Hugh je odkimal.
»Iti moram,« je rekel in se obrnil k Dafni.
»Zelo me je veselilo, milostna. Ostanite še nekaj dni pri nas! V enem samem večeru vendar ne morete vsega videti!«
Poslovil se je.
»Star maček, tale Parker,« je dejal Hovvard. »Ni ga mogoče vleči za nos, če se človek še tako trudi. Najnenavadnejši človek je, kar sem jih kdaj spoznal. Zelo inteligenten, zelo načitan in zelo dobro vzgojen.«
»Da, vtis dela, da... da zelo dosti ve,« je odgovorila Dafna.' Način, kako jo je Parker gledal, ji ni bil všeč.
»To je novi tip ameriškega milijonarja. Kuje si denar s prohibicijo. Vselej je za korak pred oblastmi, te mu pa vendar ne morejo nikoli ničesar določnega dokazati.«
Dafna se je zasmejala.
»Vaše podzemlje je res zabavno,* je vzkliknila. »Po njem rovarijo prave zločinske tolpe, in namesto da bi jih pozaprli, vam vladajo in se jih še bojite povrhu. Kot Angležinjo me vse to zelo zabava.«
»Tem ljudem ni tako lahko priti do živega, kakor si mislite.«
Čez čas je Dafna vstala.
»Iti moram,« je vzdihnila. »Saj veste, jutri tako zgodaj odrinemo.«
»Ali spite na jahti?« je vprašal Mr. Howard.
»Ne, stanujem v ,Ambassadorju‘.«
Dalje prihodnjič
HUNIR
Ločilev
»Ločil si se torej? In kako sta se z Seno dogovorila?«
»Cisto preprosto: jaz ostanem v najinem dosedanjem stanovanju in obdržim pohištvo, žena pa pobere obleke in se odseli.«
»Kaj pa denar?«
»Tega je dobil odvetnik.«
Otroška
Očka si oblači površnik in v naglici z rokavom pomede z mize mamino najljubšo vazo. Ob pogledu na črepinje na tleh se zgrozi. dobro ve-doc, ud jih bo slišal. Pa ocjlasi njegov sinček Janezek:
»Očka, če mi daš kovača, bom pa fekel mami, da sem jaz vazo razbil.«
Skopost
Gospod Stiskač in aospod Skopuh 55- ,3 -v kavami. Pa vpraša gospod Stiskač:
»Ali imaš cigareto?«
»Ne.« odqovori Skopuh. »Pa ti?«
»Tudi ne,« odkima Stiskač. »Bova morala pač vsak svoje kadili!«
Velika neumnost
Oospod Blebetač gre k zdravniku. Na zdravnikovo vprašanje, ali se je ze kje zdravil, mu odgovori, da je samo lekarnarja vprašal za svet.
»In kakšno neumnost vam ie priporoči)?« pikro vpraša zdravnik.
»K vam me je poslal, gospod doktor.« pove pacient.
Filatelija
Move znamke
Generalgouvemement je v skladu z novimi predpisi o besedilu na znamkah na novo. izdal znamki za 2 m 4 zlote. Slika je nekoliko spremenjena in dostavljen napis: »Deutsches Reich« poleg »Generalgouvemement«. Barve znamk so druge, in sicer: 2 zl. olivno-zelerra, 4 zl. vijoličasta. Podobno bodo spremenili tudi znamki za 6 in 10 zlotov. — Za 400letnico smrti astronoma Nikolaja Kopernika ie izšla zadnja^ vrednota iz serije za zimsko pomoč (slavljenčeva slika) v novi, karminasti barvi s priložnostnim natiskom ob straneh.
Grčija je za letalsko pošto izdala še znamke za 80, 120 in 250 drahem. Slike vetrov (iz mitologije).
Hrvatska. Na tankem papirju ie izšla poleg doslej izdanih znamk za
0.50 in 2Kn še znamka za 10 Kn. — Za ustaško mladino sta izšla dva bloka, zobčan m nezobčan. vsak za 12+8 Kn v modri barvi. Slika Po-
g.lavnika. — V nekoliko izpremenieni risbi in manjšem formatu so izdali portovno znamko za 5 Kn. Sledile bodo se druge vrednote. — Prve tri znamke s slikami slavnih Hrvatov so >zsle. Slike Zrinjskih in Frankopana. (Podrobneiše gl. št. 10. »Družinskega tednjka«) V korist vdov, otrok in družin hrvatskih legionarjev bodo
1. julija izšle naslednic znamke: zelena za 1+0.50, rdeča za 2+1 Kn, modra za 3.50+1.50 jn rjava za 9+4.50. Znamke bodo imele julija in avgusta v notranjem prometu prisilno frankaturo. Naklada 760.000 popolnih serij. — V tednu Rdečega križa (3. do 9. oktobra) bodo imele obvezno fran-katurpo vrednost nove znamke Za R. K. Vrednote bodo naslednic: 1 + 0.50, 2+1. 3.50+1.50, 8 + 3. 9 + 4. 10+5, 12+6. 12.50+6, 18+8 in 32+12.
Poleg tega še dodatna znamka za 2 Kn. Popolnih serij bo 150.000. — Za državno delovno službo bodo leta 1944. izšle znamke za 3.50+1,50, 12.50+6 in 18+9 Kn. — Pred kratkim so sežgali znamke državne delovne s|užbc. Prodanih popolnih serij je bilo 107.979. — Od znamk za ustaško mladino (1. serijo) so prodali 513.390 serij in 51.412 parov blokov. Ostalo so sežgali.
Madžarska. Vrednoto za 3+1 fi-jerjev iz zadnje serije za vojne invalide so nenadoma potegnili iz prometa. ker je bil na ščitu vojaka narisan puščičast križ, znak ekstremno-radikalne madžarske stranke pušči-castega križa. Namesto prejšnje vrednote 3+1 f. so zdaj izdoli novo za 4+1 f. Na tej je prikazan isti motiv, le da ie namesto puščičasteaa križa narisan katoliški križ. Znamka ie kar-minaste barve. — V kratkem bo izšla serua v korist Hortvievega zračnega fonda. Naklade bo 40.000 desetercev.
Monako je opozoril nase z novo kilometrsko serijo. Slike so iste kakor pri izdaji leta 1937/1939, vrednote pa naslednje: 10 c črnosiva (slika grba), 30 sivozelena (grb). 40 kannin-rož-nata (qrb). 50 vijoličasta (grb). 60 tir-kiznozelena (grb), 70 rdečerjava (grb). 80 svetlozeleiia (katedrala), 1 fr rdečevijoličasta (Monako), 2 fr ultra-marin (luka), 3 fr črnosiva (trg sv. Nikolaja). 4.50 fr lila (grad), 5 fr zelena (glavna grajska vrata), 10 fr sivo-inodra (katedrala), 15 fr karmin-roznata (luka). 20 fr rjavkastosiva (Monako) in 50 fr modrovijoiičasta (knez Louis II).
Norveška. Z že znano sliko Severnega rtiča so izšle znamke za 15+25 (riava), 20+25 (karmin) in 30+25 (modra). — Od novih službenih znamk je omeniti nadaljne vrednote: 35 drov vijoličasta. 40 olivnozelena. m 50 temnomodra. — Za lOOletnieo rojstva skladatelja Griega sta 15. 1. m. izšli dve spominski znamki
Portugalska ie začela izdajati novo frankovno serijo s sliko jadrnice. Vrednote bodo naslednje: 5 ent črna. 10 rdečerjava, 15 škriljastosiva, 20 modrovijoličasia, 30 riava, 35 zelena, 50 rdečevijoličasta. 1 eskudo rdeča, 1.75 modro, 2 riava, 2.50 svctlordeča,
3.50	svetlomodra, 5 oranžna, 10 mo-drosiva, 15 temnozelena. 20 sveilo-zelena in 50 škrlatna.
Romunija. Za bojevnike je namenjen pribitek znamke za 16+4 leje. Znamka je temnorjava. — Za Rdeči križ so izšle tri znamke in to: 12+88 lei v rdečkastorjavi barvi. 16+84 ultra-marin in 20+ 80 temnorjavo-siva. Poleg tega še blok z dvema znamkama: 16+84 in 20 +80 lei, a s prodajno cent) 500 lejev.
San Marino. Za propagando časopisja je izšla naslednja serija znamk: 10 c zelena, 15 rumena, 20 čokoladne barve. 30 lila, 50 škriljasta. 75 oranžno-rdeča, 1.25 L modra, 1.75 vijoličasta. 5 škriljasta in 10 rjava. Ker je popolnih serij le 35.000, je cena poskočila že na 160 lir za serijo. — Prav tako ie doseqla že šestkratno nominalo zasilna portovna znamka za 25 L na 50 L. ki so jo izdali pred kratkim. Celotna naklada 21.000 kosov ie bila prodana v enem dnevu. — Za dvajsetletnico sanmarinskih fašiiev bodo izšle naslednje znamke: za 5. 10. 20.
25.	30. 50, 75 cnt. 1.25, 1.75, 2.75. 5, 10 in 20 lir ter letalske za —.25. —.50, —.75. 1. 2. 5. 10 in 20 lir: celotna nominala torej 82.40 L. Naročila za to izdajo so sprejemali do 5. junija
Slovaška pripravlja serijo znamk v korist športnih društev. — Znamke s slikami pokrajin (iz leta 1940.) so izšle na novem tankem papirju brez vodnega znaka in sicer vse vrednote (10. 20, 25 in 30 h), na debelem, trdem papirju pa le za 10. ,25 in 30 h. — Na raoirju brez vodneoa znaka so tiskali tudi znamko za 70 h s sliko dr. Tisa. Piav tako tudi portovne znamke (I.
in H. serija), in sicer vrednote za 10, 20 in 40 h.
Srbija. Znamka za 3 din s sliko Ljubosiinja je izšla v novi, vijoličasto-rožnati barvi. — Za vojne invalide so izšle 4 znamke: 1.50+1.50 din riava, 2+3 zelena. 3+5 rdečevijoličasta in 4+10 modra. Bloki so po 100 dinarjev. Eden ie sestavljen iz dveh znamk, in sicer: 1.50+ 48.50 (rjava) in 4+46 (modra), drugi pa: 2+48 (zelena) in 3+47 (rdečevijoličasta). Naklada blokov znaša baje 20.000 kompletov.
Švedska. Za 85. rojstni dan vladarja so 16. junija izšle tri znamke v skupni nominali 1.50 Kr.
švica: Za narodni praznik 15. junija sta izšli dve lepi znamki: ena za 10+10 cnt in druga za 20+10 cnt. — Za poseben polet bo izšla znamka za
1 fr. Slika bo ista kakor pri znamki za narodni praznik po 20+10 cnt. le da je natisnjeno še besedilo: 13. VII. 1943. in »PRO AERO«. Ta znamka bo izšla za 301ctnico prvega popolnega preleta Alp, ki ga ie izvršil Švicar Oskar Bider.
Turčija. Na Dunaju so dotiskali nove frankovne znamke za Turčijo. Serija obsega naslednje vrednote: 0.25 ku-rusa rumenoolivna, 0.50 k rumeno-zelena, 1 k olivna. 1 50 k lila, 2 k tirkiznozelena, 4 k rjav^rdeča, 4.50 k sivočrna, 5 k modro, o k rdeča, 6.75 k ultramarin. 10 k sivomodra, 13.50 k rdečevijoličasta, 16 k temnozelena.
17.50	k rdečkastorjava, 20 k temno-riava, 27.50 k rumenoriava. 37 k riava, 50 k vijoličasta, 100 k lenmo-olivno-zelcna in 200 k temnorjava. Celotna nominala torej 523 kurusov! — V korist otroške pomoči so izšle tele znamke: 50 p. zelenosiva, 50 p. svetlo-vijoličasta, tk svetlomodra, 3 k ope-kastordeča, 15 k svetlorumenorjava in 101 k vijoličasta. Vsaka znamka ima vtisnjeno še peterokrako zvezdo s polumesecem, m »iccr v karnunaali barvi	Dušan G.
krat bo vsak vedel, da se nekje pre-	UODl se V C
Z loputamem ne dosežemo prav	parfuir
nič drugega kakor samo škodo. Omet, ^____________________________
ki že ne drži povsem dobro, odleti. tako da moramo kmalu poklicati ple-	, ,	,	....
skarja, da nam popleska sobo ali odstranimo koščica kuhinjo. Ključavnica se pokvari, kliu- peške in peške soi ka lahko odleti, vrata padejo s teča- Vse skupaj dobro . jev, torej sama škoda in sami nepo- mo na zelo fino si irebni izdatki.	postavimo za pet
Vsaka vrata imaio kliuko. Zato za- vrp)_ vn(tp vmic piraimo in odpiraimo vrata samo s ®	'■ n>e
kljuko in ne bo se nam zgodilo, da Stresemo ga v vret bodo vrata zaloputnila. Pomisliti mo- za 20 minut v sad ramo tudi to, da na vrata niso pri- tem vrečko obrne trdili kljuke samo za to, da jo vsako stisnemo. Stiskamt soboto drgnemo in čistimo s Sidolom, iztisnemo zadnjo k ampak predvsem zato. da ip uporab- aratnav neškn dobi Ijamo pri zapiranju in odpiraniu. gramov pesna aoDi.
ludi nega vrat ie potrebna. Ce Pisana poletna imamo v vrata vdelano steklo, ga pisano perilo b0 vsaj vsakih štirinaist dni umijmo, da hnli	nn
bo svetloba lahko prodirala skozeni.. ??Vrforfnmn Ključavnico in tečaie moramo vsai kl 11 dodamo dvakrat na leto namazati z oljem, da	Srebrne vilice ir
ne prično vrata škripati Če pa vrata lepše svetile na I vseeno škriplieio. pokličimo mizarja, pred up0rabo polo da nam jih bo popravil, ker so se kl	,
pobesila. Bela vrata umiimo vsak te- , 'l ... * den z mlačno vodo in milom. Pra- PePe,a■ v c/s</ škov se varujmo, ker razjedajo bar- nemo In obrišemo.
Iz VIa litra moke, >/* litra vode in soh zamesi nekoliko mehkejše testo kakor za rezance Zvaljaj ga v posamezne krpe m jih sneei na pomokani pekači Pečene poljubno zlomi in jih popari s slanim kropom. Krop odlil, mlince na sh -si na I rožnik m zabeli. Da, jih • ' na mizo l ahko jih na rv 'li , ‘udi iz istega testa, ki si ga zuni, sila za kruh
A. Z.. Ljubljana
Za vroče poletne dni oblečemo lahno belo bluzo k pikčastemu širokemu krilu, kakršno vidimo na qornii sliki. Zraven se podajo bele preproste sandale in učinkovita torbica na zadrgo.
Jeziček pri zakonski tehtnici
Razočarani ste nad zakonom. Razočarani ste nad svojim zakonskim drugom, ki se vam je zdel kot zaročenec vse hvale vreden in skoraj popoln. Razočarani ste sami nad seboj in svojo zmožnostjo vživljenja v svojega bližnjega. In vprašujete se, ali se vsem mladoporočenim ženicam tako godi.
Najpre; nekoliko tolažbe: psihologi so ugotovili, da po prvi sreči medenih tednov nastopi nekakšna duševna praznina, ki je posledica vseh izpolnjenih želja. Pred poroko sta imela oba, ženin in nevesta, toliko opravkov. Bilo je treba pripraviti stanovanje, priskrbeti si potrebne listine, urediti vse potrebno za prijetno gnezdece. Zdaj je to gnezdece gotovo, mehko in toplo, toda ptička se dolgočasita. Prve dni v zakonu je premalo dela, premalo skrbi, da bi izpodrinile ta občutek praznine. Prav tako nam je pri srcu kakor otroku, ki s j dolgo želi kakšno igračko. Ko jo naposled dobi, ni več tako srečen, tako vesel kakor poprej.
V tem pogledu se torej skoraj vsem enako godi, posebno pa še tistim, ki so gmotno bolje podprti od drugih. Če mora žena sama hoditi na trg, pospravljati in kuhati, ima dovolj dela, da izpolni dolge ure, ko je sama doma.
Zgodi se pa tudi, da se občutljivi, nekoliko živčni ženički zazdi, da zakon ni tisto, kar si je pod tem pojmom predstavljala. Morda je imela v mislih samo prijetno pospravljeno zakonsko spalnico, zabavno zakonsko večerjo v dvoje, tovariško zaljubljeni razgovor z možem tik pred spanjem, vse tisto, kar je pač smetana življenja v dvoje. Zdaj so se pa pokazale tudi senčne strani te priljubljene ustanove: z osmojena pečenka, ki jo je bilo tako že komaj za nekaj ■grižljajev; prežgana likalna deska, ker je likarica pozabila likalnik na mizi, ne da bi bila izključila toki pulover, ki so ga preluknjali molji, ker ni bil dobro zavarovan proti njim; moževa trmoglavost glede branja knjig zvečer, ko bi sama že rada zaspala,- njena ljubosumnost in občutek odrinjenosti v družbi njegovih prijateljev.
Po drugi strani pa tudi on ni tako zadovoljen, kakor bi moral biti, sodeč po vnemi, s katero se je poslovil od samskega stanu. Celo nekoliko razočaran je nad svojo ženico. Prej je bila zmerom tako dobre volje, tako
negovana in ljubka. Ali je kaj čudno, če se zjezi, ko se ponoči zbode v navijače za lase, ko jo je hoiel poljubiti na mehke kodre, ko je moral namesto nežno zapečenega zajčka jesti krompirjeve cmoke s paradižnikovo omako, ker je pečenka romala v smetišče...? Vsekako dovolj vzrokov za hudo kri.
Da, vse te neprijetnosti in preizkušnje so kakor uleži v levi skledici zakonske tehtnice. Kaj bomo pa vrgli v desno skledico, da bo ostal jeziček v ravnotežju? Premislimo: neskrben zabaven pomenek, ki nam pokaže duševno sorodnost med zakoncema, ljubezen, medsebojno razumevanje, začinjeno s humorjem, voljo, da z ramo ob rami preživljamo vse dobre in hude ure, ki nam jih pripravi zakonsko življenje.
Modra žena bo pazila, da se jeziček pri zakonski tehtnici nikoli ne bo nagnil na levo, da leva skledica nikoli ne bo težja od desne. In kako bomo to izvajali v dejanju?
Bog pomagaj ženskam, ki bi rade izpremenile možev značaji Zakaj neki naj bi ga tudi izpreminjale, če so si same izbrale takšnega? Pravite, da smrči? Noče jesti zelenjave? Zdi se mu, da je njegovo delo tehtnejše od vašega? Nič hudegal Pustimo mu njegovo voljo. Predvsem pa ne delajmo napake, da bi mu te ,hibe' očitali pred drugimi/ Važno je namreč piedvsem, kako stvar sprejmemo, ne pa, kaj ukrenemo proti njej.
Za vse te neprijetne zakonske probleme imamo tudi zdravila. V nas samih so. Če jih katera še ne pozna, naj jih vnovič naštejem:
1. Ne sodimo zakona preveč težko, pa tudi ne preveč lahkotno. Ne zahtevajmo, da stojimo v središču, toda priskrbimo si zmerom dovolj dela, ki nam bo pomagalo premagati dolgočasje.
2. Zaobljubimo se — boljše obljubimo sami sebi — da ne bomo godrnjale. Z godrnjanjem še nobena ni daleč prišla. In zaradi godrnjanja se je razbilo že več zakonov kakor zarodi drugih, dramatičnejših vzrokov.
3. Ne delajmo možu .prizorov'! Te moški nad vse sovražijo in jih le težko odpuste.
4. Prihranimo si nekaj humorja še za tako hude zakonske preizkušnje! Pomaga naj nam ublažiti vso tisto ostrino, ki bi se nam sicer za zmerom zapičila v srce.	SaSka
ŠAH
■ B ES
d ■ a
BBS
Urejuje A. Preinfalk
Problem št. 245
Sestavil A. Senft
(Ti Štirje modeli so risani izrečno za »Družinski tednik« in niso bili Se nikjer objavljeni.)
Na sliki vidite štiri liubke oblekce za naše male qospodične. Prva ie iz modrega kockastega blaga, obrobljena z belim platnom. Druga je iz pralnega zeleno-belo črtastega blaga. Krilce je precej nagubano. Obleko poživijo zeleni gumbi in zelen pas. Tretja oblekca je sešita iz vzorčastega blaga. Zanimiva na tei oblekci sta žepka v obliki srčka. Naredimu ju — prav tako kakor gumbe, gube na kr ilu in rob okoli ovratnika — iz rdečega blaga. Za praznike pa sešijemo svoji hčerki obleko iz temnomodrega blaga z velikim štirioglatim ovrat nikom. Pošijemo jo z belimi trakovi.
Beli: Kc6; Tal; Pf7, h7, h4. (5 f I. Crni: Kg7.
Mat v 3 potezah
Naloga utegne marsikoga mučiti, treba pa je lepo po vrsti izločiti možnosti, ki ne vodijo do uspeha.
£ Ne obožujte sile!
NAS NAGRADNI NATEČAJ
Kotiček za praktične gospodinje
Za vsak prispevek, objavljen v lej rubriki, plačamo 10 lir
Pečen štrukelj z bučnimi peškami
lz 1 kile preseiane enotne moke.
1 rumenjaka, 1 žlice masti, 1 žlice sladkorja, za 1 liro kvasa in kondenziranega mleka umesi testo. Vzhajano testo zvaljaj, namaži z marmelado, ined katero vmešaj po možnosti sneg t beljaka. Ce imaš premalo marmelade, potresi še s sladkorjem Povrhu’ pofresi s cimetom in s sekljanimi bučnimi peškami. Zvij. pusti še eno uro vzhajati in speci
Bučne peške kupiš v vsaki trgovini s semeni. Četrt kile stane 4 lire. Najprej jih popari, pusti čez noč namočene, naslednji dan jih pa z lahkoto oluščiš.
E. St.. Liubliana
Kuhan krompirjev štrukelj
K' lian !<rompir olupi, dobro pr tlači, dodaj vzhaian kvas. osoli in zmešaj s toliko enotne moke, da dobiš gladko testo testo hitro uaneti da se ti ne začne prijemati rok in deske. Razvaljaj ga na prst debelo, namaži z maslom, v katerem si zarumenila kruhovih drobtinic, zvij in ga zavij v čist prtič Štrukelj naj vzhaja dobre pol ure, potem ga pa kuhaj 1 uro, pol na eni. pol na drugi strani Kuhanega zreži na rezine m jih daj z guljažem, kislim zeljem ali s solato na mizo. Za otroke ga pa potresi s sladkorjem in cimetom in ga malo zabeli.
S. S , l iubliana
Polenlni praženec
Skuhaj 6 sredniedebelih krompirjev, lih olupi m dobro pretlači Krompirjevo kašo polij s 4 decilitri mleka ali v vodi raztonlienega mleka v prahu. Primešaj 40 dek koruznega zdroba in 1 jajce, osoli in če hočeš, tudi osladi K vsemu dodai še za pol lire vzhajanega kvasa, dobro premešaj, stresi v namazano pekačo in speci. Daj s kuhanimi krhlii za večerio na mizo.
P. M.. Liubliana
mezne pekači popari s mlince na Da ji,; na ga
plačamo 10 lir. Denar lahko dvignete takoj v naši upravi. Po pošti pošiljamo šele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil — Prispevke naslovite na Uredništvo »Družinskega tednika«, Kotiček za praktične gospodinje, Ljubljana, Poštni predal 253.
Vaša bolna noga nuino potrebuie masažo spretne maserke Dopisi pod »Diskretno« na upravo.
Iz GStenkov čipk
Ko šarimo med starimi krpami, volno in podobno drobniarijo. najdemo vse polno različnih ostankov čipk. Kdai bi jih bili že zavreli, če bi nas zmerom ne onominial prastari pregovor. ki pravi: »Čez sedem let vse nrav pride.<
Čipkasta zavesa ie strgana. Denaria za novo ni. zato si moramo pomaeati
ZA ZRAK IN SONCE
S PO RT KREMA
z ostanki in končki cink Če bi luknie samo zakrpali, hi ne l>ilo lepo. Če pa luknie naiprei lopo obrežemo vstavimo nov čipkasti vložek ali kakšno drugo čipko, lepo z majhnimi in enakomernimi vbodi prišijemo se okvara niti poznala ne bo in zavesa bo spet za nekai leV služila svojemu namenu.
Prav tako se čipka ali čipkasti vložek pri kombineži in nedrčku zelo rada strga, zlasti tam. kier so prišite naramnice. Raztrgane dele odrežemo.
Za \ .4 prispevek, objavljen v • ‘vu-. ku za praktične gospodinje«.
vložimo nov vložek ali pa prišijemo samo novo čipko. Nikar nai nas ne moti, da imamo prišiti dve vrsti čipk. Izbirati moramo pač takšne čipke, ki se vsai Po barvi vjemaio. Tudi strgano kombinežo. ki smo io nosile brez čipk. lahko lepo popravimo. Raztrgane dete nadomestimo namesto z blagom s čipko.
S starimi končki čipke lahko Iiubko popravimo tudi žepne robčke. Če ie raztrgan vogal, ga lepo odrežemo in nadomestimo s primerno čipko. Še lepše je pa. če vstavimo čipke v vse štiri vogale. Tudi robček, ki ie bil trez čipk in so se robovi obrabili, popravimo s čipko. Odrežemo strgani rob robčka, zarobimo, prišijemo nani čipko — in robček bo spet kakor nov.
Xo smo šivale srajce, riuhe. blazine in podobno, nam ie ostalo precei koncev blaga. Spravile smo iih, zdai bi iih pa rade uporabile. Med čipkami smo n^šle precei enakih koncev. Naiprei i;b lepo operemo, če so preveč zamazane, iih zlikamo in gremo na delo. Iz štirioglatih kosov blaga in iz čipke naredimo lep namizni prt. Če so kvadrati precei veliki, iih povežemo z -belo ali pa s pisano preiico v lepem vzorcu. Iz manjših kosov pa naredimo celo vrsto majhnih prtičev, ki iih ie v vsaki hiši zmerom premalo. _______________________
NE LOPUTAJTE Z VRATI!
Ali ste že kdaj pomislili, da moramo vselej skozi vrata, kadar hočemo v hišo, sobo ali kuhinjo? Pred vrati stojimo s kaj različnimi občutki, ki niso zmerom prijetni. Pred vrati v zobozdravniško čakalnico nam srce hitreje bije in nam ie tesno pri srcu, ker nas ie strah vseh tistih čudnih zdravniških pripomočkov, s katerimi nam zobozdravnik brska po zobeh. Prav tako nam ni nič kaj lahko pri srcu, kadar stojimo pred vrati svojega šefa in čakamo, kaj bo. Vse boli veseli smo pa. če gremo skozi vrata k človeku, ki nam obeta samo dobro. Zato so vrata važen činiteli v našem življenju in bi iih morali spoštovati.
Kolikokrat spoznamo človeka samo po načinu, kako odpira in zapira vrata. Nič kaj dobro se nam ne prikupi človek, ki zaloputne z vrati, namesto da bi iih lepo narahlo zaprl.
Vrata, ki zapirajo domači svet pred zunanjim, so velikokrat izpostav lena različnim izbruhom. Kfidar se zakonca spreta, največkrat moz pobere klobuk in zaloputne z vrati, da se vse strese. Ne samo to, da ie utegnil narediti veliko škodo, obrnil je tudi vso pozornost ostalih stanovalcev v hiši nase. Kadar loputajo v hiši vrata, ta-vsak vedel, da se nekje pre-
ne dosežemo prav samo škodo. Omet, povsem dobro, odleti, da moramo kmalu poklicati ple-da nam popleska sobo ali Kliučavnica se pokvari, kliu odleti, vrata padejo s teča škoda in sami nepo-
kljuko. Zato za-
vo. Pozabiti jih pa ne smemo sproti splakovati s čisto vodo, ker tudi milo razjeda barvo.
Temna, nepološčena vrata pa vsai za največie praznike namažimo s prašnim oljem. Olje bo pobralo ves prah. Če jih pa zdrgnemo s krpo, namočeno v terpentin, se bodo vrata lepo svetila.
Za vselej si pa moramo zapomniti, da moramo vrata spoštovati in da ne smemo nanje stresati svoje jeze. ker s tem sami sebi in svojemu žepu najbolj škodujemo.
Porabni nasveti B
Iz češpljevih, breskvinih, bučnih peška in sončnih rož si lahko sami
doma pripravimo olje. Breskvine in češpljine peške najprej potolčemo, da
LEPOTNA PENA
je moderno kozmetično sredstvo
Scxxobeiif
napne uvele kožne predele. Intenzivna prepojitev s krvjo je za kožo najboljša gimnastika, katere trajni uspeh je:
čist, mlad, svež obraz
Dobi se v drogerijah in parfumerijah
254. Sicilska obramba
Dr. Aljehin—Podgornv Praga. 26. IV. 1943.
I. e4, c5. 2. c3 (Skoraj pozabljena Alapinova poteza, ki naj nasprotnika preseneti in ga prisili k samostojne-
. mu misheniu; Aljehinu pride pač vse ♦prav. da je le boj čim boli zapleten.) *d5. (Najdoslednejši in najboljši odgovor, saj Sc3 ni več možno.) 3. ed5 (3. e5, Sc6. 4. d4, Lf5 ie ugodnejše za črnega.) DXd5. 4. d4, Sc6. 5. SI3, Lg4. 6. Le2, cd4. 7. cd4, e6. 8. Sc3, Lb4. (Previdnejše bi bilo takoi Da5 z naslednjim St6 in ev. Td8, da bi bolje nadzoroval točko d5; lovec spada na e7.) 9. 0-0, Da5. 10. a3l (Na oko ponižna poteza, ki pa pripravlja bleščečo kombinaciio.) Sf6.
Zaradi osamljenega kmeta d4 se ;zdi, da črni celo nekoliko bolje stoji;
• strateško-statično gledano ie to tudi Ires, toda v dinamičnem m taktičnem ipogledu ie bela pozicija mnogo na •bolišem; črni predvsem ni znal obkoliti točke d5, ki ie ključ pozicije. lOsamljeni kmetje, ki moreio napredovati, so navadno najnevarneiši m ;bi n. pr. na Ld6 ah Le7 kmet d4 la-'koj pričel z uničevalnim delom na d5 :(Le7. 11. d5, Td8. 12. Lf4, ed5 13. b4, ;Db6. 14. Sa4 ali 12 ... LXf3. 13. LXf3. ;e5. 14. Le3, Sf6. 15. Db3 in podobno); :nevarno bi bilo tudi 10 ... LXc3 11. bc3, DXc3. 12. Ld2. Db2. 13. Da4. Db6. 14. d5, LXf3. 15. LXf3. ed5. 16 Tfel+, Sgc7. 17. Lb4 dobi ali 13. .. . LXf3. ; 14: LXf3, Sge7. nakar bi lahko igral beli na napad z 15. LXc6, SXc6(be6.
116. Lb4, DXd4. 17. Tadl itd.) 16. d5, ;ed5. 17. Tfe1+. Kf8. 18. Lf4 ali bi pa zavil v ugodno končnico: 15. Le3, Db6! :i6. d5, Da5. 16. DXa5, SXa5.18. Tfbl : itd.; mogoče bi pa Aliehin igral iakoi 13. Tbl z ev. Se5 in JXb7 ali celo 13. d5l? Na vsak način bi imel za kmeta preštevilne možnosti za zaple-! te in pasti.
II. d5i (Presenetljivo ter vseli grdo-bn erm najbrže sploh ni slutil.) ed5.
(Td8. izgubi figuro podobno kot v par-
♦ tni ed5.) 12. ab4!, DXal. 13. Sd2 (z
* 14. Sb3 grozi zaieti damo) LXe2. 14.
odstranimo koščičasto lupino. Bučne peške in peške sončnih rož olupimo. Vse skupaj dobro sesekljamo, stresemo na zelo lino sito in s sitom vred postavimo za pet minut nad posodo vrele vode. Zrnje parimo pet minut. Stresemo ga v vrečko, ki jo položimo za 20 minut v sadno stiskalnico, potem vrečko obrnemo in še enkrat stisnemo. Stiskamo toliko časa, da iztisnemo zadnjo kapljico olja. Iz 100 gramov peška dobimo 40 gramov olja
Pisana poletna obleka in svileno pisano perilo bo po pranju veliko bolj sveže, če ga splaknemo v vodi, ki ji dodamo nekaj kapljic kisa.
Srebrne vilice in žlice se bodo še lepše svetile na belem prtu, če jih pred uporabo položimo v vrelo vodja, ki smo ii dodali zelo finega lesnega pepela. V čisti vodi jih potem splak-
ab4!. DXal. 13. Sd2 (z
odj giuzi zajeti damo) LXe2. 14.
♦ DXe2+, Se7. (Črni se je odločil ia-
♦ koj vrniti figuro; na Kf8 bi beli ia~ ..kole zmagal; 15. Sb3, Da6. 16. L>5,
Db6. 17. Sa4l, Sd4! 18. Ddll. DXb5. 19. SXd4 in skakač a4 ie branjen! Zdaj je tudi razvidno, zakaj je beli z žrtvijo kmeta d5 hotel odpreti linijo e — pridobil ie s šahom važen tempo.) 15- Tel. 0—0. 16. St>3 (Ne pa seveda lakot 16. DXe7? zaradi Te8 in dobi.) Da6. 17. DXa6, ba5. 18. TXe7 (beli e končno pridobil veliko kvaliteto in 31 na najboljši odgovor 18.. .. Tfe8 v končnici pač počasi a gotovo zmagal; črni si pa je od igranega več obetal, toda Aljehin ima železne pesti.) Tab8. 19. b5l. ab5. 20. TXa7. b4. 21. Se2, Tfc8. 22. f3, Ta8. 23. TXa8. TXa8. 24. Kf2, Sd7. 25. Sf4. Sb6. 26. Ke3, Tc». 27. Kd3, g5. 28. Sh5. Crni ie odnehal, ker se mu dva kmeta majeta; Ii6. 29 Le3 (Ld2. Se4!) Sd7 (Sc4, 30. Ld4) 30. I.d4 (30 I.d2, Se5+ in Sc4) črni bi se lahko še dalje bil za izgubijo,io stvar, toda Aliehinovi udarci so mu pretresli možgane.
To je ena najboljših partij svetov-i-ga prvaka na praškem lurnirju.
ReSitcv problema St. 24«.
1. Mil; Tf7. 2. LgG, Tg7. 3. PaS mat 2 ... T drugafe ali K poljubno: 3. Ph7 mat. 1. .. . Kf7. 2. Ph5+. Kk8. 3. P«S mat.
2. ... Tgfl. S. PXgO mat.
:: Po trudapolnem delu — zabava in razvedrilo v »Družinskem tedniku«!
Izdaja K. Bratuša, novinar; odgovarja II. Kern. novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja 0. Mihalek - vsi v Ljubljani