Nesreče. Otrok umrl vsled opeklin. V Pšati pri Ljubljani je ležal dveletni Tonček Av*ec na domači peči pod odejo. Iz moeno zakurjene peči so švigali plameni, vžgali odejo in otrok je dobil tako hude opekline, da jim je podlegel v ljubljanski bolnici. Poln kozolec dvojnik pogorel, V noči od 20. do 21. nov. je pogorel poln kozolec dvojnik posestniku in županu Globevniku v Škocjami na Kranjskem. Mazne novice. Ta pa zna! »Deutsche Zeitung«, ki izhaja v Celju, si je nadela nalogo, da poučuje nemško manjšino v Sloveniji in Jugoslaviji. Kdor hočc dmge učiti, mora sam kaj znati. »Česar človek nima, t-udi drugim dati ne more«: tako slove znani pregovor. 0 velikem znanju lista »Deutsche Zeit.« danes nekaj primerov, ki jih posnamemo iz uvodnega članka v številki z dne 22. -nov. V tem članku govori »svetlobo- in kulturonosno« nemškomanjšinsko glasilo o »vladanju papežinje Ivane«. Fabula o papežinji Ivani je tako neumna ter lažnjiva izmišljotina, da so jo celo že socialdomokratski listi opustili. Samo večnemu Rimu prijazna »Deutsche Zeitung« jo šc pogreva. Za tako nevedne in nerazsodne pmatra svoje čitatelje. V navednem članku se nadaljc trdi, da je nemški kralj Ilonrik IV. moral iti v Canosso tor (leta 977) moral ležeč v prahu papeža prositi odvczo od izobčenja. Zgodovinska resnica pa je ta: Henrik IV. je bil slabovzgojon človek in nasilen vladar, ki so ga mrzili lastni podauiki. Na zboni v \V-ormsu 1. 107G je žpI tako daleč v svoji drznosti, da je papeža odstavil, nakar ga je papež izobcil. Da so mu no bi bilo treba po želji papoža in nemšikih iknezov zagovarjati radi številnih zlih dcjanj na zboru v Augsbugn, je šel v Italijo, šel proti volji papeževi v grad Canosso, •kjer je papež takrat bival, ter proti volji papcževi tri dni (25. do 27. januarja 1. 1077) delal ali boljšo rpčeno glumil javno pokoro, dokler rii dojegel odveze. Ko se mu jo to posrcčil-o, jc postal krivičnež in politični zlodejec, kot je bil prej. Tako je bila stvar in ne drugače. Ako »Deutsche Zoitung« stvar drugačc predstvavlja, jo k temu nagiba njcna velika .simpatija za katoliško cerkcv. Va simpatija jo je tudi k temu nagnila, da je v imenovanem rlanku tudi napisala to neresnico: ;>Komaj jo bila zedinjcna Nemčija ustvarjena, žc jo moral Bismarck vojevati kulturno tirbo z Rimom.« Moral? Kdo pa ga jc silll? Zgodovinska resnica je ta, tla je Bismarek to borbo liotel imetij da bi ikatoliško ccrkcv usužnjil državi. On je to borbo izzval, dal je katoličane, zlasti duhovnike in škofe zapreti, ker niso mogli pristati na proticerkvene zakone in vladine ukrepe. V tej borbi zoper 'katolicizem je Bismarck kajpada končno propadel. Isto se ponavlja na njegovi oboževalki celjski »Deutsche Zeitung«, -ki misli s trošenjem laži in natolcevanj proti katoliški cerkvi širiti med nemško manjšino kulturo in prosveto. Zdravniški pregled pred ženitvija. Zakon o zatiranju spolnih bolezni, ki ga je predložil in podpisal takratni minister za socialno politiko in narodno zdravje Ivan Pucelj ter ga je letos sprejcl naš parlament, določa obvezni zdravniški pregled ženinov, preden se potočijo. K temu zakonu jc sedanji minister za socialno politiko in narodno zdravjo clr. Novak izdal pravilnik, ki predpisuje naslednjo: Zdravniki v javni službi ne morejo pregledovati bolnikov v svojih zasebnih ordinacijah. Potrdila za sprcjem v bolnišnico lahko izdajajo vse ustanove in zdravniki, ki imajo pravico do javnega pregleda. Zavarovaine ustariove lahko izdajajo taka potvdila sam-o svojim člancm. Državne ali samoupravne ustanove, sreski in občinski zdravniki lahko izdajajo potrdila vsem ljudcm ne glcde na premoženjcko stanje s tem, da pregledajo siromašnc brezplačno, druge pa za določeno takso. Za pregled plačajo premožnejši: za klinični preglecl in zdravniško izpričevalo 20 Din, za mikroskopski preglcd 5 Din, za serološki pregled 10 Din, na potrdilo pride kolek za 20 Din in 5 Din za prošnjo, da se potrdilo izda. O plačilu takse se izda potrdilo. Privatnim zdr-avnikom se plača za •klinični prsfrled in zdiavniško izpričevalo 60 Din, za mikroskopski in s?rološki pregled pa toliko, kclikor znaša taksa laboratorija, kjcr je bil dctični pregledan. Če progledujcjo ljudi zdravniki sami, ne moro pres-egati skupna taksa 100 Din. Sii'Omašni Ijudjo imajo brczplačoii preglcd, co predložo nbožsia izpričevala. Avstriiski feeKiijici so nas .^apustili. Letos prcti koncu julija jc bilo osnovano v Varažcllnu v stavi huzar.-ki jahalnici taborišče za av^trijske hitlenevi-e, ki po pribežali v našo državo po ponpsveeenem puču v Avstriji. Kor ni bilo v Varaždinu ilovolj prostora za vse pvibožnike, so jih poslali 250 v Bjelovar, 180 v Slavonsko P-ožego, 340 jp bilo pred kratkim^p^fpcijanih v Lipik. V Varafc dinu je ostalo še 1050. Vseh avstrijskih beguncev je bilo pri nas 1820 in med temi 120 žen in otrok. Dne 25. novembra se pa avstrijski begunci niso odpeljali nazaj v Avstrijo, ampak z vlakom aa Sušak, kjer jih je sprejel parnik in jib je prppeljal v Nemčijo. Obža2ovŁaripc3 vrednl slučiaji- Bogat plen vlomilca. V soboto dne 24. novembra je -dnpsel drzen vlomilec v Mariboru v Mlinski ulici tkalskemu mojstru Stanku Kolužjaku 35 tisoč Din priluankov. Starši bodo trpeii radi isprijenih mladostnih uzmovičsv. Mariborska policija je izslpdila šest fantinov. ki so stari od 11 do 14 let. Mladostna družba je izvršila po Mariboru več drznih vlomov in tatvin. Prijeti so priznali, da so vlomili v pisarno Thomove tekstilne tovarne v Mlinski nlici ter v izložbeno okno Martiničeve trgovinc v Einsp;elerjevi uliciPo zaslišanju so bili mladostni nepridi pravi izpuščpni in bcdo pozvani radi povzrapene škcile na cdgovovnost njliiovi sfarši. Še v meolo zavit sločin. Na severni meji se je zgodil dne 20. novembra zločin, katprega bo bolj tcžko 7'azvozljati, ¦ker sta zločinpc ter nmorjeni v ikraju krvavpga dejanja povsem npznana in ni prave sledi za nobenpm. Ompnjenpga ;lne svptpv ?ta prišla dva kvcšnjarja s Suho robo ik pospstniku v Gradšču št. 22 ,v župniji Gornja Sv. Kungota ter sta ga prosila za prcnočišče. Posestnik je po daljšem oklcvanju le privolil, da smeta prpbiti noč na hlpvu v krmi. Predno sta šla počivat, sta izročila oba potni izkaznici gospodarju, ki pa si ni zapomnil, kdo in odkod sta tujca. Drugo jutro je prišel pden po obe izkaznici z izgovorom, da se tovariš za hlevom umiva ter je poslal njega. Pospstnik jp izročil obe izkaznici, ikrošnjar je zginil in fcrog 11. ure dopoldnp so pa našli drugega krošinjarja zaklanpga na hlevu, žepc je impl Jpreobrnjene in povsem izpraznjpne. — jUganka je: ali jc zaklal tovariš tovariša >;v prcpiru, ali pa z ropavskim namcnom? 0 krvavi zagonctki sc vršijo obžirne poizvpdbe. Že prijet morilec. Zgoraj poročamo )o umoru neznanega krošnjarja v Gvailiški pri Zgornji Sv. Kungoti. Morilca [jp prijpla dne 24. novembra ljubljaniska policija. Gre za Viktorja Juhanta iz Mlak v občini Kompnda na Gorcnjiskem. Morilec je star 32 let, je bil že devetkrat predkaznovan radi tatvin in je odscdel zadnjo dveletno kazpn letos dnp 17. septcmbra. Umorjeni je 301etni ikrošnjav Stanko Hacin, doma s Križa pri Kamniku in pristojpn v Komendo. Juhant jc srečal sorojaka Hacina na cesti proti Rušam, ikamor jc porival ročni voziček, na katprem je imel krtačp. Suhorobar je obljubil Hacinu 50 Din na teden, če mu bo pomagal tiščati voziček. Na poti iz Ruš proti Sv. ¦Kungoti jo opazil Juhant, da ima njcgov tovariš 150 Din gotovine ia radi te malpnkosti ga jp pri nočpvanju pri iposestniku Celccrju v Gradiški ubil s Največjo torto so napravili v avtstralski prestolici v Melbournu tamkaj živeči »vstrijski peki. Torta je spomin lOOietaice Avstralije in tehta 10 ton. Vsebuje 1.5 tone surovega masla, 4.5 ton posušenih sadov, 15 centov mandljev in 30 lisoč jajc. Sestavljena je iz 630 kosov in TSak tehta 35 funtov. Torta ima pet Ur.dsiropij in vsebuje v raznih kipcih In skupinah kratko zgodovino AvstraHje. Zlata opojnost v Kanadi. V bližini majhne naselbine v Ramor, Severni Ontario, je našel siromašni kolonist zlato vsebujočo rudo. Ko se |e raznesla ta vest o najdfoi zlata, so poskočiia posestva v okolici najdbe na 150.G0G dc 200.900 tiolarjev. Na sliki vidimo zemljcslovca, ki preiskuje rudo, in na desno enostavno t>ri- pravo za izkdpavanje zlate rude. " ; sekiro in oropal. Po roparskem umorvi se je Hacin odppljal z vlakom v LjubIjano, ikjer so ga prijeli. Vlom v blagajno. V noči od 20. na 21. novembra je bilo vlomljeno v Framu v blagajao posojilnicp in jc zginilo 2000 D v gotovini. Vlomilec je prišel v posojilniške prostore skozi vpžo. S ponarpjenimi ključi jc odprl vrata pisarne in se lotil blagajne, ki se je udala njpgovi spretnosti. Po opravljonem poslu je zginil v noč po isti poti, ik> kateri se je prikradel. Pobita do nezavesti. V bolnici v Ptuju sta v skrajno opasnpm stanju: 18letni Franc Čuš iz Stojncev in 221etni čcvljarski pomočnik lg. Klajnšek iz Hajdinp. Prvega so napadli na cpsti v noči fantjp. S koli in noži so gaobdclali in ga pustili na mpstu napada nczavestnpga. Napadeni ima počpno lobanjo. Druga žrtev ponočnpga divjaštva jc oblcžala brpz zavpsti vsled poškodb na glavi. Strah celjskih kolesarjev na varnem. Orožnikom v Konjicab je padol v roke Martin Podgoršek, 311etni dplavcc iz Kraborka pri Ločab v srczu Konjico. Omenjeni je bil poklicni tat koles, jc vršil ta posel že eno lcto in je bil njcgov glavni dclokrog v Colju, ikjer jc ukradcl po lastnpm priznanju 10 kolps, od katprih s<o našli 9, lc zadnjc šc manj'ka. Lastniko štirih koles so žc ngotovili, ostale šp bodo, kpr so jim bila kolesa izmaknjpna izprcd cpljskega poslopja državne uprave. Prijetega tatu so prepcljali v Cplje. Samomor invalida. Pod Sv. Markom pri Trbovljah se je obpsil SOletni invalid vdovcc Anton Ručpvpc. Triperesna vloinilska deteljica pred sodniki. Od 15. do 30. julija lctos jp bilo izvršeno v Kranju ter po okolici sedom vlomov, ki so vrgli viomilcpm skupno 12.130 Din. Vodja vlomilskc tolpc jc bil poklicni vlomilec Anton Anžur, ki jc Parada tankov na Poljskem, pobegnil dne 11. septembra iz zaporov v Ljubljani. Dne 10. septembra v noči io ga na njegovem domu obkolili orožniki in i>ozvali na prostovoljno predajo. Anžui' je hotel pobegniti. Zadela ga je smrtna krogla iz žandarske puške. Anžur je imel tri pomagače, ki so bili v Ljubljani obsojeni dne 21. novembra. Gre za: Stanka Kunstelj, 221etnega brez poselnega delavca, ki je stražil pri vlotnih zunaj in je dobil 1 leto in 2 meseca strogega zapora; Karla Kokalj, 251etnega brezposelnega delavca iz kamniške okolice, ki je bil obsojen na 2 leti in 6 mesecev robije; ter za Luka Špruk, ključavničarja iz Redice, ki bo sedel 10 mesecev v strogem zaporu. Zaslužena kazen. Stanko Zupanc iz Zaloga pri Kamniku je vlomil letos soptembra v Spodnjem Brniku in ikmalu ža tem v Vrhpoljah. Odnesel je na obeh ikrajih dragocenosti ter gotovine za Din 2300. Dne 20. novembra jc bil obsojen v Ljubljani radi dvakratnega vloma na 2 leti ječe. Obsodba radi umora očeta. Dne 27. 9. t. 1. se je ©digrala v Seču pri Čermošnjicah na Kočevskem pri Žabkarjevih Jiad vse žalostna družinska žaloigra. Štari Žabkar je bil nasilnež, !ki se je vedno zaganjal v svojo ženo, ki je bila prava mučenica vsled moževih surovosti in tolikokrat dejanskih napadov. Sin France je bil na materini strani in se je večkrat zavzel za ubogo revo napram očetu. Zgoraj omenjenega dne pa je sin očeta -ustrelil in je stal pred novomeškimi sodniki radi očetomora dne 20. novembra. Sodišče je upoštevalo kot olajšavo sinovo miroljubnost, neoporeeenost in očetovo nasilje in ga je obso diLo na devet let ječc.