KOLEDAR
ZA LETO
1953
//tai
TRINKOV KOLEDAR
ZA BENEŠKE SLOVENCE
ZA LETO
19 5 3
SAMOZALOŽBA TISKARNA BUDIN - GORICA
J A N U A R
1 č		NOVO LETO	
1	P	MAKARIJ OP.	
3	S	GENOVEFA D.	
4	N	TIT ŠK., ANGELA	
5	P	TEI.ESFOR P. M.	
6 T		SV. TRIJE KRALJI	
7	S	LUCIJAN M.	
8 < :		SEVERIN O.	C
9	P	JULIJAN M.	
10	s	AGOSTIN P.	
11	N	SV. DRUŽINA	
12	P	ALFRED O.	
13	T	VERONIKA D.	
11	S	H1LARII C. U.	6
15 ('.		MAVER 0.	
16	1-	MARCEL P.	
17	S	ANTON PUŠČ.	
18	N	STOL SV. PETRA	
19 |‘		KNUT KR.	
2(1	T	FAH1JAN in SEIÌ.	
21	Š	NEŽA 1). M.	
•)■>	C	VINCENCIJ M.	)
23	p	ZAROKA M. 1).	
21	s	TIMOTEJ SK.	
25 N		SPR. SV. PAVLA	
26	I*	POLIKARP. ŠK.	
27	T	JANEZ ZLAT.	
28	S	KAROL VEL.	
29	č	FRANČIŠEK S.	
30	P	MARTINA 1).	
31	S	JANEZ BOŠKO	
Sejmi v Slov. Benečiji:
Laze - Sv. Lenari
Zapisnik
s
1 N 1. PRDP. IGNACIJ
2 P SVEČNICA
3 T BLAŽ SK.
4 S ANDREJ KORZ.
5 (': AGATA 1). M.
(, P DOROTEJA D. .
7 S ROMUALI) O. C
8 N 2. PREDPOSTNA
JANEZ IZ MATE SP.
9 P CIRIL AL. C. M.
10 T SKOLAS',’,K A D.
11 S LURSKA M. B.
12 C 7 USTANOV
13 P KATARINA R. _
14 S VALENTIN M. ®
15 N 3. PREDPOSTNA
FAVSTIN IN JOVITA
16 P JULIJANA I).
17 T PUST. FRANC.
18 S PEPELNICA
19 C KONICA-
20 P LEON SK. )
21 S t ‘ 'AJoRA KR.
22 N 1. POSTNA
PETRA STOL V ANT.
23 P PETER DAM.
24 T MATIJA AP.
25 S K. - FELIKS
26 C MATILDA 1).
27 P K - LEANDER _
28 S K - ROMANO. ®
Viškorša - Hlasta
Petjah
Sv. Lenart Erbeč - Kravar
Ažla - Ljesa - Crnivrh Prosnid - Podklap
Ulana (ned. p« sv. Valentinu) Mernik
Ofjan
Tipana - Brisča
1:1 N 2. POSTNA, albin;
2 I' NEŽA PkAŠKA .5 T KUNrGUNRA C.
4 S KAZIMIR SP.
5 Č TEOF1I, ŠK.
6 P PEHP. in FELIC.
7 S TOMAŽ AKV.
8 N 3. POST., JANEZ ([ 0 P FRANČIŠKA K.
10 T 40 MUČENCEV
11 S SOFRONI.I ŠK.
12 C GREGOR VET.
13 P ROZINA VD.
H S MATU RA KIT
15 N 4.POST.,KLEMEN® 10 P HILARII in TAC.
17 T PATRI K ŠK.
18 S CIRIL I ER. ŠK.
19 Č SV. JOŽEF ŽEN. M.D.
20 P IRMA. ALEKS.
21 S REN EDIKT O.
22 N 5. POST. (TIHA) >
23 P VIKTORIJ AN M.
24 T GARRII EL NAD.
25 S OZNAN. M. D.
26 č EMANUEL M.
27 P IANEZ DAM.
28 S JANEZ KAP. SP.
29 N 6. POST. (CVET.)
30 P ANGELA FOT. ®
31 T MODEST ŠK.
Dol. Brnas - Tipnim
Čcpletisffe
Črnivrh
«
APRIL
1	s
2	C
3	P
4	S
5	N
6	P
7	1'
8 9 Č KI P
11	S
12	N
13	I* II T 15 S K) (':
17	P
18	S
19	N
20	P
21	T 00 S
23	C
24	P
25	S
26	N
27	P
28	T
29	S
30
HUGO SK.. VEN. VEL. C.. FRANC. VEL. RIHARD VEL. S.. IZIDOR VELIKA NOČ V. P., CELESTIN HERMAN I. C ALBERT SK.
M A RII A KL. MARKO H. SP. I.EON VEL. P.
1. POV., JULIJ P. IDA VOJV. © JUSTIN M.
PETER GONZ. BENEDIKT L. ANICET P. APOLONU A4.
2. POV.,EMA VD. MARCELIN SK-ANZELM C.U. ) SOTER In GAI JURIJ M.
El DELIŠ SIGM. MARKO EV.
3. POV., KLET P. MARCELIN P. PEREGKIN DUH. PAVEL (II) KK„ PETER M. ® V AT A KINA S. D.
Lamlarska jama - Sv. Lenart
Sv. Peter
Dol. Mersin • Ofjan
Lipa - Rubinjak Trèmuli - Ljesa
Z A 1» 1 S N I K
1 P FU.IP in JAKOB
2 S ATANAZIJ SK. .
3 N 4. POV..NAJD.SV.K.
4 P FLORIJAN M.
5 T J’IJ VP..
6 $ JANEZ EV. C
7 C. STANISLAV SK.
8 P PR. MIHAELA N. o S GREGORIJ NAG.
10 N 5. POV., ANTONIN
11 P MAMERT SK.
12 T PANKR. in TO-
13 S SERVACI! SK. ®
14 Č KRISTUSOV VNEB.
15 P IZIDOR KUR.
16 S JANEZ NEP. M. IT N 0. POV., PASKAL 18 P VENANC1.I SP.
10 T PETER CEL. I*
20 S BERNARD. S. )
21 C ANDREJ BOR.
22 P IIEI.ENA I).
23 S DEZIDERIJ SK.
24 N BINKOŠTI, MAR. P.K. 23 I* BINKOST. PON.
26 T FILIP NERI SP.
27 S K. - BEDA _
28 C AVGUŠTIN S. @ 20 P K. - MARIJA M.
30 S K. - IVANA OR.
31 N I. POB., SV. TROJICA
Tipana
Matajur - Dreka - Srednje
Dol. Brnas - štoblauk -Srednje
Kravar
Laze - Kosea
Vrh - Ažla - Ljesa Brisča - Čepletisče
Dol. Mersin - Viškorša
1 p
o j
3	S
4	Č
10 s
11
12 P
13 S
14 N
15 P
16 T
17 S
18 C,
19 P
20 S
21 N
■)•> |J
23 '1' 21 S
25 Č
26 P
27 S
28 N
29 P
30 T
JUVENICIJ M. MARCELIN KLOT1LDA KR SV. REŠNJE TELO d KVIRIN ŠK. M. RONIEACII ŠK. NORBERT SK.
2. POB., ROBERT O. MEI)ARI) ŠK. PRIMOŽ in FEL. MARJETA KR. _ BARNABA AP. ® JANE/ FAK. Sl*. ANTON PADOV.
3. POB., BAZILIJ ŠK. VID in MODEST FUAlNi.lnEK R. ADOLF ŠK. EFREM S. C. JU IliLI I ANA 1).	) S1LVERI.I P.
4. POB., ALOJZIJ SP. AHACIJ M.
LIO" "Al(T ŠK. ROJ. JANEZA K. HENRIK ŠK. JANEZ in PAV. -II EM A VD. ®
5. POB., IRENEJ ŠK. PETER IN PAVEL SP. SV. PAVLA
Sv. Kvirin
Klenjé
ICravar
Gor. Mjersa - Gor. Mer-sin - Ronac
I.aze - Oborča
Čenebola - Platišča - Lan-darskajania - Trčmun-Oor. TrbJ - Prapotno
Topolovo
Tjeja • Šemp. • Podcerk.
1 S PRESV. R. KRI
2 C OBISK M. D. _
3 P LEON II. P. <T
4 S URH ŠK.. BERTA
5 N 6. POB., ANTON Z.
6 P IZAIJA PR.
7 T CIRIL in METOD
8 S ELIZABETA KR.
9 0. NIKOLAJ in TOV.
10 P AMALIJA D. _
11 S PIJ I. P. ©
12 N 7. POB., MOH. IN F.
13 P ANAKLET P.
14 T BONAVENTURA
15 S HENRIK K.
16 C KARM. M. B.
17 P ALEŠ SP.. IRMA
18 S KAMIL LELI S
19 N 8. POB., VINC. >
20 P MARJETA D.
21 T DANIJEL PR.
22 S MARIJA MAGD.
23 0 APOLINARLI ŠK.
24 P KRISTINA D.
25 S JAKOB	^
26 N 9. POB., ANA @
27 P RUDOLF M.
28 T VIKTOR P.
29 S MARTA D.
30 0 ABDON in SENEN
31 P IGNACIJ LOJ.
Ronae
Srženta - Sovodnja - Vrli ■ Čela - Prosnid
Ronao - Illasla - Mar-žarola
Oblica
Ažla - Bijača Dol. Trbj - Subid
1 s
2 N
3 P
4 T
5 S
6 č
7 P
a s
9 N
10 P
11 T
12 S
13 C
14 P
15 S
16 N
17 P
18 T
19 S
20 Č
21 P
22 S »23 N »24 P
25 T
26 S
27 Č
28 P
29 S
30 N
31 P
VEZI SV. PETR
10. POB., ALFONZ d LIDIJA VD. DOMINIK SP. MAHU A SNEŽN. GOSPODOVO SP. KAJETAN SP. CIRIJAK M.
11. POB., JANEZ O LOVRENC M. TIBURCI.I M. KLARA D.
HI POI,IT M.
EV ZEBI1 SP. VNEBOVZETJE M.D.
12. POB., ROK SP. ) HIJACINT SP. HELENA C. MARIJAN BERNARD O. DONAT M. TIMOTEJ M.
13. POB., FILIP B. JERNEJ AP. ® LUDOVIK K. CEF1RIN P, JOŽEF KAL. SP. AVGUŠTIN ŠK. OBGL. JAN. K.
14. POB., ROZA RAJMUND SP. d
Špjetar
Mersin
Lipa - Mažarola ■ Pros-nid
Mersin
Sv. Lenart • Črnivrh -Dol. Brna.s - Stara-gora - Dreka • Srednje - Fojda - Brisča
Laze - Strmiea - Čedad
Dol. Brnas - Hlasta -Čjubic - Petjah - Oblica - Ažla
Brca
Laudar - Kravar - Pod-eerkev - Platišča
Kosca - Žabnice Brca
Dol. Brna« - Čenebola -Stoblank	•
Laze - Senčjur
Erbeč
Lambir
Brezje - Viškorša ■ Topolovo - Peknjč
1 T EGIDIJ O.
2 S ŠTEFAN K.
3 C SERAFINA
4 P ROZALIJA
5 S LAVRlJ^err ]
6 N 15. POB., ZAHARIJA
7 P MARKO M. _ H T RO is evo M O ©
9 S PETER KI,AVER
10 C NIKOLAJ TOL.
11 I' PROT. Hl.IAC.INT
12 S IMF, MARMINO
13 N 16. POB. FILIP M. n P POV. SV. KRIZA
15 T 7 ŽALOSTI I). Ix
16 S K. - KORNEL. )
17 C. LAMBERT ŠK.
18 P K. - JOŽEF K.
19 S K. - JANU ARU
20 N 17. POB., EVSTAHIJ
21 P M ATE I A P.
22 T TOMAŽ VIL. S„
23 S LIN P.	@
24 C I). M. REŠ. JET.
25 P KAM 11, M.
26 S CIPRU AN
27 N 18. POB., KOZMA IN
DAMIAN MUC.
28 P VENCESLAV K „ 26 T MIII VEL NAD. C 30 S IJIJERON1M C.U.
m
1	C	REMIGLI ŠK.
2	P	ANGELI VARUHI
3	S	TEREZIJA I). L
■1	N	19. POB .FRANČIŠEK
5	P	PLACID M.
6	T	BRUNO Sl*.
7	S	MARMA KR. K. V.
8	(':	BRIGIDA M). ©
9	P	DIONIZIJ M.
10	S	FRANČIŠEK B.
11	N	20. POB., MAT. D.M.
12	P	SERAEIN SP.
13	T	EDVARD KR.
It	S	KALIST P. .
15	C	TEREZIJA D. )
16	p	IIEDVIGA VI).
17	s	MARJETA AL. D.
IH	N	21. POB., LUKA EV.
19	1’	PETER ALK.
20	T	JANEZ K. SP.
21	S	URSULA in TO-
■><>	c	KORDULA D. ®
23	p	SEVERIN ŠK.
24	s	RAFAEL NAD.
25	N	22. POB ., KRISTUS K.
26	p	EVA RIS I’ P.
27	T	FRUMENCIJ ŠK.
28	S	SIMON in JUDv
29	c	NARCIS ŠK. C
30	p	ALFONZ R.
31	s	VOLBENK ŠK.
Špjetar - Sv. Lenart Dreka - Prosnid -Prešnje
Utana - Ljesa • Podklap
Rnnac - Lipa
Stohlank - Laudar
1 N 23. POB., VSI SVETI
2 I* SPOMIN V. DUŠ
3 T .1UST M.
4 S KAREL BOR. ŠK.
5 C ZAHAR1IA _
6 I’ LENART OJ1. ©
7 S ENGELBERT ŠK.
8 N 24. POB., BOGOMIR <) P BOŽIDAR M.
II) T ANDREI AV. SP.
11 S MARTIN ŠK.
12 C. MARTIN P. M.
13 P DIDAK SP. x
14 S IOZAFAT K. >
15 N 25 POB., LEOPOLD
16 P 1EDERT 1),
17 T GREGOR ( lil).
18 S ODON OP.
P) C. ELIZABETA T.
2» P FELIKS V. SI>
21 S DAROV. D. M. ®
22 N 26. POB,, CECILIJA
23 P KLEMEN P.
24 T IANEZ OD KR.
25 S KATAR'NA 1).
26 ('. SILV ESTER OP.
27 P VIRGILI! ŠK. -
28 S GRF.G. III. P. C
29 N 1. ADVENTNA
SATURNIN ŠK.
30 P ANDREI AP.
Šenlenart - Prosnid -Ronac
Gor. Brnas
Erbeč - Strmita - Kravar
1	T	ELIGI1
2	S	BIBLIANA D.
3	C	FRANČIŠEK KS.
4	1’	BARBARA 1). M.
5	s	SABA OP.
6	N	2. ADV., MIKLAVŽ®
7	p	AMBRO/II SK.
s	T	BREZM. SPOČ. M.D.
9	S	PETER FURIE
10 C		MELKI.IAD P.
11	p	DAMA/I.I P.
12	s	ALEKSANDER M.
13	N	3. ADV., LUCIJA )
14	1*	DUŠAN SK.
15	T	KRISTINA
16	S	K. - E V/E BIJ SK.
17	C	LA/AR SK.
ih	p	K. - GRACIIAN
19	s	K. - URBAN V.
20	N	4. ADV., EVGENIJ ®
21	p	TOMAŽ AP.
•o	T	DEM MET Ril M.
23	.s	VIKTORIJA D.
24 C		ADAM in EVA
25 P		BOŽIČ, ROJTSVO G.
26 S		ŠTEFAN PRVI M.
27 N		JANEZ EVANG. _
2H	P	NED. OTKOC. <U
29	T	TOMAŽ B. SK.
30	S	EVGENIJ SK.
31	C	SILVESTER P.
Jajnik - Ofijan - Srženta Stoblank Ažla - Oblica - Tipana
Kravar - Brca ■ Hlasta Utana
Sovodnja - Koilroinac
Lamlar
Mons. prof. IVAN TRINKO
90-letnlk
POJDIMO NA TRČMUN
•
Vasica Trčmiin je obešena na izrazitem obronku Matajurskega pogorja. Vidi se iz vseli krajev furlanske ravnine in pri vzhajajočem soncu te na njo opozarjajo bliščeči svetilniki, ki jih sonce prižge na izpostavljenih oknih trčmunskih hiš.
Iz Čedada do Sovodenj se pripelješ s korjero «li z avtom, od tam se v eni uri vzpneš na Trčmun po strmi stezi. Iz Trčmuna vživaš razgled, ki ni enakega: z enim pogledom objameš Vso furlansko ravnino od Tržiča do Karnije, v jasnih dneh vidiš z dobrim daljnogledom tudi dim parnikov v tržaškem in beneškem pristanišču. Za teboj veličastno gospoduje očak Ma-•«jur, izza katerega kukajo zasneženi vrbovi Krna in Kanina.
Na trčmunski stezi srečaš lepo oblečene gospode, ki jih na prvi pogled spoznaš, da niso •uristi, temveč gospodje, ki so bolj vajeni Voziti se po asfaltiranih cestah kakor pa plezati Po stezah Beneške Slovenije.
Če jih boš vprašal odkod so, ti bodo odgovorili, da so iz Vidma, Gorice, Trsta, Benetk. 'Kina, Clevelanda, Kanade, itd.
Če jih boš vprašal kaj da so, ti bodo odgovorili, da so znanstveniki, profesorji, naravo-
slovci, filozofi, pisatelji, pesniki, skladatelji, jtd.
Če jih vprašaš po kaj gredo na Trčmun, te bodo začudeno pogledali in te bodo vprašali, da li ni več na Trčmunu mons. Trinko.
Vsi ti odlični inožjč prihajajo na Trčmun ne zaradi lepega razgleda, pač pa, da spoznajo ali še enkrat vidijo 90letnega starčka, o katerem bo skozi stoletja govorila zgodovina slovenskega naroda in ki je ponos Beneške Slovenije.
»PRI PJERNOVIH«
Prijazni in gostoljubni Trčmunci že vedo zakaj je prišel lepo oblečeni tujce v njihovo vas in brez da bi jih prosil, ga peljejo naravnost h »Pjernovim«.
Lepa, četudi preprosta Trinkova domačija je na kraju vasi, nad globoko strmino in nudi lep razgled na vse strani.
Častitljivi monsinjor je gotovo doma; mašuje vsaki dan v hišni kapelici in prestane ves ostali čas večinoma v svoji sobi, kjer moli ali čita znanstvene knjige. Najdeš ga tudi pri domačem ognjišču v pogovoru z domačini. Le o lepem vremenu gre iz hiše na zelò kratek sprehod, opirajoč se na dve palici. Pred zadnjo vojno ga je bil namreč nerodni vojaški kolesar povozil v Vidmu, in gospod profesor si je bil
pri padcu polomil desno nogo v stegnu; od takrat more s težavo hoditi le s pomočjo dveh palic. V ostalem pa je pravi trčmunski hrast: zdrav »kù drjen«, vidi, sliši in ima dober spomin. Ako ga zapelješ s pogovorom na filozofsko polje, mu napraviš največje veselje.
Ko mu domači naznanijo gosta, se zravna, seže po palicah in se pripravlja, da bi mu šel nasproti, medtem pa se gost že znajde pred častitljivo postavo gospoda profesorja.
Sprejme te prav po domače, s prijaznim nasmehom kakor starega prijatelja, tako da se Počutiš kakor doma. Pogosti te prav po hene-cansko. Najraje se pogovarja o umetnosti in znanstvenih vprašanjih. Čudiš se njegovemu širokemu in globokemu znanju v najrazličnejših vedali ter odgovorom, ki jih zna dati le strokovnjak dotične vede. In vsak odgovor je zasoljen z karaterističniin »Trinkovim humor-Jem«. Ko je bil v minulem poletju na obisku Pri njem ugledni amerikanski stric Anton Grdina, je očaran od Trinkove osebnosti vzklik-n'l: »Vi ste naš velik mož!« Gospod profesor je hudomušno odgovoril : »Seveda sem ve-ker kljub svojim 901etom, merim meter in
cin visokosti.«
Ko je nekoč, v času vojne, pred čedajsko postajo iskal vozila do Sovodenj, mu je neki
uradnik prezirljivo rekel: »Boste že našli kakega osla, da vas popelje.« Trinko mu je od- | govoril: »V času vojne so vsi osli v državni službi!« Podobni Trinkovi odgovori so navadno šli od ust do ust po vsej deželi.
VZOREN DUHOVNIK
Že telesna zunanjost gospoda profesorja, resen nastop, umerjene in dobro prevdarjene besede, asketični izraz ti povedo, da je Trinko predvsem duhovnik, njegovo življenje te prepriča, da je vzoren, svet duhovnik. Vse svoje življenje je preživel v Videmskem semenišču. Že kot novomašnik je bil imenovan za profesorja na gimnaziji in potem za profesorja modroslovja na liceju, kjer je poučeval čez 60 let, do skrajne starosti. Lahko se računa,'da je čez 1500 videmskih, furlanskih in slovenskih duhovnikov bilo deležno njegovega resnega in temeljitega pouka. Učenci so ga cenili in spoštovali, nad profesorji je imel velik vpliv: Trinkova prisotnost je dajala velik ugled videmskemu Semenišču. V časih, ko so imeli besedo samò liberalci in framasoni, so bila du-: hovnikoin zaprta vsa vrata. Ko pa je potrkal Trinko, so se takoj odprla na prefekturi, n» deželni upravi, na sodniji, na vojaških koman-dih in po vseh drugih uradih. Kdor si n»
mogel drugače pomagati, se je priporočil gospodu profesorju, ki ni znal reči »ne«, in njegova beseda je bila povsod upoštevana.
Največje spoštovanje je vzbujala njegova globoka ponižnost: hud je bil na vsakega, ki ga je hvalil ali ki ga je hotel povzdigniti. Odločno je odklanjal vse ponudbe raznih univerz, vsa odlikovanja. Kadar sem ga nekoč pokaral, da ni sprejel imenovanja za goriškega knezonadškofa, mi je nameril klofuto in mi je obrnil hrbet. Trinko se je počutil srečnega samò v svoji sobi, zakopan med vsakovrstnimi knjigami.
ZNANSTVENIK
Težko je določiti kaj je Trinko: ali modro-slovec, pisatelj, pesnik, jezikoslovce, zgodovinar, naravoslovec, arhitekt, slikar, glasbenik, »d. On je bil vse skupaj: bil je kakor biser, ki se sveti od vsake strani.
Pred njegovo sobo je čakal književnik, da Bin gospod profesor presodi njegovo delo in ntu pove ali je vredno izdaje; slikar, da mu pove, ali bo smel svoje slike izstaviti na mednarodni razstavi, itd. Za Trinkovo predhodno 8(>dbo je prosil arhitekt za svoje načrte, skladatelj za svoje skladbe, itd. Ko je Trinko ‘zrekel ugodno sodbo o kakem delu, je bil Uspeh zagotovljen. Vsi so bili prepričani o
Trìnko : Perorlsba (skoraj vse njegove pcrorlsbe so Nemci med vojno uničili)
nekakem prirojenem instinktu g. profesorja do vsake umetnosti. K njemu so prihajali za nasvete znanstveniki tudi iz inozemstva: iz Avstrije, Nemčije in še posebno iz slovenskih dežel. V prošlem letu so učenjaki Praške akademije pisali na Trčmun in prosili za njegovo sliko, da bi jo pridružili v Praškem muzeju h slikam velezaslužnih Slovanov.
Trinko je bil velik prijatelj pesnika Gregorčiča, ki ga je cenil kot pesnika. Ainerikanee Turner je vključil v svojo »Zgodovino filozofije« Trinkovo »Zgodovino filozofije med Slovani«, z veliko polivalo.
POLITIK
Trinko se ni vmešaval v politiko, ako ni bil prisiljen. Pustil se je izvoliti za deželnega poslanca in je zastopal Beneške Slovence vse do ukinitve Deželnega zbora od strani fašizma, samo zato, da bi mogel koristiti svojemu ljudstvu, ki je zapuščeno v tem kotu Italije. Kljub teinu, da je bilo takrat v Deželnem zboru Poleg njega le še par drugih katoličanov in da so bili vsi ostali poslanci protiklerikalei, je Trinko vžival velik ugled in veliko spoštovanje tudi v Deželnem zboru tako, da so mu bile Poverjene najvažnejše deželne zadeve. Ni bilo slišati takrat, da bi bil v Italiji še kak duhov-
nik deželni ali državni poslanec, Trinko je bil izjema. Beneški Slovenci si ne bi bili mogli | želeti boljšega zastopnika kot je bil Trinko. O11 je tudi krepko udaril po mizi, kadar je šlo za obrambo Beneških Slovencev in njihovih koristi in nikoli ni dopustil, da hi zaničevalno govorili o njih ne v deželnem zboru ne drugje. On je povsod nastopal kot Slovenec in kot takega so ga vsi spoštovali. Vsak Beneški Slovenec je tekel h Trinkotu, kadar se mu je godila krivica in Trinko ga je branil z vso odločnostjo in vedno uspešno. Fašistom je bil na poli, kontrolirali so vsak njegov korak, vsi tisti, ki so se oglašali pri njem, so bili posebno nadzorovani, vendar njega se niso upali do-takinti.
Tak je bil in je naš očak Trinko. Na Trčmunu je začel svoje plodonosno življenje in na Trčmunu ga želi skleniti. Za Boga in za narod je delal svojih 90 let in v Bogu in med svojim narodom želi umreti. On se nič več ne briga za ta svet; ako ga kdo vpraša za mnenje o kaki politični zadevi, ga zavrne z besedami svetega Pavla: »Cursum consumavi, fidem servavi, itd.«
Če ga vprašaš o bodočnosti, ti odgovori s svojo staro pesmico:
Zbogom, gora, zbogom Daleč moram, daleč lepe cvetne trate,	kakor ptič v jeseni,
ki spomine v srcu	ko čez morje žene
vzbujate mi zlate.	sever ga ledeni.
O bodočnosti svojega naroda pa optimistično zapoje:
NEKDO je nad nami, ki nam pota meri.
Piovi, torej, čolnič!
Piovi v tej mi veri!
Garbae
VELIKA LAKOTA
Leta 1816 in 1817 je bila tudi na Beneškem velika lakota. Bilo je zaporedoma več deževnih let, zlasti leta 1816, ko je toliko deževalo, tla je. hil sirak (koruza) Sc v oktobru mehak. Potem so mleli zelen sirak s stor-vreti. Avstrija se je začela že zgodaj bati lakote in J® ukazala, tla naj se postavi v vsakem županstvu po-*®bna komisija. Okrajni komisar'v Fojtli se je trudil lla vso moč, da bi pomagal, ali župani Fojde, Nijem 111 Platišč se niso ganili. Ahtensko županstvo je v vrinili kotlib kuhalo mineštre iz zelja in jih porazdelilo 6° 160 na dan najbolj potrebnim. *
Podobne kotle so napravili tudi v Šempetru »per 1" Schiavonia tli S. Pietro«, v Čedadu pa za gorske vasi l,R« okraja, v Tarčentu za »Slovenijo nad Tarčentom«.
IZ DOMAČE ZGODOVINE
V šolah so nas učili zgodovino vseh delov Italije: Sicilije, Pjemonta, Lombardije, Benetk itd., le o Furlaniji in o naši ožji domovini čisto nič.
t Peter Podreka, veiezaslužen mož mej beneškimi Slovenci. Mej drugim zložil pesem: Beneška Slavjanka.
Kadar nani"je naravna radovednost dala toliko poguma, da smo vprašali profesorje, da naj nam povedo kaj tudi o naši zemlji, le-t» nam niso znali nič kaj posebnega povedati in
navadno so se izognili vprašanju, z izgovorom, da to ni v programu.
Zato se dobro spominjam, kakò smo bili veseli, ko je leta 1912, »Furlansko Alpinsko Društvo« (Società Alpina Friulana) izdalo »La Guida delle Prealpi Giulie«, kot IV. zvezek od «La Guida del Friuli«. Uredil ga je svetovno znani zemljepisen, prof. Olinto Marinelli, sodelovali pa so: prof. Bragato, G. Costantini, G. H. De Gasperi, G. Feruglio, M. Gortani, D. S. Leiht, A. Lorenzi, F. MUSONI, in IVAN
trinko.
To mojstrsko delo je prebilo led naše nevednosti in odprlo vrata naši radovednosti do spoznanja naše rodne zemlje in njene zgodovine.
PRVI PREBIVALCI NAŠE ZEMLJE
Zgodovinarji niso še dognali kdo so bili prvotni prebivalci naših dolin; eni pravijo, da so bili Iliri ali Veneti, drugi da so bili Kelti, •lekateri pa da so živeli pomešani eni in drugi. D tem ne bomo zgubljali časa, tembolj ker so 9nšc doline bile najbrž le redko naseljene, če sodimo po neverjetno redkih sledovih topono-*9astike ( krajevno imenovanje) prvotnih Prebivalcev.
Znamenitega longobardskega zgodovinarja Pavla Diakona lahko imenujemo tudi furlanskega in slovenskega zgodovinarja, ker le iz njegove »Historia Longobardorum« (8. stoletje) ' izvemo natanko, kdaj so se Slovenci naselili v ! sedanjo Benečijo.
Longobardi so navalili na Furlanijo meseca maja leta 569 po Kristusu, pod komando kralja Alboina. Zdi se, da so prišli po Nediški dolini, potem ko se je Alboin bil nagledal lepe Furlanske ravnine iz vrba našega Matajurja »mons regis«.
Furlanija, z glavnim mestom Čedadom, se ni mogla braniti proti novim »barbarom«, ker je bila že leta 452 po Kr. laki» strašno poman-drana od divjih Hunov kralja Atile, da (kakor pravi pravljica), skozi tri leta se ni slišalo petelina petin in je bila zato le redko naseljena.
Ker je bil namen Longobardov polastiti se Italije, se oni niso brigali za zemljo, ki so jo pustili za seboj, čutili pa so potrebo zavarovali si hrbet in zato je Alboin ustanovil v Čedadu prvo Longobardsko vojvodino (Ducato), ki jo je izročil svojemu vnuku Gisulfu.
Takòj za Longobardi so se prikazali na mejah Italije slovenski pastirji, ki so brez ovir zasedli vse hribe in neobljudene doline do vrat Čedada. Seveda, tudi njim so tekle sline po Furlanski ravnini, a na poti so jim bili močnejši Longobardi.
V ta namen so se Slovenci združili z divjimi Obri (Avari) in skupaj so> začeli napadati Longobarde.
Zgodovino vojske z Longobardi najdeš v že omenjeni »llistorja Longobardorum«, kjer Pavel Djakon opisuje hrabrost se branečih Lon-gobardov in indirektno tudi hrabrost napadajočih Slovencev in Ob rov.
VOJNE MED SLOVENCI IN LONGOBARDI
Vojna med Slovenci-Obri in Longobardi se je začela okoli leta 610 po Kr., kadar so Slojne i vdrli globoko v Furlanijo in so po hudih bitkah bili potisnjeni zopet v hribe. V teh bitkah je bil ubit tudi longobardski vojvoda Cisulf.
Leta 663 so Slovenci in Obri zopet vdrli v Furlanijo, prebrodili so reko Tilment (Tagliavento) in prišli do Pordenona, pa tudi to pot 80 bili zopet vrženi nazaj. Po tej vojni so se
Slovenci ločili, od divjih Obrov in jih zapodili čez hribe, oni pa so se borili z Longobardi na svojo roko.
Med leti 665-670, so Longobardi, pod komando vojvode Vektarja, vdrli v Nediško dolino, nenadoma napadli slovensko vojsko pri 1!riičab (Boriscah-apud Broxas), 11 km nad Čedadom, in jo razgnali. Ta bitka je morala biti res strašna, če je res kar pravi Pavel Diakon, da je bilo pobitih 5000 Slovencev. To število pobitih se zdi neverjetno in mogoče, da je pomotoma bila doložena kaka 0 od prepi-sovateljev.
Vsekakor so si ta poraz Slovenci dobro zapomnili, se reorganizirali in že leta 700 so prešli v napad. Vtaborili so se na hribu nad Čedadom, verjetno na Karkošu. Vojvoda Perdili! se jim je postavil z izbranimi vojaki in jih je drzno napadel. Longobardi so bili popolnoma poraženi, tako da so v tej bitki ostali vsi Furlanski plemiči (nobili) pobiti na bojišču.
Zopet leta 725 so Slovenci zmagoslavno vdrli v Furlanijo, a so končno bili le premagani pri Lavarjanu (južno od sedanjega Vidma) od vojvode Petna. Kljub temu, da so bili Slovenci poraženi, je njih moč, njih bojevitost in njih hrabrost tako imponirala vojvodi Pemu, da je sklenil časten mir in prijateljstvo, tako da so se Slovenci povrnili v svoje hribe in
doline nad Čedadom in od takrat so večinoma živeli v prijateljskih odnošajih s Furlani, trgovali ž njimi in jim večkrat, v sili, tudi priskočili na pomoč. Živeli so s Furlani v naj-lepiem prijateljstvu, tako da so se po dogovoru Slovenci posamezno in mirno naseljevali na zapuščene in neobdelane ravnine v nižji Furlaniji in ob Tilmentu; pozimi so smeli s svojimi čredami na določene kraje Furlanije, med tem ko so poleti Furlani smeli s svojimi konji in voli na določene slovenske planine. Sledovi lakù lepili navad so trajali do avstrijske okupacije, po polomu beneške republike.
POD FRANKI IN OGLEJSKIMI PATRIARHI
Longobardski kraljevini so napravili konec frankovski kralj, Karel Veliki in njegovi nasledniki. Pod oblastjo Frankov so prišli na površje oglejski patriarhi, skoraj vsi nemškega rodù: cesarji so jim dali toliko privilegijev, da jo Furlanska Marka dejansko prešla v njili
oblast.
V tem času so nastali po vsej Furlaniji gradovi z nemškimi grajščaki in Furlani so bili tako rekoč, zasužnjeni od njih. Na etnični •neji (med Slovenci in Furlani), od lbane do Rezije, je nastala gosta veriga utrjenih gradov; Ibana, Grounberg (Karkoški grad), Urus-
berg nad Senčjurjem, Čukola nad Čedadom, Soffumberg med Čedadom in Fojdo, Partištein med Fojdo in Ahlnom, Attems v Ahtnu, Čer-nejski grad pri Njemah, Zavornjan ob Teru, Tarčent, Rtin, Humin, Vencon ob Tilmentu.
Nad to črto, na slovenskih tleh, ne najdeš nobenega gradil, razen gradiča v Pijačah, ki je služil kot ječa »Landarske Banke«.
SLOVENSKE »BANKE«
Takoj po sklenjenem miru z Longobardi, ko so bili že stalno naseljeni po hribih in dolinah ob Nediži, so si Slovenci lepo in vzorno uredili svoje gospodarske in socialne razmere, po vzorcu staroslovanskih zadrug in so ostali sami gospodarji na svoji zemlji.
SOSEDNJE
Na podlagi najširše demokracije, je bila vsa oblast v rokah »Sosednje«, katero so sestavljali hišni gospodarji oziroma posestniki. Vsaka vas (kamun) je imela svojo sosednjo s posebnim štatutom, ki si ga je sama sestavila.
Hišni gospodarji so se zbirali okoli »Laštre« (kamenite mize), pod lipo, pred cerkvijo ali na sredi vasi. Izbrali so si župana (dekana), kateremu so izročili posebno palico v znamenje oblasti. Župan je predsedoval sosednjimi,
ki jih je sklicaval od moža do inoža po ob-hodnikih (kursorih) in je skrbel za izvršitev, sklepov sosednje.
Z županom so sestavljali nekak izvršilni odbor še trije podžupani (sindiki), dva zaprisežena moža (giurati), cerkveni ključar (caine-rarius) in zapisnikar (cancellarius). Zapisnikar je zapisaval sklepe sosednje (verbale) in je bil en sam za vse kamune. Bil je navzoč le pri »Velikih Sosednja!»«; verbale vaških sosednji je spisaval doma, na podlagi tega kar mu je povedal eden izmed zaprisežnikov, ki je bil Navadno obenem še obhodnik (kursor) in »berič«. Vse službe so bile brezplačne. Glasove l>ri sosednjah so vrczavali na posebne palice.
Vseli takih Sosednji ali županstev, je bilo 36 in vsaka je imela svoj posebni pravilnik, (statut), katerega se je morala strogo držati.
Vse te Županije so bile federativno združene v dve »Veliki Županstvi«, ki sta se imenovale »BANKE«. Beseda »Banka« je prišla iz latin-skega »bancum«, nekakšna lesena truga, v ka-*eri so se branile stare pergamene, patenti, pri-vilegji in originali Statutov, velikih in malih *upanstev. Zaklenjena je bila / dvema kjuče-ki sta jih hranila Velika Župana.
LANDARSKA BANKA
Poti Lantlarsko Banko so spadale vse »Sosednje« oziroma županstva Nediške in Sovo-denjske doline in jih je bilo 21: Dolenji Br-nas, Bijača, Erbeč, Laze, Tarčet, Mersin, Peljali, Ažla, Sv. Peter, Vrh, Ofijan, Sarženta, Bijarč, Klinje, Brišča, Ronec, Sovodnja, Gorenji Brnas, Matajur, Ceplešisče. Ridica.
Sedež Banke je bil v Rijačali in pozneje v Tarčetu; bodisi v Bijačah kakor v Tarčetu sla se ohranili še kameniti »La,siri«, okoli katerih so se zbirale »Velike Sosednje« Banke in »Veliko Sodišče«.
MJERSKA BANKA
Pod Mjersko Banko je spadalo 1!> Soseden j ali Županstev: Sv. Lenart, Hlasta, Livek, Gorenji Trbi, Srednje, Utana, Kosca, Dreka, Oblica, Podpeč, Grmek, Ilostne, Kravar, Dolenji Trbi, Dolenja Mjersa.
Mjerska Banka se je zbirala v »Veliko Sosednjo« okoli »Lastre« v Gorenji Mjersi, pri cerkvici sv. Antona opala, pod lipo.
PARLAMENT
.'16 župani so sestavljali »Arengo« »Parlament« ali »Višjo Sosednjo«, ki se je redno sestajal enkrat na leto okoli »Lastre« pod
lipo, pri cerkvici sv. Kvirina, pod Šempetrom in je sklepal o skupnih zadevah vseh slovenskih vasi; po potrebi je bil sklican tudi večkrat na leto. Predsedovala sta mu, navadno, po vrsti Landarski in Mjerski Veliki Župan. Rodoljub
Cerkvica sv. Antona Puščavnika v Gorinji Mjersi, ustanovljena 1. 1441; glavni kraj „Mjerske Banke*.
"dvokal dokt. Karel Podrjeka, ki je leta 1884 ls,dal knijgo »Slavia Italiana«, piše, da je videl »Veliko 1,astro«, okoli katere se je zbiral »Arengo«, na nekem dvorišču, prav blizu cerkve sv. Kvirina.
PADEC PATRI J ARHOVE OBLASTI
Patrijarsko oblast so bili močno ošibeli prepiri ined furlanskimi grofi, ki so bili surovi, bojeviti in so se ined seboj sovražili do smrti. Ker se niso mogli bojevati proti zunanjim sovražnikom, so sc med seboj napadali in pobijali, da je bilo groza.
To notranjo razcepljenost Patrijarhove države so znale Benetke dobro izrabiti. Te so bile odvzele Patrijarhu, malo po malem, med leti 1410-1420, skoro vso Patrijarhovino.
Čedad se je podvrgel Benetkam prostovoljno dne 10. julija 1419 in njegovem zgledu so sledili kmalu tudi drugi gradovi in mesta, kakor Videm, Huinin (Gemona) Vencon, itd.
Ko je propadla Patrijarhova oblast nad Furlanijo, ni imela Slovenija (Schiavonia) nič skupnega s Furlanijo, v ničemer ni bila odvisna od Čedada, Vidma ali Furlanskega parlamenta. Med tem, ko so se li podvrgli Benetkam že
10.	julija 1419, se je podala naša Slovenija pod varstvo Beneške republike, po dolgih pogajanjih, šele leto pozneje, 15. avgusta 1420, potem ko je dobil njen Parlament (Arengo) od Republike vsa zagotovila in priznanja, da bo Republika sprejela in spoštovala vse dotedanje pravice avtonomije. Od takrat se je Slovenija
imenovala «BENEŠKA SLOVENIJA« (Schia-Vonia Veneta).
Beneška republika je torej potrdila Beneškim Slovencem staro upravno in pravno avtonomijo in, da si jim še bolj prikupi, jim je dodala še nove privilegije, katerih do tedaj niso imeli.
Boži (Doge) so spoštovali in o vsaki priliki * novimi dekreti potrjevali svoje dolžnosti do Landarske in Mjerskc Banke, branili so njih Avtonomijo pred Čedadom in Furlanijo, ki sta vedno skušali vrivati se tudi v Slovenijo. S tem si je Beneški Senat zagotovil zvestobo in vdanost Beneških Slovencev, in smatral njihovo ozemlje kakor mejo, ki je varovala Republiko pred Avstrijo.
Beneška Slovenija je imela samo eno dolžnost do Republike: varovati vzhodnuo mejo (tonfili), zlasti prehode (Podbonesec, Livek, Klinac, Klobučarji, Sv. Miklavž), za kar je v sili rabila do 200 mož.
Ni bila dolžna Republiki ne vojakov, ne davkov, ne drugih dajatev. Sama je imela v r°kah sodnijsko in administrativno oblast. Av-sirijski Slovenci so zavidali Beneškim Sloven-'em tako srečo, in ti si niso nikoli poželeli ^vstrije, zato da bi se združili z ostalimi Slovenci, zavedajoč se da: «ubi bene ibi pairia«,
V potrdilo prinašamo samo nekatere izmed neštetih dekretov Republike, ki potrjujejo avtonomijo in pravice Beneške Slovenije:
Leto 1658 - 12. oktobru:
Dožev dekret, ki izjavlja, dn omenjeni sodolini (Landarska in Mjerska), sla ločeni »ne samo od Čedada ampak tudi od domovine« (non solo dal territorio stesso di Cividale ma dalla Patria stessa).
Leto 1660 - 8. februarju:
»Senat potrjuje, da sodolini se inarata smatrati kot ločeni od Zemlje, mesta in Domovine.«
Leto 1662 - 2. marcu:
»Pismo predsednikov dvajsetih »Savi« Se" nata, ki se sklicujejo na prejšnje dekrete do »ducale« od 22. septembra 1492, in potrjujejo isto kot prejšnje.«
Leto 1663 - 11. aprila:	x
Dožev dekret, ki izjavlja, da je ozemlji’ »Bank« ločeno ne le od Čedada in Čedajskeg« ozemlja, temveč od Domovine same (non solo da Cividale e suo territorio ma dalla Patri«
stessa).
Doževo pismo istega datuma
«pohvali najsvetejše prebivalce Landarja in Mjerse, ki prebivajo pred Alpami, na meji Nadvojvode (avstrijskega) in jim potrjuje njih privilegije zaradi nepretrgane zvestobe in zaradi nad vse težkega bremena, ki ga morajo nositi v času vojne in kuge za varstvo nad vse važnih prehodov, na svoje stroške.«
Leto 1778 - 2. aprila:
Dekret, ki je bil odobren od Senata dne
ll.	junija prejšnjega leta, potrjuje, da Slovenija »je drugi narod in ločena od Furlanije in ®e upravlja sama« (come una nazione diversa ® separata dal Friuli e si governa da se).
Leta 1796 - 9. marca :
Zadnji beneški dož, Ludvik Manin izda nnredbo, s katero vnovič potrjuje in investuje I*«ndarsko in Mjersko Ilanko s civilnim, kriminalnim in najkriminalnejšim sodstvom.
IZGUBA AVTONOMIJE PADEC REPUBLIKE
Marca meseca, leta 1797 je premagal Napoleon vso Italijo in zavzel Videm. Odtod pošlje Annerala Gnieux-a za Avstrijci po Nediški dolini, Ta je dotekel vmikajoče se Avstrjice pri
Podboneseu, jih potolkel in jih podil proti Bovcu.
Napoleon ni hotel nič slišali o avtonomijah in o pravicah Beneških Slovencev. Zato so Beneški Slovenci zasovražili Francoze tako, da med tem ko so leta 1805 Furlani sprejeli Napoleonovega generala z odprtimi rokami, so ga Beneški Slovenci v Šempetru in Petjagu izvi-žgali, tako da je zažugal, da ho požgal te vasi, ko se ho povrnil.
Ko je bil sklenjen mir med Napoleonom in Avstrijo, je prišla tudi Beneška Slovenija pod Avstrijo (19. oktobra 1797). Takoj, ko je bil razglašen Kampoformijski mir, so se zbrali župani 12. novembra 1797, pri sv. Kvirinu in izvolili dva odposlanca, ki naj bi šla pred avstrijskega cesarja, ali h katerikoli oblasti in prosila potrditve svojih starih privilegijev. Odposlanca nista nič dosegla. ' Ravno taka skupščina se je zbrala dne 27. marca 1803 in tedaj so z večino glasov izbrali kot odposlanca Jožefa Venturina, Landarskega velikega župana, in Mihaela Droli-ja, za Mjersko Banko, naj gresta z istim namenom pred cesarskega namestnika grofa Bissingcna v Benetke. Avstrija je ostala gluha na vse zahteve in prošnje Beneških Slovencev.
Zadnji »parlament« ali »arengo« Beneških Slovencev se je zbral okoli »Lastre« pri sv. Kvi"
finii, dne 2. maja 1804, pa je sklepal le o navadnih skupnih zadevah.
POD AVSTRIJO
Beneški Slovenci niso mogli pozabiti na svojo avtonomijo in na svoje stare pravice in so sovražili Avstrijo, ki jih ni hotela pripo-znati. Niso hoteli plačevati davkov in ko so bili vpoklicani li vojakom, so bežali v hribe, tako da so j ili morali lovili z »lieriči«. Kljub tonni, da Avstrija ni hotela pripoznati pravno sklepov »sosednji«, so se le vršile do leta 1833, ko so bile izrečno prepovedane s posebnim ndlokom.
Leta 1816, 3. aprila, je Avstrija zbrisala °nih 36 »Sosednji« (kainunov), ki so že tisoč tat spadale pod Landarsko in Mjersko Banko *n vstanovila 8 Kainunov: Tarčet, lionec, Sv. Peter Slovenov, Sovodnja, Sv. Lenart Slovenov, Grmek, Srednje in Dreka.
Za te občine je bil ustanovljen nov okraj (distret) v Šempetru, kjer je stalno bival c. k. komisar. Ta je predsedoval občinskim sejam ln ni dopustil, ila bi občine več trosile, kakor 8° mogle zmagati s svojim premoženjem.
Sodišča nekdanjih Bank so bila odpravljeni» 1,1 namesto njih je bilo ustanovljeno v Čedadu
sodišče prve instance za vse Nediške doline, s prizivom v Benetke.
Tako je Avstrija oropala Beneške Slovence njih tisočletne avtonomije, na katero so bili zelò ponosni in katero so skozi stoletja tako krčevito branili.
POD ITALIJO
V ponosu na svoje stoletne pravice in v neprestanem boju za zopetno pridobitev istih, ni čuda, da niso Beneški Slovenci ostali gluhi za gesla nove in mlade Italije, ki se je borila za svojo svobodo in katero so smatrali« kot naslednico slavne Beneške republike. Ni čuda torej, da ko je leta 1866, morala Avstrija privoliti na plebiscit, so Beneški Slovenci dali svoj »si« za Italijo in da jih je bilo komaj 37 za Avstrijo. Prepričani so bili, da bo mlada Italija prišla k njim s politično modrostjo bivše Beneške republike in jih zopet osrečila s starimi pravicami.
Kako so Beneškim Slovencem godi pod Italijo že čez 86 let, ne bomo pisali, saj živimo in vživamo novo zgodovino naše nekdaj tako srečne zemlje.
Le to hočemo poudariti: Beneškemu Slovencu se ni treba sramovati svoje preteklosti,
ima za seboj tisočletno zgodovino, na katero je pravično ponosen. Administrativna in pravna modrost svojih »tih starih«, ni bila še dosežena od modernih governantov.
TURKI V FURLANIJI
Turki so večkrat prišli ropat v Furlanijo. Leta 1172 so prišli do Soče. in niso mogli vdreti v Furlanijo. Povrnili so se leta 1477, premagali beneškega generala Ivanu Novella in pomandrali so vso spodnjo Furlanijo in okolico Čedada in Vidma. Zopet so se povrnili leta 1179 in še hujše se obnašali. Marin Sanudo piše, da 8o takrat požgali 132 vasi. Fred Turki je vse bežalo. Naši ljudje so se zatekali v Landarsko jamo, v grad na Stari gori in po hribih. Ko so prihajali Turki, so na vrhovih naši ljudje zažigali kresove in tako opozorili sosednje doline, da se hližojo Turki. Kamor so Prišli Turki, so polirali živino in vse kar je hilo za njč ter požgali hiše. Odrasle može, ki so jim pudli v r°kč, so večinoma pobili: mlade in lepše ženske in •nladenke so odpeljali v svoje »hareme«. Najrajši so Pobirali tnale pobiče (otročiče), ki so jih potem na turškem zredili v sovraštvu do kristjanov in iz njih napravili najboljše turške vojščake, katere so imenovali “janičarje« (gianizzeri). Te-le so potem pošiljali v voj-sko proti kristjanom in teh so se naši očetje najbolj bali.
CERKVENE RAZMERE MED BENEŠKIMI SLOVENCI
Kdaj so Beneški Slovenci postali kristjani? Verjetno ne dolgo po svojem prihodu v te kraje, po sklenjenem miru z Longobardi, saj so bili v dobrih odnošajih s sosedi Furlani, ki so bili vsi kristjani. Iz neke »Bulle« papeža Celestina III. izvemo, da so leta 1192 že obstojale urejene župnije Sv. Petra in Sv. Lenarta »cuin capellis suis«. Ako so torej bile urejene župnije in kaplanije, je gotovo, da so bili Slovenci pokristjanjeni že mnogo prej.
Velika ovira za pokristjanjenje Slovencev je ' moralo biti neznanje slovenskega jezika od strani čedajskih duhovnikov, saj je prosil sam patrijarh sv. Pavlin za nje slovenskih duhovnikov, oziroma misijonarjev iz dežel, ki so bili pokristjanjeni od sv. Cirila in Metoda. Gotovo : je, da je bila v začetku in skozi ves Srednji vek, večina župnikov in pomožnih duhovnikov I med Beneškimi Slovenci iz Istre, Dalmacije in ! Koroške, in da do leLa 1192 fare sv. Petra in | sv. Lenarta niso bile odvisne od Čedajskega kapitlja, temveč naravnost od Oglejskega Patriarha. Šele z »Bullo« leta 1192 jih je papež Celestin III.'podredil Čedajskemu kapitlju, ki: »promisit non auferre sibi curam S. Petri inter
Vliod v Landarsko jamo kamor so se zatekati naši pradedje pred Turki
Sclavonibus sed cani concedere cum Presbytcro sufficienti«.
Kmalu po letu 1000 je zrastlo na bribih Beneške Slovenije 36 cerkvic, kolikor je bilo »Sosednji« ali konmnov. Vsak »Kamun« je imel svojo cerkvico, ki mu je služila nelc za bogoslužje, ampak tudi kot zatočišče v času sovražnega napada, saj so jih menda prav zato zidali na strinili liribih, četudi daleč od vasi. Najstarejša je gotovo cerkev sv. Ivana Krstnika v Landarski jami, ki je prav gotovo obstojala že v VIII. stoletju. Za njo prideta cerkev sv. Kvirina in sv. Lenarta.
Za cerkve so skrbele »Sosednje,« za faro Sv. Lenarta Mjerska Banka, za faro Sv. Petra pa Landarska.
Kakor Župane tako so Velike sosednje izbirale tudi famoštre, Kapitel jih je samo potrdil. Duhovnike so vzdrževali ljudje z »berarnjami«, ki so ostale edino sredstvo za vzdrževanje duhovnikov do današnjih dni.	1
S časom je Čedajski kapitelj bil pozabil na »promisi! non auferre sibi curam« in je hotel sam izbirati famoštre, kakor drugod. Banke so sc postavile za svoje stare pravice in med Bankami in Kapitlom je nastala ostra in dolga »pravda« pri Pratrijarhu (v letih 1558-1559), in pri Sodniku-Zastopniku sv. očeta papeža v Benetkah, kjer sta za 6. marec 1559 bila po-
Vabljena Landarski Veliki Župan in zastopnik prizadetega Kapitlja. Kakò se je končala ta pravda ni mogoče dognati, ker so akti izginili iz arhiva Čedajskega kapitlja.
V času dolge »pravde« je imela Šempeterska fara po dva in tudi tri famoštre: onega, ki je izvolila Sosednja, katerega pa Kapitel ni hotel odobriti, temveč ga je suspendiral in proglasil »interdikt« za Šempetersko faro, in onega, katerega je imenoval Kapitel in ki »Sosednja« ni hotela sprejeti in vzdrževati. Patriarh je odvzel Kapitljev »interdikt« in da bi napravil milje poslal tretjega. Ni popolnoma jasno, kako je Prišlo do ureditve tako zamotane zadeve.
Tudi iz tega je razvidno kako neizprosne so bile Banke, kadar je šlo za ohranitev starih pravic.
Skozi vso zgodovino so Beneški Slovenci ostali globoko vdani katoliški Cerkvi in svojini duhovnikom, ki so bili vedno le domačini, sinovi svojega naroda.
Skozi stoletja je prešla v kri Beneških Slovencev globoka kristjanska tradicija, ki je prekvasila vse življenje globokoveruega ljudstva, ki ne more govoriti, če ne vpleta v vsakem stavku Božjega in Marijinega imena, ki nima domače pesmi, v kateri bi ne b’do Bogii m Marije; ki te ne zna drugače pozdraviti kcl z Božjim in Marijinim imenom.
In prišli so Časi, v katerih so nastopili ljudje, ki se bahajo s katoliškim imenom, tudi svečeniki Gospodovi, in ki hočejo na vsak način umoriti v sreu Beneških Slovencev to kri-stjansko tradicijo, ne zavedajoč se, da bodo po naravnih zakonih, s tradicijo izruli tudi pravo vero, ker vsaka vera je trdno navezana na tradicijo.
VELIKE POVODNJI
Leta 1327, rine II. septembra je Nediža razdrla cesto med Kobaridom in Čedadom, odnesla po nediški dolini polno mlinov in hiš, zasula in podrla skoro večino hiš čedajskega predmestja Prosane. Poplavila je pokopališče (britof) sv. Petra in Olaža, in to je veliko, če pomisliš, da je v tem kraju struga globoka čez 20 metrov. Isti dan je tudi Ter poplavil vse polje do "Vidma.
Leta 1468. dne 26. avgusta je Nediža odnesla njive pri Briščah in most pri Pre-marjaku. V cerkvi sv. Blaža v Čedadu je voda segala do oltarja in je odnesla več hiš Brošanskega predmestja.
V letih 1666-1667
je veliko deževje in hudourjc vničilo vse pridelke Landarskc in Mjerske Banke in je nastala velika lakota. Leta 1668 so povodnji odnesle polno njiv in hiš.
GOSPODARSKE IN SOCIALNE RAZMERE
Beneška Slovenija je po svoji naravi, iz-vzetnši doline, nerodovitna, a vendar je preživljala in še preživlja mnogo ljudstva. Beneški Slovenec je zaljubljen v svojo domovino; nikoli je ne zapusti, če ni prisiljen, edino doma, se je dobro počutil. Nikoli ni dovolil, da bi »sta-1'oščina« prešla v druge roke.
Družina je bila sveta ustanova. Pri hiši se je navadno oženil le prvi sin, ali pa so se med I»rati dogovorili, da se je oženil sposobnejši. Ostali bratje so ostali doma »strici«, ki so živeli v največji slogi in ljubili nečake bolj kot njihov lastni oče.
Složno in z velikim trudom so po obronkih zidali in za zidove v koših znašali zemljo, da So napravili ijivico. Tako je videti, n. pr. nad 1’edbonesecom, da so njive kakor lestvice obešene po skalovju. Da so izboljšali premoženje, so večkrat poleti »krainarili« po Hrvatskem, Ogrskem, Romunskem in celo po Turškem. 2 zaslužkom, ki so ga na zimo prinesli domov, so sezidali hišo, hlev ali kupili njivo.
Če ni bilo otrok, so pripeljali zeta in nevesto iz »žlahte«, da se ne bo izgubila »staroščina« *n da bo molitev za »te renke«.
Beneški Slovenec ima že v krvi duha neod-vosnosti. Ga ne najdeš nikjer kot hlapca ali kolona, on hoče hiti gospodar ali pa gre po svetu s trebuhom za kruhom, dokler ne zasluži toliko, da kupi njivo ali kmetijo »na Laškem«. Polno je družin v Benečiji, tudi v hribih, ki imajo doma le malo sveta, imajo pa njive in travnike v Furlaniji, zlasti v okolici Čedada.
V Benečiji so bili vsi, in so tudi danes, le maloposestniki, nikoli ni bilo veleposestnikov in jih ni tudi danes. Do prihoda Avstrije so zemljišča bila razdeljena v zasebna in skupna ali »kamunje«. Vsaka družina je imela lastne njive in travnike in vsaka »Sosednja« je imela »kamunje« ali skupne pašnike, planine, gozdove, ki so bili razdeljeni šele v 19. stoletju, pod Avstrijo in Italijo.
Zemlja, četudi manj rodovitna, je bila, in je tudi danes, bolj draga kot najboljša v Furlaniji. Beneški Slovenec ima strast, da kupi »svjet«, in če ni skrajna sila, ga nikoli ne proda. Ko je na prodaj košček zemlje, se oglasi na desetine kupcev in takò se cena ali kup dvigne neverjetno visoko.
Izseljevanje se je začelo proti koncu 19. stoletja. Od takrat so začeli Beneški Slovenci hoditi v Ameriko, največ v Kanado in v Združene države; v Chicagu imajo danes lastni »Klub« z nad 200 člani. Njihova največja skrb
je, tla morejo prišparnti toliko, da bi se povrnili v domovino in kupili »premoženje« v Furlaniji, če le mogoče v okolici Čedada. V ta namen tiščijo denar, dokler ne pride prilika za kupčijo, in največkrat preplačajo »svjet«, samo da pridejo do »premoženja«.
Današnji dan je življenje postalo zelò težko; da si ohranijo liišieo in malo posestvo, se morajo možje masovno seliti kamorkoli samo z namenom, da zaslužijo vsaj toliko, da plačajo davke in za silo preživijo družino. V nekaterih Vaseh že ne najdeš nobenega zdravega moža ali fanta doma; največ jih gre v Belgijo, Francijo, Argentino in Avstralijo. Tudi mladenke in mlade ženske iščejo kruha kot služkinje po Italiji, Švici in Angliji, seveda na škodo poštenosti naših bodočih družin, ki so bile vedno zatočišče vzglednega kristjanskega življenja.
ADVOKATI SO ŠKARJE
Dva advokata, ki sta sc hudo kregala na sodniji, ker je eden tožil kmeta, drugi ga je, pa branil, kadar sta šla iz sodnije sta si podala rokò in £ta šla skupaj V gostilno pit. Kmet je vprašal svojega advokata, da kako more to biti? Advokat mu je smeje odgovoril: »Mi .advokati smo kakor škarje: zdi se, da se urežejo kadar jih stisneš, stisnejo pa le tistega, ki pride vmes.«
„NAŠI DJELOUCI V BELGJI"
(PISMO IZ BELGIJE)
Pišu vam bom o naših ljudeh ki so paršli »s tre-Imlian za kruhan« djelat tu jame od karbona (uógja). Belgija je majbana pa bogata dežela. Ce Pelar Mata-jurae bi hodiu po njej, bi djau : »Buoh potna j! Samuò puoje in skor’ nič breguov, malo dolin, njimar daž al pa daž in sonce vse tu an dan. Je tud’ v Belgji Ijepih krajou, povsode pa kjer naši puobje in možje djelajo, je vse čarno in umazano od dima (kadiža).
Parala je bila 'dna žena iz Benečije gledat svojega sina - rudarja. Pri AISEAU, naprej od Namiirja, je zagledala 'dne čudne breguave. »Glej, glej kajšni lire-guovi! So kii velikanske krtine,« je začudeno djala mati. - »Vidiš, te brcguove jih djelatno mi djelouei, kadar rijemo kil karti po tristuo, petstuo in še adan taužint metrou pod zemljo,« ji je odguoriu sin. In takrat so se materi vlile souzč, kadar je čula de nje sin muore djelat takuo globoko pod zemljo.
Drugi dan je gledal» djelouee kadar so parhajali iz jam. - »Sveti Križ božji!«, je djala, »lajšni so, kil de bi prišli uon s paklii.« »Odkod’ pa, če ne uon s pa-kiti,« je odguoriu sin, »saj taindol v jami je kil dol v paklu! Kadi se zmieran in vročino je tajširi de šc željezo se poti.« Uhuoga ženjiea se je zgrozila, čut de tud’ nje sin muore takuò krvavo zaslužit’ tiste sudijčc, ki jej jih pošilja dumou.
Kadar naš človek pride v Belgijo, narprej ga peljejo v kantino, kier Im jedu in spau. Okuole rudarskih jam jc vse pouno kantin. V kantinah so venčpart gospodari Belgjanei, je pa pouno tudi taljanskih kantin m tič an tamle najdeš tudi kako slovensko. Kantin je dobrih in slabili; slovenski djcloue pa če le more gleda se zateč’ h slovenskemu kantinirju, kier le tam
V minah v Belgiji
ruje huj domač. Če ne more do slovenske kantine, gleda najti uon kajšno talijansko, kjer so še druži ‘lovenj. Naši ljudje bi rad’ bili na miru in kier posebno tam ki so Sieilijani je cjcu dirindaj, kier ti ljudje ne morejo gnor it liho in uččejo in mahajo z rudnini ku deli’ sč kregali in tam pa kier so Poljaki,
se radi pretjepajo, naši če le morejo se gledajo rješit’ od kantine an se partisnit li kajšni slovenski družini. Pri domačih ljudeh se počutijo kù tadorna, živijo v miru s hišnimi in si pomagajo- adàn druzemu, ku hratje.
Kadar mož pokliče svojo družino u Belgio, narhuj težkuo je ušafat stanovanje. V Belgji pouno zidajo, pa vsedno je njiinar premalo hiš. Nekaterim dà hišo »miniera« in taka hiša nje takuò draga, svjede polič so navezani na »minicro«.
Pri privatnih hišah se plača tudi 800 frankou za dvje kambre! Za tuo se vičkrat stisnejo tudi po dvje družine v adno stanovanje. Navadno v takih stanovanjih je mirno življenje, včasih pa pride tudi do kreganja, kier žene parnesejo tudi v Belgijo... predoug jezik!
V Belgji se guurlà dva jezika: francoski in flamski.
V daželah kjer prebivajo Flamei je malo minicr, uògje kopljejo samo v Limhurgu; le malo naših djeloucu je tamtode. Najdeš pa pouno Slovenjou iz Krunjskrga V Eisdemcité, u Vucht in u Watersehei. Te-li imajo vsak mjesae sv. mašo in puojejo po slovensko de še Flamei jih hodijo poslušat.
Beneško slovenski djelouei se znajdejo venčpart o Valoniji: okrnile mjesta Liegi jih je kajšan taužiut-Pejajma se s tramwajem v Seraing. Na rue Paipiai najdeš v kantini tarčmunske puobe. Na Impas Collard itna kantino Slovenj iz naših krajcu, kier najdeš zmjeraii naše ljudi. Na Bue des pierres najdeš Rina Blažutiča iz Gorenjega Brnasa in druge Slovenje. V ChalipieuC
so iz Dreke, na Molinay (127) ima kantino adan iz naših krajen, tam najdeš vse poun» naših ljudi. U baraki na Paray stanuje pri njekiin Dalmatincu, 30 naših puobu. U Seraingu so tud’ Mirko Garjup, Jožef Trinko, Jožef in Ivan Petričič iz Savodnjiskega kamuna, iiv drugi.
Iz Serainga se gre čez muost v Jemeppe in u brjegu najdeš Marcela Gošnjaka in Gorenščaka iz Matajurja. Na Montagnče vsi poznajo našega kantinirja Maruščaka, iu zatuo v njega kantini najdeš njimar Slovenje, posebno tiste iz vasji okuole Matajura. V Grace Berleur je Zetu iz Strmice, ki djela u fabriki.
V Chevreinontu je pouno družin iz Kuoste pri Gorenjem Brnasu. V Grivenčc najdeš ljudi iz Erbeča, v Sumaguc je družina Dugarjeva iz Gorenjega Tarbjii, v Ayeneux je Drekonja, tudi iz G. Tarbjà, od tam jih je pouno tudi v Cheratte.
Mieheroux bi muorli' prekarstiti v »Dolenj Tarbi«: Dugar, Drekonja, Slulin, Kjabaj itd. so tam in tam je tudi Koren iz Mersina. V Herve je Kudric iz Čeplišišč in	družine Duš, Losčak	in	Zlunda iz Maser.
Če prideš žejan v	Ans an želiš popit ailno	biro,
poupraši kje so Slovenj na Ruc Verges. Tam najdeš 1 ta J a Jereba iz Briše, Čičigoja iz Dreke in še vič družili naših družin. V Rametu je Anton Guš, ki ima ženo Vulonko. Pa kaduò more naštjet vse Benečane in njih družine, ki so tam okuole?
Pojdimo z vlakom	iz	Liegi v Namur. V	Yvoir je
cn	par družin iz Kuoste;	pa narvič Slovenju	iz	naših
;
krajeu, najdeš okuole Tamina. Pravijo de v tisto mino (jamo) ne vzamejo nobenega talijana na djelo, če nje iz Gariniškega kaniuna. Belgijan ne nič vie al si Slovenj al si lab; vse tiste ki pridejo iz Italjc ima za talijane in kadar je jezan nas kliče »Makaroni«! Poznajo pa de ljudje garmiškega kamuna so dobrri dje-louei in vsakega od tam rad vzamejo na djelo. V Mini St. Engene je že pred to zadnjo vojskò djelalo potino ljudi iz naših krajev; stoje v adni veliki kantini an še posebno v kantini Karla Primožiča s Mostnega, kjer ob nedeljah najdeš vse ponilo Slovenjo». Tam okuole najdeš posebno ljudi iz Gnidovce, Mostnega, Illodča, Zverinaca, Scucii, Brda in Petrnela.
V Aiseau je adan star konvent, ki daje stanovanje vičim družinam iz Kravarja in Srjednjega. Tani najdeš tudi Berta Trušnjakn, Gnida Florjančiča in Maria Dresčiča. Tudi v Charleroi je pouno naših; pri Slovenju Erneštu iz Gorice je njimar pouno ljudi iz naših krajev.
V Chatelineau ima kantino (n. 8) Eugenio Qualizza. V Gilly najdeš ljudi iz Oblice iu iz drugih vasi Srjed-■nj iškega kamuna in družine; Ignac Predan, Ginn Vogrič, Emilio Duš. Mažcruolcc najdeš v Damprcmy, v Forchies pa Topolovce. V Anderues so s_ Illuste in Sauodnje. V Souvrat je že pouno Ijet Anton Sibau i^ Kravarja.
V Farcicnnes je nekulko družin iz Podcjerkve in od tistih krajcu.
Na sred poti med Charleroi in Mons je Bray, kjer ima družino Miha Primožič, kjer sta hrala Garjup s Trušnjega, med tem ko Franc in Valentin Primožič, hrata Mihova, sta na drugi strani Monsa. V Bray, sta Se poročila dva puoba iz Gornjega Tarbjà.
Od Monsa naprej je Quaregnon, kier v Vizinovi kantini, doma iz Podutanc, je ejeu bataljon naših puo-bu iz Sv. Ljenarta in okuolicc, kakor tudi pri Francu 1'urlanu in po drugih hišah. V Quaregnonu so tudi bratje Velikaci iz Maser in druži iz tistih krajeu. Pouno družin iz Benečije je tudi v Terlre, nedaleč od Qua-regnona.
VESELJE IN ŽALOST NAŠIH DJEI.OUCOU
Naši emigranti v Belgji se muorejo močnuč morirai za kjek’ zaslužit an paršparat. Djelo pod zemljo jč težkim an navarno, an pogostama se čuje, de v teli al ti drugi mini je kajšan ranjen (»hlessč«, kakor pravijo Bclgijani) al pa ubit.
V zadnjih Ijetih so pustili njih živlenje v minah trije djelouci iz naših krajev: Lucijan Matevčič od Pa-čnha, Mario Beligoj iz Pedrože in Viko Kamugnar iz Mažerol. In Bogii muormo zahvalit’, de se je zgodilo le takim malo nesreč našim ljudem, če pomislimo de navadno djelajo tam kjer je narhuj nevarno, za kjek’ Vič zaslužit. Tudi šparajo naši djelouei za preredit družine tam doma an za kjek kupit kadar se povarnejo damou. Lo rjedki so tako neumni, de bi spruot vse
znesli kantinirjem, an potlč nesli damou prazne »ga-jofe«. V Belgji vse smrdi po uògju, luht, drjevje, trava, voda, sadje, živež, oldjeka, vse je umazano od črnega pralni uògja, vse je ùmarno. Tam ne vidiš čistega sonea, popounoma jasnega neba; če pril včasih nje magie je pa kadiž od fabrik, ki so buj goste, kii pri nas kostanji. V Belgji toda nje zdreu svjet kakor po naših nediških in rečanskih dolinah in po naših breguovih.
V minah v Belgiji
V Belgijo se pride za v malo 1 jet il» kjek zaslužit i» potic hitro vleč nazaj v našo deželo, ki je ljepa ii> zdrava de ga ujema para. Če dugo ljet človek djeln v minah, zasigurno oboleje na pljučah in prjet al potic umrje od jetike.
V Belgjo se gre le za zaslužit in ne za tam ostat. So slabi luhti, drugi ljudje četud" brumni, druge navade, zatuo naši ljudje so zlo veseli, če se srečajo, če se znajdejo po kantinah tajšni, ki morajo bit skupc, če ču-jejo guorit po slovensko in še posebno če jo znajo zapjet po našim, naše Ijepe in stare piesmi. V Belgji njemajo dobrega vinca; kar ga prodajajo, pride iz Italije in je presneto draguò in slabo, kier kaduò vje kulkukrat je bilo prekarščeno. Tud uodé se ne pije, kier je težka an smardi po uògju, pač pa se pije bira, ki je buj dobra kakor v Italji in tud nje takuò draga. Nje čuda, de kadar prideš h našim ljudem, ti začnejo guorit Vsak o svoj vasi in hvalit našo daželo; nje čuda de takuò težkuo čakajo, kadà jim pride od tam kajšno pismo.
Tudi po ejerkvah nje v Belgji takuò kii pri nas: pridge so francuoske, pjetje nje ku naše, tud kier se ile zastopi. V krajih kjer je pouno Ilalijanou, pride vičkrat kajšan talijanski misijonar, ki mašava in po-pridga za Talijane, pa kaj pomaga, ki venčpurt slabe tovaršije daržijo ljudi deleč od cjerkve in takuò ljudje pozabjo, de so kristjani an živijo kii dujaki.
Od časa do časa se oglasi tudi slovenski misijonar, »koda da sino takuò raztreseni deleč dan od druzega, de ne more bit njimar z nami. Slabo je tudi tuo, de v Belgji se ne čuje ne zvonenja ne tonkanjn in če ujemaš koledarja, ne vješ še kadà je praznik. Naši ljudje močimo pogrješajo lepuò zvonenje in tònkanje, ki jih zmislja na Bogu in na moliteu. Belgijanci so
venčpart vjerni in pobožni ljudje in zatuò se čudvajo de dost jih pride iz Italije, ki pravjo de so katoličani in ne hodijo v cjerkou. Tajšne toda so razmjere naših emigrantov v Belgji:	muorejo	krvavo zaslužit" tiste
franke, ki pošljejo al nesejo domou. Srečan kaduor nje parsiljen hodit po svjete s trebuham za kruham; srečno doma, kduor ga ima.
Z. R.
VELIKA VROČINA
je bila meseca maja leta 1847 in ob 5. uri popoldne, na Kvaterno nedeljo, dne 26. maja, je toča popolnoma uničila vse pridelke v Ofijanu, na Vrhu, v Landarju, Ornasu, Ažli in Senejurju. Kronike tistega leta pišejo, da najstarejši ljudje niso pomnili enake »hude ure«.
Tudi meseca avgusta leta 1856 je bila v naših dolinah velika vročina. Termometer je kazal v nekaterih dneh 39°-40°C v senci; dne 10. avgusta se je razbesnela strašna »huda ura« po vsej Nediški dolini in v Barvah, ( isnjem, Kozei, Ilrastovlju in Gorenjem Trbijii je viliar odkril hiše in polomil kostanje in druga drevesa.
KOLERA
Dne. 22. julija 1855 je začela strašna bolezen kolera v Podsrednjem in je potem zajela še Dolenji Turbi-Preserje, Černetiče in Skrutovo in je trajala do 3. oktobra 1855.
VISOKUOST NAŠIH BRJEGOV
OKUOLE ČJANINA
Čjanin metrov 2592 - Sedlo Gruobja m 2031 - Sart m 2321 - Kosmatae m 1388 - Zljehae 111 2135 - Velika Baba m 2162 - Mala Baba m 1978 - Veliki Vrh (Ostrič) m 1760 ■ Skutnik (Guarda) m 1720 - Kila m 1121 -Strop (Kočjac) m 1430 - Njeskica m 1151 - Sedlo Krnica m 1101 ■ Kučer m 1463.
OKOOI.E CJAMPONA
Čjampon m 1709 - Jalovac (Brjaška gora) m 1615 -Veliki Vrh m 1626 - Mali Vrh m 1557 - Postoučic nv 1613 - Lanez (brješki roli) m 1630 - Ambrož m 1637 -Kvarnan m 1372 - Losjona (Stela) m 781 - Glavanjc-viea m 516 - Bemadja (Krnice m 863 - Ledine m 879 -Lonca m 858).
OKUOLE CUF1N
Cufine m 1091 - Kladje m 852 - Plajul m 621 • Jaloviea (Sv. Jakob) m 860 - prehod Suhid-Prosnid m 779 - Krnica m 922 - Porčinj m 793.
OKUOLE IVANCA
Mija m 1228 - Lubje (Uogu) m 1168 - Ivanae m 1168 - prehod sv.’Antona nad Cenobio m 790 ■ Sv. Lovrence m 911 - Nuos m 691 - Kraguojnioa m 912 -Mndlasjena m 727 - Kalamont ni 120.
OKUOLE MUSCA (MUSI)
Jaucr m 1816 - Muzae m 1872 - Kadin 111 1820 -piehod Poljica m 1461.
OKUOLE MATAJURA
Matajur (Baba) m 1643 - Glavica m 1085 - Sv. Juri m 865 - Livški prehod m 715 - Kuk m 1243 • Škarje m 976 - Sv. Martin m 983 - Sv. Egidij 111 634 - Nagnoj (Kolovrat) m 1192 - Sv. Jernej m 623 - prehod na Vrhu m 1101 - Sljeme m 865 - Hum m 917 - Sv. Marija Magd. m 677 - Sv.Ivan m 703 ■ Špik m 661 - Staragora m 617 -Planjava m 655 - Prješjiska gora m 453.
PRVE ČEŠNJE (čerješnje) je prinesel v Evropo leta 70 pred Kristusom rimski general Lukul i/. Male Azije.
VELIKA LAKOTA Dne 29. oktobru 1660 je delegat Landarskc in Mjerske Banke, Štefan Kosmačin prosil Beneškega Dožn, da naj hitro pošlje obilno prosa, ker je bila lakota tako velika, da se je vsaki dan našlo po tleh kakega mrtvega od lakote.
VELIKA SUŠA
je bila leta 1839, ko je ljudski pesnik »Kuriniz« iz Gorenjega Tribijà zložil lepò in dolffo pesem: »Picsan za daž na Ijeto 1839«, katero so ljudje peli po hišah in cerkvah.
NAŠE RIJKE IN POTOKI
Vse vode Beneške Slovenije se stekajo v Jadransko morje po Tilmentu ali po Soči. V Tilment se izlivajo vode iz Rezije in Hnminske okolice:
REZIJA, ali rezijanska Bela, izvira pod Babo (Kanin) in teče po rezijanski dolini dokler se ne izlije po 21 km v reko Belo (Fella) pri Rezijuti.
RAvenca v Reziji (Prato di Resla)
Do Stolvice teče prav stisnjeno med skalnatimi bre-Rovi, potem pa se razširi in teče po širokem produ do Njive. Odtod pa je njeno korito zopet stisnjeno do Sv. Jurija in potem zopet več ali manj široko do izliva v Belo,
Od desne strani se izlivajo v njo: Dol, Sulii potok, Ronek, Laški potek, Lomnok in Malin. Od leve struni sc izlivajo v Rezijo: Kravji potok, Berieni, Ozejaški potok in Barman.
V Tilment se izlivajo še Venconaška in Orvenjak, ki pritečeta izpod Kvarnana, mimo Gorjanov (Monte* nars).
#	j
V SOČO SE IZLIVAJO:
UČJA (Uccea) ali Ujeli potok, ki izvira poil sedlom Karnica, teče skoro 9 km daleč po italijanskih tleh, služi malo časa za mejo, in potem teče 7 km po jugoslovanski zemlji, dokler se ne izlije v Sočo pri Žagi
Ostala Beneška Slovenija pošilja svoje vode v Sočo po Teru in po Nediži.
TER
TER izvira izpod velikega Musea iz šestih izvirov v višini 551 metrov nad morjem. Ti izviri pa prihajajo iz voda, ki se skrivajo pod peskom doline Meja.
Pod vasico na Bjelem (Tanatavjele) (Muzei), na kraju »za Ljeso«, privrò vode izpod peska na dan in teko potem vidno proti jugu pod skupnim imenom Ter (Torre).
Ter je že pri izviru precej velik. Pri vasi T e r (ital. Prailielis) je njegova dolina precej odprta; pod Vedrovnico (Njivico) se pa naenkrat zelo stisne v ozko korito, po katerem se vleče 5 km daleč skoro do vasi .‘■mmaje (it. Zomeais). Pri Tarčentu se začenja po produ
širili in |>o<l Njeraami (oh izlivu Karnahte) prestopi popolnoma v ravnino (180 metrov nad morjem). Do tod znaša njegova pot 18 km. Odtod teče Ter po videmski in goriški Furlaniji dokler se ne izlije v Sočo pri Villa Vicentina. Tok Tera je dolg skupno 66A km.
Ter dobiva z desne strani 7 km dolgo Vdrovnieo, ki prihaja izpod Campana, z leve pa Karnalito (it. Cor-nappo) izpod Jalovca (Brješke gore), ki teče do Tor* lana stisnjeno kakor po žlebu po ozki dolini, dolgi čez 15 km in dobiva od leve strani Lanjo, ki prihaja izpod Cufin, in Gorjanko.
MELINA, ki izvira pod Subidom, zbira svoje vode pri Jami, pod vasjo Melina in se širi proti Alitnu. Pri Havozi, po 10 km, prestopi popolnoma v ravnino in pri Remanzaku zgubi svojo vodo.
V Melino se izliva od leve strani potok Jelar (it. Ellero), ki izvira pod Sv. Lovrencom in se imenuje od začetka Brjeh, in teče mimo Raščaka in Kampelja v Melino. Od desne strani se izliva v Melino še drugi Brjeh (it. Grivo), ki prihaja izpod Ivanca in teče skozi Poklap in Fojdo. Od leve dobiva Melina še Bistro (it. Chiaro), ki prihaja izpod Sv. Lovrenca po tuuarjanski dolini v nižino, kjer sprejme še potočič Zeljeso.
NEDIŽA
Ncdižu izvira izpod južnih obrokov Jalovca (Brješka gora) iz več malih potokov, izmed katerih najviše sega Velika grapa (Lamagna) do blizu 1500 m; levo od nje
tečeta Mali in Veliki Kolenjnk (Rio Bianco in Rio Nero) iz višine 1200 m. Pod Sredjem Brdom (pod Brezjami), na meji Jugoslavije, se jim pridruži še potok Bončič in odtod naprej se imenuje reka Nediža, ki služi kot meja z Jugoslavijo do Legrade, za 7 km.
Na desni strani, pod Platišči, se izliva v Nedižo potok Namlčn, ki prihaja izpod Čufin, in pod Prosni-dom potok Legrada, ki prihaja izpod Krnic. Odlod naprej Nediža zavije na levo, okoli Mije, in teče skozi 12 km po jugoslovanskih tleh skozi Podbelo do Robiča, nakar obrne po ozki dolini med Mijo in Matajurom in pri Suhem potoku, stopi na italijanska tlà, v Ne-diško dolino.
(Podutanska Dolina) - Gorenja Mjersa In Sv. Lenart
Od Stupce naprej se vleče po široki strugi, dokler se pri Šempetru ne zarije v globoko strugo do Čedada.
Na svoji desni strani, od Legrade naprej, ne sprejema Nediža nobenega važnega potoka. Na levi strani se stekajo v Nedižo :
ARBEČ (Erbezzo), ki priteka izpod gorenjega Trbijà in teče po zelò ozki dolini do Sv. Lenarta,	potem	pa
sc razširi in ima	prodnato strugo. Izliva	se,	po 13	km
dolgem toku, nekoliko nižje od šentkvirinskega mosta v Nedižo.
V Arbeč se izlivata od desne strani:
KOZICA, ki se imenuje pri izviru pod Kolovratom blizu Dreke, Rijeka.
NAMORNA ali Amborna ali Taborna, ki prihaja izpod Matajurja (izvir Skrila, nad 1400 m visoko), in sprejema pri Sovodnji od leve strani Rijeko, prihajajočo iz livškega sedla.	Namornu je skoraj 13	km	dolga	in
se izliva pri Ažli	v Arbeč.
IDRIJA
izvira pod kapelo na Slemenu blizu jugoslovanske meje, katero doseže po 2 km in potem služi kot meja (kon-fiii ) do Golohrda pri Mirniku. Pri Prapotnem se začne širiti njena dolina dokler pri Rutarjih ne stopi v furlansko ravnino in se izlije v Ter kakor Nediža.
KOREN ALI BISTRI POTOK izvira pod Planjavo blizu Staregore, teče po ravnini in se izlije v Ter,
VISOČINA NAD MORJEM NEKATERIH NAŠIH VASÌ
SREDNJE - metrov 404 Podsrednje 276 - Zamjer 206 - Cerkev sv. Pavlu 521 -Černetič 504 - Preserje 505 • Varh 586 - Klinac 571 -Gnjidovea 582 - Poljiea 575 - Gorenji Tarlò 640 - Jinge 576 - Šuligoj 500 - Oblica 548 - Raune 510 - Podgora 330 - Dol. Trbi 587 - Cerkev sv. Ivana 703.
SVETI LJENART ■ metrov 168
Cerkev sv. Lenarta 221 • Gorenja Mjersa 166 - Skrutovo 165 - Utana 520 - Jajnlk 670 - Kruvar 506 - Osuje 163 ■ Hlasta 383 • Černiča 356 - Kosea 211 - Dol. Mjersa 153.
GRMEK - metrov 411
I.jesa 245 - Platac 531 - Kanalae 516 - Bardo gor. 470, del. 410 - Klodič 218 - Topolovo 580 - Sonce 31.3 -Zverinae 363.
SV. PETER OB NEDIŽI - metrov 173 Sv. Kvirin 145 - Ažla 164 - Klenjé 167 - Gorenj Brnas 158 - Cerkev sv. Kocjana 723 - Kuostu 520 - Dol. Brnas 163 - Sarženta 103 ■ Bijarč 183 - Petjab 180.
SAVODNJA - metrov 211 Stormiva 600 - Matajur 054 - Mašera 761 - Trčmun 660 -Ložae 851 - Peknjé 773 • Jeronisče 355 - Poluvu 512 • Gabrovica 406 - Ceplesisče 670,
DREKA - por. 756, dol. 725
Slapovik 331 - Arbida 321 - Lomhaj 581 - Rukin 652 -Skalo 657 - 1’odlak 161 - Mostne 434 - Trušnje 663 -Očnebrdo 648 - K-rns 691 • Prapotnjioa 817 - Lazo 745 - Trinki 730 - Cuodar 755 - Kraj 606 - Sloldank (cerkev) 754 - Zavari 635 - Debenjé 550 - Klabučar 797 - Peternel 321 - Pačjuh 373.
PODBONJESAC - metrov 184
larčet 221 - Laze 221 - Laudar 324 - Varli 608 - Cerkev s\. Doba 668 - Ofijan 600 - Cerkev sv. Donata 424 -Cerkev sv. Andreja 798 - Crnivrh 725 - Brisča 183 -Stupra 200 - Log 189 - Podvarsč - Špehuonja 189 - Dol. Morsili 592, gor. 765 - Cerkev sv. Lovrenca 859 - Ronao (11ri cerkvi) 561 • Cerkev sv. Uorha 882.
BRDO - metrov 185
Podbrdo 506 - Zavaril 671 • Mnzac 637 - Sedljišča 582 -Bizoni 182 - Njivica 317 • Stela 620 - Sedila 416 -Romandol 365 - Smardenčja 433 . Brjeg (Flipan) 600 -Koja 394 - Učja (Bjelj potok) 663.
FOIDA - metrov 170 Pmlklap 215 - Ravne 410 - Vile 609 - Podroza 760 • Podeerkev 687 - Grmousčioa 317 • Pudrata 679.
NJEME - metrov 197
Dol. Cerneja 278 - Gor. Cerneja 329 - Dobje 157 - Kar-nice 572 • Torinu 250,
Hoja (Hoja slava) nad Tarčcntom
PRAPOTNO - metrov 106 Staragnra 622 • Ihana 104 - Čenta 139 ■ Tjeja 399 -Kras 132 - Košon 145 - Markolin 351 - Obuorča 407 -Podrskije 205 - Salamam 277 - Kodermaci 370.
TAUORJ ANA - metrov 189 Konalič 270 - Rcant 676 - Mažarola 660 ■ Tàmora 806.
A UTE N - metrov 195 Meline 358 - Kaneelir 579 . Subid 727 • Porčinj 697.
T1PANA - metrov 510 Brezje 797 - Plestisča 636 - Prosnid 543 - Debele/ 347 - Viskorša 612 (Cerkev presv. Trojice 656).
TARČENT - metrov 223.
MATAJUR ALI BABA?
Kakor kloča suoje eibela, takuo Matajur ima zbrane okuole sebe naše breguove. On je narlnij vesok an gleda čez vse naše bregi dol na Laško an dol na muorje.
Iz Matajura se je Longobarski kràj Alboin mjcsea maja ljeta 569 po Kristusu, nagledu lepote furlanske ravnice, poprjet k’ jo jé zavzeu.
Kaduò je dau ime »Matajur« kralju naših bregi?
V starih dokumentih najdemo ime »Matajur« šele po ljete 1700. Od kod je paršlo tuo čudno ime?
Naši ti stari so ga imenovali »BABA« ali »VELIKA BABA« in še današni dan mersinac an matajurac ti-porečeta »grem gor h BABI« - »gor pri Babi« in tud’ drugod po naših dolinah poznajo to ime. Todà staro imé, to pravo imé našega Matajura bi bilo »Velika Baba«.
Furlani, ki ga vidjo velikega čez vse bregi, so mu prav’li »mont majòr = monte maggiore« (narvenč’ brjeg) an iz tega imena so stisnili ime Matajur.
Zna bit tudi, de ime je paršlo od brega sv. Jurja nad Kuoneom, na katerim je bila tudi stara ejerkuca sv. Jurja, ki sadà je zasuta, brjeg, ki je parvezan za Matajur an k’ sc vid’ tud dol’ s Furlanije. Takuj iz furlanskega »mont« (brjeg) an slovenskega »sv. Juri« so stisnili ime »Matajur« in kier dokumente so pisal’ hinidol’, ime »Matajur« je premagalo »Veliko Babo«.
LEGENDA SV. ALEŠA
Buoščič Aleš jp zguoda vslii, v čisti undici se je v mil, z barkico čez muorje je šit.
*
Vjetrič. ga je gonil, firuot Rimskemu mjestu ga je Buoh obrnit.
V Rimsko mjesto je pršil, use je poti prašit, use je zait prašil : »Bul' bilo za jesti nacò?«
Je pršlči ta stara, je prnesla koščic :
»Na, buoščič, koščič an mol’ za koščič.«
n'D nega buoščica smo 'm jel' an po svjete je šii; bal’ b’ ti ga videu, bal’ b' ti ga slišu?
Aleš mu je ime!«
»Nič njesum videu, nič njesam slišu za Alešovo ime!«
Use je pouprašu, use je razuprašu : hal’ bilo v tem Rimu prestara noro j?
Je pršla ta staro uri mu je jala:
»Mi ujemamo nič
kil tannini’ pod štengam’
kier psi ležijo.«
Buoščič je reku :
»Naj ho z Buogom kjer ho; le pod slrjelio de ho!«
Drug’ lian so začeli asi Rimski zuonuovi zuonit’ an usi Rimski ljudje so začeli med salto gunrit' ; »de ki se je zgodilo u Rimu naco ?«
»Zagvišno de buoščič pod štengam' je vmrit!«
Je pršit te stari, je pismo prehrau:
»Očn je Janes,
Mat’ je Marjanes; tel’ je te pravi, je zagvišno rnunj sin!«
je prìlà ta starti, je pismo prebrala :
»Oca je Janes,
Mat’ je Marijanes; tel' je te pravi,
Aleš je, muoj sin!«
Je pršit) ta mlada, je pismo prebrala:
»Oča je Janes,
Mat’ je Marijanes; tel’ je te pravi, sagviino muoj mož!«
Cez anj’ se je zvrnila, an tlušico spustila; zagvišno de obà, sta umrla domò!
Ljudje so se zgovarjali, de kam h’ jih pokopali: n'tlnegà na sjenčna stran, dnegii sončno stran«!
Vouka j sta veljezle dvje roic’ce lepé, an sta se sprjemale, an sta se objemale gor n to sveto nehub!
Začesčeno hod' to sveto
Rješnje Teluò!	Mjula	Sklunco
PETAR MATAJURAC VELIK JINAK
Poslušajte parjateli!
Biu je Pelar Matajurac velik jinak, de liu (ga) ji bluo strah videt’. Kadar je hodij, se je zrnja tresla pod njehà nohàm'.
Vse èeèé so ha radè videle, takuo je biu ravan, ai vsi so ha radi par djele imjel’, takuò je biu iirdak. Pa tud’, kadar se mu je zdielo, je poležii, anobedan ha nje inu (rnogù) parsili, ile bi se tà’ z hnrkcgù sena uzdihnu. Z dno besiedoi takuò mu je šlo dobrò, kil (kakor) ticjaeu, ki od vejce do vejce u sončnem blisku farli, an dok’ se mu zdi, na vsaki posedi. Pa veste de, de vse dobrò vzame na svjete ankrat koniie. Tud Petra je čakalo tarpljenje: Klican je bili za sudata. Se vie, de kapitanih, kater' jih je	zbieru, nič tcu	pustil’	takega jiuàka ta doma. Iti je	moru	tadà naš Pelar u	Vi-
dam, an se pardružit’ Vidamskemu rahumentu.
Še adàn, Baleni Piskerju z Matajurja, je slopu lu tist’ rahument. Pa ku sta Petar an Baleni u Vidam, so jih hitro ločil’: Petar je	paršii	med Labe	an Baleni
ravno takuò. Se vic, de je	biu	Petar med	njimi	ku
zuonac brez žuenkanja. Zavojo tehi mu je binò težkuo par sareu.
Nje tarpici duho časa, pa so jih pejàl u Bencike. Tu Mestre so jih djel’ tu barko. Petar nič videu pried se zastop’, ne barke ne velike uodè. Ku zahleda barko, njemu neznano rieč, sklikno vas začuden: O Jezus par-poma j te, kaka »vintola« je.
Stop’ tadà tu to-le »vintulo«, an se pije tja pn uodì. Buj ki se bliža Benetkam, buj se sir’. Potar zjà, starmi, an debelo hleda, kù ucà kadar veliceha pi sa zahleda. Ni ’nkrat se mu usta raztegnejo, an z njih te-le be-sjcde parleté: Oh Jezus, kak potòk je!
Z Benetk je paršit za ’n mjesac u Gradac na Sta-jnrskem. Tam je éù le njemšk med ljudmi, an lašk’ tu rahumenlu. Hodit’ je inuoru u mraze na valilo po noči an	po dnevi. Ustajat' je muoru,	kar	so mu ukvazoval’,
an	iti ležat, kar so ti drz’ tjelj	an	duor	nje buhu, je
hiu uklonjen, anše celuò tepen.
Kàr je Pelar tuode videu an občutu, je ratavu vsak' dan buj žalosten.
Za nieki časa zahleda na ejest’ Baiente Piskerjve-ga, ki je stau tu dni druhi kosprni. Hitro se mu par-bliža an se mu začne partoževat. Na zadnje prav1: Oli muoj Baienti Buoh me parnes’ še ’nkrat živeha go u Matajur, tjn danni. Takuò bom veseu Bogii hvaležen zn	to-le zaželjeno dobruoto, an	brunian,	de še mački
por’čem »Vi«!
(Tkuo so govoril’ v Matajurju	pred	stuo ljetmi).
Zapisu Anturi Klodič, Ijeta I8(>8.
SO RADI ŠTUDIRALI
Pelar Podreka, (irvi naš človek, ki je začeu pisati zgodovino Slovenščine, piše de je bilo Ijeta 1(17') v »Collegio Convitto Comunale« v Čedadu, 131 študentnu, od katerih je bilo 80 Slovencev. Toda vic ku Lahou.
„BUOH AN KRAJ MATIJAŽ"
Gospod Buoh jc biu dau dikli kraja Malijaža 'dno peščico soli;	dikla	jc	osolila močnik an	ga jc dala
kraju Matijažu. - »Joj kuo je dobar, kà s’ ložla not'« jo je uprašu kraj Matijaž. - »Sii« (sol), mu je od-guorilu onà. - »Kaduo t’ jo je dau,« je uprašu kraj. -»Gaspuod Buoh,« je migliorila onà. - »Tee’ za njim an prosi ga, de naj t’ je da še; uprašajga tud’ de kje jo je ušafu (najdu).«
Dikla je	tekili	za	Bungatu an	ga je	uprušala,	de
kje jo je najdu. An Buoh ji je odguoriu : »Je imam cele bregi.«
An dikla je taknò povjedali kraju Matijažu, de je ima cele bregi; an kraj se je razsardiu an je jau: »Kjé ima Buoh breguove? Al njeso usi breguovi muoji?«
An poladà je začeu zbjerat' sudate an brusit’ sable an sc parpraujat’ na uojskò pruot Bogii. Buoh pa je mirno stan an mu se smejim.
Kadar je	’meu	vse	parpravjeno,	kraj Matijaž je	jau
Bogii: »Alč,	kje imaš sudate, de	bomo	viilli čji	so
breguovi ? «
An takrnt Buoh je samuii magmi s prstam, an se je zahlisknilo od konca do kraja svetli, an je parvikrat odkar je svjet taktni strašnuo zagarmiclo, de vsa zemlju se je stresla, an Matijažovi sudatje so se takim prostrasti, de so vpili: »breguovi pokrita nas!« An bre-Ruovi so se zasul’ an pokril’ Matijažu an njegà sudate.
An kraj Matijaž je šele pod zemljo; sedi par miz' an lardilo spi, an brada mu raste naprej okuole mize, an kadar mu zraste trikrat okuol’ mize, se bo zbudiu an pride uon 'z jame an začne uojskò, pa ne vic pruot Bogù, ma pruot’ souražnikom božjim.
M juta Shlancova
ZEMLJA JE NESKONČNO VELIKA NJIVA,
NA KATERI LJUDJE VSE LETO ŽITO ŽANJEJO, IN SICER:
januarja : v Avstraliji, Novi Zelandiji, Cibile ;
februarja : v Indiji;
marca : v gornjem Egiptu;
aprila : v spodnjem Egiptu, Siriji, Iranu, Meksiki, Kubi ;
maja : v Alžcriji, Maroku, Kitajski, Japonski; junija : v Turčiji, Grčiji, Italiji, Španiji, USA itd.; julija : v Romuniji, Bolgariji, Ogrski, Jugoslaviji, Rusiji itd.;
avgusta : v Belgiji, Angliji, Kanadi, Rusiji itd.; septembra : v škotski, Švedski, Rusiji; * oktobra : v Norveški, severni Rusiji ; novembra : v Perù, južni Afriki, Argentini; decembra : v Birmaniji.
Skupno se pridela na vsem svetu približno okoli ene milijarde in pol kvintalov pšenice, ali približno 60 kg na glavo.
KRISTUS AN SV. PETAR V NEDIŠKI DOLINI
Kiulnr Kristus an sv. Pelar sta hodila po svjete, sta p.uršla tud’ v Nediško dolino.
Takrat je biu tajšan suš, de ljudje so muorli hodit’ z Intrighimi po vodo dol v Nedižo, kier vsi studenci so b’Iì posahnil’. Kier sta blà močnim žejna, sta hodila od vasi do vasi an od hiše do hiše prosit’ vode za pit’.
Šla sta tud’ gor na Meeano, pa tud’ tamgor se njesta mogla previdat za vodò. Nobedan je nje imcu al pa če jo je imen, je nje teu ovadit. Kristus ku Ruoli, je vjedcu, de adna uoharna gospodinja joj inijela skor pouno hariglo an	jo je prosit,	de zavojo božjo naj	je	dà
snmuò adan	korac. Baba	se je parsjegala,	de je	njetna
še adné kàpjc, an jima-je jala: »Potarpita an pocak'ta dazà: muoja kakuoša je	davi že zguoda	»krelila«,	an
kadar kreli	kakuoša, daž	je siguran.
Žalostna an jezna Kristus an Peter sta zapustila Meeano an sta šla tjà v Ruonac.
V Ruoneu so najdli buj usmiljene ljudi, kier njeso itnjel’ vodé, so jim po vsih hišah ponujal’ vina an žganja, de si ugasnejo žejo. Kier Kristus an Petur sta tjela plačat’, ljudje so jim guoril’: »Le pujdita z Bitega m an prosila Gaspuoda Roga de nam dà potrjehnega tlazà.u Sv. Pelar je jau Kristusu: »Al vjeste Vi Kristus, kaj pravi gor na gori de »srečni ti vsmiljcni kier bojo
vsmiljenje dosegli?« Posjàjte jim potrjebnega daža, saj leli lirumni ljudje so nam usmiljenje skazali.«
An Kristus se je zamislil an je pogledu tja na Staro-goro, an tjà nad Starogoro se je parkazala adnà maglica, a tala maglica grede k’ je šlii pruot’ Matajura je bila nji-mar buj velika, dokjer se nje parjela za Matajur an je pokrila vse nebuò tjà do Sv. Kocijana. Je nomalo pagar-mjelo, an potlč se je vliu velik pa miran daž, de so na zlahu oživjeli vsi studenci an potoki na okuolc. Nad Me-eano pa je bilo vse jasno an je parpjekalo sonee. Sv. Pelar je vpralu Kristusa, de zaki nje šii daž še tià na Me-eani? An Kristus mu je odguoriu : »Tam na Meeani naj jim piišje daž tista kakuošn, ki ,kreli«’. Od tistega dne v Ruoncu more zmankat voda, pa nikul ne zmanka žganje, an kadar magia se prime za Matajur ljudje pravijo, de Matajur ima klahuk an de kadar Matajur ima klabuk, je siguran daž tud' če je te narvenč suš.
ZDRAVJE SLOVENCEV
Enrico Palladio v 17cm stuoljetju piše de Slovenci pri Nediži govorijo poseban jezik, ki je podoban ilirskemu in de imajo močne telesa, zdrave, vajene djela, in de le samuò od starosti umrijò.
LJUDJE LEPI
Leta 139') Alvise Marcello, provediktor Beneške Republike v Čedadu, piše de, Slovenci Nediškib sodolin so zlo lepi ljudje in visoke postave.
MARIJA NA STAROGORO RUOMA
Na Stari filtri zvon zvoni, od zdol' mi gradò ruomari, od zad', za njim' gre Mat' boža, v naruočiu nese Jezusa.
• »Oj ti di h lira, pomagaj mi Jezusa prenašali.«
- »Jest ti ne bom pomagala, 'mam židjou firloh, umažem ga!u
Staragora
- »Oj ti Jezus, kaj daš za Ion tedi diklici?«
- »Na telim sv jet dosi' lilagà, na drugim svjete • j ar dam atija! a
Na Stari gori zvon zvoni, od zdol' mi gredò ruomari, od zad, za njim’ gre Mat’ boža, v naročju nese Jezusa.
- »Oj ti diklica, pomagaj mi Jezusa prenašati!«
• »Jest jù, vam bom pomagala če Jezus bo ’teu h mene prit’u.
Še poprej hi dikla tuo reče, Jezus že h nji teče.
• »Oj ti Jezus, kaj daš za Ion tedi di k lici? v
• »Na telim svjete dost' bi agii, na drugim svjete - zveličanja/«
ČEDAD
Tudi ime Čedad nje zlo staro. Naši ti stari v začetku so mu prnv'li »STARO MJESTO« kier je tudi ldlo narbuj staro mjcsto Furlanije. Parvo an to pravo ime je bilo »FORUM JULJI« an je prišlo od imena rimskega vojskovodje Julija Cesarja, ki je po Ijetu 80 pred Kristusom tamdol' ustanovili rimsko kolònjo, ki jč dala ime Forumjulji = Friuli vsi Furlanski ravnici. Zalim, kadar je bilo pod oblastjo Oglejskih Patrijar-hcv, se je imenovalo »Civitus Austrie«, katero so Furlani prežvekiili v »C1VIDAT« -= Cividnle, Slovenji pa v »ČEDAD«, ki mu bo ostalo do sodnjega dné.
NORAC PEJE TEGA PAMETNEGA V NORIŠNICO
Lukež Mlinarjou je njiniar hodù dol po Laškim, ne vjem pa al zalim, kier mu se nie dalo djelat’ tadorna, al pa kier je ten imjet’ za norca ljdi.
Djelu je vsili sort’ mcštirju: je petjù, je prodaju smolò, je djelu za mešetarja al pa tud’ za kupcà, samim de je imeu uržuh hodit’ od vasi do vasi, od hiše do hiše. Lahi so imieli rad’ poselmo kier so se nasmejal’ vsak’ krat, k’ je guoriu furlansko, zatuo nie hiu ne lačan ne žcjan, punokrat tudi okajén al pa tud’ pijan ku krava. Takrat pa je murskujšn» nagodiu an je postan nevaran.
Bi ne mogli vam povjedat’ kulkukrat, pa zavišno dc jiarhližno ankrat na tjedan, je hiu zapart v paražone, au vsakikral je znù takuò lepim za norca imjet’ dc so ga parpejal’ damuo s karoco, kier s h’li prepričani de je ncuman.
Pa, kaj jim je nuealo, ki za par dui so ga imjel’ že spet pod nogam’.
Ankrat, dol v Kodrojpu, se je hiu skregu z njekš-nim Lahom an ga je hiu omlntu do svetega oja. Se zastop’ de karahinirji so ga zvezal’ an pjal’ u paražon.
Kakor po navad’, Lukež, hitro ko je prestopu prag paražonn, je ralu neiiman. Telkrat pa ga nieso tjel’ pejat’ danni s karoco, ampak so nar’dil karte, so ušafal’ Uoznika an so mu, poskriuš’ kvazal, de naj ga, le mouéé, peje u špitau tih neumnih al', kakor mu pravijo Lahi, V »Malinkiinjo«,
Lukež se nie nič brami, je le mouču an sedim ku aii' gospuod u karoco. Pa kakor navadno vsi uozniki, lakuo tud’ tist’ k" je pejii Lukeža u Malinkonjo, je tču zgorjct’ od žeje, trkaj buj, kier je vjedeu de Lukež nie bili brez soudu. Tnò je veslilo našega jinaka; vse oštarije ki sta srečala po pot’ so bile njih: Lukež je plačava, pa uoznik je piu, dk’ ga nie imeu do oči.
Nazadnjo, uoznik je biu narčt; je ražomi kii an' advokat, je videu vse doplih an petič je oprò glavo gor na Lukežovo rame an mirno zaspau.
Prou glih takuo k’ je želen Lukež, ki vzeu v rokč redine in peljù pijanega uoznika pruot’ špitalu.
Uoznik je spau trdno, kii juzbac; Lukež mu je rahlo vepulu karte iz gajofe an teku z njim h direktorju od Malinkonja. Direktor, ki je biu že vajen tajšnili aven-torjev, je ukvazu infermirjeni, de naj gredo po tegii neumnega.
Po pot’ grede, Lukež je dan zastopit’ infermirjem, de te neumni tam v karoei, je nevaren in furjozast: de naj ga nanaglin popadejo an hitro zvežejo, drugač’ de bojo vsi raztoučeni : de on (Lukež) ga je mogii parpejat’ sam, kier mu mu je dan »dormitilo«. Infermirji so mu vse vjervali; so šli po parstih an moučč do karoee, so vsi hnado zgrabli pijanega uoznika an ga začel’ vezat z vrelimi.
Tel’ ubuog’ človek se je takuò prestrašil, de je znčeu arijut’ kit ranjena zverina, se zvijat’ no eahàt na vse kraje ku ti furjozasli, preklinjat, de ga je bil° strah čut’, kier, uhuožae, nje vjedeu ne kie je, ne kudu«
so b’iì tisti ne zulù so pa vezal". Trkaj buj so infermirji b'Iì prepričani ile je furjozasl an tardno zvezanega so pa zadjeli an nesli not u Malinkonjo.
I.ukež nie še pogledu za njim’, je hitro ekoénù v karoco, je zaflusknii konjé an se lepuò peju, ku "an prof, pruot’ duoinu, s karoco tistega, k"je hiu znoreu. kier je pametnega Ltikeža uozu dol v Malinkonjo (norišnico).
GOSPOSKI KMET
Kmečka dekle se je poročila z mestnim človekom. Stanovala sla v predmestju ter imela eno kravo. Nekega dne ona ni imela časa, da bi šla v hlev kravo molzt, zato je rekla njemu, naj gre on namesto nje, stolček da bo našel za vrati. Šel je, toda bilo ga ni celo uro od nikjer. Zato je šla žena pogledat, kaj se jo pripetilo. Ko je ugledal ženo ji je nevoljen povedal: »Že celo uro priganjam kravo, naj sc vsede na stolček, da bi jo molzel, pa je vse zastonj, ne vsede se, pa se ne vsede.«
KJE GA BOLI ?
Zdravnik: Dober dan gospod župan, kaj pa vam je? Župan : Vse me ludi, gospod doktor!
Zdravnik: Kje pa vas je začelo boleti?
Župan : V Vidmu, gospod doktor.
POBIRANJE JABOLK
Učitelj: Kdaj je najboljši čas za pobiranje jabolk? Učena c: Kadar ni gospodinje doma in je pes privezan.
„SVETI TILH AN PETJAR"
V starih časih je bila	por na	Brjegu starinska ejerkn
sv. Tilha an vsako ljeto	na praznik	sv. Tilha je hiu
velik senjan.
Na senjan je paršlo	vsako	ljeto	sino veliko ljudi
iz Rijecanju, iz Nediže an iz Unejgkega, ne samuo za počastit* sv. Tilha, pa tud’ za se napit’ vina ki oštirji bližnjih vasi so nosil’ v bariglah prodajat por za ejerkn an za se najest’ kolaču, ki kolačarke vseh dolin so do-harkup ponujale.
Renik mežnar Arnej Podkoritnik, (Ruoli mu di nebesa, če je na prošnji), je za to parložnost vsako ljeto lepuò pomedu ejerkn, omedli pajčvine in oprou sv. Tilha.
Nesreča je tjela, de kadar je Arnej brisu sv. Tilha, ki je biu lesen, star an strohnjen. mu je plava odlctjela, padla dol na tlà an se razklala na kose.
Arnej se je zproziu an parjen za glavo : »Ki bo z mano jutre, ki pride	tulkn	ljudi	an famoštar?« -
«Sv. Tilha se ne more pustit' na utarju brez glave an za jutre druz’ga kupit’ nie vie cajta!«
Ves obupan je leteu dol’ n vas za povjedat (amoštru za nesrečo.
Sreča je tjela, de po pot’ grede je sreču iliiega peljarja (berača), ki je hiu zlo podoban sv. Tilhu an hitro mu je paršla v pamet dna dobra misu: »Nunae,« je jau peljarju, »če vi mi storite dni» veliko dohruoto, jutre vičer vam dam pùn žaki moke an pit’ an jesti do sitega.«
Kadar petjar je ču odi žakja moke an od pit’ an jest’ do sitega, je sklenil roke, pouzdignu oèì pmot’ nebu za zahvalit' Boga za tajšno srečo an je odguoriu: »Vse kar kvažete storim, sanmi) de hote darili besjedo.« Arnej sc je parsegli, de bo dami besjedo, an ga je peljù gor 11 cjerku, mu je povjedu an pokazu nesrečo an mu je jau: »Če vi jutre pujdete gor na utar na mesto sv. Tilba an bote stau ku pji, brez se. ganit’ uon do po maši, jest vam dam vse kar sem vam ohjuhu.cc
An drug’ dan, pri zaprtih vratih, je Arnej spravil petjarju gor na utàr, mu lepuo namazu gobae an roke s sadlom de se bo hliščeu kil sv. Tilh, mu je podstrigu bradi) 1111 ga je naštimu takuò, de je stau pril ku te pravi sv. Tilh.
An kadar je blà ura, je odprii vrata, se je nasulo n cjerku vse potino ljdi. Nazadnjo je paršii še famoštar, niežnar je prižgan svječe an je začela maša.
Petjar je stau ku parbit’ gor na utarju an brez niagnit’ z očmi je gledu dol po cjerkvi, kakiici ga vsi ljudje častijo.
Vse bi lilo šlo dobrò, vse je biu prestau če b’ ne bile paršle ga časti’ še muhe an snr.šeni, ki so mu pili kri an on jih ni smeu odganjat’.
Ljudje so si' močnuo čudval’ videt’ tulku muh an sršenu brenčat’ okuole golica, okuole nuosa, okuole, oči sv. Tilba, kier njeso vjedli de je namazan s sadlom.
Sv. Tilh je trpen kukar duše v vicah, de b’ se hiu usmilil še kamanu; ljudje so ga molili, on pa jr stisku zobe od trpljenja an tu sareu preklinju muhe,
seršene, mežnarja, moko, pil an jesti do sitega, sv. Tillia, a še posebno famoštra, ki je vlaču takuo na duzim tisto presneto pridgo.
An nje mogù že vic tarpjot, kadar mu je začeu brenčat’ okuole gobea an silit’ naraunost v oči adàn velik saršen. An rauuo takrat famoštar se je biu zagreu an je šinfu suoje farane, de se pijanijo, de plesajo, de preklinjajo an jim je groziu, de če sc ne pobuojšajo, sv. Tilh jih bo zapustiu. ■ »Né, né! ne bom čaku ne saršena ne de se pobuojšajo,« je tenčas zaupiu na glas sv. Tilb. Je skočil dol na cjerku, je potisku ljudi na adan kraj an na te drug’, de si je odprli pot do vrat' an jo je udaru v bližnjo host, takuo hitro de se je kadilo za njim.
U ejerkvi je bilo vse po luhtu; famoštar je ku okameneu od strahu pred tajšnim čudežam, prestrašeni ljudje so arjuli na vso muoč an jamanejkal : »Jezus parpomajte, Jezus parpomajtc, ki bo z nami?« n se stiskali uon po vratih.
Mežnar Arnej je skaku gor an dol po ejerkvi kii ti neumni an je vpiu na vso moč: »Jezus parpomajte! sv. Tilh nam je vteku, sv. Tilh nam je vteku!« tu snreu se je pa smejau.
Oštirji hitro zadjeli suoje harigle, kolačarke suoje pletenice an hmal’ okuole cjerkve nje bilo vie žive duše, le prestrašeni famoštar an mežnar sta se pogvurjala, de ki imata stuort’. Sklenila sta de puojdeta u host iskat' sv. Tilha an ga zljepa prosit’, de naj se povarne dol n suojo cjerku.
Vso host sta prebrodila an na ves glas klicala sv. Tilha, pa sv. Tilli je biu tenčas že gor na Unejskim (Tolminskem), brez žakja moke, brez »jest an pit’ <lo sitega«, lačan kù pàs, vsedno veseu, de je mogii uteč tistemu prekletemu sršenu.
Arnej pa je zahvalu lega pravega sv. Tilha an sršena, de sta ga rješila od take stiske, mu parsparala žaki moke an »pit an jest do sitega« an od špota, ki ga je čaku za kadar ljudje so bli zvjedli za to pravo komedjo.
Gor na Brjogu nje vie sejmà sv. Tilha; ljudje njeso tjel vie čuti o sv. Tilhu; ejerku se je zasula an je ostala le gruobja kamanja, an duša renkega Arneja ne bo rješena iz vie, dokjer na Brjegu ni spet’ ejerkve!
Uodopivac
ŽE TRETJIČ PRED SODNIJO Sodnik: Že tretjič! Kaj vas je pa danes sem pripeljalo? Tat : Karabinir, gospod sodnik!
DOLG ČAS
Sora: Dobro jutro, boter Čuk! Ali vam je dolg čas? Čuk : Ja, kadar poslušam vas!
UGANKE
1. Koliko jaje poješ na tešče?
2. Katera pijača je najmočnejša?
•1 Kam zleti vranu, kadar je eno leto stara? b Kdo fajfa več kakor eden Turek?
(Rešitev na str. 111)
PESMI
MARIJA NA SV. VIŠARJAH
Murija se 'z duòma odprauja, Na svelo Lušarjo je oh juh jena Ta m gor' bo grješnikam Grjehe odpuščala:
Ljepa Roža Marija!
Jagri njeso nic marali,
So ji puške namirjali.
»Nic mi ne namirjàjta,
Njesam nobena zverina:
Sem ljepa Roža Marija!«
Jagri njeso le nic marali.
So Mariji puške namirjali.
»Trkaj vi parmirjàjta de vsi okamenéjela!«
POJMO NA SVETE LUŠARJE
Marijo častit',
Ki je takuò ljepa,
Kii ta rož'ca liljica.
Z una, na soncu je utrgana In Mariji je šenkana,
Na sveti Lušarji je žegnana.
Sv. Vlšarje m. 1792
»PO MJESTU STA HODILA«
(Božična)
Svet' Jožef in Marija po mjestu sta hodila, po mjestu Betlehem.
Svet' Jožef prosi milo
de h' se kaduo čez anj usmilu,
de bi pri judéh biu.
Judje so trdovratni,
čejo de b' pred vrat'mi stau,
pred vrat'tni konàc sloriu.
Svet' Jožef se je oglednu,
'<lno štaVco je zagledu,
'dno štalco razdrlo vsò.
Svet' Jožef Mariji pravi: »Marija, le not', se spravi, tjé v kotič, Ijé za mé.ti
Marija je zadremala; kii se je spet zbudila je v kril'cu najdla Jezusu.
Vesela Mariju je reklu: n O Jezus, iljele muoje zdaj je kraljestvo tuojelu
O MIJO J RUOMAR !
V jem kar praviš l)e vsak’ dan imaš Nov križ!
%'ihar Jezusa zahvali In afri mu vse kar trpiš! Druge pot' je ni v nebesa, Če b' vse bukva ti prebrau, Ku k’ so križi in nadluoge Če jih boš uojnuò prestati!
HOŽIME
Ta zadnja vičeri O ljuba je leta;
Rnžime <likleta,
Jest muuren iti.
Ne pridem vic toile Ne v zimi ne v Ijete;
Rožime o d jele.
Jest muoren iti.
Pod oknu ne pridem Vic pjeti veselu,
Kir v drugu daželu Jest muoren iti.
Ti pride na vjelre,
Ku iskra od plamena,
Jubezan ognjena Od mojga sanò.
Resnično jubezan Nje moč’ pozabiti ■ Tud' jest pa moliti. Čem v nebi za te!
Rom žalostmi klicu Za smilnost dobiti,
An ti se mor' biti S’ na zmisliš na me!
Pa sinil jena s' bila, An njimar si taka. Na me saroiiiaka Se zmisliš ti že.
An kadar zagledaš Nu obličje jokati, Nudužno žal vài i.
Se zmisliš na me.
Če t' pride novica De njesan na svjete. Ne žalvi se djete.
Pa moli za me.
(Stara Spjetarska)
KURAZNI HODIMO
An vesel'ga srca:
Smo 'z luštnega kraja, 'Z Nediže domò!
ŽALOST NA ŽALOST
nikjer nje vesejù; okuol' mtiojga sarcà je zaljezla magia.
TE NEČEM, TE NEČEM
Te nečem, te nečem,
Si buosčic za me;
Še puž ima hišo An ti si brez nje:
Kir hišo zazi/lnš An plačaš diigč,
Le pridi brezkarhno Le pride po me!
■ »Kar hišo zazidam An plačan dugé:
Ne boi vic za me!«
SEM BIU SU' U VAS,
ne d jen de né, pa v tisto hišo mai vic ne.
V tisti hiš' so tri čeče; u nobednem škafu nje uodé!
SLANA JE PADI,A
preil našim sejmin; vse gubance je pobrala tim mludim čečam.
KAKUO’ SE KOSA KLEPA?
Kak uà se trava sjeka? Jest pa le počasu Korajian jo kosim.
Kosiča je arjava. Travica nje ta prava, Kosiča je jeklena,
Ta ilikla je strupena. Osunjak mi je pòknu.
De b' se skor ne joku!
II ut tič ič se je poliču ... Hom kupiu pet kolaču’
«JE, PUŠJAC RUNALA«
Na pragu klečala, molila rožar ile pride nje fanti lekhr. Je plišjac rumila z manjerco lepo; srečati list fantič, ki nosu ga bo.
'Dno malo bo bjeu, de fant bo zapjeu; dno malo rdeč, de fantu bo všeč.
»KAJ SE Z MANO ŠPOT DJELAŠ?«
»Če si Ijep an bogàt,	- »Si Ijepa, si mlada,
saj je sreča tvojà;	ne rečem de ne;
kaj se z mano spot djelaš	tim držim dopadaš
un me ’maš za norca?«	pa meni se né.«
Je Ijepa, je mlada, špot' d jela se rada: vsi ti spoti
TISTE TRI RABE hudič ponese k’ so snuojka sputale d jele moje.
TE LJEPE, TE MI.ADE
popčjem v sen jan: te grde, te stare razmetani tjé 'n san.
KUG' SEM VESELA, ki godca bom vzela: kàr moke ne bo, za godu ni jo bo!
ČE PRIDEŠ SAM
gulianco ti dam: če parpeješ družbo še en kos je ne bo.
KOVAČI SO BERAČI pa mlinari tatjé; oštirji so gajufi, le midruz’ smo možje!
PREKLETA GORICA, jrdaman Krmin! sem puob'ca zgubila notrka v njim!
NA KONCU JEZIKA jubezan velika, tu sredi sarcà je pozabljena vsa.
O MATI, O MATI ne kregajte me; vzemite 'dno palco, ohréslite me!
JEZUS POMAJTE,
st o pince mojé! kulku lauiint sem jih stuoru: zastonj so mi vse!
SLOVENC SLOVENCA
VABI,
de se ga pil' ne za hi: pridite gore h nam Icier smo dobre voje z vam.
Deb' ad nò zupjeli an bomo pran veseli, vsa žalost naj nahà kier vince je domò.
Zdaj kupice nalimo, na zdravje tudi pinto, kadar prazan bo bokali, bom pa druz'ga dan.
0 MATI. 0 MATI,
novici gredo : vzemite uon kjitč, ves krompir vam snedb.
MUOJ PUOBIC
Z' UOJSKE GRE
ves ranjen in krvav.
Jest mu grem naspruoti z mojo desno roko:
»le dol, le dol se tisčdni na mojo desno stran, mi boi še kaj povjedil kaj je sttdaški stan.«.
■ »O jest bi rad' pov jed ti, tleh'le moja b’ià.«
• »l’ri sedmim regimentu obodnega ne poznam kit sam'ga moj'ga /anta ki ga prati rada imam.«
OJ TI JUBCA
lantani ne vjer' vsegii; ti jubezan objolajo, te v grjelt zapljetajo.
Takuo t' pravi mito ja vjest : de ne hodi zapejivcum v pest!
NEJCJEM BOGATEGA,
str'ga, kosmatega; vzamem raj' ubuozega, raztrganega.
Nejčjem doljànu, kier vjetrc hladi: vzamem gorjana, kier voda buči.
POD MUOSTOM
JE UODA,
na niuostu je led; kakuò bom preplavu tjč h mu o j mu deklet'?
Ne hodi pred vrata, ne targi podplata, saj vse je zaslon’ : jest tvoja ne bom.
Mornarja sem vprašu, za vojo Božo, de me preloži čez vesoko ikmIo.
Ne žvižgi, ne può j, pred okni ne stuoj; mi ne žalvi sarrà, saj njesem tvoja.
Preientan mornar kakuò mi je jim?
»Če plavat' s' biti znii, s' biu ono Štirnu ;« kier plavat ne znaš, ne hodi vic v vas.
OJ BOŽIME TELE DOLINICE
oj božime!
Oj božime tata in mam'cu,
„	•	°j	božime!
I\ uo tezkuo, kito tezkuo	,	,
Auo tezkuo, kuo težkim
vas zapustim!
vas zapustim !
Oj božime sestre in bratje oj božime!
Kub težkub, kuo težkim vas zapustim!
PASTERICA OUCICE PASE,
Oni ima suoje špase,
Pastirci pa pravjo: juhe, juhe! Na planinci luštno je!
Pasterica maslo kuha,
Mene da un koščic kruha. Pastirci pa pravjo: juhé, juhé! Na planinci luštno je!
Na planinci je luštno hiti,
Je dosti sjera za jesti:
Pastirci pa pravjo: juhé, juhé! Na planinci luštno je!
HUDI VJETRI, HUDI LUHTI,
Oh! zima se priprauja:
jest ’buogi puobič,
bom muaru za mrazom umrjet!
M! BRATJE P1MO VINCE
naj voda tam stoji; gospuod naj pije vodo k’ za vince ne utrpi. *
Podutanska Dolina iz Utane KOLIKO LET IMA TONINA?
Kalina: Kolik» let ima Tonina?
Berta : Petinštirideset.
Katina: J ili ne kaže!
Berta : Ne, j ili skriva!
REŠITEV UGANK
L (Samo eno, ker poleni nisi več tešč!)
2. (Voda, ker nosi bastimento, goni mline, itd.) ■1. (V drugo leto)
4. (Dva Turka),
KAJ BOŠ DELAL VSAKI MESEC ?
JANUAR
Davčni seznami so na vpogled v občinskem uradu. Poglej če si pravilno obdavčen. Drugače vloži rekurz.
NA DOMU: Napravi gospodarski načrt: kaj in kje boš sejal, imaš li dovolj gnojil in semen? Imaš semenski krompir? Krompir za seme razloži po lesali: tam bo zagnal močne kali. - Če še nisi pretočil vinu, pretoči ga čimprej. Kakšen teden pred pretakanjem odpri okna, da mraz pretrese vino, ki se bo rajše očistilo. To pa veljn samo za zdravo in dobro prevrelo vino, ne pa za še sladko, lakega takoj prodaj! - Ne drži v kleti kislega zelja, repe in krompirja, ker vino se kmalu navleče neprijetnih duhov. - Živina naj ima čisto in toplo, mnogo nastilja. - Če si zaklal prešiča, pobeli notranjost hleva z apnom. - Popravi orodje in spleti kakšen koš. Kokošim dajaj mlačne vode.
VRT pa okoplji in obilno pognoji s hlevskim gnojem. - Na sončno stran vsadi zgodnji gruli (čezara).
NA NJIVI: Ruztrosi vrhu pšenice po ‘/2 kg čilskega solitra ali apnenega nitratu na vsakih 100 m'-’.
V SADOVNJAKU očisti sadno drevje suhih in nalomljenih vej ter takih, ki bi pozneje lahko delale napotje. Sadno drevje poškropi z neodemlrinom ali podobnimi škropivi. Skoplji čim večje jame, če boš sadil sadna drevesen.
SENOŽET očisti kamenju in nepotrebnega grmovja.
misliš kaj preorati v njivo, ne odlašaj!
FEBRUAR
NA DOMU: Imaš vse pripravljeno za pomladanska dela? Semena, gnojila, semenski krompir? - Skrtači večkrat živino. Če je količkaj lepo, spusti jo na prosto, da se malo sprehodi, mlada pa naskače. Ne trpi v hlevu kupov gnoja. Imaš še krinske pese? Živali bi sedaj zelo teknila. Glej, da je vsadiš letos več. • Vsi živini, posebno pa mladi, dodaj med krmo nekoliko klajnega apna. - Je vino pretočeno? So prazni sodi oprani, posušeni, požveplani in zabiti?
V VRTU sadimo Česnik, čebuljček, zgodnji grah, špinačo, korenjček, radie, solato, v toplo gredo pa paradižnike, solato, zgodnje zelje, papriko, melnnoane. -Ali je prekopano in pognojeno, kar še ni posejano?
NA NJIVI: Če nisi gnojil ozimni pšenici v januarju, pognoji sedaj v prvi polovici. Sedaj lahko seješ jaro pšenico, najbolje »mentano«. - Je zemlja za krompir pripravljena? Je gnoj razpeljan?
V SADOVNJAKU si gotovo že očistil drevje nepotrebnih vej in mahu. Saj si ga tudi že poškropil! Če pa nisi, napravi to takoj. So jame izkopane za mlade sadike. Kubičen meter naj bodo velike, potem bo drevo fastlo. Ne pozabi poškropiti breskev s 3% raztopine
modre palico proti kodravosti. Čim prej narežj potrebne cepiče in vloži jih v pesek z glavicami navzgor.
V VINOGRADU obrezujemo, pripravljamo kole, kopamo jame za podsajanje.
SENOŽET pognoji, če je še nisi. Na vsakih 100 m2 raztrosi po S kg superfosfata, 1 kg kalijeve soli in enako apnenega dušika (calciocianamidc).
marec
NA DOMU poskrbi za okras hiše. Cvetlicam v loncih premenjaj zemljo. Zadnji čas je, da obrežeš vrtnice. Vsadi georgine, begonije, gladijole, razmnoži nageljne. - Proti koncu meseca, to jc pred nastopom bujšo vročine, moramo vino pretočiti v drugo. Če vino ni čislo, ga sedaj lahko čistiš. Predvsem pazi, da sc v vinu ne razvije cik: ali posoda polna, ali površina nad vinom zažveplana. - Prazna posoda naj bo oprana, zažveplana in zamašena. - Vodi živino na prosto, na čist zrak. -Prašiče bo treba cepiti proti rdečici. Pogovori se s sosedi, da zmanjšate stroške za živinozdravnika. - Roš gojil sviloprejke? Sedaj se prednaroči za seme. Murve naj ne rastejo zastonj.
V VRTU sadiš vse vrste graha, vseješ radič, peteršilj, vrtni korenjček, solate, blitev, vrtno peso. V toplo gredo sej paradižnike, papriko, zelje, vrzote, melaneane, krtnsko peso, itd.
V SADOVNJAKU bi moralo bili sadno drevje že očiščeno in poškropljeno. Si poškropil breskve z modro galico? Si nabral potrebnih cepičev? V drugi polovici meseca bo že naslopil čas cepljenja.
NA NJIVI sadiš krompir, kateremu pognojiš predvsem z umetnimi gnojili in prihraniš hlevski gnoj predvsem za koruzo. Imaš pripravljen fižol za saditev? Piškav ni dober, ker da le šibke rastline. Si vsejal deteljo? Na 100 m'-' se je seje po 300 gramov.
V VINOGRADU obreži trte, premenjaj kole in poveži predno se začne trta solziti. Nato pa trte okoplji in pognoji. Vsaj vsako tretje leto moraš gnojiti s hlevskim gnojem, v vmesnih dveh pa raztrosi vsaj nekaj superfosfata : na 100 m'-’ pa 5 kg. - Podsadi manjkajoče grme !
SENOŽET in deteljišče prevleči z ostro brano, zravnaj krtine in kjer je ruša redka, vsej dobrega semena in nc drobirja izpod sena, ker je to večinoma le plevel.
APRIL
NA DOMU: Najbolje jajčarice so od aprilskih pišk. Torej? Perutnini potrosi med perje prahu DDT proti kurjanccm. Tudi postelje in kote v hiši popraši s tem prahom proti najrazličnejšemu mrčesu. - Tudi gnjati •>li pršute lalko poprašiš, saj boš oprala predno boš tlela na mizo. - Si vino že pretočil v drugo? Naj ga
no zaloti vročina na drožjah. - V hlevu skrbi za snago in dober zrak. Proti koncu meseca bo že kaj sveže krme - detelja inkamatka -, s to navajaj le polagoma živali, da ne bo napenjanja. Ne krmi ugrcte krme, ker je strup. So prašiči cepljeni proti rdečici?
V VRTU: Sedaj dosadi še fižol, bučiee, kumarice, zeleno, presadi solato, paradižnike, zelje, melancane, por? - Špinačo, radič, mesečne redkvice in solalico lahko seješ vse mesece od marca do oktobra.
NA NJIVI boš pici krompir. Lahko mu še pognojiš s čilskim solitrom: na 100 ms po J/a kg ali čajno žlico okoli vsakega grma. Čim prej vsadi koruzo (sirak), sirk škulabonar in mellak, fižol, krmske buče in predvsem mnogo krmske pese. Med pšenico lahko še vseješ deteljo.
V SADOVNJAKU je mnogo škodljivcev. Najuspešnejše sredstvo je »gesarol«, s katerim prašiš ali škropiš pred in po cvetju. Med cvetenjem ne smeš prašiti oziroma škropiti, ker bi škodoval čebelam, brez delovanja katerih pa ni ploda.
V VINOGRADU si že vse povezal, pognojil in okopal. Do srede meseca lahko še cepiš trte v glavo. SENOŽETI lahko gnojiš še z gnojnico. So krtine izravnane in prazna mesta podsejuna?
MAJ
NA DOMU: Predvsem boj muham, stenicam, bolham, ščurkom. - Imaš že potrebno modro galico in žveplo? - Če imaš še kaj vina, pazi da se ti ne skisa:
polni n ji j bodo sodi, v vinu pa raztopi »enososino«, ki poveča trpežnost. Prazna posoda naj bo oprana, zažve-plana in zabita. - Žival dobiva vedno več sveže krme. Pazi, da iie bo iigrcta. Živina, posebno mlada, naj se giblje na prostem. - So prašiči cepljeni proti rdečici? Če imaš sviloprejke, varuj jih prepiha. Pazi, da bo pri njih stalna enaka toplota med 20 in 23" C.
V VRTU drži kakšen sod še bolja je betonska ' kad - v kateri bo vedno nekoliko postana voda za zalivanje, ki bo potrebno. - Presadi paradižnike, papriko, melancane, kapus in ohrovt, lahko cvetačo in hrokole. - Si poskrbel za astre in cinije? Sedaj presadi krizanteme.
NA NJIVI je plevel velik sovražnik pridelkov. Koruzi in tudi poznejšemu krompirju še lahko gnojiš s čilskim ali apnenim solitrom ali z gnojnico. - Najbrž se bo pojavil koloradski hrošč. Če ga najdeš, javi oblastem in drži se navodil.
* V SADOVNJAKU: Hoj listnim ušein, hruške in jablane poškropi vsakih 10 dni z arzenalom proti piška-vosti. - Zavaruj poganjke iz Čepičev proti vetru in odreži nepotrebne.
V VINOGRADU žveplaj takoj, čim so poganjki par cin dolgi. Škropiti z modro galico moraš takoj, čim ne pade po noči toplota izpod 9° C.
SENOŽET še lahko poliješ z gnojnico. Si posejal prazna mesta?
JUNIJ
NA DOMU: Si zavaroval zimsko obleko pred molji? Uničuj ves mrčes! - Si shrambo prečistil? Kmalu bo žito zrelo! Vino varuj pred kisanjem in pazi na prazno posodo. - Žival naj bo snažna, snažen hlev. Skidaj ga vsaki dan. Imajo kokoši kurjance? DDT! So prašiči J cepljeni? Nevarni meseci so tu.
SVILOPREJK ne prijemaj z rokami. Posebno proti koncu reje ne sme manjkati redno sveže murvovine. Pripravi pravočasno kamor sc bodo zapredle.
V VRTU seješ še do sv. Antona cvetačo, celi mesec pa brokole, prvo endivijo, cikorijo, presajaš, čistiš plevel in zalivaš. Radič, sciatico iti retlkvice lahko seješ vse J do oktobra.
NA NJIVI lahko pognojiš koruzi še z gnojnico ali solitrom vse dokler se ne pokažejo prve zastavice (moški cvet). Kaj boš sejal po pšenici, po krompirju? Činkvantin, repo, ajdo ali kaj drugega?
V SADOVNJAKU neguj posebno mlada drevesca. Sedaj lahko ustvariš željeno idiliko. Varuj drevesa pred uštni. Tudi proti piškuvosti še škropi z arzenalom, vsaj še dvakrat. • Ne bodi na drevesa s podkovanimi čevlji iti vej ne pripogibaj premočno.
V VINOGRADU škropiš in žveplaš. Sedaj moraš uničiti z arzena toni kiseljaka ali grozdnega črva. - Rod trtami naj ne bo plevela in tudi nepotrebnih poganjkov
ne, ker vse (o dela vlažno vzdušje in se. razvijajo ho-lezni. Ne škropi in žveplaj med cvetenjem. - Za škropljenje zadostuje 1 kg galice na 100 litrov vode, le naj ho dohro pripravljena : dobro apno in pa poškušnja / lakmusovim papirjem!
SENOŽET pokosi, kadar je večina trav v cvetju in ne pozneje, če nočeš imeti slame.
JULIJ
NA DOMU: Snaga in sonce zdravje. V shrambi so že nekateri pridelki. Si onemogočil mrčes, ki hi škodoval? - Vino varuj pred skisanjem. V hlevu naj ne smrdi! Dnevno skidaj gnoj, živina nuj sc mnogo giblje na prostem. Ne krmi ogrete krme! So prašiči cepljeni? Ponavljamo vprašanje!
V VRTU poberemo čebulo in česen, presajamo cvetačo in zelje, sejemo še brokole, endivije, cikorijo, fižol-stročnik, peteršilj, radič. Posebno setev peteršilja moraš pokriti. Zalivajmo in uničujemo plevel.
NA NJIVI: Snope z njive - v njivo plug! Si vsejal činkvantin, ajdo, repo? C.c je malo krme, sej koruzo za zeleno krmljenje. Vsem tem rastlinam služijo najbolj umetna gnojila. - Izkopani krompir pusti kakšno uro na soncu.
V SADOVNJAKU pazi predvsem na mlado sadno drevje. Uničuj listne uši! Odpadajo prvi piškavci. Skrb-
no jih zberi in vrži jih v ogenj in ne v gnoj. Ge jih hočeš pokrmiti, skuhaj jih preje.
V VINOGRADU: Prime šaj med škropivo modre galice po >/a kg apnenega arzenala za uničenje kiseljaka, grozdnega črva (molja). • Trte naj bodo oplete. - Ta mesec cepimo trle v speče oko.
SENOŽET, in sicer pokošeno, še lahko poliješ z razredčeno gnojnico.
AVGUST
NA DOMU pazi na zdravje pri ljudeh in živalih. Vloži jajca v apneno mleko, ker kmalu bodo kokoši manj nesle. Pazi na pridelke v shrambi! - V kleti imaš prazne sode. So li v redu? - Privošči živalim svežega zraka. Muhe naj jih ne pikajo. Kakšenkrat okoplji prašiče, ki so radi čisti. Umazani so, če si ti zanikern. Polij kakšen krat gnojišče.
NA VRTU zalivaj! Posebno listnati zclenjadi zelo koristi razredčena gnojnica. Sejemo endivije, cikorijo, špinačo, motovilec, radič.
NA NJIVI bomo sejali inkarnatko, da ho začetkom maja obilo dobre krme. Uniči med koruzo vsa snetljiva stebla koruze. Ne -na gnoj, v ogenj z njimi. Pesa in zelje bosta hvaležna za gnojnico. Ne puščaj na njivi gnilega krompirja! Skrbno ga poberi in v ogenj z njim!
V SADOVNJAKU cepimo mlade divjake v speče oko. Iz zdravih delov odpadlega piškavega sadja na-
pravi krhlje, ostalo skuhaj in pokrmi ali pa vrži v ogenj ! Ne na gnoj !
V VINOGRADU se takoj spozna, kuteri gospodar je priden. Krasni so v avgustu opleti vinogradi. V takih se grozdje zadovoljivo razvija. - Letošnje cepljenke moraš tudi še škropiti z modro galico.
NA SENOŽETI čim prej spravi otavo, da zopet kaj zraste za jesensko pašo.
SEPTEMBER
NA DOMU: Gospodinja pripravlja zimsko zalogo: konzervira paradižnike, kuha iz njih mezgo, suši peteršilj, hrani jabolka. - Preberi krompir in loči nagnitega od zdravega, debelega od drobnega. Je zrnje zavarovano pred škodljivci? - Kletne prostore presnaži in pobeli. Prepričaj se, da vinska posoda ne pušča. Nabavi si, kar ti manjka za trgatev.
V VRTU sejemo špinačo, motovilec, pozno endivijo, zimsko solato, radič, zgodnje zelje ali vrzotine. Presajaš endivijo, tudi hrokole, cikorijo. Paradižnikom odstrani cvete, da sc zarojeni plodovi odebelijo.
NA NJIVI: Si vsejal inkaruatko ali ruso travo (laško deteljo)? Do srede meseca je Si- čas. Repo, zelje, krmsko peso oprosti plevela; zelju lahko pognojiš * gnojnico. - Kakšno pšenico boš sejal?
V SADOVNJAKU: Ne puščaj na drevesu nobenih plodov. Vse gnile in suhe vrži v ogenj. Sadje obiraj
z roko! Nc lazi 11 ii drevo s podkovanimi čevlji. - Ne otepaj sadnega drevja. Otepa se samo orehe-in kostanj.
V VINOGRADU čriček prepeva, a naj te ne zvabi, da hi že sedaj trgal. Sedaj pa zaznamuj one trte, ki prav dobro rodijo in one, ki prav slabo. Prve naj ti dajo drugo leto cepiče, slabe nadomesti z boljšimi.
NA SENOŽETI spravljaš zadnjo otavo.
OKTOBER
NA DOMU: Dopolnjujemo zimsko zalogo, predvsem z grozdjem, katerega obesimo na nategnjeno žieo. Obesi le zdravo grozdje, trgano v suhem vremenu. - Koruzo brani na prepihnetn prostoru, da se posuši. - Pazi, da ne staviš mošta v plesnivo in kislo posodo. Naj ti vino dobro povre. Med vrenjem premešaj ga luikšenkrat. Ne brani krompirja blizu vina. - Hlev dobro prečisti. Ker postaja sveža krma redkejša, navajaj polagoma živino nu suho krmo. Pri začetku mešaj to med svežo.
NA VRTU sejemo še špinačo in motovilec, presajamo zimsko solato in vrzotine (zgodnje zelje), sadimo afriško čebulo in Česnik. Plevel naj ne gospodari.
NA NJIVI sejemo pšenico. Sejmo je čimveč, ker uteče suši, koruza pa večkrat ne. pognoji pšenici predvsem z umetnimi gnojili. Sej jo s sejalko: setev bo enakomernejša in prihraniš na semenu.
V SADOVNJAKU misli sedaj na to, če boš zasadil kakšno mlado drevesce. Če sadiš jeseni, navadno pri-
dobiš eno leto. Zato skoplji takoj potrebne jame, ki naj bodo kubičen meter velike.
V VINOGRADU je trgatev: Zaznamuj dobre in slabe trte. Ne obrezuj trt, dokler so še zeleni listi na njih.
NA SENOŽETI ne pasi, dokler je še rosa, ali pa eelo slana, ker to lahko povzroči napenjanje.
NOVEMBER
NA DOMU imej malo apoteko: lipov čaj, aspirin,
; ovoje, jodovo tinkturo. - Poglej v shrambo, da kaj ne plesni ali gnije. - V kleti drži enakomerno toploto med 15 in 20" C vse. dokler je vino količkaj sladko. - Vino med tihim vrenjem zalivaj. • Če je kakšen lep dan, /eni živino na pašo ali na izprchod. Živina naj ima v hlevu toplo, to pa od bogatega nastilja in ne debelili plasti gnoja.
NA VRTU za silo še lahko seješ špinačo, a le v sončnih legah. Na enake, lege boš proti koncu meseca lahko zasadil zgodnji grah (Expres, alaska, princ Albert, Saxa). Kar ni vrta izrabljenega, globoko prekoplji in obilno pognoji s hlevskim gnojem.
NA NJIVI zamudniki še sejejo pšenico. Za pozno setev je primerna le vrsta »mentana«. Če pa hočeš, da bo bogato (dirodila, raztrosi takoj po setvi na vsakih 100 in-’ po V» kg apnenega nitrata ali čilskega solitra.
V SADO-VNJAKU se bo drevje ogolilo. Takoj odstrani raz dreves vse plodove, tudi nerazvite. Odstrani vse polomljene in nalomljene veje ter take, ki bi pozneje lahko škodile lepoti krone. Večje rane zamaži s eepilnim voskom. Imaš že sadike za jesensko saditev? Si skopal jame? Leto pridobiš, če sadiš jeseni. Čim odpadejo listi, poškropi breskve z 2-3% raztopino modre galice.
V VINOGRADU ne obrezuj trt, dokler so še listi na njih. Kateri del boš letos pognojil? Najboljši je hlevski gnoj z dodatkom superfosfata.
SENOŽET sedaj preorji, če jo misliš spomladi spremenili v njivo. Druge pa čisti kamenja in grmovja ter pognoji vsakih IIMI m- s kg superfosfata in 2 kg kalijeve soli.
DECEMBER
NA DOMU: Prezrači bivališče vsaki dan. Večkrat pieglej shrambo! Seilaj odheri krompir za seme in raz-položi ga v tanki plasti po lesah. Tak bo zagnal kratke, a močne kali. - Čas prvega pretakanja je nastopil. Če je vino še sladko, iznebi se ga činiprej. Če vino porjavi na zraku, dodaj na lil po 10 do 15 gramov metnhisulfita, in sieer teden pred pretakanjem. Potem pa nič žveplati! Če je vino čisto, pretoči ga, da ga rešiš drožji, ki vinu samo škodujejo. Cihidin in bolj kiselnata vina pa pusti na drnžjah do Velike noči. Izgubila bodo neprijetno
ài
kislino. - Živina naj ne pije mrzle vode. Daj ji mlačne. Imaš dovolj krmske pese, ali si bil med letom zanikcrn? (”e je lep dan, dovoli živini malo sonca.
NA VRTU izkopljemo zeleno (šelin), vrtni korenj-ček in še kaj in vložimo v kleti v pesek, da 1)0 iinela gospodinja kaj pri rokah. Lahko sadiš zgodnji grah. Rodič in špinačo pokrij z listjem, peteršilj in zimsko solato zavaruj s streho iz koruznih stebel. Ostali vrl naj bo razkopan in pognojen.
NA NJIVI pognoji pšenici koncem meseca s čilskim solitrom ali apnenim nitratom. Na 100 m2 pa ’/a kg. Lahko trosiš tudi vrhu snega.
V SADOVNJAKU pograhi odpadle liste na kupe: vrlini del porahi za nastilj, spodnji del sežgi. Očisti drevje nalomljenih in nepotrebnih vej. Zasadi mlado sadno drevje, a ne v zmrzlo zemljo. Skoplji jame za pomladno saditev. Poškropi breskve s 3% raztopino modre galice, če tega nisi storil prejšnji mesec.
V VINOGRADU kopaš za nove trte, pripravljaš potrebni les, trte lahko obrezuješ, okoplješ in pognojiš. Gnoji s hlevskim gnojem vsaj vsako tretje leto.
SENOŽET očisti in pognoji!
VDOVA ŽAHARJEVA Juhoh: Ali je vdova Žabarjeva res tako srčno dobra žena ?
Toni : Prav zares, je že tri može zveličala!
KAZALO
Stran
Koledar................................................ 4
Mons. prof. Ivan Trinko 90-letnik......................28
Iz domače zgodovine....................................38
Cerkvene razmere med Beneškimi Slovenei	•	-	56
Gospodarske in socialne razmere........................61
INaši djelouci v Belgiji...............................64
Visokuost naših brjegov................................73
Naše rijke in potoki...................................75
Visočina nad morjem nekaterih naših vasi	-	-	80
Matajur ali Baha.......................................83
Legenda sv. Aleša......................................84
Petar Matajnrac velik jinak..........................-	87
Buoh an kraj Matijaž...................................89
Kristus an sv. Petar v Nediški	dolini ...	-	91
Marija na Starogoro ruoma..............................93
Norae peje tega pametnega v norišnico ...	95
Sveti Tilli an Petjar..................................98
Bazne pesmice	-	102
Kaj boš delal vsaki mesce..............................112
Drobiž :	37, 55, 60, 63, 72,	74, 88, 90, 92, 94,	97,
101, 111, 125.
uff. sup.
s
TRINKOV
inv.št:
koledar
4902