290 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 291Odraz preteklega rudarjenja v dravskih sedimentihOdraz preteklega rudarjenja v dravskih sedimentih Odraz preteklega rudarjenja v dravskih sedimentih Martin Gaberšek, Mateja Gosar Rečni sedimenti so bogat vir najrazličnejših podatkov o našem okolju. Mineralne in geoke- mične lastnosti sedimentov kažejo predvsem geološko zgradbo porečja, pogosto pa je v njih zapisan tudi vpliv onesnaževanja okolja, ki ga je povzročil človek. Posebno izrazit vpliv na geokemične lastnosti rečnega sedimenta ima rudarsko-topilniška industrija, ki je lahko še vrsto let po opustitvi dejavnosti vir potencialno strupenih elementov. Tudi sedimenti reke Drave nosijo bremena večstoletnega rudarjenja v zgornjem delu porečja. Vpliv rudarjenja na okolje Rudarjenje je bilo v zgodovini nedvomno eden izmed bistvenih in nepogrešljivih de- javnikov razvoja človeštva, enako bo zago- tovo ostalo tudi v prihodnosti. Poleg pozi- tivnega prispevka pa je že dolgo znano, da lahko rudarjenje in z njim povezane aktiv- nosti, kot je topilništvo, negativno vplivajo na okolje in zdravje ljudi. Pereči so pred- vsem izpusti potencialno strupenih elemen- tov v zrak, tla, vodo in rečne sedimente v obliki trdnih delcev, odplak ter plinov. Vpliv izpustov ni omejen le na najožja obmo- čja rudnikov, ampak se lahko po zraku in vodotokih razširja več deset in sto kilome- trov daleč. V razvitejših državah današnje z rudarstvom povezane izpuste potencialno strupenih elementov v okolje bolj ali manj uspešno preprečujejo, medtem ko obmo- čja preteklega rudarjenja pogosto ostajajo obremenjena. Onesnažena tla in nakopiče- ni rudarski odpadki, bogati s potencialno strupenimi elementi, so lahko ob neustrezni sanaciji še vrsto let po opustitvi rudnikov podvrženi eroziji ter izpiranju v vodotoke, kjer se kopičijo v sedimentih ali pa prenaša- jo vzdolž rečnega toka ter odlagajo daleč od izvora (Žibret in sodelavci, 2018). Rudarjenje v porečju Drave in vpliv na okolje V porečju Drave v južni Avstriji in severni Sloveniji je v triasnih karbonatnih kamni- nah veliko različno velikih rudnih nahaja- lišč, kjer so več stoletij pridobivali in pre- delovali pretežno svinčevo (Pb) ter cinkovo (Zn) rudo. Najpomembnejša svinčevo-cin- kova rudnika sta bila avstrijski Bleiberg (slovensko Pliberk) blizu Beljaka, ki je obra- toval skoraj osemsto let, in slovenska Meži- ca s tristoletno zgodovino. Na severovzhodu Italije se ob meji s Slovenijo nahaja opušče- ni Rabeljski rudnik, z območja katerega se površinske vode po Zilji iztekajo v Dravo. Raziskovalci so že pred nekaj desetletji za- čeli prepoznavati vplive rudarjenja na vseb- nosti potencialno strupenih elementov v dravskih sedimentih. Avstrijski raziskovalci so odkrili visoke vsebnosti kadmija, svin- ca in cinka v reki Zilji ter naprej v Dravi, predvsem v okolici Beljaka, v manjši meri pa vse do slovenske meje. Pripisali so jih delno naravnemu preperevanju in eroziji orude- nih območij, predvsem pa pretekli obsežni rudarsko-topilniški dejavnosti. Slovenski in hrvaški raziskovalci so visoke vsebnosti svinca in cinka ter tudi kadmija, arzena in molibdena odkrili v tleh, ki so se razvila na aluvialnih dravskih sedimentih vzdolž celo- tnega toka skozi Slovenijo ter na Hrvaškem do pritoka Mure, medtem ko so vsebnosti teh elementov na starejših (pleistocenskih) rečnih terasah v mejah naravnega ozadja (Šajn in sodelavci, 2011). V raziskavah sedi- mentov reke Meže, desnega pritoka Drave, je bilo ugotovljeno, da se vsebnosti svinca, cinka, kadmija in molibdena v dravskih se- dimentih po pritoku Meže zvišajo, kar je posledica vplivov rudarsko-topilniške de- javnosti v Zgornji Mežiški dolini, medtem ko so vsebnosti arzena razmeroma visoke že pred pritokom Meže (Miler in Gosar, 2011). Kakšno je geokemično stanje dravskega sedimenta danes? V najnovejši raziskavi Geološkega zavoda Slovenije smo prvič preučili geokemične la- stnosti dravskih sedimentov vzdolž celotne- ga rečnega toka v Sloveniji. Za primerjavo smo vzorčili tudi sediment reke Meže pred izlivom v Dravo. Vzorčili smo najdrobnejše sedimente na obrežju tik ob vodni gladini do globine približno tri centimetre, s čimer smo pridobili recentne («aktivne«) sedimen- te. Vsebnosti potencialno strupenih elemen- tov običajno merimo v drobnozrnatih veli- kostnih razredih, kjer so vsebnosti običajno tudi najvišje. Zato smo analizirali vsebnosti petinšestdesetih kemičnih elementov v sedi- mentnih zrnih, manjših od 0,125 milimetra in manjših od 0,063 milimetra. Z uporabo statističnih metod in analizo spreminjanja vsebnosti elementov vzdolž rečnega toka smo opredelili, kateri elementi v dravskih sedimentih izvirajo pretežno iz naravnega preperevanja kamnin in kateri iz človekovih dejavnosti v porečju Drave. Ar- zen, aluminij, železo, kalij, kobalt, litij in številni drugi izvirajo iz preperevanja me- tamorfnih in magmatskih kamnin, medtem ko so barij, kalcij, magnezij in stroncij po- vezani predvsem s preperevanjem karbona- tnih kamnin. Njihove vsebnosti se vzdolž toka bistveno ne spreminjajo. Tudi vsebno- sti v Mežinih sedimentih so podobne kot v dravskih, z izjemo arzena in barija, katerih vsebnosti so zaradi naravnih danosti izrazito višje v dravskih sedimentih. Vsebnosti svinca, cinka in kadmija pričako- vano najbolj izrazito kažejo človekove vpli- ve. Izrazito se zvišajo po pritoku Meže v Dravo in nato vzdolž rečnega toka nekoliko nihajo, a ostajajo razmeroma visoke, kar je lepo vidno na primeru svinca na prilože- nem grafu. Zanimive so vsebnosti kroma in niklja, ki so zaradi jeklarsko-železarske industrije v dolini Meže precej višje v Me- žinih sedimentih, a ne povzročijo izrazitega povišanja vsebnosti v dravskih sedimentih. Vsebnost bakra se nekoliko zviša v bližini industrijskega območja Melje v Mariboru, Vzorčenje recentnega dravskega sedimenta. Foto: Martin Gaberšek. 290 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 291Odraz preteklega rudarjenja v dravskih sedimentihOdraz preteklega rudarjenja v dravskih sedimentih Odraz preteklega rudarjenja v dravskih sedimentih Martin Gaberšek, Mateja Gosar Rečni sedimenti so bogat vir najrazličnejših podatkov o našem okolju. Mineralne in geoke- mične lastnosti sedimentov kažejo predvsem geološko zgradbo porečja, pogosto pa je v njih zapisan tudi vpliv onesnaževanja okolja, ki ga je povzročil človek. Posebno izrazit vpliv na geokemične lastnosti rečnega sedimenta ima rudarsko-topilniška industrija, ki je lahko še vrsto let po opustitvi dejavnosti vir potencialno strupenih elementov. Tudi sedimenti reke Drave nosijo bremena večstoletnega rudarjenja v zgornjem delu porečja. Vpliv rudarjenja na okolje Rudarjenje je bilo v zgodovini nedvomno eden izmed bistvenih in nepogrešljivih de- javnikov razvoja človeštva, enako bo zago- tovo ostalo tudi v prihodnosti. Poleg pozi- tivnega prispevka pa je že dolgo znano, da lahko rudarjenje in z njim povezane aktiv- nosti, kot je topilništvo, negativno vplivajo na okolje in zdravje ljudi. Pereči so pred- vsem izpusti potencialno strupenih elemen- tov v zrak, tla, vodo in rečne sedimente v obliki trdnih delcev, odplak ter plinov. Vpliv izpustov ni omejen le na najožja obmo- čja rudnikov, ampak se lahko po zraku in vodotokih razširja več deset in sto kilome- trov daleč. V razvitejših državah današnje z rudarstvom povezane izpuste potencialno strupenih elementov v okolje bolj ali manj uspešno preprečujejo, medtem ko obmo- čja preteklega rudarjenja pogosto ostajajo obremenjena. Onesnažena tla in nakopiče- ni rudarski odpadki, bogati s potencialno strupenimi elementi, so lahko ob neustrezni sanaciji še vrsto let po opustitvi rudnikov podvrženi eroziji ter izpiranju v vodotoke, kjer se kopičijo v sedimentih ali pa prenaša- jo vzdolž rečnega toka ter odlagajo daleč od izvora (Žibret in sodelavci, 2018). Rudarjenje v porečju Drave in vpliv na okolje V porečju Drave v južni Avstriji in severni Sloveniji je v triasnih karbonatnih kamni- nah veliko različno velikih rudnih nahaja- lišč, kjer so več stoletij pridobivali in pre- delovali pretežno svinčevo (Pb) ter cinkovo (Zn) rudo. Najpomembnejša svinčevo-cin- kova rudnika sta bila avstrijski Bleiberg (slovensko Pliberk) blizu Beljaka, ki je obra- toval skoraj osemsto let, in slovenska Meži- ca s tristoletno zgodovino. Na severovzhodu Italije se ob meji s Slovenijo nahaja opušče- ni Rabeljski rudnik, z območja katerega se površinske vode po Zilji iztekajo v Dravo. Raziskovalci so že pred nekaj desetletji za- čeli prepoznavati vplive rudarjenja na vseb- nosti potencialno strupenih elementov v dravskih sedimentih. Avstrijski raziskovalci so odkrili visoke vsebnosti kadmija, svin- ca in cinka v reki Zilji ter naprej v Dravi, predvsem v okolici Beljaka, v manjši meri pa vse do slovenske meje. Pripisali so jih delno naravnemu preperevanju in eroziji orude- nih območij, predvsem pa pretekli obsežni rudarsko-topilniški dejavnosti. Slovenski in hrvaški raziskovalci so visoke vsebnosti svinca in cinka ter tudi kadmija, arzena in molibdena odkrili v tleh, ki so se razvila na aluvialnih dravskih sedimentih vzdolž celo- tnega toka skozi Slovenijo ter na Hrvaškem do pritoka Mure, medtem ko so vsebnosti teh elementov na starejših (pleistocenskih) rečnih terasah v mejah naravnega ozadja (Šajn in sodelavci, 2011). V raziskavah sedi- mentov reke Meže, desnega pritoka Drave, je bilo ugotovljeno, da se vsebnosti svinca, cinka, kadmija in molibdena v dravskih se- dimentih po pritoku Meže zvišajo, kar je posledica vplivov rudarsko-topilniške de- javnosti v Zgornji Mežiški dolini, medtem ko so vsebnosti arzena razmeroma visoke že pred pritokom Meže (Miler in Gosar, 2011). Kakšno je geokemično stanje dravskega sedimenta danes? V najnovejši raziskavi Geološkega zavoda Slovenije smo prvič preučili geokemične la- stnosti dravskih sedimentov vzdolž celotne- ga rečnega toka v Sloveniji. Za primerjavo smo vzorčili tudi sediment reke Meže pred izlivom v Dravo. Vzorčili smo najdrobnejše sedimente na obrežju tik ob vodni gladini do globine približno tri centimetre, s čimer smo pridobili recentne («aktivne«) sedimen- te. Vsebnosti potencialno strupenih elemen- tov običajno merimo v drobnozrnatih veli- kostnih razredih, kjer so vsebnosti običajno tudi najvišje. Zato smo analizirali vsebnosti petinšestdesetih kemičnih elementov v sedi- mentnih zrnih, manjših od 0,125 milimetra in manjših od 0,063 milimetra. Z uporabo statističnih metod in analizo spreminjanja vsebnosti elementov vzdolž rečnega toka smo opredelili, kateri elementi v dravskih sedimentih izvirajo pretežno iz naravnega preperevanja kamnin in kateri iz človekovih dejavnosti v porečju Drave. Ar- zen, aluminij, železo, kalij, kobalt, litij in številni drugi izvirajo iz preperevanja me- tamorfnih in magmatskih kamnin, medtem ko so barij, kalcij, magnezij in stroncij po- vezani predvsem s preperevanjem karbona- tnih kamnin. Njihove vsebnosti se vzdolž toka bistveno ne spreminjajo. Tudi vsebno- sti v Mežinih sedimentih so podobne kot v dravskih, z izjemo arzena in barija, katerih vsebnosti so zaradi naravnih danosti izrazito višje v dravskih sedimentih. Vsebnosti svinca, cinka in kadmija pričako- vano najbolj izrazito kažejo človekove vpli- ve. Izrazito se zvišajo po pritoku Meže v Dravo in nato vzdolž rečnega toka nekoliko nihajo, a ostajajo razmeroma visoke, kar je lepo vidno na primeru svinca na prilože- nem grafu. Zanimive so vsebnosti kroma in niklja, ki so zaradi jeklarsko-železarske industrije v dolini Meže precej višje v Me- žinih sedimentih, a ne povzročijo izrazitega povišanja vsebnosti v dravskih sedimentih. Vsebnost bakra se nekoliko zviša v bližini industrijskega območja Melje v Mariboru, Vzorčenje recentnega dravskega sedimenta. Foto: Martin Gaberšek. 292 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 293Odraz preteklega rudarjenja v dravskih sedimentihOdraz preteklega rudarjenja v dravskih sedimentih kar bi lahko povezali z bližnjo industrijsko dejavnostjo, katere vpliv smo ugotovili tudi pri geokemičnih raziskavah Maribora (Ga- beršek in Gosar, 2021). Mikroskopski pogled v lastnosti sedimentov Dragoceni vpogled v lastnosti rečnih se- dimentov nam nudi uporaba elektronskega mikroskopa (SEM). Z njim lahko preuču- jemo velikost, obliko ter kemično in delno tudi mineralno sestavo posameznih sedi- mentnih zrn. Na podlagi teh lastnosti lahko sklepamo, ali zrna izvirajo iz naravnih ali antropogenih virov, v nekaterih primerih lahko prepoznamo tudi posamezne vire in opredelimo procese, ki vplivajo na zrna v okolju. Pri analizi dravskih sedimentov smo se osredotočili na zrna, ki so vsebovala po- tencialno strupene elemente. Opredelili smo tri skupine zrn: 1. zrna, ki zagotovo izvirajo iz naravnih oziroma geogenih virov; 2. zrna, ki zagotovo izvirajo iz človekovih dejavnosti; 3. zrna, katerih vir je lahko tako človeški kot naravni. V prvo skupino sodijo zrna mineralov, ki izvirajo iz preperevanja in erozije matične kamninske podlage. To so na primer barit (BaSO4), cirkon (ZrSiO4, slika a), ilmenit (FeTiO3, slika b) in monacit ((Ce, La, Th) PO4). V drugo skupino smo uvrstili zrna, katerih sestava in morfološke lastnosti ne- dvomno kažejo na njihov izvor v procesih, ki jih povzroča človek. Tak primer so že- lezovi ostružki in kroglasti delci železovega oksida (slika c). Zadnjo skupino pa sestavlja- jo zrna, ki izvirajo tako iz erozije orudenih kamnin kot iz rudarsko-predelovalne de- javnosti. Gre za svinčeve in cinkove rudne minerale: galenit, sfalerit (slika č), smitsonit, anglezit in ceruzit. Zrna rudnih mineralov so bila odkrita tudi na vzorčnem mestu pri Ptuju, ki je bilo najbolj oddaljeno od pritoka Prikaz vzorčnih mest dravskih sedimentov na digitalnem modelu površja. Prikaz vsebnosti svinca (Pb) v dravskih sedimentih vzdolž rečnega toka od Dravograda (D01) do Ptuja (D16) v sedimentnih zrnih, manjših od 0,125 milimetra in manjših od 0,063 milimetra. Vzorčni mesti D01 in D03 sta pred pritokom Meže, ostala po pritoku. S trikotnikom in rombom sta označeni vsebnosti svinca v sedimentih reke Meže pred pritokom v Dravo. Zrna dravskega sedimenta, fotografirana z elektronskim mikroskopom: a) mineral cirkon, b) mineral ilmenit, c) skeletno- dendritna kroglica, sestavljena pretežno iz železa in kisika, č) zrno cinkovega sulfida, verjetno mineral sfalerit. Foto: Martin Gaberšek. 292 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 293Odraz preteklega rudarjenja v dravskih sedimentihOdraz preteklega rudarjenja v dravskih sedimentih kar bi lahko povezali z bližnjo industrijsko dejavnostjo, katere vpliv smo ugotovili tudi pri geokemičnih raziskavah Maribora (Ga- beršek in Gosar, 2021). Mikroskopski pogled v lastnosti sedimentov Dragoceni vpogled v lastnosti rečnih se- dimentov nam nudi uporaba elektronskega mikroskopa (SEM). Z njim lahko preuču- jemo velikost, obliko ter kemično in delno tudi mineralno sestavo posameznih sedi- mentnih zrn. Na podlagi teh lastnosti lahko sklepamo, ali zrna izvirajo iz naravnih ali antropogenih virov, v nekaterih primerih lahko prepoznamo tudi posamezne vire in opredelimo procese, ki vplivajo na zrna v okolju. Pri analizi dravskih sedimentov smo se osredotočili na zrna, ki so vsebovala po- tencialno strupene elemente. Opredelili smo tri skupine zrn: 1. zrna, ki zagotovo izvirajo iz naravnih oziroma geogenih virov; 2. zrna, ki zagotovo izvirajo iz človekovih dejavnosti; 3. zrna, katerih vir je lahko tako človeški kot naravni. V prvo skupino sodijo zrna mineralov, ki izvirajo iz preperevanja in erozije matične kamninske podlage. To so na primer barit (BaSO4), cirkon (ZrSiO4, slika a), ilmenit (FeTiO3, slika b) in monacit ((Ce, La, Th) PO4). V drugo skupino smo uvrstili zrna, katerih sestava in morfološke lastnosti ne- dvomno kažejo na njihov izvor v procesih, ki jih povzroča človek. Tak primer so že- lezovi ostružki in kroglasti delci železovega oksida (slika c). Zadnjo skupino pa sestavlja- jo zrna, ki izvirajo tako iz erozije orudenih kamnin kot iz rudarsko-predelovalne de- javnosti. Gre za svinčeve in cinkove rudne minerale: galenit, sfalerit (slika č), smitsonit, anglezit in ceruzit. Zrna rudnih mineralov so bila odkrita tudi na vzorčnem mestu pri Ptuju, ki je bilo najbolj oddaljeno od pritoka Prikaz vzorčnih mest dravskih sedimentov na digitalnem modelu površja. Prikaz vsebnosti svinca (Pb) v dravskih sedimentih vzdolž rečnega toka od Dravograda (D01) do Ptuja (D16) v sedimentnih zrnih, manjših od 0,125 milimetra in manjših od 0,063 milimetra. Vzorčni mesti D01 in D03 sta pred pritokom Meže, ostala po pritoku. S trikotnikom in rombom sta označeni vsebnosti svinca v sedimentih reke Meže pred pritokom v Dravo. Zrna dravskega sedimenta, fotografirana z elektronskim mikroskopom: a) mineral cirkon, b) mineral ilmenit, c) skeletno- dendritna kroglica, sestavljena pretežno iz železa in kisika, č) zrno cinkovega sulfida, verjetno mineral sfalerit. Foto: Martin Gaberšek. 294 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 295O dravskih ribah in njihovem življenjskem prostoru od Maribora do Središča ob DraviOdraz preteklega rudarjenja v dravskih sedimentih Meže v Dravo, kar dokazuje prenos rečnega sedimenta daleč od rudarskih območij. Zaključek Ugotovljene vsebnosti kemičnih elementov v dravskih sedimentih so pokazale, da so ti še vedno obremenjeni z nekaterimi potencialno strupenimi elementi kljub prenehanju rudar- ske dejavnosti v porečju Drave že pred več desetletji. Sklepamo, da na širšem območju nekdanjega rudnika Mežica še vedno priha- ja do erozije in premeščanja tal, sedimentov in morebiti tudi rudarskih odpadkov, ki so obogateni s svincem, cinkom, molibdenom in kadmijem, ter njihovega premeščanja vzdolž Meže ter Drave. Hkrati se odvija tudi erozija že predhodno odloženih sedi- mentov, ki so prav tako obremenjeni s temi elementi in izvirajo z območja Mežice, del- no pa tudi iz svinčevo-cinkovih nahajališč v Avstriji. Na erozijo, prenos in odlaganje se- dimentov močno vplivajo številni jezovi na Dravi, zato je razširjanje sedimentov danes povsem drugačno, kot je bilo v preteklo- sti. Izrazitega vpliva industrije v Mariboru in drugih industrijsko-urbanih središčih v porečju Drave na geokemične lastnosti se- dimenta nismo zaznali. V prihodnje bi bi- lo zanimivo v dravskih sedimentih preučiti še vsebnosti različnih organskih onesnaže- val (na primer pesticidov), mikroplastike in drugih novodobnih onesnaževal. Literatura: Gaberšek, M., Gosar, M., 2021: Towards a holistic approach to the geochemistry of solid inorganic particles in the urban environment. Science of The Total Environment, 763: 13 str., doi: https://doi.org/10.1016/j. scitotenv.2020.144214. Gosar, M., Miler, M., 2011: Anthropogenic metal loads and their sources in stream sediments of the Meža River catchment area (NE Slovenia). Applied Geochemistry, 26: 1855–1866, doi: https://doi.org/10.1016/j. apgeochem.2011.06.009. Šajn, R., Halamić, J., Peh, Z., Galović, L., Alijagič, J., 2011: Assessment of the natural and anthropogenic sources of chemical elements in alluvial soils from the Drava River using multivariate statistical methods. Journal of Geochemical Exploration, 110: 278–289, doi: https://doi. org/10.1016/j.gexplo.2011.06.009. Žibret, G., Gosar, M., Miler, M., Alijagić, J., 2018: Impacts of mining and smelting activities on environment and landscape degradation-Slovenian case studies. Land Degradation & Development, 29 (12): 4457-4470, doi: https://doi.org/10.1002/ldr.3198. O dravskih ribah in njihovem življenjskem prostoru od Maribora do Središča ob Dravi Marijan Govedič Za povprečnega Slovenca se poznavanje naših rib hitro konča pri ribah na krožniku. Pa vendar, ali ste vedeli, da v naših rekah in potokih živi kar okoli osemdeset različnih vrst rib? Ob morebitnem kopanju v reki Dravi je v vaši neposredni bližini vsaj pet vrst rib. Če pa stojite na finem sedimentu, ste verjetno nevede stopili tudi na ribo. Na razširjenost vrst rib vplivajo številni dejavniki. Prisotnost vrste na določenem mestu je ponavadi pogojena zoogeografsko, s krajevnimi abiotskimi razmerami, avteologijo vrste (to je ekologijo posamezne vrste) ter medsebojnimi vplivi med vrstami. Zoogeografske omeji- tve so nastale v daljnji zgodovinski preteklosti. Krajevne abiotske razmere so specifične in vključujejo na primer pretok, hitrost, globino, temperaturo, stalnost vode, spremembe vzdolž toka ter različnost in stalnost življenjskih prostorov. Razširjenosti vrste na podlagi njene avtoekologije temelji na parametrih, kot so hidrodinamika ribjega telesa, izbira življenjskega prostora, sposobnost prilagajanja na fizikalno-kemijske razmere, prilagoditve na poplave, obnašanje, razmnoževanje in podobno. K medsebojnim vplivom med vrstami štejemo tek- movalnost in plenilstvo, če omenimo le najpomembnejša. V današnjem času človek vpliva na vse procese, ki so v tisočletjih povsem naravno določevali prisotnost posameznih vrst rib na določenem območju: s premagovanjem zemljepisnih ovir, ko prenaša vrste med porečji, z dejavnostmi v prispevnih območjih ter v samih rekah (na primer regulacije, gradnja pregrad, utrditve bregov, krčenje obrežne lesne vegetacije). Vpliv je za naravo in še posebej tekoče vode praviloma negativen. Tako vrste rib na določenem območju niso več zgolj posledica naravnih dejavnikov in procesov, temveč tudi posledica človekovega delovanja. Prispevek ptujske gimnazije k poznavanju rib »Kaj pa ima gimnazija s tem?« bi se mar- sikdo vprašal. V njej je poučeval Julij Glo- wacki, v Sloveniji delujoči naravoslovec polj- skega rodu, rojen leta 1846 v Idriji. V na- ravoslovnih krogih je poznan predvsem kot botanik, ob koncu 19. stoletja pa je objavil prva pregledna dela o naših ribah. Še pre- den je končal študij prirodopisa, matemati- ke in fizike na graški in dunajski univerzi, je že učil na goriški realki (1870/1871). V letih od 1875 do 1885 je kot srednješolski profesor poučeval na Ptuju. Leta 1895 se je preselil na celjsko gimnazijo, po štirih letih pa je odšel za ravnatelja gimnazije v Mari- bor in jo uspešno vodil polnih dvanajst let. Tako kot se je premikal, pa je zbiral tudi informacije o ribah. Leta 1885 je v zbor- niku ptujske gimnazije (XVI. Jahresberichte des Steiermärk. Landsch. Untergymnasiums zu Pettau) objavil prispevek Die Fische der Drau und ihres Gebietes, leta 1896 pa v zborniku celjske gimnazije še prispevek o ribah Sa- ve in Soče. V prispevku o ribah je zajel vso takratno literaturo in za številne ribe jasno navedel, do kod v Dravi priplavajo. Nave- del je tudi pogostost oziroma redkost večine vrst. Ribe Drave so dobro poznane, saj so zadnjih osemnajst let potekale različne raziskave na to temo. Vemo, kaj je nekoč živelo in kaj živi danes, le natančno obdobje zamenjave ali izginotje vrst težje določimo. Že Glo- Dr. Mateja Gosar je znanstvena svetnica, zaposlena na Geološkem zavodu Slovenije, kjer vodi raziskovalni program Podzemne vode in geokemija ter je poleg tega tudi glavna in odgovorna urednica znanstvene revije Geologija. Že vrsto let raziskuje negativne vplive preteklega rudarjenja kovin na okolje. Rudarjenje kovin in njihova uporaba v industriji sta pogosto vzrok za močno povišane koncentracije kovin v okoliških tleh, sedimentih, vodnih telesih in ozračju. Natančni geokemični pregled obstoječih nakopičenj kovin v naravnih okoljih je zato bistvenega pomena za razumevanje stanja. Dr. Martin Gaberšek je zaposlen na Geološkem zavodu Slovenije. Njegovo raziskovalno delo zajema geokemične raziskave okolja, predvsem urbanega, s poudarkom na preučevanju geokemičnih lastnosti tal, rečnih sedimentov ter različnih vrst prahov in trdnih delcev v zraku. Pomemben del njegovih raziskav je prepoznavanje človeških virov anorganskih trdnih delcev z uporabo elektronske mikroskopije.