If nadelivered rutrnem to! "GLASILO K. S. K. JEDNOTE" <117 St. Clair iti. CLEVELAND, O. The largmt Slovenian We»'kly ia the United Statea of America. Sworn Circulaf.on 14,300 Issned evtry Wednesday Bobscription Por members yearly ....16.84 For nm:members __________$1.60 Foreica Countriea _____$3.00 Telephone: Randolph 628 N«Jve*Jl il«r«udd tednik V Z4r (lenih državah. Izhaja mko vedo. Ima 14,300 naročnikov Naročnina: Za člana, na leto Za nečlane--- Za inozemstvo .10.84 ...<1.60 NASLOV uredništva in upravništva: 6117 St. Clair Ava. Cleveland, O. Telefon: Randolph 628 ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918. Štev. 1. — No. 1. CE» CLEVELAND, ,0., 51. DECEMBRA (DECEMBER), 1924. Leto XI. — Volume XI. FRANCIJA BO PLAČALA. PROŠNJA ZA ČRTANJE VOJNEGA DOLGA ODKLONJENA tashington, 30. decembra. — Včeraj je vlada Združenih držav pretresala prošnjo Francije glede črtanja njenega vojnega dolga v znesku štiri milijarde dolarjev. Ta točka je bila z veliko večino odklonjena ROJAK PONESREČEN. NA BOŽIČNI VEČER JE UBILO ROJAKA FR. BRODNIKA. Med vsemi družinami naše velike elevelandske naselbine, je imela gotovo najbolj žalosten božični večer družina Frank Brodnika, stanujoča na Glass Ave. Minulo sredo popoldne, okrog ROCKEFELLERJEV DAR. 20 MILIJONOV ZA HIGIJENO V JUGOSLAVIJI. z določbo, da se Franciji ne od-' 5. ure se je podal oče te druži pusti niti centa vojnega dolga, ne v tovarno Union Salt Co., po Glede te zadeve je senator Reed iz Pennsylvanije omenil, da naj pošlje naša vlada v Pa- svojo plačo. Na železniškem križišču pri Addison Road, kjer teče Ne\v York Central železni- riz strog protest in zahteva po- ca, ga je zadela nepričakovana ravnavo svote, katero so Zdru- nesreča. Ko je korakal preko žene države Franciji tekom tira, je stal ravno med dvema vojne posodile. tračnicama (switch); tedaj je V enakem smislu je govoril ^lezniški čuvaj premaknil trač-tudi kongresnik Otis iz Arkan-|nico za Pohajajoči vlak; s tem sasa. Rekel je. da je na stra- *> ?* no*e Brodnika tako tesno ni predsednik Coolidgea 99 od- °Jele med tračnice, da se ni mo- gel rešiti gotove smrti. Par sekund zatem je pridrvil vlak po oni progi in je nesrečnemu Brodniku odtrgal obe nogi. Vsled velike izgube krvi je umrl kmalu zatem v bližnji bolnišnici. Vsled nasveta zdravnikov, je Washington. 30. decembra.1 > siromašne vi-sokošolce, ki študirajo medicino. Rockef eiler je s tem darom pripomogel, da bo mogoče ljudsko idmfr V Jugoslaviji dvfg-niti nn iriajvišjo stbpfnjo. DUHOVNIKA-UČENJAKA CLEVELANDSKE VESTI. SIJAJNA PREDSTAVA DRUŠTVA "TRlfcLAV." Fordhamsko vseučilišče v New Yorku je poklicalo na sto-lico za biologijo Rev. Jožefa Assmutha, S. J., bivšega profesorja za biologijo v Muenstru, Hamburgu in Bombayu v Indiji. Rev. Assmuth vživa v svoji stroki svetovni sloves. Na kongresu International Catholic Truth Society v New Vorku je med drugimi predaval Rev. Vanoverberg, ki je dolga leta misijonaril v najbolj težkih misijonih med divjimi narodi in se pri tem pečal z jezikoslovnimi, botaničnimi in antropološkimi študijami. Na vseh poljih je dosegel Rev. Vanoverberg znatne uspehe in obogatil znanost. Znamenita je njegova botanična zbirka, ki jo hrani muzej znanosti v Manilli. Važen znanstveni materijal je poslal tudi loranj-ski univerzi. S slovitim dunajskim antropologom, p. Schmid-tom je potoval med Negriti, potem pa na jastno pest nsrdalje-val raziskavanja med divjaki na Filipinih. Sedaj.piše p. Vanoverberg slovarja negritskega in igortskega jezika, slovar ila-konskega jezika je pa Že izdal. Poleg angleščine in treh filipinskih narečij, govori p. Vanoverberg gladko še Štiri jezike. konito prepovedan, prikazuje ta dvoboj v kinematografih. Zaradi komplikacij, ki s? nastale vatel tega, je kompaoija naznanila ministrstvu za notranje zadeve, da odpus ti 1* Že od novembra meseca ni nastopilo dramatično društvo "Triglav" na odru v Clevelandu. Zato se pa toliko bolj skrbno pripravlja na igro, ki jo uprizori v nedeljo zvečer dne 4. januarja v dvorani Slovenskega Narodnega Doma. Naslov te drame je: "Marijana" ter je bila pred 11 leti v Clevelandu z največjim uspehom prvič igrana. To / pot so dobili v" roke glavne uloge še bolj izbrani igralci, tako da je občinstvo lahko, prepričano, da bo imelo velik užitek v nedeljo pri predstavi društva "Triglav;" kot je pač občinstvo vedno navajeno od tega društva. Vstopnice za sijajno prireditev "Marijana" se dobe v pred-prodaji v prodajalni Mr. Anton M. Kolar, v poslopju Slovenskega Narodnega Doma. Vstopnice so samo $1, 75c in 59c. Izberite takoj, da dobite najboljše. Smrtna kosa. Umrl je na 916 E. 143rd St. stanujoči rojak John Starich, star let; bolehal je dhr vsled vnetja čKv. Rojen" je bil v Hevelandu, in zapušča tukaj stariše ter enega brata. Bil je član društva Katoliških Bor-štnarjev. R. h P. V torek zjutraj qb 1. uri je umrla po 16 mesecev trajajoči bolezni Frančiška Komočar, po domaČe Cinkoletova, živeča v Collinvvoodu. Stara je bila 35 let, doma iz Device Marije v Polju pri Ljubljani. Ranjka je bila članica društva Collin-woodske Slovenke, št. 22, S. D. Z. in Hrvatske Zajednice. Tu zapušča žalujočega soproga in štiri otroke v starosti 9 do 15 let ter mater. Pogreb se vrši v petek dopoldne iz hiše žalosti na 16)07 Saranac Rd., pod vodstvom A. F. Svetek. Naj počiva v miru! Pozor Čitatelji! Cenjene čitatelje, člane in članice opozarjamo na današnji oglas slovenske posojilnice (The International Building & Loan Association) in pred vsem na ukrep direktorija, ki je določil, da se vsem, ki vložijo tam svoj denar pred 15. januarjem, 1925 štejejo obresti že od 1. januarja naprej. Tu se vam nudi ugodna prilika za nalaganje denarja na visoke obresti pri prvi in največji slovenski posojilnici v Združenih državah. ALI BO ZAKON SPREJET? NEMIRNA ALBANIJA. PRISELJEVANJE ŽEN IN OTROK INOZEMCEV. SOSEDJE ALBANIJO OSTRO OPAZUJEJO. Washington, D. C. — V svoji poslanici na kongres od 3. novembra je predsednik Coolidge izjavil med drugim: "Rad bi videl, da se upravne poteze tega zakona (namreč novega priseljeniškega zakona) napravijo nekoliko' bolj človekoljubne, tako da morejo oni, ki so že tukaj, imeti širšo priliko, da si zagotovijo prihod članov svoje družine." Delavski tajnik Daviš pripo-ročuje isto v svojem letnem poročilu na kongres, objavljenem dne 4. decembra, ali on navaja več podrobnosti. On predlaga sledeče :• "V okvirju kvote bi jaz dal prednost sledečim: soprogom, ženam in nedoletnim otrokom tukaj nastanjenih inozemcev, ki so že leto dni v Združenih driavah in imajo prvi papir. Zakon od leta 1924 ne uvažuje :e skupine priseljencev. Navadna človekoljubnost narekuje predlog, da se jim dovoli ta prednost." Iz tega je razvidno, da vladna. uprav a je voljna, da se reka} stori za one, kt so~pri^t V Ameriko brez žene in otrok, upajoč, da se ti kmalu njim pridružijo. Določbe novega priseljeniškega zakona so imele posledico, da so razdružile mnogo družin. Zakon, kot danes stoji, določa sicer o prihodu so- Sedanje razmere v Albaniji so zopet take, da izzivajo vznemirjenje v sosednih državah Grški in Jugoslaviji. Tega ni kriva nikakršna direktna akcija Tiranske vlade, ampak njena slabost in nesposobnost, da bi vpeljala red. Dejstvo, da je Fen Noki pravoslaven vladika, izziva veliko opozicijo pri znatne mdelu mohamedancev in katoličanov. Ker je vlada angažirana v boju z notranjimi političnimi nasprotniki, izrabljajo obmejna albanska plemena njeno slabost in vpadajo kot organizirane roparske bande v Jugoslavijo in Grško. Ti napadi niso niti politični liiti nacionalni, ampak imajo za namen edino rop živine in drugih reči. Vendar so REVNA PRINCEZA. AVSTRIJSKA PRINCEZA ŽELELA ITI V SAMOSTAN. pa te bande v mnogih slučajih dobivale materijalno podporo od macedonskega revolucionarnega komiteja, ki ima glavni stan v Petriču na Bolgarskem in ki bi rad na ta način pojačal efekt svojih napadov na Južno Srbijo. Težave v obrambi meje poveča vajo mnogi jjorski grebeni in najboljše ___ lflancl, obrasli gozdo-T Dftsi >6 T*h\>r!iatfnr, Vfiva Vsi vi, ki dajejo oboroženim bandi- abitelj spoštovanje barcelonske tom pripravna skrivališča. Edi- j višje družbe in hčeri sc spreje-ni način, da se popolnoma odbi- majo v najbogatejših hišah, je napadanje, bi bil ta, da se Ena se je poročila prav dobro, pošlje nekoliko divizij v Južno Zdi se pa. da težko občutijo Srbijo; ali za to ni primernih svoje siromaštvo, ko imajo luk- Zagrebška Tribuna je objavila nekatere interesantne podrobnosti z ozirom r*a pred kratkim poizkušeni b^g hčerke nadvojvode Leopolda Salvator-ja, prinesse Aaunte, v Rio de Janeiro, z namenom, da stopi tam v samortan. Diplomatična intervencija jo je vrnila stari-šem v Barceloni. Po propadu Avstrije se je nadvojvoda Leopold Salvator preselil s svojo obiteljo v Barcelono, kjer živi skromno in sam zase v 'štirih sobah v ne-k^m predmestju. Vse hišno delo se opravlja brez slug. Svoj-čas je bil Salvator strasten lovec. in izhajajoč po planinah se je nasadil kuhati razna jedila, ki so hitro gotova. To mu sedaj prihaja prav, ker mu omogočuje pripravljati kosilo za vso obitelj. Starejše hčeri čistijo sobo in pazijo na mlajše brate in sestre. In tudi če še niso dovolj izvežbane, šivajo obleke sebi in drugim v obite-Iji. Zaradi pomanjkanja denarja je pohištvo priprosto in ne v najboljšem stanju. stanovanj, in komunikacije nelsus drugih pred očmi. Spomin progov, žen in otrok ameriških j zadostujejo za prehrano večjih < na bogato in luksuriozno živ-državljanov kot priseljencev iz- enot; povrh tega pa bi to bilo Ijenje v dunajskih palačah in ven kvote oziroma kot prednostnih priseljencev v okvirju kvote, ali ne omenja ničesar o soprogih, ženah in nedoletnih otrokih tukaj nastanjenih inozemcev; ti po sedanjem zakonu ne uživajo nikake prednosti, in njihove prošnje za vizo morajo dokazati, dokler ne pridejo na vrsto, ravno kot one kakršnekoli osebe, ki se hoče priseliti v Združene države. spojeno z ogromnimi novimi primerjanje s sedaj nim življe-izdatki. To bi bilo fatalno za! njem je bil najbrže razlog, da državne finance z ozirom na to.' je A.sunta skušala pobegniti v da se je ravnovesje v proračunu j samostan. doseglo za ceno velikih žrtev. -o- Tiranska vlada poskuša na vse načine dobiti finančno pomoč za svoje prazne blagajne in ponuja za to koncesije za olje in rude. Beogradska vlada, stoječa na načelu "Balkan balkanskim narodom," pazno gleda. Mnogo inozemcev je nedavno j katera država bo dobila konec-prišlo v Združene države, upa- sije in pazi, da se ne bi iz njih joč, da bodo kmalu v stanu po-1 izlegla politična kontrola in pe- klicati sem svojo družino, pa so' našli, da bodo morali čakati še mnogo let, predno se bo druži hanje Albanije v postopanje na škodo balkanskega miru. o- ZARADI CARSKEGA PRESTOLA. Ko jc VVranglova vojska doživela neuspeh proti sovjetom, je on Wrangel s 40,000 Rusov našel pribežališče v Jugoslaviji. Častniki so tedaj ustanovili društvo za izvajanje svojegp dela. Kandidatura za izpraznjeni ruski prestol velikega kneza Ni-kole Nikolajeviča na eni, in ve- na zopet združila. Neki nemški 31 MILIJONOV ZA UVELJA- j Ukega kneza Cirila Mihajloviča • RE8NICEN DVOBOJ NA • • FILMU. ' Iz Budimpešte javljajo, da je neki filmski fotograf posnel dvoboj na sablje M. Kosača in M. Pulitija, dveh znanih mad-jarskih političarjev. . Kinematigrafska kompani ja, ki je pozabila, da je dvoboj za- sob za goste; prav na vrhu bo NAJVEČJI HOTEL NA SVETU. Harry C. Moir, lastnik znanega Mor r i son hotela v* Chicagu, 111., namerava dozidati na Clark, Madison in Monroe cesti največji in najvišji hotel na svetu, ki bo imel s starim poslopjem vred 3,400 sob za goste. Ta orjaški hotel bo štel 45 nadstropij in bo veljal okrog |16,-000,000. V stolpih tega hotela, 506 čevljev nad tratoarjem, bo 800 "biingalov" stanovanje z 10 sobami za lastnika hotela. Nf vr* hu strehe, 621 čevljev visoko bo opremljena največja in ns»-bolj močna radio odpošiljali* postaja; v pritličju 1» pet oddelkov priseljenec je nedavno postal po ženo in otroke. Žena se je priglasila za vizo na ameriškem konzulatu v Monakovem, kjer so ji sporočili, da je bila pred-znamovana v listi čakajočih prosilcev in da bo pozvana, čim pride na vrsto, kar utegne biti okoli januarja leta 1927. In treba je pri tem pomisliti, kako velika je nemška kvota! Kaj pa še glede drugih dežel s pičlimi kvotami?, Ni treba pozabiti, da priporočila delavskega tajnika so pač priporočila, ki s6 sicer pomembna, ker prihajajo z vladne strani, ampak niso še zakon. Za to je treba sklepa s strani kongresa. Na vsak način je pomembno, da predsednik Združenih držav sam očividno soglaša z namenom, da se v novi priseljeniški zakon uvedejo nekatere spremembe v tej smeri. VO PROHIBICIJE. Washington, 30. decembra. — Kongresna zbornica je danes določila $31,000,000, katere se bo prihodnje leto rabilo za uveljavo prohibicije. Enajst milijonov dolarjev je določenih baš v to svrho, $20,000,000 pa za obrežne stražnike in motorne čolne, ki bodo zasledovali tihotapce z žganjem. na drugi strani je izzvala razkol v častniškem društvu. Predsednik polkovnik. Romanov in 39 članov se je ločilo in so osnovali novo društvo za delo v prid Cirilu. Ta skupina je vzela pečate, knjige in društveno premoženje v znesku 31 tisoč dinarjev. Druga skupina je vložila tožbo pri nadležnih oblastih, in seri daj se pričakuje rešitev, komu da pripada denar in pečati. IZSELJEVANJE IZ JUGOSLAVIJE. OD MORJA DO MORJA V 12 MINUTAH. Washlngton. 30. decembra. — Te dni sta poročnika Reid in Kennedy s svojim MB-3 aero- j planom preletela ozemlje med , Zaradi male izšeljeniške kvo-atlantskim in pacifiškim mor-1 te jc izdajanje viz za doseljen-jem v 12 minutah in sicer nad j ce v Zedinjene države zelo ome-panamskim prekopom, ki jeijcno. Tako se je na primer v dolg 32 milj. Šibeniku (Dalmacija) oglasilo —"--125 oseb, vize so pa dobile sa- REDEK SLUČAJ. jmo gtiri osebe. Vsi prosilci so Cotumbus, 0„ 30. decembra.i bi!i žene. ki imajo može v Ame-— Tu živečo družino, Mr. in!riki. Takim prosilcem se Mrs. J. J. Stock je danes obis-j predno kala štorklja. Za novoletno da- V Splitu se je oglasilo 200 rilo ji je pustila brhko deklico, oseb za vize; polovica njih so ki ima dva, zoba. že popolnoma do- italijanski državljani; vize je dobilo samo 13 prosilcev. _ -ji Društvo sv. Janeza Krstnika. j rist društva in K. S. K, Jedno- št. 20. Ironweod, Mich. Tem potom naznanjam članom in članicam, kateri so na potnem listu in onim, ki se niso vdeležili zadnje glavne seje, da so bili izvoljeni v odbor za leto 1925 sledeči člani: Predsednik Anton Rupnik, podpredsednik Joe Fritz, tajnik te v bodočem letu. Glavna seja je bila zaključena z navdušenjem med članstvom za društvo in Jednoto, ter upam, da bo to navdušenje ostalo skozi celo leto. Dragi mi člani, ob koncu mojega dolgoletnega poslovanja kot vaš tajnik, se vsem toplo Martin Bukovetz, podtajnik Joe zahvaljujem za lepo bratsko so-Kozan, blagajnik Mihael Mau- lidarnost in pomoč, ki ste mi rin, nadzornika Joe Zavodnik jo vedno skazovali, da sem ved-in Geo Verbos, maršal Marko no z veseljem vršil ta težavni Osterman, bolniški obiskovalci; posel, dokler je bilo mogoče. Joe Kozan, Anton Jelich in Priporočam vam, da isto naklo-John Anich, zastavonoša John njenost in ljubezen tudi v bo-Šmaltz, vratar Marko Kosteletz. doče skazujete novemu tajniku, Člani in članice na potnih li- da mu bo mogoče svoje delo stih naj se v slučaju bolezni ali opravljati v vaše zadovoljstvo, drugih zadevah .tikajočih se Ravno tako sodelujte z vsem društva, obrnejo na podpisane- društvenim odborom in v lepi ga tajnika. i bratski slogi, da bo društvo še S sobratskim pozdravom, i v bodoče raslo in napredovalo v M. Bukovetz, tajnik, korist in ponos vašo in cele na-301 S. Weat St., Ir0nwood Mich. selbine. Člani so tudi z veseljem sprejeli krasno Spominsko knjigo; vsak je rekel, da tako lepega darila v spomin 30 letnice naše slavne Jednote ni pričakoval ter se prav toplo zahvaljujejo vsem glavnim uradnikom, ki so pripomogli, da se je to delo zvr-šik), osobito pa bratu glavnemu predsedniku in uredniku "Glasi-.la," ki sta bila neumorna delavca za izdajo te zgodovinske knjige, kj bo še poznim "rodovom pričala, kako so se Slovenci v Ameriki začeli probujati in kdo so bili njih prvi voditelji. Zato-čast vsem, ki so pomagali in zvršili to veliko narodno zgodovinsko delo. Vsem glavnim uradnikom in vsemu članstvu K. S. K. Jednote želim zdravo, srečno, uspešno Novo leto 1925. ' Mihael Hočevar, dosed. tajnik. Opomba: Vsem oddaljenim članonl našega društva naznanjam, da v naprej pošiljajo vse društvene zadeve na naslov novega tajnika, ki je sledeči: Frank Mirtich, R. F. D., No. 2, Box 59, Boydsville, O. Društvo sv. Barbare, št. 23, Bridgeport, O. Naše društvo je v nedeljo 14. decembra zopet slovesno obhajalo društveni praznik sv. Barbare. Ob 10:30 se je korporativno vdeležilo slovesne sv. maše v cerkvi sv. Antona. PopoČ dne se je pa vršila v lepem društvenem redu in bratski slogi glavna letna seja, pri kateri sc je marsikaj koristnega ukrenilo za korist društva; jako lepo je bilo, ko so se tudi mladi člani, pokazali z raznimi nasveti, da se zanimajo v resnici za naše društvo; tako je prav, le tako naprej tem potom bo društvo sv. Barbare procvitalo in raslo v naši naselbini, ko bodo njeni prvi člani že davno počivali v grobeh. Člani so tudi razmotrivali nasvet društvd sv. Alojzija, Št. 52, o stalni bolniški podpori. Člane, ki so tako nesrečni, da so bolni več kot-eno leto, društvo je soglasno sklenilo, da podpira in se strinja z omenjeno točko z več razlogov, ker s tem bo naša Jednota v resnici postala popolna zašČitnica svojega članstva v vseh potrebah; brezdvopmo so taki člani največji reveži, ko jim poteče določena podpora in so pripuščeni sami sebi v žalostnem stanju. Ker smo s centralizacijo dosegli, že lepe uspehe skupnega delovanja, bratje in sestre, kateri smo združeni v pravi bratski slogi, napravimo in spopolnimo še ta korak bra-toljubja, da bomo skupno skrbeli za naše sobrate iu sosestre, katere zadene žalostna usoda dolge bolezni. Ne bojmo se kakih posebnih prispevkov, če bo treba plačati v ta blagi namen. Hvaležnost in molitve prizadetih članov ali članic, bo pripomoglo, da vsled teh vplačil ne bo nobeden škodo trpel. Zato društvo sv. Barbare, št. 23, toplo priporoča glavnim uradnikom, da prej ko mogoče, podvzamejo korake, da zadevo urede in dajo na splošno glasovanje. Cim prej uvedemo to točko pri K. S. K. Jednoti, tem bolje bo Jednota napredovala. Pri glavni seji je bil zvoljen tudi odbor za leto 1925.- Ker je večina starih odborniko$ želelo, da se jih nadomesti z mlajšimi močmi, je bil nato soglasno zvoljen sledeči odbor: Pri tej priliki naznanjam, da je društvo sklenilo na označeni seji, da se v prihodnje vršijo naše redne mesečjae seje v novi cerkveni dvorani na 96. cesti in Ewing Ave. Želim vsemu Jednotinemu članstvu srečno in uspešno Novo leto 1925. S sobratskim pozdravom, John Likovich, tajnik VABILO NA BANKET. Društvo sv. Jožefa, št. 41 v Pittsburgh, Pa ..priredi banket v soboto dne 3. januarja, 1925 v K. S. Domu na 57. cesti in Butler St. Tem povodom naše društvo uljudno vabi cenjeno občinstvo iz Pittsburgha in okolice, da bi se v obilnem številu vdeležili našega zabavnega večera. Vstopnina za moške znaša 50 centov, za ženske pa 25 centov. Kar se tičer \jedil in za suha grla, bo vse v polni meri preskrbljeno od strani pripravljalnega odbora. Obenem naznanjam ysem tistim članom, ki niso bili prisotni na glavni seji, da je društvo oklenilo, da mora vsak član plačati eno vstopnico, bodisi navzoč na tem banketu ali ne. Prosim torej, da ta sklep Vsakdo vpošteva. Cenjeni mi člani, ne bodite nevoljni vsled tega; jaz mislim, da to, kar društvo sklene je veljavno za vse. Če smo enakopravni v eriih zadevah, moramo biti tudi v drugih. Torej kličem še enkrat: Na veselo svidenje na našem banketu dne 3. januarja zvečer! S sobratskim pozdravom, Frank Pugne, zapisnikar. Društvo sv. Frančiška, št. 46, New Vork, N. Y. Iz urada našega društva se tem potom poroča, da so bili na zadnji seji dne 13. decembra t. i. izvoljeni sledeči odborniki za bodoče leto 1925. Predsednik Agricij Jerman, podpredsednik Karol Medved, tajnik Valentin Šme, blagajnik Josip Paulin, duhovni vodja, Rev. Ben. Snoj, zapisnikar Albin Zaletel, nadzorniki: Valentin Paulič, Metod Končan, Ru dolf Potočnik, straže Valentin in Frank Capuder. ' ; > OUenem se tudi vabi V&e člane in članice, kakor tudi rojake in rojakinje iz Greater New Yorka na maškaradno veselico, katero priredi naše društvo v nedeljo dne 4. januarja popoldne na 62 St. Marks Plače. Kakor vedno, je naše društvo precej dobro obiskano v sličnih slučajih;' tako tudi upamo, da se bo tudi na tej prireditvi odzvalo lepo število gostov, ker fine zabave bo dovolj. Naj še omenim, da za maske sta tudi razpisane dve nagrade in sicer za najlepšo $5 in za najnepri-ljudno $5. H koncu zabave pa bo še prilika za vse, posebno za bodoče neveste in ženine, dobiti za majhno ceno lepo kuhinjsko opravo (posodo) iz aluminija, vredno nad $30, katera se bo prodala na javni dražbi. Torej naj nikdo ne izostane. > Sobratski pozdrav. vsem članom in članicam Jednote, posebno pa našega društva; obenem vam želim srečno Novo leto. . i . j';< !; - • K ." A. Jerman,, tajnik.. Predsednik Anton Hočevar, podpredsednik Joseph Ausec, Društvo Vitezi sv. Florijana, tajnik Frank Mirtič, podtajnik 44» So. Chicago, IIL Ludwig Hoge, blagajnik Mihael Naše društvo je imelo svojo Hočevar; pregledovalci knjig: letno sejo dne 7. decembra, na Frank Gregorčič, Joseph Si- ; kateri je bil izvoljen sledeči od-mončič in Frank Fabjan, mar- j bor za leto 1925: šal Joseph Berus, zastavonoše Predsednik Martin Vuksinič, William Ausec in Louis Simon- podpredsednik John Novak, taj-čič (kojega je pa žal 4 dni po- nik John Likovich, blagajnik zneje ugrabila nesrečna smrt), vratar Martin Legan. Vnovem odboru je lepi) število ze tu rojenih članov in ves novi odbor nam jamči, da bo z največjo vnemo deloval v ko- Martin Shiffrer, zapisnikar Joe Benkovič, nadzorniki: Frank Kapler, Peter Fugina, Rud. Primožič, zastavonoše Adolf Mer-tič in Victor Stone, ravnatelj John Gril. Iz urada društva Marije Sedon Žalosti, št. 50, Pittsburgh, Pa. V dolžnost si štejem kot bodoči tajnik gorioznačenega društva, da naznanim vsem članom in članicam nekatere spremembe, katere so člani, zbrani na glavni letni seji dne 14. decembra odobrili. Sklenjeno je bilo, da naj se podpora bolnemu članu izplača čez sedem dni, in ne kakor prej, ko je moral biti vsak član bolan 14 dni, ako je hotel dobiti bolniško podporo. Nadalje vam naznanjam, dragi mi sobratje in sosestre, da je bilo tudi sklenjeno, da bo za dobo šest mesecev prosta pri stopnina v naše društvo. Zatorej vas, kot bodoči tajnik, opominjam in prosim, da naj se vsak član in članica potrudi, da pridobi vsaj enega novega čla na ali članico za naše društvo. Pa tudi za irtladinski oddelek pridobivajte novih moči, ker ta oddelek je naša bodočnost. Torej idimo skupno na delo za napredek društva in naše dične K. S. K. Jednote. Držimo se sloge, da bomo koncem leta 1925 dosegli zaželjeni uspeh. Tedaj ali ua ta način bomo s ponosom lahko zrli nazaj na naš trud in delo. Odbor našega društva za prihodnje leto je sledeči: Predsednik Frank Trempuš, podpredsednik Joe Snelar, tajnik Mihael Bahor, blagajnik Joe Dolmovič, bolniški obiskovalec Joe Kaj in, zapisnikar Math Iva-nich, nadzornikih yMath Mra-vintzj John Golobich in Math Kunič, mrliški ali pogrebni odbor: Math Ivanich, Frank Ca-doniclf, Frank Prsetich, Nick Jaketich, John Slapar, Frank Kuzma, zastavonoša, ameriške zastave John Slapar, društvene George Flajnik, maršal Frank Berkopec I. Vsi bolni člani naj se točno in pravočasno naznanijo pri bolniškem obiskovalcu Joe Kajinu, 5148 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. V vseh vanja se obrnite pismeno ali osebno na sledeči naslov: Mihael Bahor, 5330 Wickliff St., r§ar Pittsburgh, Pa. Vsi člani, ki ne dobivate redno Jednotinega glasila, naj mi to naznanijo do prihodnje seje ustmeno ali pismeno, tako tudi svoj stari naslov. Kdor ne more priti na sejo in hoče plačati asesment pri meni, lahko pride en teden pred sejo na moj dom ali stanovanje, ali pa en teden po seji, bodisi čez dan ali zvečer. ' Zalim prav veselo in srečno Novo leto vsemu članštvu našega društva, tako. tudi vsemu članstvu K. S. K. Jednote. S sobratskim pozdravom, Mihael Bahor, bodoči tajnik. Društvo sv. Lovrenca, št. 63, Cleveland, O. Tukaj navajam imena uradnikov našega društva, izvoljenih na zadnji letni seji za leto 1925; Predsednik Anton Globokar, podpredsednik John Sušteršič, I. tajnik Anton Kordan, II. tajnik Louis Simončič, pomožni tajnik Joseph Miller, zapisnikar Anton Pucelj, blagajnik Ignac Godec, nadzorniki: Jos. Košak, Josip Kaus in Anton Zidar; zastavonoša John Maver, zastopnika Slovenskega Narodnega Doma John Perko in John Maver. Vse mčlanom in članicam našega društva kakor tudi vsemu članstvu K. S. K. Jednote želim srečno in veselo Novo leto. Obenem pa še apeliram na člane našega društva, da delujemo z združenimi močmi v sedanji jubilejni kampanji, da bomo mi dosegli prvo nagrado! Z bratskim pozdravom, Anton Kordan, tajnik. Iz /urada društva sv. Janeza Evangelista, št. 65, Mihvauke, Wisconsin. f Na glavni lejtni seji dne 13. decembra, 1924 so bili izvoljeni sledeči uradniki za leto 1925: Predsednik George Kitonia, podpredsednik Frank Stiglitz, tajnik' Luka Urankar, zapisnikar Feliks Vesel, blagajnik Frank Frančič, bolniški nadzornik Frank Stiglitz, društveni nadzorniki: Anton Grosser, Frank Zore in Joseph Benda, porotni odbor: Gabriel Kovačič, Joe Marn in Joe Goršin, maršal Joe Martinčič, zastavonoša Jakob Jenko, društveni zdravnik Dr. J. Stefanec. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu popoldne ob 2. uri v Frank Tomšetovi dvorani, vogal National in 3rd Aves. Člani našega društva ste prošeni,. da greste kolikor mogoče na roko svojim uradnikom ter jih podpirate v vseh ozirh.i Sobratski pozdrav, Luka Urankar, tajnik. John Kotar, redarja; poslanci za Forest City: Mihael Havpt-man in Frank Okoren; za Van-dling Joseph Peterlin, aa Brovvndale John Okoren II; društveni zdravniki: Dr. C. R. Knopp, Dr. E. B. Costello in Dr. G. T. McGuire. Mesečne seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu po prvi sveti maši v Mestni dvorani. Nadalje je društvo sklenilo, da bo sprejemalo člane v dru štvo brez kake pristopnine in to za dobo šest mesecev od 1 januarja do 30. junija, 1925. Sedaj imajo zopet lepo priložnost vsi oni, ki še niso pri K. S. K. Jednoti, da pristopijo naše društvo popolnoma prosti pristopnine. Pridite vsi, in se zavarujte za slučaj smrti ali bolezni; pri K. S. K. Jednoti se lahko zavarujete od 16. do 55 leta za različne svote od $250 do $2,000, svoje otroke pa od enega do 16. leta. Mladinski oddelek pri K. S. K. Jednoti posluje izborno in bo kmalu dosegel 10,000 članstva. Naše društvo plačuje $2 bolniške podpore na dan, ali $12 na teden. Vsak član društva naj se požuri, da' pripelje enega novega kandidata na prihodnjo sejo dne 11. januarja, 1925. Nadalje se tem potom tudi opominja vse one člane in članice, ki so v tem letu zaostajali s svojimi asesmenti za dva, tri ali celo štiri mesece, da ases ment prihodnje leto plačujejo redno vsak mesec. Ako bo kateri suspendan radi neplačane ga asesmenta, naj se nikar ne huduje na društvenega tajnika, kajti vsak £i bo popolnoma sam kriv suspendacije. K sklepu pozdravljam vse cenjene člane in članice K. S. K. Jednote širom Amerike, želeč jim srečno in veselo Novo leto, 1925. John Osolin, tajnik, Box 492. Društvo sv. Srca Jezusovega, šf. 70, St. Louis, Mo. Tem potom naznanjam, da na glavni seji dne 21. decembra so bili izvoljeni sledeči društveni uradniki za leto 1925: Predsednik Josip Simonich, podpredsednik Josip Kramar, tajnik Blaž Belobrajdič, zapisnikar Karol Lovše, bolniški odbornik Marko Bubaš, nadzorniki: Jakob Judnich, William Lu-kezich, Josip Požek; vratar John Desina. i Novoizvoljenim bratom uradnikom želim veliko uspeha v prihodnjem letu. S sobratskim pozdravom, John Požek, tajnik. Društvo Afarije Vnebovzetje, št. 77, Forpst City, Pa. Naše društvo je na svoji redni letni seji dne 14. decembra soglasno izvoljen ves stari odbor še za prihodnje leto 1925, kakor sledi: Anton Žigon, predsednik; Frank Matos, podpredsednik; John Osolin, I. tajnik; John Ja-kelj, JI. tajnik; Viktor Lavriha, blagajnik; preglcdovalci knjig: Matija Kamin, Anton Bokal, st. in John Pungerchar; Josip Ko-zadevah, I tar, maršal < Tomaž Petrovčič, tikajočih se tajniškega pošlo-!zastavonoša; Ignac Novak 1, Iz urada društva sv. Antona Padovanskega, št. $7t Joliet, IU. Naše društvo j,e imelo svoje glavno zborovanje v nedeljo dne 14. decembra. Te seje se je vdeležilo lepo število članov, in vse je bilo mirno ter v najlepšem redu. Bratje, le tako naprej, ker to je v korist društva in Jednote. Na tej seji je bila tudi volitev odbora za leto 1925. Izvoljeni so bili sledeči uradniki: Math Krall, 1515 N. Hickory St., :predsednik; Martin Jakša, podpredsednik; Rudolf Kuleto, 1510 Cora St., tajnik; Frank Ramuta, zapisnikar; Frank E. Vranichar, 1021 Wilcox St., blagajnik; nadzorniki: Anton Sraj, ml., Joseph Horvat, Rudolf Ramuta; reditelj John Adamich, ml„ umeščevalec odbora Math Golobitch. Prihodnja .seja se bo vršila v nedeljo dne 11. januarja, 1925, na kateri bo umeščenje novega odbora, prebran bo tijdi celoletni račup za leto 1924. Vsled tega vabim vse člane, da se prihodnje seje gotovo vdeležijo. H koncu želim vsem članom in članicam K. S. K. Jednote srečno in uspešno Novo leto 1925. Bratski pozdrav, Rudolf Kuleto, tajnik. Društvo Marija Zdravje Bolnikov, št. 94, Sublet, Wyo. S tem naznanjam vsem članom našega društva, bivajočim zunaj Subleta, da so bili na glavni letni seji, dne 14. decembra izvoljeni sledeči odborniki za leto 1925: Predsednik John Robnik, podpredsednik John Zebre, tajnik John Krumpačnik, zapisnikar Frank Kumprcj, blagajnik Alojzij Orešnik, nadzorni odbor: Frank Tivč, Frank Kum-prej, Konstantin Podlesnik; bolniški odbor Konstantin Podles-nik, Anton Ročnik, reditelj Anton Podi||pninšek. Želim novemu odboru veliko uspeha t prihodnjem letu, da bi bili bolj srečni kot smo bili v pretečenem letu, ko smo vsled smrti izgubili kar štiri člane, to je dosti za tako malo društvo; zato pa, dragi mi člani, skusimo pridobiti še kakega novega Člana v naše društvo.« K sklepu želim Vsem članom in članicam K. S. K. Jednote srečno in veselo Novo leto. Z bratskim pozdravom, Konst. Podlesnik, bivši tajnik. Društvo sv. Jožefa, št. 146, Cleveland, O. S tem naznanjam vsem članom našega društva, da so bili na glavni seji dne 13. decembra izvoljeni sledeči uradniki za leto 1925: Predsednik Joseph Miklich, podpredsednik Joseph Lekan, I. tajnik Domin Blatnik, II. tajnik Frank Volkar, zapisnikar Louis Perko, blagajnik Joseph Kenik, nadzorniki: John Kenik, Anton Skerlj in Joseph J^rban-čič, zastopnika Slovenskega Narodnega Doma: Math Zakrajšek in Anton Skerlj. Vse člane našega društva še enkrat opozarjam na kampanjo, ki je razpisana iz glavnega urada K. S. K. Jednote za pridobitev novih članov in članic od-rastlega in mladinskega oddelka. Kakor znano je bila pristopnina v naše društvo prosta, in sedaj se je isto podaljšalo še za tri mesece: za januar, februar in maro. Cenjeni sobratje! Zdaj vam bo veliko lažje agitirati za naše društvo in K. S. K. Jednoto, torej na delo! Tem potom tudi naznanjam žalostno vest, da je nam smrt pokosila vrlega moža in sobrata John Lekana, ki je bil ustanovnik našega društva sv. Jožefa, št. 116 in večletni predsednik. Spadal je še k petim drugim društvom, ki so mu priredila krasen sprevod. O delovanju in življenju blagopokojnega S pozdravom, brata John Lekana je bilo že y| Mary Ulasich, bivša tajnica, št. 51 "Glasila" bolj na obširno poročano. Jaz izražam v imenu našega društva hudo prizadeti družini pokojnika iskreno sožalje, njemu pa kličem: Naj ti sveti večna luč! Na svidenje nad zvezdami! Vsem članom in članicam našega društva in Vsemu članstvu K. S. K. Jednote želim srečno in uspešno Novo leto. Domin Blatnik, tajnik. Društvo sv. Ane, št. 156, Chisholm, Minn. Uradno se naznanja, da so volitve odbora za leto 1925 na glavni letni seji izpadle sledeče: Predsednica Frances Hren, podpredsednica Frances Pluth, tajnica Mary Champa, podtaj-nica in zapisnikarica Mary Pluth, bolniška obiskovalka Katarina Stark, nadzorni odbor: Mary Gersich, Mary Kordish, Frances Stonich, zastavonosil-ka Frances Funtck.. Nadalje sc je tudi sklenilo, da ostane prosta pristopnina v društvo šo za prihodnje tri mesece, to jc januar, februar in marc. Sosestrski pozdrav Mary Champa, tajnica. Jednote. Dalje se držimo nasveta našega Jednotinega pijo-nirja, Rev. M. Šavsa, ki nam je pred toliko leti klical: "Svoji k svojim!" Med katoliškimi Slovenci v Ameriki bi moralo biti več navdušenja za našo katoliško Jednotd! Drage mi članice društva Marije Magdalene! Še enkrat apeliram na vas, da naj v tej kampanji vsaka pridobi po eno novo članico, da bomo deležne prve nagrade, ne pa morda zad- t nje. Matere, ki imate otroke, čemu jih ne zavarujete v naši Jednoti; samo 15 centov na mesec plačate in otroci bodo po starosti zavarovani. Čemu odlašate za take male cente, ko ne veste, kdaj tudi otroka lahko zadene kaka nesreča; v slučaju njegove smrti lahko z zavarovalnino pokrijete pogrebne stroške. K sklepu teh vrstic voščim J vsem glavnim odbornikom ver selo in srečno Novo leto,_poseb-~ """ no pa podpredsednici, sestri Prisland, ker je nedavno tako moško nastopila v listu "Edinost." vLe tako naprej, brez strahu. Ako pride morda kak nasprotni odgovor, me smo z vami. Želim tudi vam, sobrat urednik veselo Novo leto in vsemu članstvu K. S. K. Jednote. Ivana Pelan. podpredsednica dr. Marije Magdalene, št. 162. Društvo Marije Pomagaj, št. 164,. Eveleth, Minn. Za leto 1925 izvoljeni novi odbor našega društva je sledeči: Predsednica Lucija Kapsh, tajnica Theresa Krall, blagajniČarka Elizabeth Rakovec. Društvo Marija Pomoč Kristjanov, št. 165, West Allis, Wis. Naše društvo je imelo svojo letno zborovanje dne 14. decembra, 1924. Na omenjeni seji se je volil odbor za prihodnje leto 1925^sledečim izidom: Angeline Pishkur, predsednica; Justina Lamovsek, podpredsednica; Mary Muren, tajnica; Mary Sestir, zapisnikarica; Rose Bizjak. blagajniČarka; nadzornice: Mary Lipoglavsek, Elizabeth Janpzich, Josephine Kovačič. Mesečne seje so vsako drugo nedeljo v mesecu V cerkveni dvorani. Pozdrav do vsega članstva in želim vsem srečno Novo leto! Mary Muren, tajnica. Novoletno voščilo in oklic. S tem voščim vsem cenjenim članicam društva Marije Magdalene, št. 162, Cleveland, O., veselo Novo leto, da bi ga uspešno pričele in tudi končale. Moja srčna želja je, da bi naše društvo še bolj napredovalo kakor je dosedaj. Resnica je, da je naše društva največje žensko društvo pri K. S. K. Jednoti; toda po mojih mislih bi moralo to društvo šteti najmanj 600 članic, ker živimo v ameriški slovenski metropoli. Delajmo in agitirajmo, da bi vsaka članica pridobila vsaj eno novo kandidatinjo, osobito sedaj, ko imamo še dva meseca prosto pristopnino. Posebno se obračam na naše mlade članice; ker ima gotovo vsaka kako svojo prijateljico, naj jo nagovarja za našo Jednoto; povejte ji, kako lepo je pri nas urejeno, da dobi za vsak slučaj podporo za take male cente. Poglejmo in posnemajmo naš glavni odbor, kako si prizadeva, da bi Jednota bolj napredovala; vzemimo si za vzgled našega marljivega glavnega predsednika, ki tako akrbi za napredek Društvo sv. Alojzija, št. 179, Elmhurst, Ili. Naša rodna letna seja se je vršila dne 14. decembra t. 1. Novi odbor za prihodnje leto je sledeči: i Predsednik Charles Remec, podpredsednik Frank Vertovec, tajnik Joseph Komel, blagajnik Frank Komel, zapisnikarica Mary Kerkoč. Sobratski pozdrav, J. Komel, tajnik. Bridgeport, O. — Ni še poteklo štiri mesece, kar se je pripetila v naši naselbini žalostna nesreča, ko je v premogorovu ubilo rojaka Frpk Simončič, je zopet grozna nezgoda pretresla vso naselbino 18. decembra zvečer, ko je ubilo sina pokojnega Franka, še ne 18 letnega, nadebudnega mladeniča Louis Si-mončiča. Ta nesrečna družina ima blizu svojega doma mali premogokop za svoje potrebe; omenjenega dne je šel pokojni, da bi opravil nekaj dela tam, kjer ga je pa kmalu zadela nesreča, da se je zrušila plast zemlje na njega in mu ugasnila mlado življenje v nepopisno žalost ostalih, ker je bil mladi Louis jako marljiv in priden mladenič, ter je takorekoč na-domestoval pokojnega "očeta pri družini, je njegova zguba še toliko hujše zadela ostale. Pokojni zapušča žalujočo drugo mater, tri brate in pet sester in več sorodnikov. Vsem izražam naše globoko sožalje nad bridko, nenadno zgubo njim dragega Louisa. Pokojni je bil rojen 7. avgu- sta, 1907 v Bridgeportu, O. Bil je zvest član društva sv. Barbare, št. 23, K. S. K. Jednote, katero ga je polnoštevilno spremilo k zadnjemu počitku dne 22. decembra, ko se je vršil pogreb s peto sv. moša v cerkvi sv. Antona. Zemeljske ostanke njegove smo položili k počitku poleg očeta na sv. Antona pokopališču v Blaine, O. Človek glej dognanje svoje, danes srečen si, vesel, jutri že ti zvon zapoje, truplo tvoje bo pepel. Nehote se človek na ta resen opomin domisli ob žalostnem prizoru, kot smo ga bili priče . omenjeni dan. Dragi Louis, v najlepši dobi, v cvetju življenja te je Vsemogočni poklical iz tega sveta. Počivaj v miru, nam pa naj bo opomin, da smrt * nič ne zbira, mlad ali star se mora njej ukloniti; zato bodimo k iMripravljeni. VTa žalosten dogodek, naj bo ilhni resen opomin vsem onim, ki odlašajo s pristopom v društvo. Kolikokrat se sliši izgovor: sem še mlad, bom še lahko pristopil! Dragi rojaki, tukaj je zopet eden izmed mnogih slučajev, da mladi je ravno tak zapisan smrti kot stari. Ne odlašajte torej z izgovorom. Naše društvo sv. Barbare, št. 23 in K. S. K. Jednota vas vabita pod svoje varstvo, kjer boste preskrbljeni za vse nezgode v življenju in ob smrti, in še onkraj groba se vas bo spominjalo v molitvah in z sv. mašami, katere društvo preskrbi za svoje pokojne člane. Pri društvu se lahko zavarujete za $1 ali $2 bolniške podpore na dan, za poškodnino, operacijo dobite tudi podporo; usmrtnino od $250 d6 $2.000. Imate torej vse ugodnosti se zavarovati proti primernim mesečnim vplačilom. Zatorej če želite biti v dobrem katoliškem društvu in Jednoti, ne odlašajte, kajti to je le v. vašo lastno korist. Poleg omenjene žalostne vesti moram poročati tudi bolj slabe vesti, kar se tiče dela. Tukajšnja premogovna družba Lorain Coal & Dock Co. je zaprla v kratkem tri velike pre-mogove rove Wheelingcreek, Lansing in Stanley, da je na stotine premogarjev zgubilo vsak zaslužek; ker so Slovenci . večinonoma zaposleni v teh pre-mogokopih, je precej hud udarec za naselbino in za posameznika. Koliko časa bodo premo-gokopi počivali, noben ne ve. To je zopet nov dokaz, kako velikansko moč imajo kapitalisti, oni se ne ozirajo, kaj bodo počeli delavci z njih družinami v hudem zimskem času, če njim ne gre vedno lep dobiček v žep; enostavno ustavijo obratovanje. Vlada pa vse to mirno gleda, kako dolgo bo to trajalo, vse kaže, da delavstvo nima nobene moči. Sicer so pa to pokazale tudi zadnje volitve. Resnici na ljubo moramo pripozna-ti, da naša delavska nesloga nas tepe in smo mnogo sami krivi za sedanji sistem. Želeč vsem zavednim rojakom zdravo, srečno Novo leto, da bi prineslo kaj boljšega blagostanja. Vsem uljuden pozdrav, Mihael Hočevar. Canonsburg, Pa. — Z delom gre pri nas bolj počasi, kakor povsod, kajti premogorovi po večini počivajo za nedoločen čas, eni pa obratujejo samo po par dni v tednu. Tovarne so obratovale dosedaj še dosti dobro, a 20. decembra so pa dali počitnice tudi v delavnicah velike Standard Tin Plate Co. V tej fabrik i dela tudi veliko število Slovencev; delo se je znižalo najmanj za 50 odsto v tej naselbini; kdaj bo zopet kaj boljšega, nam je neznano. Na društvenem polju pa vseeno navzlic takim razmeram dobro napredujemo. Tako je tudi pri našem društvu sv. Jeronima, št. 153 K. S. K. Jednote, da kaže lep napredek v članstvu; obenem si je to društvo kupilo tudi svoj lasten dom, kar je bilo že v tem listu » _ poročanot Ob- sklepu leta se moram za hvaliti mojim .nouradnikom odbornikom in posameznim Čla nom za vso izkazano naklonjenost in delovanje v korist društva v tekočem letu. Le tako naprej tudi v prihodnjem letu. Posebna hvala gre našim članom, ki so brezplačno žrtvovali svoj prosti čas, da se je zgradilo dvorano, ki zadostuje za društvene posle, da lahko zborujemo pod svojo lastno streho. Dragi mi sobratje in sosestre! To ni še vse; to je šele začetek; dosedaj so delali le eni za koristno društveno stvar in za napredek naše naselbine, sedaj vas pa opozarjam na skupno delovanje, to je, da pridno agitirate za pridobivanje novih članov, da se resno vdeležujete mesečnih sej, da točno plačujete asesment in se tudi obilno vdeležite društvenih prireditev. S sobratskim pozdravom, Martin Žagar, predsednik društva št. 153. Kansas City. — Cenjeni gospod urednik: Po dolgem molčanju se hočem zopet malo oglasiti iz naše naselbine Kansas City. Pazno čitajoč naše dične časopise, vidim dopise iz vseh delov te naše velike nove domovine, iz slovenskih naselbin ter me prav veseli, ker tako dobro napredujejo. Ker se pa iz naše naselbine noče nihče drugi oglasiti, zato sem se jaz zopet namenil malo opisati naše razmere. Najprvo moram omeniti, da je naša 40-urna j>obožnost bila res nekaj krasnega ter obilno obiskana od naših faranov, ki se zavedajo svoje dolžnosti do Boga in svoje svete vere, katero smo podedovali po naših stariših, ki so nam že v zgodnji mladosti vcepili ta dar v naša srca. Blagor vsakemu, ki je ta biser ohranil in ga čuva ,pred sovražniki svete vere. Je pač več rojakov, ki so zgubili iz src ta predragoceni biser in kaj jih je do tega privedlo, je menda vsakemu znano. Prva napaka je pri odpadnikih svete vere, napuh, ker oni mislijo, da so nekaj več, kakor pa drugi, v njih zaslepljenosti se pa nazi-vajo "napredne." Po pravici bi se morali nazivati propadle. In zakaj ? Zato, ker so zavrgli svojo vero. Sedaj pa lovijo še druge na svoje umazane lima-r.ice in jih potom brezverskega časopisja odvračajo od svete vere. Ali božji glas pravi: Človek, s potom svojega obraza si boš služil svoj kruh, dokler se ne povrneš v zemljo, iz katere si vzet. Zapomni si torej, da Bog je tvoj stvarnik in bo tudi tvoj sodnik. Vi "naprednjaki," težak odgovor boste dajali, ko puščate vaše otroke, da živijo, ne da bi prejeli svete zakramente, kot ste jih vi, za kar so skrbeli vaši stariši. Dolžnost nas vseh katoliških rojakov je, da se teh nesrečne-žev spominjamo v molitvi in prosimo za v zmoto zapeljane rojake, da se povrnejo zopet pod okrilje naše svete vere. Naša župnija je imela v svoji sredi našega slovenskega misijonarja, č. g. Venceslava Šolar iz St. Bede Collage, Peru, 111. Njegove krasne besede so vsakomur segale v dno srca, naša naselbina in župnija sv. Družine se mu za trud prav lepo zahvaljuje. Nadalje se naša župnija zahvaljuje tudi jolietskemu gospodu župniku, Rev. John Plev-niku, ki so se potrudili in prišli v našo sredo za 40-urno pobožnost. Bog ga živi in obvari pri zdravju, da nas ob priliki še obišče. Nadalje gre čast našemu prečastitemu gospodu župniku, Rev. John Peršetu, za ves trud, ki so ga imeli in, da so preskrbeli tako dobre gospode v našo sredo. Vsa čast tudi častitim sestram učiteljicam, za krasno okinčanje cerkve in našim vrlim članicam altarnega društva, da je res ta slavnost tako lepo izpadla, kar želimo, da bi bilo Bogu v čast, ljudem pa v izveličanje duš. Hvala tudi vsem častitim gospodom, ki so se vdeležili sklepa te pobož-nosti, katerih je bilo okrog deset, a ne vem njih imena. Bog jih blagoslovi vse skupaj. Poročati moram tudi, da je purmanova večerja prav dobro finančno izpadla, kakor tudi žrebanje za skrinjo (Cedar Chest), ki se je vršilo na Zahvalni dan. Čistih dohodkov je prišlo čez $900 za našo novo cerkev. Vspeh bi seveda bil še večji, ako bi se bili farani vdeležili v večjem številu, kar bi bilo za priporočati, za take prilike, kajti kjer se gre za napredek in povzdigo naše župnije, bi moralo biti bolje obiskano. Hvala gre našim ženam za trud, ki so ga imele s tem, ko so nam tako izvrstno kuhale. Radi pomanjkanja prostora jih ne bom vse z. imenom imenoval, ostanejo nam pa vseeno v spominu, kot kuharice od fare doma. Dalje gre hvala našim vrlim Ženam in dekletam, ki so skrinjo do vrha napolnile z lepim ročnim delom. Srečni listek pri žrebanju skrinje je dobila naša vrla faranka, Mrs. Katarina Janžekovič, kateri ča-stitamo na tem lepem daru in sreči. Pri koncu te vesti: še enkrat hvala lepa vsem, kateri so na ta ali drugi način pripomogli do tako lepega uspeha za našo novo cerkev. Le skupaj, dragi rojaki in uspeh bo gotov, da bomo v prihodnjem letu obhajali zahvalni dan poleg nove cerkve, katera bo čast sv. Družini in ponos vseh Slovencev v Kansas City, Kans. Druge domače novice so sledeče: Kolikor mi je znano, društvo Najsvetejšega Imena si je izvolilo sledeči odbor za leto 1925: Frank Kalič, predsednik; Peter Majerle, ml., maršal; Joseph Shneller, tajnik; Joseph Dragoš, blagajnik in delegata George Veselich in Math Petek. Mladi priseljenci so se priselili k sledečim rojakom: Anton in Marica Vodopivec so sprejeli brhko hčerkico in so jo krstili v naši farni cerkvi dne' 26. oktobra na ime Helena Marija. Rojak Frank Kalič in soproga Marija, rojena Straha sta pa dobila krepkega sinčka, kateri je bil krščen dne 9. novembra v naši farni cerkvi na ime Charles. Rojak Anton in soproga Marija Stimec, živeča na Ferry St,, sta sprejela v dar krepko hčerko, ki je bila krščena dne 23. novembra na ime Frances Marija. Tako je tudi za dar dobil krepkega sinčka naš rojak John in soproga Jarc, kateri je bil rojen dne 6. decembra in je bil krščen za Alberta. V bolnišnici Bethany se nahaja že skoro mesec dni hčerka rojaka Frank in Johana Anži-ček, živeča 120 N. 5th St., ki je bila operirana za vnetjem slepiča, stara šele 5 let. Ker pa je bilo vnetje predolgo se je re-vica mogla še drugi operaciji podvreči. Želimo starišem iz vsega srca, da bi jim ljubi Bog ohranil hčerko, da bi skupno z njo praznovali božične praznike. Bolna se nahaja soproga rojaka George Januša, živeča na 621 Northrup St.. Želimo ji skorajšnega okrevanja. Tudi rojak Anton Zakrajšek se nahaja bolan na Sandusky St., on boleha za plučnico, katera je baš v tem času ,zelo nevarna bolezen. Bog mu povrni zopet ljubo zdravje. Iz stare domovine je prišel k svojemu bratu, Martin Mucu, brat Ivan, kateremu kličemo: dobrodošel v našo sredo! Igra, katero smo bili uprizorili z namenom, da se popravi oder v cerkveni dvorani, je prinesla čistega dobička $50, kateri denar se nahaja pri rojaku Anton Orel in John Jarcu. Denar bo v oskrbi pri omenjenih rojakih, dokler se ga ne bo rabilo, za kar je namenjen. Dobro bi bilo, da bi se naši vrli igralci in igralke zopet kaj kmalu pokazali na našem odru. Centrolis banka v Kansas Cify, Mo., je zaprta, kajti dr- žavni nadzornik bank jo je pustil zapreti že 14. novembra, ker je pronašel ponarejene listine. Mr. Jos. R. Grant, predsednik omenjene banke je postal bolan in so ga poslali v bolnišnico, toda vsemu prizadevanju ne morejo oblasti izvedeti od njega kam je dal denar. Primanjkljaj znaša $633,000. Vlagateljev je v tej banki 2,750, po večini delavci, in njih vloge vnašajo blizu $900,000. Med njimi je tudi več naših rojakov, kjer so imeli vse svoje trdopri-služene prihranke. Rojaki, pazite, kam vlagate vaš denar, da ne boste prišli ob njega. Varujte se bank, ki niso državne ki so privatne. Obravnava se bo vršila 29. decembra, a krivec se nahaja v tukajšnem senatorju pod varščino $50,000. Kako bo stvar izpadla bom že poročal. Tukaj vam podam pogovor, katerega sem imel z našim rojakom, ki ima yse svoje prihranke to je $2,000 v tej banki. Dejal je, da je prišel iz starega kraja, namreč iz okolice Tolmina na Goriškem. Ko je nastala svetovna vojna se je moral boriti po Rusiji in Galiciji. "Ranjen sem bil," tako mi je dejal, "ko sem zopet okreval, sem moral na italijansko fronto. Po vseh prestanih grozotah je prišel zakleti sovražnik Italijan v našo domovino in mi vzel 40 odstotkov od mojega imetja, kar mi je ostalo je bilo ravno toliko, da sem porabil za vožnjo v Ameriko za sebe, ženo in sinčka." Tako je tukaj hranil in zaupal banki svoj prihranek, sedaj si morate pa misliti rojaki, kakšno razočaranje je bilo za njega, ko je zvedel o polomu banke. Rekel je: "Celo svoje življenje moram le ^a druge delati." Pač žalostno. Upamo, da boflo oblasti že poskrbele in gledale na to», kje da je denar, tako da se bo mčgtfče le še dobro izteklo, kar seveda našemu rojaku prav iz srca privoščimo. Tako, dragi rojaki, vzemite si to za vzgled in pazite, kako stoji banka, kateri ^aapa te svoje prihranke. j"t Uljudno pozdrav vse in želim srečno Novo leto! Ostanem vaš poročevalec, Matthew Papich. Twete, Mont."— Dne 12. decembra zvečer smo bili vsi Slovenci (31 oseb) iz naše male farmarske naselbine zbrani pri rojakinji, Mrs. Luciji Mihelič, da smo ji čestitali za njen 50 letni rojstni dan. Pri tej priliki so bile na sporedu lepe klavirske in ]>evske točke, katere so proizvajale njene hčere in sinovi, Helen, Nellie, John in Rudolph ter Ed. Stukel. Opolnoči, ko smo imeli prigrizek, so prinesli na mizo tri kvadratne čevlje velik cake, okrašen z 50 malimi, prižganimi svečicami. Mrs. Lucija Mihelič jih je na en pih ugasnila 46; to pomeni, da' bo živela še 46 letr oziroma da bo dočakala starost 96 let, kar ji iz srca vsi želimo. Krepčali smo se tudi z fino potico, narejeno po staro-krajskem načinu in raznimi drugimi jedili, žejo smo si pa gasili z limonadnim cvičkom. Miheličeva družina je bila že več poletij tukaj na njih farmi, na zimo se pa preseli v Great Falls; zdaj pa ostane za stalno pri nas. Kar se pridelkov tiče, so bili letos še precej obilni, osobito pšenica in tudi cene kažejo na boljše. Pa kaj nam vse to pomaga, ko smo zapleteni v dolgove še od prejšnjih slabih let. Naša naselbina bi rafla čitala kaj več dopisov od slovenskih farmarskih družin in se ž njimi seznanila. ijMorda nam bo potem mogoče ustanoviti novo krajevno društvo K. S. K. Jednote« vi Joseph Stukel. -o- Novele žensk obstojajo iz sledečih treh glavnih poglavij: ljubezen, denar in zakon. • » ♦ Krivično prisvojeni denar te bo vedno tiščal v žepu in pekel v srcu. PREKMURJE. Spisal dr. M. Slavie (Nadaljevanje.) Na splošno začudenje pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Novi italijanski delegat v vrhovnem svetu, minister Tit-toni, je hotel markirati svoj prvi nastop z uspehom v prilog Avstrije. Stavil je predlog, naj se mirovna pogodba z Avstrijo spremeni in določi plebiscit. Takrat v vrhovnem svetu ni bilo več Wilsona, tudi amerikanski izvedenec Johnson je že odšel v Ameriko. V vrhovnem svetu nismo več imeli zagovornikov. Clemenceau je bil edini, ki se je uprl z vso svojo zgovornostjo proti Tittonijevem predlogu. Ostal pa je sam, Tittonijev predlog je bil sprejet in terito-rijalna komisija je dobila nalog, da redigira ta sklep in for-mulirtt plebiscitne določbe. V tem za nas skrajno nevarnem trenutku se je izkazal Tar-dieu s svojo lojalnostjo, značaj-nostjo, požrtvovalnostjo in spretnostjo kot mož na svojem mestu. Obvestil je o italijanski nakani našo delegacijo. Naš delegat dr. Ivan Žolger je šel k njemu na usodepoln posvet. Tardieu ga je takoj zagotovil, da bo storil vse, da izpodbije meritorno sklep vrhovnega sveta, da se glede tega ozemlja ne more nič več spremeniti in da je tak plebiscit neopravičen. Za slučaj pa, da bi se mu to direktno ne posrečilo, mu je svetoval dr. Žolger, naj zahteva plebiscit za celo mariborsko glavarstvo, za ptujsko glavarstvo na levem bregu Drave in celo ljutomersko glavarstvo do vobče priznane severne meje z Radgono vred, ker nikakor ne gre, da bi se razkosala Dravska dolina in razdelile Slovenske gorice kof geografska, etnografska in gospodarska enota s svojim kulturnim in gospodarskim središčem v Mariboru. 1 (Nemška argumentacija s posebnim "vendakim" prebivalstvom se je sedaj obrnila proti njim, ker bi moral tak enoten "vendski" narod ostati skupaj tudi do Ptuja in Ljutomera..) To stališče je potem Tardieu zagovarjal v teritorijalni komisiji s tako vnemo in s tako pre-pričevalnostjo, da je teritori-jalna komisija v svojgm poročilu za vrhovni svet izjavila, da zahtevane formulacije ne more izvršiti, ampak da se naj plebiscit sploh opusti ali pa vrši v celem obsegu za vso omenjeno celoto. To naravnost klasično Tardieu j evo poročilo je povzročilo pri prihodnji seji vrhovnega sveta burne prizore. Novinec Tittoni je bil ves iz sebe. Izjavljal je, da teritorijalna komisija kot podrejen organ nima sploh ničesar govoriti z meritornega stališča o formalno sprejetem sklepu vrhovnega sveta. Tardieu j a je hudo in osebno napadal ter mu očital, da je sklep vrhovnega sveta ve-doma eskamotiral (dejouer). Predsednik vrhovnega sveta, Clemenceau, ki ga Francozi s ponosom imenujejo "starega tigra," je nastopil zopet proti Tittoniju in rekel, da teritorijalna komisija ni kak redakcijski (pisarniški) organ, ampak je vedno tudi stavil meritorne predloge. Do glasovanja pri tej dopoldanski seji ni prišlo, ampak se je odložilo na večerno sejo. Ta odmor nekaterih ur je porabil Tittoni proti lojalnim običajem mirovne konference v to, da je stopil v zvezo z Ren-nerjem. Nemška delegacija in tudi avstrijska delegacija sta bili namreč popolnoma izolirani od zunanjega sveta. Smeli sta občevati le s svojo domovino, drugače pa le toliko, kolikor jim je dovolil vrhovni svet. Svojih stanovanj in določenih vrtov, kjer so se smeli,sprehajati, niso smeli zapustiti. . Avstrijci na primer so se smeli gibati v nagrajenem germainskem parku, šaljivi pariški listi so prinašali slike, kako gledajo mestni otroci skoz železno ograjo, da bi videli kakega Avstrijca. Pri taki naredbi ni bilo torej niti misliti, da bi smela katera zavezniška delegacija občevati s sovražno delegacijo, in če bi to hotel storiti tudi brezpomembni Joaquim Mendez, delegat Guatemale, ali emir Faycal, delegat Hedžasa itd. Kaj bi na primer bilo, Se bi katera delegacija občevala z Brockdorff-Rantzaujem, načelnikom nemške delegacije? Tittoni pa je torej proti interesom Jugoslavije, ene izmed "zavezniških in pridruženih držav," občeval z Rennerjem, ki mu je v tem položaju rekel, da je za Avstrijo plebiscit v Tardieujevi obliki brez pomena, ker bi gotovo izpadel za Avstrijo neugodno. Pri večerni seji je moral Tittoni pod vtisom Tardieujevega strokovnega poročila svoj predlog za štajerski plebiscit, kakor so ga hoteli imeti Avstrijci, umakniti in Tardieujev plebiscitni predlog odklonili. Da bi pa Tittoni pri tem svojem porazu na "mehko" padel, je nenadoma predlagal Arthur James Bal-four, ki je takrat v vrhovnem svetu zastopal Anglijo namesto Lloyd Georgeja, naj se da Avstriji "neka malenkost," Radgona z okolico. Wilson je 11. februarja, 1918 rekel, da narodi niso kakor "zamenljive reči v igri," ki bi se smeli prestavljati sem in tja — mi pa smo na ta način izgubili Radgono, ker strokovna teritorijalna komisija ni prišla več do besede, ki je prej soglasno priznala Radgono Jugoslaviji in je zlasti Johnson rabil izraz, da je "evidentno," da spada Radgona s Prekmurjem k Jugoslaviji. Kakor moramo pri tem značilnem italijanskem napadu na slovensko-štajersko mejo priznati slovenje-bistriškemu rojaku dr. Žolgerju največji pozitivni uspeh pri severnih mejah, tako bridka je seve za naše male razmere izguba Radgone. Radgonski slovenski kot je za nemško Avstrijo celo brez pomena. Z jugoslovansko Radgono bi ne izgubili Nemci skoro nič pristnih Nemcev, in tudi država ali štajerski Nemci bi ne imeli nikake škode. Zdaj pa mora Jugoslavija trpeti škodo za Tittonijevo izgubo šahove igre. (Dalje prihodnjič) MALI BERAČ. Ogrski spisal Jokal M. Prevedel J. G. Očeta je vrgla vrv iz ladje in je utonil. Mati je bila perica; pri nočnem delu se je prehladi-la; močna mrzlica jo je začela tresti in je tudi umrla. Otrok deček je sam ostal; imel je komaj štiri leta. Ko so mu nesli mamo na pokopališče, je mislil mali sam pri sebi: "Kdo mi bo sedaj govoril: 'dragi sinko.' Kdo mi bo dajal zjutraj in zvečer kruha. Kdo mi bo sedaj postiljal posteljico, kdo me preoblekel, ko bom umazan, kdo me bo jemal v naročje, kdo me bo poljubil, če me bo kaj bolelo?" Tudi sosedovi so se odselili, nekateri sem, drugi tja; tujci so prišli na njihovo mesto in če se je mali pri teh oglasil, če je česa poprosil pri vratih, so ga vprašali: "Kaj hočeš ? Cesa iščeš tu? Poberi.se!" In se je tudi pobral — revež — šel je na ulico, kjer ni nikogar poznal; obstal je lepo na oglu iti tako gledal mimoidočim v oči: ali ni mogoče kdo podoben njegovemu očetu, njegovi mami, da bi ga nagovoril? Zaman jih je gledal; ljudje imajo drugo delo, da bi se brigali za postopanje otroka. Kdor hoče dandanes kaj dobiti, mora usta odpreti. Pravi beraški otrok bolje razume svoj posel; teka za lepo oblečenimi gospodi, se vošči s svojimi umazanimi cunjami ob nje in ti mu potem vržejo nekaj, samo da se ga rešijo. Berač, ki zna samo jokati, lahko gladu umrje. ' In bi fantek tudi umrl takoj prva dva dni, da ni neka pobožna starka na oglu, na katerega se je naslanjal, prodajala sadja. Ta je opazovala, kaj postopa otrok tam toliko časa. Najbrže misli krasti. Ko je pa videla, da se do večera ne gane z mesta, se ji je zasmilil. Poiskala je zanj udarjeno jabolko: "Tu imaš! Vzemi! Sedaj pa le pojdi domov!" Fantek je bil vajen slušati in kakor mu je bilo rečeno ,da naj gre domov, je lepo odšel domov. * Takrat pa je bil že večer in v velikih mestih so zvečer vsa vrata zaprta. Otrok je jokal, ko je videl, da ni nikjer mater; njega niso nikjer čakali, zanj niso nikjer postiljali. ,Nato se je pri nekih vratih stisnil v kot in po dolgem jokanju zaspal; v sanjah je objel kamen, ki je bil tako dober, da je branil njegove ude pred mrzlim vetrom ter mu rekel nato: "Ljuba mama!" Ponoči se je večkrat zbudil, ker je veter tako močpo pihal, in se jecljaj^ obračal na drugo stran — ker je bila postelj tako trda. Drugi dan je zopet poiskal dobro prodajalko, ki mu je zopet dala ostanke, ko je videla, da je revček tako žalosten. Tretji in četrti dan je še vedno našel dobro ženico tam. Peti dan je pa zaman čakal na oglu; mnogo ljudi je hodilo sem in tja, še več ko navadno, samo starka ni prišla. Nazadnje je vprašal deček berača, ki je imel samo eno nogo (večjega gospoda si ni upal nagovoriti): "Kje je danes dobra teta?" "Danes ne bo prodajala, ker je danes praznik." "P^ zakaj je danes praznik?" "Ker se je danes Jezus rodil; vidiš, sinko, kako gredo ljudje v cerkev?" Kamor jih toliko gre, tja menda — tudi on sme — si misli. In kako je bil vesel, ko ga iz te velike, velike hiše, kakršne lepše nihče nima, ni nihče odslovil, nihče ga odpodil in ga niso vprašali, kaj hoče tu, in kjer mu dajo, da se raduje ob lepih pesmih in biva med toliko lepo oblečenimi gospodi. Neki fcelo čas ti j iv mož je nato mnogo govoril ljudstvu; pripovedoval je, kako se je rodil Jezus v jaslicah med pastirji; kako je živel v revščini, nadlogah in kako je potem vedno ljubil otroke. Tako bi poslušal do večera, kar je ta častitljivi mož govoril. Noter do večera je ostala cerkev odprta; zvečer so pa tudi cerkev zaprli in bil je zopet na ulici. Tofiko oken je bilo razsvetljenih! Po ulicah so drdrale bleščeče kočije gori, doli — v raznih izložbah so bila izpostavljena božična drevesca z gorečimi voščenimi svečkami, angleci iz sladkorja, majcenimi jaslicami in v njih je ležal mali Jezušček. Ubožček je tako ogledoval vse to. Smejoče se gospe so prihajale v trgovine, nakupovale lepe predmete; nesle so domov ali malemu sinčku ali mali hčerki — mali Jezušček jim je prinesel! Tako lepo je na dan Jezusovega rojstva! Ce samo tako mrzlo ne bi bilo na ta dan! Takim je dobro, ki zraven gorke peči v maminem naročju poslušajo^piš vetra — toda tak, ki ne ve, kam bi šel domov v takem neprijaznem vremenu . . .! Zopet se je vrnil k cerkvenim vratom, tam pokleknil in sklenil ročice. Ljubi Jezušček, ki si tako ljubil otroke — če bi mogoče potreboval malega slugo kakor sem jaz, če bi me vzel k sebi! In veliki Odrešenik je uslišal prošnjo malega sluge in ga vzel k sebi, njega, ki ga na zemlji ni nihče smatral za svojega. Tam je mali zaspal in se je vzbudil — v nebesih! Vi, ki ste na sveti božič večer radujete in veselite, spomnite se tistih, ki so lačni in žalostni! SILO K.S.K. JEDNOTE Izhaja v tako sredo Lastnina Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote v ameriških. Združenih Državah 0117 St Clair Av«. Uredništvo in upravniitvo: Telefon: Randoiph 020. CLEVELAND, OHIO. Za člane, aa leto Naročnina: ana* Za nečlane ................. «t An Za inozemstvo ............ -------------------- OFFICIAL ORGAN o/ the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of tbe UNITED STATES OF AMERICA. Majatainod by and in the interest of the Order. Issued every Wednesday. OFFICE: «117 St. Clair Ave. Telephone: Raadolph 828. CLEVELAND, OHIO. OB ROBU LETA In zopet nam tone eno leto zemeljskega življenja v morje neskončne večnosti! Danes se poslavljamo od njega za vedno. Dasiravno so dolgotrajni dnevi in večeri naše vsakdanje življenske borbe, je prestano leto le kapljica v morju neskončne večnosti; življenje naše pa kot rosna kaplja v vesoljnem stvarstvu. Koliko je onih žrtev dsode, ki so še lansko leto-— še včeraj, veselo prepevali, danes jih pa krije že črna zemlja. Odšli so proti cilju, k|mor jim bomo tudi mi sledili; šli so, bogatini in reveži, kajti smrt ne pozna nobene razlike. Odpri, oj človek, danes svojo knjigo življenja! Prelistaj jo od začetka do konca! Ali ti kažejo ti listi čiste, poštene račune? Koliko si v tem letu storil dobrega zase in za svojega bližnjega? Ti li morda vest kaj hudega očita? Pomni, da boš moral to -knjigo odpreti tudi pred božjim Sodnikom in pred svetom, ko te bodo položili na mrtvaški oder. Ce si živel v zmotah, kreni sedaj na pravo jx>t življenja. Postani dober član človeške družbe; postani pa tudi dober član naše K. S. K. Jednote! Kakor sestavlja vsak previden in praktičen gospodar ali trgovec ob robu leta bilanco o minulem letnem poslovanju, tako jo naredimo danes tudi mi kot posamezni člani, društva in celokupne Jednote. Koliko koristi, oziroma čistega prebitka nam kaže to bilančna knjiga? Koliko škode in izgube? Dragi mi sobrat! Cenjena mi sosestra! Si li morda kaj ti kriv ali kriva, da ni šel ves račun glaSko naprej? Pomisli in presodi to-le: v • N "Ali si sc tekom leta redno vdeleževal mesečnih društvenih sej? "Si li redno plačeval društvu in Jednoti to, kar je društvenega in Jednotinega?" "Si li morda deloval v nasprotju z našimi pravili?" "Ali si storil kaj dobrega za svojega nesrečnega sobrata in sosestro?" "Si li deloval za prospeh društva in Jednote?"" To so glavna vprašanja in odgovori pri sestavi bilance za leto 1924 tvojega življenja. Ce ti kaže obračun nepovoljne uspehe, potem stori takoj danes resno zaobljubo, da se boš leta 1925 do cela poboljšal. Drži se zaobljube in leto 1925 ti bo v tolažbo, zadoščenje, ponos in veselje. Zapiši ai na čelo tri lepe čednosti, katere si je nadelo tvoje društvo za svoje notranje geslo: Sloga! Bratstvo! Pomoč! Pospešuj te čednosti in vsakdo te bo ljubil in čislal kot svojega vrednega društvenega sobrata ali sosestro. Ob sklepu 10 letnega obstanka našega lista si usoja uredništvo "Glasila" še enkrat izražati vsemu cenjenemu članstvu K. S. K. Jednote ter vsem cenjenim čitateljem in dopisnikom najiskrenejša novoletna voščila. Mnogo uspeha, zdravja in sreče vsem skupaj! DESET SKLEPOV OB NOVEM LETU. naših bližnjih. Cemu? Zato, ker nam to veli naša vera. £a korist človeštva ni boljšega pospeševalca kakor je kaka bratska podporna organizacija. Nikjer drugje ne najdete boljše poti in načina v svrho vzajemne in medsebojne podpore kakor pri bratskih organizacijah, ker se baš iste ravnajo po zlatem reku: "Ljub! svojega bližnjega kakor samega sebe!" Podčrtajte si torej glavno besedo tega reka, ki obstoja iz osem črk in te so 1-j-u-b-e-z-e-n. Pri človeškem telesu igrata glava (možgani), in srce glavno vlogo, da dajeta moč drugim udom telesa in njegovemu sistemu; pri podpornih društvih nas mora pa ljubezen (kot glava), voditi, da podpiramo naše nesrečne sobrate; po njih smrti pa za njih sorodnike, vdove in otroke, po gori označenem -zlatem reku: "Ljubi svojega bližnjega !" Tekom zadnjih 50 let, odkar obstojajo v Ameriki razne podporne organizacije, smo se že neštetokrat prepričali o neprecenljivi vrednosti istih. V tem času je bilo izplačanih že nad 10 milijard raznih podpor. Zelo pomembni so pri raznih podpornih organizacijah razni ritualistični obredi. Istih bi se ne smelo pri nobenem podpornem društvu opustiti. Kjer nimajo teh obredov, tam ni pravega načela bratoljubja. Nedavno je nek znani frater-nalist izdal krasno brošuro pod imenom: "Največja stvar na svetu." Pri tem je menil naš ameriški fraternahzem; zato ga vedno podpirajmo! o J. M. T run k: MEŠTROVIČ. 1. Smehljaj se sleherni dan in bodi dobre volje, čeravno te skušnjave napadajo ter silijo k resnim pogledom. 2. Ne obsojaj svojega bližnjega, kajti noben človek ni I>opolnoma na svetu; vsakdo je bolj k slabemu nagnjen nego k dobremu. In med temi si morda tudi ti? 3. Pomagaj svojemu bližnjemu na nogo, če omahuje. Bogu je znano, da sem že tudi jaz omahoval, in če bi mi tedaj prijatelj ne priskočil na pomoč — bil bi tudi jaz padel. 4. Bodi marljiv in vesten pri delu. Skrbi za svojce, če le moreš in spominjaj se jih sleherni dan. o. Živi sleherni dan tako, kakor bi ti bilo treba še danes zvečer umreti. Živi tako, da bi ti ob večeru življenja ne bilo potreba nikogar prositi odpuščanja, razun — Boga. 6. Ogibaj se naglice in nezmernosti v vseh zadevah. Pazi na svoj um in telo. Ne trati po nepotrebnem tedaj časa, ki bi ti lahko največ hasnil. 7. Drži zaupanje v celi svet, slavo in resnico. Sledi vedno za koralCbm uspeha in napredka. v 8. Delaj vsled tega tako, zakar so tvoje roke in razum ustvarjeA Delaj tako, da se te bodo nekoč tvoji otroci ponosno in hvaležno spominjali, rekoč: "To je bil moj oče. Ponosen sem nanj T' 9. Bori se za človeško pravico in prosi Boga za razsvetljenji'. 10. Bodi napram svoji ženi vedno dober in ljub. Sleherni dan ji povdarjaj, da jo imaš rad. Čeravno to tvoja žena dobro zna — jo bo vedno zelo razveselilo, če ji svoje spoštovanje in ljubezen sleherni dan tudi ustmeno razodeneš. Dodatni sklep: Skušaj pridobiti za društvo in K. S. K. Jednoto tekom tega leta vsaj enega člana ali eno članico! -o- GLAVNO NAČELO PODPOR- {vati v obliki prave kreposti. NIH DRUŠTEV. V človeški družbi smo doživc- Po "Fratcrnal Monitor" 121 že razne reformacije, toda --naš ameriški fraternalizem po- Glavno ali temeljito načelo zna garoo eno sUlnp in vsakega podpornega društva je to Je jjubezen. ljubezen, oziroma bratoljubje in sicer nesebična ljubezen. To To ljubezen izvršujemo v pr-bratoljubje se mora pa izvrše-jvi vrsti do ljudi, odroma do Tožimo in tarnamo, cft Slovani nimamo dosti kulturnih del. Res je, da smo v marsičem zaostali, ker nam pač razmere niso bile ugodne. Mesto dleta, čopiča, peresa je moral Slovan skozi stoletja sukati rtieč, da se je ubranil najhujšega, narodnega pogina. Za zaščitom slovanskega meča so drugi lahko mirno delali za lastno omiko, Slovan ni mogel. V' v Pa nismo tako siromašni na kulturnem polju, kakor si sami dostikrat domišljujemo. Krivda je na teita, da so nam tujci odjemali to, kar je naše, in si prisvajali dela naših, slovanskih mož. Se nedavno sem čital v ameriškem časopisu o "avstrijskem" učenjaku, ki je bil Slovan — češki opat Mendel — a slava je pripadla — Nemcem! Krivda je pa tudi na naši strani, ker se za lastne ljudi in njih dela ne zmenimo dosti. Vzemimo na primer Meštro-viča, največjega slovanskega kiparja. Ni mi jugoslovansko časopisje na razpolago. Bojim se pa, da so si Srbi in Hrvatje skočili v . lase, ne radi kake avtonomije, temveč radi Meštro-viča, kajti neki list — Literary Digest — je zapisal: "Meštro-vič the Srb." Vedno sem za resnico. Kolikor mi je znano, Meštrovič res ni Srb, temveč Hrvat in katoličan, a bojim se, da se bodo lasali radi te opazke in pregledali pomen Meštroviče-ve Umetnosti. Zdaj, ko Meštrovič razstavlja svoje umetnine po Ameriki, bodo drugi morda umetnika občudovali, Slovani sami se bodo pa lasali radi kake malenkosti, in potem zopet tarnali, da nimamo omike. Postavimo se vsaj glede kulturnih del na širšo, slovansko stališče. Nočem in ne morem Meštro-viča ocenjevati, ker nisem umetni kritik in tudi nisem videl vseh njegovih umetnin. Nekaj sem videl. Leta 1919 je bila v Parizu' mednarodna umetniška razstava. Prvikrat je bil tam tudi jugoslovanski oddelek, in celo Slovenci so bili- častno zastopani. Središče oddelka je bil pa — Meštrovič. Ravno se je mudila slovenska deputacija v Parizu in knfeoškof Dr. Jeglič je izrazil željo, da bi rad videl ju- goslovanski oddelek in pred vsem Meštroviča. Šla sva tja. Jaz sem Meštroviča poznal le po nekih ocenah v časopisih, videl tudi nekaj fotografij njegovih del, a še nisem videl kake umetnine same. f ; ' 2 Stopila sva pred vsem pred Meštrovičevega — Krista. O tem se je največ pisalo, zelo različno. Res nekaj čudnega. Na prvi pogled te skoro za bode. Ali ni blasfemija, bogokletstvo tako upodabljati Spasitelja . . . Pa ne sodi prenaglo. Ne zri preveč na poteze, odurne so, temveč skušaj po gorostasnih potezah uglobiti se v idejo, ki je v potezah izražena. Poglej Kristu v obraz. Oko vidi čudno čelo, razdrapana lica, koti-čast nos, pošev viseče ustnice . . . Ali je to res umetnina? Tako se vprašaš nehote. Pa je, ker ravno'iz teh čudnih potez se ti odkriva vse neznansko trpljenje Krista-Spasitelja. Da, mnogi majajo z glavami, a drugi sodijo, da tako, kakor Meštrovič, še nihče ni znal upodabljati duševnega življenja. Enako je z drugimi umetninami velikega slovanskega mojstra. Imeti moraš slovansko dušo, potem boš razumel to umetnost. Kakor ima ameriški "Wild West" na zunaj nekaj surovega, a pod odejo mnogo vrlin, tako se tudi slovanski pojavi kažejo nekako okorno, surovo, celo barbarično, a duša, duša. je, ki vdahne življenje, in dušo ima Slovan, o tem pričajo ruski pisatelji, to dokazuje tudi Meštrovič, samo.moraš skusiti, da pojave te duše razumeš. Zdi se, da Amerikanci te pojave ra-zumčjo in strmijo pri Meštrovi-čevih umetninah. Nismo pre-siromašni ... mi prepirljivi Slovani. Priseljevanje tekom fiskalnega leta 1924. Vzlic kvoti — več priseljencev. Foreifn Languare Information Servie« JugOalav Bur.au. Generalni priseljeniški komisar je ravnokar izdal svoje letno poročilo, ki vsebuje mnogo zanimivega gradiva. Iz poročila je razvidno, da tekom fiskalnega leta od 1. julija, 1923 do 30. junija, 1924 je bilo pripu-ščenih v Združene države 706,-896 inozemskih priseljencev, dočim se je v istem ^tu le 76,-789 inozemcev izselilo iz Združenih držav. Pred vojno je dolgo let prevladovalo tako razmerje med priseljevanjem in izseljevanjem, da se je približno 30 do 35 inozemcev izselilo za vsakih sto, ki so se priselili. Tekom zadnjih dve let pa je očividno nastala velika sprememba v tem pogledu. Druga pomembna okolščina je dejstvo, da se je število priseljencev povečalo tekom zadnjih treh let, odkar je kvotni zakon stopil v veljavo. Število priseljencev tekom fiskalnega leta 1922 je znašalo 309,556, za leto 1923 pa 522,919 in za fiskalno leto 1924 čez 700,000. To pomenja, da se je priseljevanje tekom zadnjih treh let vsako leto povečalo za-okoli 200,000. Generalni priseljeniški komisar razpravlja o tem povišku od 183,977 priseljencev čez prejšnjfe leto in ga pripisuje sledečim razlogom: v prvi vrsti večjemu priseljevanju iz Kanade, Mehike in drugih dežel, ki nimajo kvote; okoliščini, da je mnogo priseljencev, ki so po starem zakonu bili všteti v kvoto le tako dolgo, dokler ni bila kvota izčrpana, prišli potem, ko niso več obremnjaii kvoto (na primer povratniki iz začasnega obiska); da je 22,162 več inozemcev prišlo na račun kvote; končno okolščini, da so znane sodnijske določbe omogočile prihod precejšnjega števila priseljeniških družin. Tekom fiskalnega leta je čez 200,000 priseljencev prišlo iz Kanade in skoraj 90,000 iz Mehike. Viri priseljevanja. V fiskalnem letu 1913-1914 je od vseh priseljencev spadalo 20.8 odsto k narodnostim severne in zapadne Evrope in 76.6 odsto k narodnostim južne in vzhodne Evrope. V fiskalnem letu 1928-1924 — torej deset let kasneje — pa je bilo razmerje popolnoma drugačno: 55.7 odsto iz severne in zapadne Evrope in le 27.2 odsto iz južne in zapadne Evrope. Ako primerjamo število priseljencev obeh teh skupin v letih 1914 in 1924, najdemo, da se je število priseljencev prve skupine povečalo za skoraj 140,-000, a število onih druge skupine zmanjšalo za 728,561. Izključeni in deportirani. Število inozemcev, ki so prišli v ameriška pristanišča, ali so bili izključeni, ker niso odgovarjali določbam priseljeniških zakonov, morda ni bilo nikdar tako veliko, namreč 30,284, nasproti 20,619 v fiskalnem . letu 1922-1923. To pomenja, da izmed vsakih 1,000 inozemcev, ki so prišli v ameriške Iuke, je bilo 33 izključenih in poslanih nazaj. Pretežna večina vseh teh inozemcev je bila izključena radi dveh razlogov: ker so prišli čez kvoto ali ker se je smatralo, da utegnejo pasti na breme javne dobrodelnosti (likely to become a public charge). Radi kvote je bilo povrnjenih 10,114 inozemcev in radi drugega razloga 8,130. Med izključenimi priseljenci je bilo 2,436 skrivnih potnikov (stowaway) in 1,219 kontraktnih delavcev. Priseljeniški komisar poudarja, da pod danimi okolnostmi se je treba čuditi, da je bilo razmeroma tako malo izključenih. "To zlasti velja — kakor on trdi glede newyorške luke, kjer le 1.5 odsto vseh došlecev je bilo izključenih, in od teh 40 odsto radi kvote. Razmerje izključenih je bilo, kakor vedno, večje ob kanadski meji, kajti, dočim se mora priseljenec čez morje podvreči raznim pregledavanjem na poti, ki že poprej izključujejo najbolj dvomljive slučaje, se kaj takega ne godi gle« ;r« i^fiRffortfKftvift^ ifflBVtv adfliS A Podpirajte in širite katoliško Časopisje med Slovenci v Ameriki. Kajti, kolikor več dobrega tiska bo med nami, toliko močnejša bodo naša društva in organizacije! "AMERIKANSKI SLOVENEC IN EDINOST" izhaja štirikrat na teden, ki prinaša pod učne in interesantne, delavske in politične članke za ameriške Slovence. V njem najdete najnovejše vesti in poleg teh krasne in zanimive povesti. Za celo leto stane $4.00 in za pol leta $2.00. Naročite si ga za poiz-kušnjo! "AVE MARIA" ie edini siovenskj naboini list v Ameriki. Prinaša krasno nabožno čtivo in zanimive zgodovinske povesti. Rojaki naročite si ga! Sune za celo leto: $2.50 in za pol leta $1.25. KRASNE STENSKE SLOVENSKE KOLEDARJE ZA LETO 1925 smo razposlali vsem našiiy zastopnikom In zastopnicam, ki jih bodo razdelili našim predplačnikom.' Vsak, ki se naroči za celo leto na "Amerikanskega Slovenca in Edinost" ali "Ave Maria", ga dobi brezplačno. Do tega so upravičeni tudi vsi naši naročniki, ki ponove naročnino. Koledarji imajo za vsak mesec posebno stran in na vsaki strani je krasna nabožna slika. Koledar sta izdala skupaj oba lista "A. S. in Edinost" in "Ave Maria". Za nenaroteike stane ta krasni stenski koledar 40c. s poštnino. Za v stari kraj ie ista cena. Naročite enega za Vaše domače v starem kraju. Lepšega daru jim ne morete poslati! DRUŽINSKO PRATIKO ZA L. 1925. smo pravkar prejeli. Krama knjižica je za vsako slovensko hiio. Stane 25c. Dobi se pri naših lokalnih zastopnikih in zastopnicah. Ker teto jo prejeli le omejeno število, jo naročite takoj, da ne poide predno Vaje naročilo pride. \ Slovenec Mm 1 |w| I Ke Se Ke Jednota • ||B| ----- I Ustanovljena v Jolietu. IU., dne 2. aprila 1894. Fnkorporirana v Jolietu, državi Illinois, dne 12. januarija, 1888. GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGO ST„ JOLIET. ILL. Solventnost aktivnega oddelka znaša 100.18%: solventnost mladinskega oddelka znaša 121.43% Od ustanovitve do 1. decembra, 1924 znaša skupna izplačafna podpora $2.432.962.00. GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Anton Grdina, 1053 East 62nd St., Cleveland, Ohio. I. podpredsednik: Matt Jerman, 332 Michigan Ave., Pueblo, Colo. II. podpredsednik: Anton Skubic, P. O. Aurora, Mirfn. III. podpredsed.: Mrs. Mary Prisland, 1034 Diliingham Ave., Sheboygaa, Wis. Glavni tajnik: Josip Zalar. 1004 N. Chicago St., Joliet, III. Pomožni tajnik: Steve a Vertin, 1004 N. Chicago St., Joliet, IU. Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodia: Rev. Luka Gladek, 395 So. Second St., Steelton, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. ?06. V. Grahek, R. 303 Amer. State Bank Bldg 600 Grant St. at Sixth Ave:,' Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBOR: Frank Opeka, 36—lOth St., North Chicago. 111. John Jerich, 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. .John Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. | oh ii Zulich, 15301 Waterloo Rd., Cleveland, Ohio. Martin Shukle, 811 Ave. "A". Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: John R. Sterbentz, 174 Woodland Ave., Laurium, Mich. Martin Kremesec, 2004 Coulter St., Chicago, 111. Frank Trempush, 42—48th St.. Pittsburgh. Pa. PRAVNI ODBOR: John Dechman, Box 529 Forest City, Pa. John Murn, 42 Halleck Ave., Brooklyn, N. Y. John Bufkovich, 1201 So. S. Fe Ave., Pueblo, Colo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Telefon: Randolph 628. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče sc Jednote naj se pošiljajo na Klavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, IIL, dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. IZ URADA GLV. TAJNIKA K. S. K. J. NAZNANILO ASESMENTA 1-25, ZA MfiSEC JANUAR, 1925. Imena umrlih članov in članic. Zaporedna št. 126. 11088 ANTONIJA KALAN — Stara 18 let, članica dru-# štva Kraljica Majnika, št. 157, Sheboygan, Wis., umrla 20. no-' vembra, 1924. Vzrok smrti: vnetje slepiča. Zavarovana za $1,000. Pristopila k Jednoti 9. januarja, 1924, R. 18. 127. 18308 FRANK MRAVLJA — Star 35 let, član društva sv. Štefana, št. 1, Chicago, 111., «mrl 16. novembra, 1924. Vzrok smrti: ubit od vlaka. Zavarovan za $500. Pristopil k Jednoti 2. junija, 1912, R. 25. 128. 18176 JOSEPH BOBEN — Star 48 let, član' društva sv. Cirila in Metoda, št. 45, E. Helena, Mont., umrl 9. novembra, 1924. Vzrok smrti: rak na želodcu. Zavarovan za $1,000. Pristopil k Jednoti 14. marca, 1912, R. 39. 129. 23959 MAX HANEICH — Star 18 let, član društva Marije Zdravje Bolnikov, št. 94, Sublet, Wyo., umrl 30. novembra, 1924. Vzrok smrti: ubit od avtomobila. Zavarovan za $1,000. Pristopil k Jednoti 12. februarja, 1922, R. 16. - 130. 4110 FRANCES STRITOF — Stara 36 let, članica društva sv. Jožefa, št. 2, Joliet, 111., umrla 4. decembra, 1924. Vzrok smrti: porod. Zavarovana za $1,000. Pristopila k Jednoti 20. junija, 1909, R. 26. 131. ' 18170 JOHN LEKAN — Star 46 let, član društva sv. Jožefa, št. 146, Cleveland, O., umrl 8. decembra, 1924. Vzrok smrti: izkrvavljenje možgan. Zavarovan za $500. Pristopil k Jednoti 1> aprila, 1912, R. 37. 132. 10761 ANTON PAPESH — Star 38 let, član društva sv. Janeza Krstnika, št. 14, Butte, Mont., umrl 16. novembra, 1924. Vzrok smrti: jetika. Zavarovan za $1,000. Pristopil k Jednoti 21. decembra, 1906, R. 29. Imena poškodovanih in operiranih članov in članic. Zaporedna št. 153. 10469 AGNES STERNIŠCA — Članica društva sv. Jožefa, št. 2, Joliet, IU., operirana 15. decembra, 1924. Opravičena do podpore $100. 154. 24074 FRANK FRANKOVICH — Član društva sv. Roka, št. 15, Pittsburgh, Pa., poškodovan 21. junija, 1924. Opravičen do podpore $250, za izgubo vida na desnem očesu. 155. 2435 ALOUlS TORKAR — Član društva sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, Joliet, 111., operiran 17. oktobra, 1924. Opravičen do podpore $100. 156. 1497 MICHAEL PAPESH — Član društva sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, Joliet, 111., operiran 22. oktobra, 1924. Opravičen do podpore $100. 157. 24490 NICHOLAS SENICA — Član društva sv. Jožefa, št. 41, Pittsburgh, Pa., operiran 16. oktobra, 1924. Opravičen do podpore $100. 158. 22599 NICK MARENTlC — Član društva sv. Petra in Pavla, št. 62, Bradley, 111., operiran 23. oktobra, 1924. Opravičen do podpore $50. 159. 7929 MARY PUCEL Članica društva sv. Antona, št. 72, Ely, Minn., operirana 24. oktobra, 1924. Opravičena de podpore $100. 160. 7916 TEREZIJA LOVSE — Članica društva Marije Pomagaj, št. 78, Chicago, 111., operirana 10. septembra, 1924. Opravičena do podpore $100. 161. 2129 ANNA CVIBOVŠEK — Članica društva Marije Sedem Žalosti, št. 81, Pittsburgh, Pa., operirana 5. novembra, 1924. Opravičena do podpore $100. 162. 10510 LILLIAN GRAYHACK — Članica društva sv. Genovefe, št. 108, Joliet, 111., operirana 15. novembra, 1924. Opravičena do podpore $250, za izgubo desnega očesa. 163. 4141 ANNA VESEL — Članica društva sv. Veronike, št. 115, Kansas City, Kans., operirana 28. septembra, 1924. Opravičena do podpore $100. J 164. 11230 FANNIE COŽ — Članica društva s v. Ane, št 120, Forest City, Pa., operirana 13. oktobra, 1924. Opravičena do podpore $100. 165. 4245 MARY BOLICH Članica društva sv. Ime Marije, št. 133, Ironwood, Mich., operirana 5. novembra, 1924. Opravičena do podpore $100. 166. • ■ ' 21872 JACOB POVŠE — Član društva sv. Antona Pado- vanskega, št. 158, Hostetter, Pa., operiran 12. oktobra, 1924. Ipravičen do podpore $50. 167. ' 10983 BARBARA KELClC — Članica društva sv. Mihaela, št. 163, Pittsburgh, Pa., operirana 20. oktobra, 1924. Opravičena do podpore $100. v 168. . ~ 24875 STEVE VOGRIN — Član društva Kraljica Miru, št. 167, Thomas, W. Va., operiran 13. aprila, 1924. Opravičen do podpore $100. 169. 11653 ANNA JORDAN — Članica društva Marije Pomagaj, št. 174, *Willard, Wis., operirana 25. oktobra, 1924. Opravičena do podpore $100. Izplačana onemogla podpora. Zaporedna št. 25. 22616 FRANK KOŽEL — Član društva sv. Družine, št. 5, La Salle, IU., izplačalo $50. 26. 21880 JOSEPH MIKLAUClC — Član društva sv. Družine, št. 5, La SaUe, IU., izplačalo $50. 27. 22708 TOMA PETERLlC — Član društva Presvetega Srca Jezusovega, št. 166, So. Chicago, IU., izplačalo $50. Odpravnina. Zaporedna št. 11. . 369 MARY JUREŠlC — Članica društva sv. Družine, št. 5, La Salle, IU., plačana odpravnina $250. 70 let starostna podpora. Zaporedna št. 3. 1783 MARY STALCER -- Članica društva sv. Jožefa, št. 57, Brooklyn, N. Y., dne 19. decembra, 1924, izplačalo 70 let starostna podpora v znesku $222.41. Mladinski oddelek. Zaporedna št. 195. % 9945 KATARINA ŠKRLAC — Stara 12 let, 10 mesecev in 23 dni; članica društva sv. Ane, št. 127, Waukegan, 111., umrla 18. novembra, 1924. Vzrok smrti: jeterna bolezen. Pristopila 28. decembra, 1923. Bila članica 11 mesecev in 20 dni. Starost prihodnjega rojstnega dne 13 let. Opravičena do podpore $450, kateri znesek je bil nakazan 4. decembra, 1924. JOSIP ZALAR, glavni tajnik. Joliet, 111., 27. decembra, 1924. -o- šilnim moštvom na površju. Dosedanji poskusi obetajo, da bo mogoče razviti po vol j en sistem komunikacije potom t\Vo-zvanega "line-radio," ki se poslužuje kovinskih cevi, žic, tirov in drugih stalnih kovinskih priprav v jami kot prevodnikov človeškega glasu. Rudniški urad je vodil tudi energično propagando za večjo varnost v petrolejevi industriji. Kovinski rudniki v Združenih državah imajo nepovoljno prezračevanje, vsled česar rudarji dostikrat delajo pod nezdravimi razmerami. Visoka temperatura in vlažnost slabo vpUvata na rudarjevo silo in utegne izpocN kopati njegovo zdravje. Delavci pogostoma vdihavajo zrak, ki vsebuje najdrobnejši kovinski prah, ki škoduje zdravju. Da se takim razmeram odpomore, je rudniški urad priporočal rabo pahljač in pi-halnic v svrho stalnega čistega zraka v jami, kakor tudi metode in priprave proti prahu v zraku, kot mokra vrtala in oškropitev. -o- Pazite, če kupujete "Real Estate." Ogromne prevare se vrše pri prodajanju zemljišč, stavbišč, . farm in hiš. Žrtve premogovnikov. aktivne propagande potom nad zornega razkazovanja na licu mesta, dh si bodo tjudi v drugih državah. sveati nevarnosti — kajti ta je postala tako običajna, da jo ljudje spregledujejo — in da se pokaže, da obstojajo uspešna preprečilna sredstva. Najbolj pomembne točke v lanskem delovanju federalnega rudniškega urada za večjo si-gurhost v rudarstvu so bile: razvoj mednarodnega sodelovanja z angleškim rudniškim de-partmentom za raziskavo v svrho zmanjšanja rudniških nezgod ; intenzivna propaganda, da se uvede oprašitev s kamenim prahom kot sredstvo za preprečitev velikih eksplozij bituminoznih premogovnikih; nadalje obširno proučevanje glede varne rabe elekt/icitete v premogovnikih. Rudniški urad je mnenja, da, ako bi bili ameriški premogovniki tekom minulih let uvedli metodo kamenega prahu — katerim se opraši ves premogovnik in tako prepreči, da se ogleni prah vname po vsej jami — mnogo izmed velikih nezgod bi se ne bilo pripetilo in bi bili prihranUi mnogo stotin življenj. Z ozirom na veliko število smrti vsled ekplozij tekom leta 1922 in od tedaj naprej, rudniški urad nujno svari, naj se čim preje uvede kamena oprašitev v vseh bituminoznih premogovnikih, kjer prah tvori nevarnost. Že od svoje ustanovitve je rudniški urad nujno priporočal rabo varnejših razstreliv, tako-zvanih "permissible explosives" v vseh premogovnikih, kjer je količkaj- nevarnosti vsled pUna ali prahu. Raba teh "dopustnih" razstreliv je stalno narasla. Ali vendar niso nadomesti- Foreign - Language Information Service Jugoalav Bureau. Izidi modernega raziskovanja so jasno pokazali, kaki so glavni vzroki premogovniških nezgod, in dognali sredstva, po katerih se te nezgode lahko znižajo na minimum. Vendarle se nezgode v ameriških premogovnikih s svojim nasledstvom smrti, poškodb in ogromne gmotne škode dogajajo še vedno preveč pogostoma. To trdi ravnatelj federalnega rudniškega urada, II. Foster . Bain, v svojem ravnokar izdanem letnem poročilu. Tekom trinajstih let, od 1911 do vštevši 1923, je po zapiskih rudniškega urada 23,822 oseb zgubilo vsled vseh raznih nezgod v ameriških bituminoznih premogovnikih. Eksplozije plina in oglenega prahu so povzročile 3,185 smrti, kar je 13 odsto od vseh smrtnih nezgod. Večje eksplozije so se večinoma pripetile za to,- ker se je mala lokalna eksplozija razširila po premogovniku vsled prisotnosti oglenega prahu, in za to je ogleni prah bil odgovoren za večino smrti. Razširjenje eksplozije po vsem premogovniku pa se la^ko prepreči, tudi če se ni preprečila začetna eksplozija. Vzlic splošni radovoljftosti s strani rudarjev, operatorjev, državnih nadzornikov in izdelovalcev razstreliv in strojev, vendarle preiBkušena priporočila rudniškega urada niso bila uvaževana v premogovnikih tako hitro in tako obširno, kakor je potrebno, ako naj se ustavijo smrtne nezgode. Zato, dasi je zabeležiti neki resnični napredek, kot v zmanjšanju smrtnih nezgod vsled razstreliv, vendar je razmerje smrti vsled eksplo-;la druga razstreliva tako hitro, zij plina in prahu sedaj tako: kakor bi bilo želeti, zlasti v oči-visoko kot kdaj poprej. Ena gled dejstvu, da so "permissi-država, Utah, je po nezgodi, ki lbles" bolj učinkoviti in nudijo je usmrtila 171 rudarjev, skle- večjo varnost, nila uvesti vsako izmed prak-j Tekom minulega fiskalnega tičnih, preizkušenih metod za leta je rudniški urad proučeval preprečitev oziroma omejeva- rabljivost radio-telefona kot nje eksplozij plina in prahu, in sredstva, da se vzpostavi zveza se te metode uvajajo v rudnike med rudarji, zasačenimi v jami kakor hitro mogoče. Treba je po požaru ali eksploziji, in re- Poštni oddelek J&edinjenih držav je pred kratkim postavil neko kompanijo na listo goljufivih družb,, ker, so izvedi dognali, da je prevarila najmanje 12,000 žrtev za okroglih 15 milijonov dolarjev. Ob tej priliki izvršene študije so pokazale, da obstoja 60 do 80 švindlerskih kompanij, ki vrše svoje posle v približno 50 večjih mestih in imajo svoje mreže v najmanje 25 državah. Ceni se, da je bilo zadnja štiri leta najmanje 100,000 do 150,-000 ljudi prevar jenih z "real estetom." Švindlerske kompanij e so izmolzle najmanje 100 milijonov dolarjev iz žepov svojih žrtev. Pomanjkanje, stanovanj m želja večine ljudi, da bi imeli svojo hišico, zelo pomaga tem pijavkam. Mnogo je načinov, katerih se poslužujejo brezvestni goljufi. Eden je sledeči: V hišo pride agent, pogostoma ženska, in vam pove, da uprizarja ta in ta kompanija loterijo na stavbišča. Najlepše je to, da stvar nič ne stane. Treba je le, da> podpišete par vrstic, s katerimi potrjujete, da se želite vdeležiti loterije. Pozneje pride drug agent, in vam naznani, da ste vi tista srečna duša, ki je zadela v loteriji, in da vsled tega dobite stavbišče v kraju, kjer se razvije nov, kra sen del mesta. Zemljišče ne stane nič izvzemši takso za prepis, katere — seveda — ne morete pričakovati, da bo plačala kompanija, ki vam'je že poda rila "lot." In kdo ne bi dal 40 do 50 dolarjev za stavbišče, ki bi drugače veljalo nekoliko sto dolarjev, če bi ga kupovali? Ko vam agent pokaže "vaše' staybišče, ste nekoliko razoča rani. To ni, kar ste si domišljali. Majhno je, vi bi pa radi imeli kos vrta okrog hiše. Toda darovano, je, in takemu konju se ne gleda na zobe. Ampak agent je opazil vaše razočaranje. Celo pripravljen je bU na to. Vzame vas izpod pazduhe in vas popelje v center "nove naselbine," kjer so loti veliko večji. Seveda tu še ni hodnikov, ne vodovoda, ne kanala, ampak vse to je označeno z napisi in ulice, katerih še ni imajo že imena. Tukaj bi bilo lepo imeti stavbišče in malo pozneje hišo, zakaj tu bo prometno in trgovsko središče nove kolonije. Kako bi vam to ugajalo, prijatelj? Razume se, da so ti loti dražji. Toda agent je pripravljen pomagati vam tudi v tem. Od jo boste tudi lahko odplačevali na obroke. Kako bi bilo to? To je prilika, ki se vam ponuja enkrat v življenju. Nikdar več ne boste tako poceni prišli do svoje hiše. Vi pristanete in začnete odplačevati, dokler se nekega dne ne prepričate, da ne bo v tem kraju sto let ne mesta ne predmestja, ne sploh naselbine, da je vaše stavbišče le majhen del farme, ki jo je kompanija kupila za man je, nego ste vi dali za en lot, 'da nihče ne misU na stavbo železnice, tramvaja ali drugega prometnega sredstva, in da vaše "stavbišče" ni vredno piškavega oreha. Ali pa ste nemara podpisali kontrakt," po katerem ste bili do dobrega prepričani, ko ste ga prečitali, da bo kompanija napravila vodovod, kanalizacijo in tratoarje, in da sami ne boste imeli nikakršnih stroškov več. Toda čez leto dni zahtevajo od vas nekakšna plačila. Ce se pritožite kompanij i, vam svetuje, da prečitate kontrakt, ki ste ga podpisali. Ta kontrakt obsega res vse nasprotno temu, kar ste vi mislili, ker vam je jezik legalnih dokumentov tuj, posebno če so ga sestavili goljufi. Da bi tožili na sodniji? Odvetniški izdatki bi bili preveliki. In brez advokata ne morete pričakovati nikakršnega uspeha. Nazadnje vam ne ostane nič drugega, kakor bridko spoznanje, da ste bili pre varjeni. Iz vsega tlga sledi, da je treba največje previdnosti, če se kupuje "real estate." V deželi je dovolj poštenih kompanij in agentov, toda če jih človek ne pozna, je treba da se dobro pouči, preden stori prvi korak. -o- Zguba ameriškega državljanstva vsled izselitve. Foreign Language Information Service Jugoslav Bureau. Kadar se ameriški državljan izrecno odpove ameriškemu državi j anstvu, oziroma kadar nastanejo take okolščine, da zakon smatra, da se je isti dosledno odpovedal ameriškemu državljanstvu, rabimo za to izraz : "expatriation." Drugi odstavek zakona od 2. marca, 1907 vsebuje določbe glede ekspatriacije. Glede vsakega ameriškega državljana — tukaj rojenega ali naturaliziranega — zakon smatra, da se je*xlpovedal ameriškemu državljanstvu, ako se naturalizira v kaki inozemski državi v smislu njenih zakonov, ali ako zapriseže zvestobo taki državi. Glede naturaliziranih državljanov veljajo še posebne določbe. Ako tujerodec, ki je postal ameriški državljan, se preseU v inozemstvo in stanuje tam gotovo dobo, se smatra, da je prenehal biti ameriški drž^ljan. Ta doba znaša dve leti v sami inozemski državi, od koder je on prišel, in pet let v vsaki drugi inozemski državi. Ameriški državljan, rojen v Jugoslaviji, ki se povrne v stari kraj, bi torej zgubil ameriško državljan stvo po dveh letih bivanja v Jugoslaviji oziroma po petih letih bivanja, recimo, v Italiji. Zakon domneva, da se je dotičnik s takim bivanjem odpovedal ameriškemu državljanstvu. Ali to domnevo je mogoče ovreči, ako dotičnik predloži ameriškim diplomatičnim ali konzularnim zastopnikom zadostne prfttidokaze; zakon prepušča državnemu departmentu, da določi, kake dokaze je treba v takem slučaju. jZakon tudi določa, da se noben ameriški državljan ne sme odpovedati državljanstvu, ka dar se domovina nahaja v vojnem stanju. Državni department predpisuje sledeča dokazila s strani onih naturaliziranih državija-, cene tega stavbišča bodo odra- j nov, ki vzlic dveletnemu biva-čunaii vrednost vašega v loteri- j nju v svoji rojstni domovini, ji dobljenega lota, in plačali bo-1 oziroma vzlic petletnemu biva-ste le, recimo, $400. In kadar,nju v kaki drugi inozemski dr-bo polovica te svote odplačana, j žavi hočejo, da se jih še vedno vam kompanija zgradi hišo, ki | smatra za ameriške državljane. Ameriška vlada ga bo smatrala še nadalje za svojega državljana : 1) ako dokaže, da stanuje v inozemstvu izključno ali poglavitno kot zastopnik ameriške trgovine ali obrti in da namerava končno povrniti se v Združene države in tu redno stanovati. Posebno pravilo glede naturaliziranih državljanov, ki so se nastanili v Kanadi, Mehiki, Zapadni Indiji, Centralni Ameriki ali Panami, določa, da morejo ovreči domnevo ekspatriacije, ako predložijo ameriškemu diplomatičnemu ali konzularnemu zastopniku, dokaz, da so v službi kake družbe, kontrolirane od ameriških državljanov in ki pospešuje interese te dežele, 2) ako dokaže, da stanuje v inozemstvu v poštenem namenu radi zdravja ali vzgoje, in da namerava končno povrniti se v Združene države in tu stanovati; 3) ako dokaže, da je nujna sila, kakršne on ni mogel predvideti, preprečila izvršitve njegovega poštenega namena, da bi se povrnil v Združene države tekom postavnega roka, in da namerava povrniti se in tu stanovati ; 4) ako dokaže, da stanuje v inozemstvu kot redno imenovani zastopnik priznane ameriške prosvetne, znanstvene, dobrodelne ali verske organizacije in da namerava končno povrniti se v Združene države. Predpisi poudarjajo, da je treba za vse take okolščine doprinesti zadostna dokazila. Enostavna izjava, da je temu tako — pa naj bo tudi pod prisego — ne zadostuje. -o KAKO SE JE1AČEL PAPIRNATI DENAR. V knjižnici v Heidelburgu se nahaja rokopis iz leta 1487. ob osvojitvi Granade. V tem' rokopisu pripoveduje avtbr, da grof Tendilla pri obleganju trdnjave Alhame leta 1484. ni imel nobenega denarja več, tako, da ni mogel izplačati svojim vojakom določene plače. Ker so vojaki zbog tega postali nezadovoljni, je napisal grof Tendilla na majhen koščke papirja različne številke ter jih razdeUl med vojake. Nato je izdal razglas na obč;nstvo, da bi ta nakazila sprejemalo namesto denarja ter dalo vojakom zanje zahtevano blago. Kdor bi se proti vil, je imel biti ostro kaznovan. Cisto naravno je, da je papir čestokrat menjal svojega lastnika, prišel je v promet in kronika pristavlja, ia je grof Tendilla kasneje izpolnil svojo obljubo in za nakazila izplačal kovan denar. Tako se je torej pričel papirnati denar. DEVETDESET LET SLOVANSKE HIMNE. Jeseni, leta 1834, torej pred 90 leti, je bival S. Tomašik (rojen 1813 v Jelšavski Toplici, umrl 1887. v Chyžnem na Slovaškem) v Pragi ter je na svp-jo žalost videl veliko narodno mlačnost mestnega prebivalstva. Razburjen zaradi tega je napisal v gostilni na Poriču, kjer je stanoval, po napevu mazurke pesem "Hej Slovaki," katero so pozjieje izpremenili v "Hej Slovani." Ta pesem je od takrat neštetokrat grmela kot protest proti avstrijski nasilnosti ter je vodila svetovno vojno cele oddelke legijonarjev in dobro-voljcev v boj za osvobojenje. Zanimivo je, da je v decembru istega leta skompohiral Fr. J. Škroup ponoči ob bolniški postelji s voje soproge v Pragi pe sem: "Kde domov muj," ki je danes češka državna himna. Lažje je vračati poklone, kakor pa izposojeno dežnike. ♦ • * Cim manj je kak mož vreden, tem lažje je za kako žensko, da se ž njim poroči. =5-5 Poevečenje novega škofa. Včen v nedeljo, dne 7. decembra, nedeljo, dne 30. novembra je bil Navzoči so bili vsi jugoslovan-v cerkvi Srca Jezusovega v ski katoliški škofje, ; papežev Ljubljani posvečen za škofa la-: nuncij, kraljev zastopnik in za-zarist č. g. dr. Janez Gnidovec. stopnik i vlade. Novi škof je bil rojen leta 1873. Največji predor v Jugoslaviji v Ajdovcu na Dolenjskem, je prično graditi na progi Saraje-bil nekaj časa kaplan v Vipavi vc^Gruž pri Ivanplanini. Dolg in Idriji, nato pa je šel študirat bo predor okoli pet in pol kilo-in po dovršenih študijah je po- metrov ter so stroški zanj pro-stal ravnatelj novo ustanovlje- računjeni na okolu 100 milijone knezoškofijske gimnazije v nov dinarjev. Delo bo 'trajalo St. Vidu nad Ljubljano, kjer je tri leta. vodil zavod 14 let. Nato je šel Ameriški konzulat v Zagrebu, k lazaristom, letos pa je oil Vlada je podelila eksekvaturo imenovan za škofa v Skoplju, v ameriškemu konzulu v Zagrebu najjužnejši škofiji naše države. Leslie A. Davisu. Je to misijonska škofija, silno PRIMORSKE NOVICE, razsežna. Ondotni katoličani Pogorišče Narodnega doma v so po večini Albanci, deloma pa Trstu se zida. Kakor se vidi, Srbi. Novi škof, ki je znan po je Italijane le peklo pogorišče svoji apostolski gorečnosti, je Narodnega doma v Trstu. Na-pretekli pondeljek, 1. decembra, šla se je družba, ki je pogorišče zapustil Slovenijo ter se preko kupila in sezida na njem stano-Belgrada podal na svoje novo | vanjsko hišo. Iz zgodovine fa-mesto. šizma pa seveda Italijani tega Smrtna nesreča slovenskega rudarja v Franciji. V premo-gokopu Merlebach je slovenski rudar Rudolf Kovač, ki je prišel iz Trbovelj, z dvema svojima tovarišema delal prehod skozi debelo plast premoga. Nenadoma se je utrgal orjaški blok premoga v t,eži 3,000 kilogramov in se zavalil na Kovača. Potrebovali so celo uro, preden so nesrečneža dobili izpod premoga, a žal že mrtvega, kajti križ mu je popolnoma zlomilo. Ponesrečeni je bil star 41 let in oče dveh otrok. V Zamostcu pri Sodražici je dne 27. novembra preminul posestnik Ivan Cvar. V Selcih so na sv. Katarine dan pokopali Marijo Bešter iz Jamnika nad Kropo, daleč na- pogorišča ne morejo izbrisati. Vrhunec narodnega zatiranja. Po okrožnici z dne 17. novembra, 1924 so v območju tržaške prefekture prepovedane vse javne prireditve y slovenskem jeziku. Od tega dneva naprej ne sme do preklica nobena družba, nobeno društvo, sploh nikdo prirediti kake javne prireditve v slovenskem jeziku. Manjka torej še eno, da ne izdajo prepovedi slovenski govoriti. Velika nesreča v Vrtojbi. Te ini so trije mladi fantje iz Vrtojbe 12 letni Kazimir Valič, 13 letni Franc in 15 letni Josip Boštjančič iskali po polju vojno strelivo. Našli so granato in jo začeli odpirati, granata je raz-počila in Valiča na mestu ubila, okrog poznano Mohorjevo ma- :>ba brata Boštjančiča pa tako ter, oziroma mater g. dekana Beštra. Bila je izvrstna gospodinja in dobra mati. Položili so jo v grob poleg dr. Krekove matere. razmesarila, da sta naslednji dan poškodbam podlegla. Železniška zveza Ajdovščina-Postojna. Kraljevska komisija za izredno upravo furlanske po- Smrtno se je ponesrečil v Me- j krajine je v svoji zadnji seji lju pri Mariboru sin sprevodni-1 sklenila, da predloži merodajne-ka Mlinariča. Na potu proti mu ministrstvu prošnjo za domu mu je izpodrsnilo. Padel zgradbo železniške proge Aj-je tako nesrečno na glavo, da je dovščina-Postojna. po preteku ene ure umrl. Aretacija fašistovskega vodi- li mor. Mlaker Simon, po poklicu delavec, stanujoč nazadnje na Zgornji Brežici, je dne 22. novembra dopoldne na svojem domu umoril svojo lastno ženo Marijo. Po umoru je neznano kam pobegnil. Umrl je dne 27. novembra g. Jožef Kremžar, oče urednika "Slovenca" in poslanca g. Franca Kremžarja. Pokojnik je bil strogo veren in pobožen mož, poleg • tega pa silno strpen. Kdor ga je poznal, ga je vzljubil. Sovražnika ni imel nobenega. V mlajših letih se je podal v Ameriko, kjer je preživel sedem let. Delj časa je bival tudi na Vestfalskem, zadnjih 25 let pa je preživel v Ljubljani. Februarja meseca, leta 1921 je obhajal s svojo, sedaj tudi že pokojno soprogo Uršulo zlato poroko. Pred tremi tedni, ko je šel zjutraj ob osmih k sveti maši, ga je v Kopitarjevi ulici povozil voz. Moral je v posteljo, iz katere m več vstal. Pokojnik je dosegel visoko starost 81 let. * V Šmartnu pri Litiji se je pred nedavnim omračil um Janezu Pernetu, vrvarju iz Velike Kostrevnice pri Šmartnem. Sel je pod kozolec posestnice Lov-šetove iz Velike Kostrevnice ter se obesil. Dva nemška profesorja na belgrajskem vseučilišča. V začetku poletnega semestra bosta na belgrajskem vseučilišču začela predavati dva nemška učenjaka, dr. Fr. Groer o načinu telja. V Vidmu so zaprli bivšega fašistovskega pokrajinskega tajnika geometra Dominija, ki si je potom fingiranega ropa prisvojil 177,500 lir, ki so bile last dedičev grofa De Pup-pija. Dr. Krek in republikansko vprašanje v Jugoslaviji. Med "Dokumenti," ki jih je zbral in objavil hrvatski zgodovinar Ferdo Sišič (Zagreb, 1920, Hrvatska Matica), se nahaja tudi od dr. Rogulje objavljeni razgovor z dr. Krekom v letu 1917 o bodoči jugoslovanski državi. Koncem razgovora je prišlo tudi do vprašanja o obliki države, ali naj bi bila Jugoslavija monarhija ali republika? Dr. Krek je to vprašanje v bistvu enako rešil, kot ga je letos formuliral Radič, ko je pristal na monarhijo po angleškem vzoru. Rekel je: "Monarhija ali republika? Prilično mi je to vseeno. Jaz sem v srcu republikanec; toda, če pride pri nas do monarhije, mora biti to forma takozvane republikanske monarhije, tako kakor je v Norveški: Kralj je samo nasledni predsednik re-pulike in njen reprezentant, ali nima prava sankcijonirati zakonov." To pojmovanje monarhije je bilo že pred svetovno vojno Krekova osebna last in pod nje^-govim vplivom tudi razširjeno v večji ali manjši jasnosti med njegovimi učenci, vzgojenimi v duhu Krekovih skozi in skozi zdravljenja otrok . in dr. Ant. iemokratičnih načel in politič- Halste o farmakologiji. Dr. Halste bo v Belgradu uredil tudi farmakološki zavod. Prvi belgrajski katoliški nad- Jfcof msgr. Rodič je bil posve- nih stremljenj. Vojska je to 'republikansko" naziranje le še bolj utrdila, to tem bolj, ker je i ljudstvo samo pod silnimi dogodki došk) do republikanskega mišljenja, videč in čuteč na lastni osebi in imetju zle posledice monarhično-militaristične državne uredbe v Avstro-Ogr- ski. Tako je bilo po vsem umljivo, če so Krekovi učenci zastopali ob prevratu republikansko državno formo ter se končno ob realnih dejstvih spoprijaznili z monarhijo, toda po Krekovi odločitvi C smislu "republikanske monarhije," kot potrjuje stališče dr. Šimraka' v osrednjem odboru Narodnega Viječa v Zagrebu. Dne 24. novembra, 1918 je namreč izrazil dr. Sim-rak svoje stališče kot zastopnik Hrvatske pučke stranke v Narodnem Viječu v tem smislu, da je vprašanje monarhije in republike zgolj formalnega značaja, Češ, da je glavno vprašanje notranja ureditev države, tako da bo demokratska, in kjer kralj ni nič drugega nego "nasledni predsednik republike" v ekonomsko-kulturni federaciji jugoslovanskih narodov. -o Polhovgrajska vodna katastrofa. Dne 28. novembra je priredilo "Udruženje jugoslovanskih inženirjev in arhitektov v Ljubljani" v univerzitetni dvorani jako zanimivo predavanje. Predaval je namreč generalni inšpektor g. inženir Sbrizaj o hi-drografiji in drugih tehničnih podrobnostih povodom polhov-grajske katastrofe. Uvodoma je omenjal gospod predavatelj strašno katastrofo, ki je dne 9. »avgusta zadela vsled silnega neurja polhov-grajsko ozemlje in njegovo soseščino. To redko neurje, kakršnega tamkajšnji prebivalci ne pomnijo in ne vedo o takem niti starejše tradicije, je porušilo vsled nenadno naraslih voda veliko domov in več vodnih naprav. Nesreča je zahtevala tudi 18 človeških žrtev. O strašni katastrofi so obširno poročali mnogi listi in predavatelj je pokazal Jveč slik o raznih porušenjih. fifelffivnfelj se je zato omejil v svojem predavanju največ na vprašanje naraščanja vodne množine in odtok naraslih voda. Pred vsem je bilo čudno, da ombrometične postaje Trata, Vrhnika in Ljubljana niso javile nobenih izrednih porastkov padavin. Vsled tega je obrnil predavatelj svojo pozornost na Savo in hidrograf pri Litiji je nudil presenetljivo sliko. Silno neurje se je pričelo okoli 9. ure zvečer in je trajalo intenzivno okoli dve uri. Sava pa je začela rasti v Litiji šele okoli četrt na pet zjutraj. Narasla voda je prihajala torej od mesta katastrofe pa do tja šele v približno sedmih urah. In voda je naraščala pri Litiji res rapidno in j& narasla v kratkem času od 40 centimetrov na 180 centimetrov. Nato je začela voda zopet hitro padati in je padla do 11. ure dopoldne zopet za 80 centimetrov. To je bila namreč samo voda Sore in njenih dotokov. Vpliv Ljubljanice odnoSno Gradaščice pa se je pokazal še le sedem ur kasneje. Takrat je Sava žopet napela višinski vodni lok' precej visoko, nakar še le je polagoma padel proti prvotni višini pred neurjem. Zanimiva je bila tudi ugotovitev vodne množine. Ugotovil je, da je padlo v oni kratki dobi na približno 50 kvadratnih kilometrov okroglo 3,-700,000 kubičnih metrov vode. To je bila izredno ogromna padavina in se lahko primerja z najhujšimi neurji, ki jih enačijo hidrografični zapiski Švice in Francije. Ce vpoštevamo še padce teh pritokov, na primer potoka Ločnica in Hrastovica, ki imata od 23 do 48 pro mile padca in padec Malega Grabna odnosno Gradaščice, ki ima do Dobrave dva pro mile, v zadnjem delu pa devet in pol pro mile, je jasno, žtkaj se je vpliv Gradaščice odnbeno Ljubljanice pokazal še te čez sedem ur. Nato je prešel govornik nai tehnične strani katastrofe. Strma, škrilovca indolomita. Dolomit je še precej trden in ne povzroča dosti vsadov. % Odtrgajo se večinoma le velike skale, ki so izpodjedene. Nasprotno pa sta perm in škrilovec zelo odplavljiva in sta povzročila tudi največ vsadov na strmih po-brežjih. Ogromne množine od-plavljene pogreznine so se na-jezile in napravile ogromno škodo. Zanimiv je bil vzgled, ki nam ga je nudila ravno ta katastrofa, kako nevarno je tako-zvano zapiranje vodnih ožin z raznimi vodnimi in. industrijskimi napravami. -Voda mora imeti prost odtok, posebno v takih ožinah, drugače se nabe^ re, pritisne z ogromno silo in pogin je neizogiben. To se je pokazalo posebno na ž$gah Ali-čevi in Ločnici in Fo j kritje vi in Petačevi v Hrastovici. Posebno nevarne so žage na- stiku dveh jarkov. Tam se napravi v slučaju porasta vode naravnost vodni mlin, ki vse zmelje, dvigne, poruši in odnese. ' Tudi je pakazala ta katastrofa, kako usodno je zidanje hiš in zgradba ob vodah brez temeljev, za to naj bi se oblasti zanimale. Jako dobro varstvo proti takim pogubonosnim obrežnim vsa-dom so tudi gozdovi, kjer se opaža povsod veliko manj vsadov kot na košeninah in pašnikih. Se bolje varstvo proti takim katastrofam pa so seveda zagrajevalna dela takih voda in je treba tej akciji posvečati večjo pozornost, ker denar za taka dela gotovo ni izgubljen. /V tolažbo prizadetim in ogroženim je pi^davatelj povedal, da se je zanimal ( kdaj bi se utegnilo zopet kaj sličnega pripetiti. Na več mestih se mu je reklo, da se ponavljajo podobne katastrofe v teh krajih približno na 300 let, on pa trdi, sodeč po vseh znakih in možnih virih študija, da take katastrofe nimamo pričakovati Še 1,000 let, o čemer je zaključil svoje res zanimivo predavanje.^ SUSICA. Spisal Dr. Jos. V. Grahek, Vrhovni zdravnik K. S. K. Jednote. Veliko naših ljudi umrje od sušice. Posebno delavci so podvrženi. tej bolezni. Večkrat smo že slišali, da pravijo tej bolezni — delavska bolezen. In res teško je na svetu kaka bolezen bolj razširjena inxbolj pogubna kot sušica. Mnogo se naredi v obrambo proti tej bolezni, vendar bi se lahko še veliko več. Včasih je tudi lastna nemarnost kriva, da se bolezen še hitreje razširja. Da ustavimo hitro napredovanje te bolezni, se ji moramo najprvo krepko v bran postaviti, pozneje pa poskušati, da bolezen izkoreninimo. Sušica je kožna bolagen, ki jo povzroča bacil sušice (bacilus tuberculosis). Do leta 1881. nihče na svetu ni vedel, da postaja ta bolezen iz bacilov sušice. Se le učenjak Koch je to prvi odkril. » Kaj je bacil? Bacil je silno majhno telesce, in se more vi-dpti samo z daljnogledom ali mikroskopom. Kako velik je ta bacil, si vsak lahko predstavlja s tem, če pomisli, da moramo ta bacil tisočkrat povečati, predno postane šele tako velik kot je glava igle. Ker je tako majhen, je gotovo tudi la-hak in se jako lahko prenosi od enega do drugega. Bolezen sušica je najbolj navadna v nižini. Ljudje v gorskih krajih skoro nikdar ne dobijo sušice. Največ žrtev dobi v gosto naseljenih mestih; čim več prebivalstva, tem več bolezni. Poglavitni vzrok za razširjenje te nevarne bolezni je pljuvanje bolnih ljudi. Mogoče boste vprašali: Kako morejo pljunki raširjati bacile? Odgovor je lahak. Vsak sušičast človek ima v svojem telesu milijone takih bacilov. Z vsakim kalijem in pljunkom izbluje tak človek stotisoče bacilov. Recimo, da bolnik pljune na tla. Da pa tla lepše izgleda- jo, kdo vstane in z nogo potepta tak izbruh. Tako to ostane, dokler se tla ne pometo. Z metlo so se pa bacili razmetli po celi sobi. Zapomnite si: Bacil je živ in. čaka, da pride v vašo kožo. Vi kakor tujec, pridete v tako sobo, udihujete zrak in z njim zaeno bacile ter smrt. Bacil morda ne bo začel takoj delovati v vašem telesu, pač pa čaka, da.se mu ponudi dobra prilikaf in ta prilika pride tedaj, kadar ste dobro prehla-jeni. To bi moralo vsakega podučiti, da odpravi sušičaste bolnike takoj v bolnišnico. Tja spadajo in tukaj imajo najboljšo postrežbo. Vzemimo na primer, da ste vi "boarding boss"' in imate na Stanovanju sušičaste-ga boarderja. Vi sami prihajate v njegovo sobo, ga vidite. Vaša žena pride k njemu in stori zanj vse, kar more. Tudi vaš edini sin ali hči prideta k bolniku, in mogoče tak bolnik prav ljubi vaše otroke in jih poljubuje na lice ali celo usta. S tem je že prenesel bolezen na vaše otroke, in mogoče ste bili že kdaj začudeni, kako vam je otrok začel naenkrat hirati, in je umrl v najlepših letih. Vi lahko vidite, kako v takiht slučajih udihavajo vaša žena in vaši otroci slab zrak, poln bacilov, ki se nahaja v sobi. Dajte prepeljati takega bolnika v bolnišnico, kjer se bo ozdravel, samo če je še kaj zdravila za njega. Nadalje si mislite, da imate malo sobico. Mnogokrat se zgodi, da ima taka sobica prostora samo za eno osebo, v njej pa jih prebiva pet ali šest. Videl sem sobo sušičastega človeka, kjer je stanovalo še pet drugih ljudi. In v tem prostoru leži bolna oseba, ki bi potrebovala toliko dobrega in svežega zraka. Zrak v takih sobah ni dober za nikogar, kaj šele za bolnika. Premišljujte o tem in preprečili boste marsikatero bolezen in prihranili denar. Najlažje se pa dobi taka bolezen,v tovarnah in delavnicah. Mnogo zdravnikov in zdravniških postrežnic je že zgubilo svoje življenje, ker so prišli v dotiko s susičastim človekom. Statistika nam pravi, da umre 70 odstotkov bolniških postrežnic v starosti do 50 let. Torej bolniške strežnice in zdravniki, ki tako silno pazijo na zdravje, pa so vendar v tako velikem številu podvrženi bolezni. Kaj moremo šele pričakovati od onih, ki se prav nič ne brigajo za svoje zdravje. Drugi važen vzrok za razširjanje sušice so bacili, ki se nahajajo v hrani in pijači. Posebno veliko slučajev sušice se pojavi radi uživanja čistega mleka. Dokazano je, da krava prenese bolezen na tele in tako dalje. Raditega je pa maslo, narejeno od mleka, lahko prepojeno s kužnimi bacili. Iz tega se velikost pojasni trebušna sušica pri otrocih. In nečistost je največja prvi vzrok take bolezni. Ce ste opazovali, ste že videli, da so mnogokrat nekateri prodajalci mleka jako umazani in blatni. Tudi njih prostori, posebno po južnih državah so nečisti. Farmarji, ki prodajajo mleko, imajo grde, umazane hleve, in največkrat še grše krave. Kako morate potem pričakovati čistega mleka? Vsak, ,kdor ima kravo, mora paziti na snago pri živali in v hlevu. In vi, ki kupujete mleko, morate odločno in vedno zahtevati čisto mleko. Tudi meso fjovedi, svinj in ovc je mnogokrat vzrok sušicd. Kupujte radi tega čisto in sveže meso. Mesarji, ki sekajo meso, prav lahko dobijo to bolezen. Ranjeni so na roki in sekajo bolno meso, bolezen jim pride pri rani v telo. Mnogokrat je postal tudi že ugriz sušičaste živali ali Človeka usodepolen za zdravega človeka. Tudi ženske, ki perejo perilo bolnih oseb, dobijo večkrat to bolezen, ko imajo ranjene roke in se s tem bolezen preseli iz perila v rano. Bolezen se pa tudi prenese od roda do roda. Znano je, da so dobili bacile sušice že v maternici. Bolezen se večkrat sic^r pritaji, toda se pokaže pozneje v življenju. Sušica se pokaže v vsakem času človeškega življenja. Pljučna sušica se najraje pokaže v starosti od 20 do 30 let. Žene se nekako laglje ustavljajo tej bolezni kakor moški. Obilna atmosferična ali zračna vlažnost še povečuje napredek sušice. To posebno velja za mesto, kjer se temparatura hitro spreminja. Nižine in močvirja so gnezda sušice. Gorati kraji so razmerno prosti te bolezni. To je tudi vzrok, zakaj se pošilja toliko bolnikov, ki bolehajo na pljučah, v gorate kraje. Kdor ima velika dela, ta je tudi veliko bolj podvržen sušici kot drugi. V prašni in slabo zračenih tovarnah boste dobili najprej kal te bolezni. Osebe, ki trpe po bronhialnem katarju, dajejo najlepši napredek suši-častim bacilom. In to je največkrat prvi pojav sušice. Zatorej pa, kadar dobite bronhitis, pojdite takoj k svojemu zdravniku po zdravila in rabite zdravila, kakor je predpisano. Ne delajte tako, kakor delajo matere, ki vzamejo eno žličico, potem pa čakajo, kdaj bodo zdravi. Porabite vse zdravilo, potem 1» zopet pojdite k zdravniku. Nikdar pa ne poslušajte mazačev in humbugarjev, pa naj vam še toliko pridigajo pc časopisih, da to stvar ozdravijo Zanesite se na svojega rednega zdravnika, on vam bo pomagal če je le mogoče, če pa ne more pomagati, tedaj vam bo pa tudi takoj povedal, da je zdravljenje prepozno. * • 1 Največ te bolezni se pa dobi radi nemarnosti. Mnogo mladih žensk in mladih mož se ne bo oblačilo po klimi ali po vremenu, pač pa tako kot zahteva moda. Kadar nastopi poletje oblecite poletno obleko in tako vedno naprej. Ne oblačite se danes v volnene, drugi dan v platnene. Ce začnete na primer nositi robec okoli vratu, ko nastopi zima, nosite ta robec celo zimo. Najprej dobite bolezen, če \pričeto navado opustite. Še bolje je pa, če ne nosite take stvari, potem ste vsaj gotovi, da nikdar nanj ne boste pozabili. Mnogo sem že imel slučajev sušice, ki je nastala radi prezgodnjega kopanja. Mnoge deklice in mladeniči se kopljejo, predno gredo na ples ali kako drugo zabavo. Mnogim se tako mudi, da nimajo niti časa svoje telo posušiti.. Glave so jim še mokre, pa že hitijo na ples, kjer skačejo, da so vsi pregreti. Mislite, da je to dobro Nikdar. Ena unča previdnosti je več vredna kot funt zdravil. Mnogo, mnogo fantov in deklet dobi početek take bolezni na plesih. Naši plesi so vsi prehitri. Tudi premalo odmora se daje. Potem' se pa napravijo domov. Mogoče imajo šest, mogoče 20 blokov hoda. Kakor bi šli iz razgretega kotla v ledenico. Potem pride počitek, prehlad je tukaj in pri počitku imajo bacili najlepšo priložnost za razširjanje. Priporočali bi takim ljudem, da umirjeno plešejo, se ne razgrejejo preveč in da ne pijejo premrzlih pijač. Prej sem omenil o pogubi, ki preti mladim ljudem od plesa. Sedaj bi pa rad nekaj spregovoril o poljubovanju. S polju-bovanjem na ustnice se prav radi prenesejo bacili sušice. Poljubovanje na usta ni zdravo radi tega, ker se s tem prenaša bolezen. Vzemimo, da imamo pred seboj bolnika, ki ima su-šico ali pa sifilis. Slina takih bolnikov ima v sebi na milijone bolezenskih bacilov. In sedaj se zdrava oseba dotakne ustnic bolne osebe. Kaj morete potemtakem drugega pričakovati kakor bolezen? Ako je oseba si-filistična, dobite lahko ono strašno bolezen, ki se zove čan-kar. Ako že morate poljubo- vati, poljubite na lica ali na Čelo. Nikdar ne dopuščajte, da vam sušičaste osebe kašljajo v lice, in nikar ne dopustite niti dihanja takih oseb v sebe. To je v vašo lastno korist. Ali niste že videli popolnoma zdravega človeka, rdečih lic, bujnega zdravja, ki je nenadoma zbolel in umri? Zakaj? Zato, ker je prišel v dotiko z bolnikom, ki je prenesel na zdravo osebo svojo bolezen. Seveda, mnogokrat vi ne morete zahtevati, da se vam taki ljudje umaknejo, toda vi se lahko umaknete tako, da bolniki niti ne opazijo in ne da bi bili s tem razžaljeni. Naj vam povem o nekaterih slučajih, katere sem doživel v svojem poklicu. Spominjam se nekega zakonskega para, ki se je bil poročil pred dobrimi desetimi leti. Mož in žena, oba sta bila mlada človeka. Nekega večera, kmalu po poroki, sta JUa na ples. Oba sta izgledala kakor pravi temelj zdravja. In ker je bila mlada žena jako dobro poznana, so seveda vsi moški silno zahtevali plesa od nje. Imela je mnogo prijateljev in plesati je morala skoro vsaki )les. Razume se, da je postala pri tem zelo razgreta. Prišel je čas, da se poda domov. Na *)tu proti domu pa popade mla-lo ženo mraz in prehjadila se je. Pozvan sem bil drdgi dan k >olnici ter dognal, da so pljuča jpadla. In dasi je tekom enega neseca ozdravela, je bila kmalu x>tem zopet prisiljena, da leže / posteljo, iz katere ni v veliko Lalost soproga, nikdar več vsta-a. - Popadla jo je sušica in te-com enega leta je legla v hfet-len grob. Da je bila pa stvar ie bolj žalostna, je malo pred smrtjo porodila mftvo dete, kar je še pospešilo njeno smrt. Njen soprog, prej mlad, sdrav in vesel človek, je radi alosti začel zgubljati zdravje n začel pred ženino smrtjo prikazovati znake bolezni. Danes je še živ, toda nihče ne ve, kdaj ira spi«mijo na večno pokopališče. Brezdvomno si je navle-tel bolezen od svoje žene, ker ie bil za časa njene bolezni ved-10 pri njej. Naj omenim še en primer, pri katerem je previdnost in hitra zdravniška pomoč precej pomagala. Neki mladenič, star 24 let, je prišel v moj urad pred d v Ana letoma. Imel je znake sušice. kar se dožene s preiskovanjem pljunka. Pljuča so mu pa bila popolnoma zdrava. Mladenič je jil tako pameten, da je takoj skal zdravniške pomoči. Po-/edal sem mu, naj gre na farno, kjer je mnogo dobrega zraka, priporočil sem mu, naj spi ia prostem, končno sem mu še posebno svetoval, naj uživa iveže mleko in sveža jajca. Šel je na farmo in prihajal vsaka iva tedna nazaj na pregledova-lje. Razveselil sem se, ko sem opazil kmalu, da su mu sta-ije zboljšuje. Tri mesece pozneje se je povrnil v popolnem zdravju in težji za 22 funtov. Izgledal je kakor nov človek. Povedal sem mu, naj se javi pri meni vsak mesec, ali šesti mesec ni več prišel. Pozneje pa je prišel v moj urad z mlado in lepo gospodično, katero je predstavil kot svojo ženo. Jaz mu sicer nisem priporočal ženitve, toda on mi je vseeno zatrdil, da je močan dovolj, da vzdržava ženo. # Takih slučajev je le nekaj, toda zdravljenje se mora začeti v začetku. Zato pa vzemite ta slučaj kot resen in bodite previdni. Mogoče. V krčmi pri "Pplnem kozarcu" je stranska sobica, namenjena odličnejšim domačim gostom, nekega večera .celo polna. Naenkrat začne eden izmed navzočih gospodov vihati nos in nevoljno povpraševati: Za vraga — kaj pa tako smrdi v sobi?" 7 fr T """K;; t" .7 "f "GLASILO K. S. K. JEDNOTE," 31. DECEMBRA, 1924. mond Island, he retumed to Mackinac and Arbre Croche. Aa a specimen of Indian letter-writing we insert the following letter of one of the chiefs of Arbre Croche to Father Rich-ard: "I salute the Black-robe of Detrdit and the chief Black-robe at Rome, as alsd the high-ly celebrated Father of the French, the King of France, and I press his hand. "Now that there are so many hats (white people) in the country, we cannot kili enough game to support our children. "But, before ali things, we v,'ant a Black-robe to instruct us. We will listen to his word and fulfill his commands. "There is too much whiskey here and we are reduced to ex-tremes. We want to have at Arbre Croche a French priest to teach us temperance and the way to. salvation.. The number of Indians amounts to 650, in-cluding women and children. Makate "Binessi." On the evening before hiš de-parture from Arbre Croche, Father Badin buried with ali pos-sible solemnity a poor Indian child, which he had baptized shortly before. The darkness and stillness of the night, the burning lights, the . solemn prayers of the church, the singing, combined to make a deep impression on their minds. In fact, one- of the Indians wanted in ali earnest to leave wife and children and become a priest! It took ali the influ-ence and persuasion Father Badin was capable of to induce thia child of nature to return to his wife and children. The next day, at sunrise, ali the poor Iadians assembled at the beach to bid farewell to the Father, whom they had learned to love so \vell . They east themselves on their knees on the sandy beach to receive his parting blessing, vtfhich he gave them with a heart overflowing with emotion at the thought of never seeing them again. - During the voyage to Mackinac, a venerable old man, who accompanied them, spoke con-tinually and vvith much feeling of the Jesuit Fathers who had formerly been stationed at Mackinac. The names of Frank ^pd Du Jaunay were ever on his lips. They were stationed at Mackinac from 1741 to 1764, perhaps even later. He spoke very warmly about Father Du Jaunya, vvho had prepared him and given him his first Holy Communion. That must have ben at least sixty years before. He had also often served his Mass. He showed Father Badin the plače where the good Father used to say his breviary walking up and down. This seems to refer to Arbre Croche, where Du Jaunay resided part of the time. Nothing escaped the good old man's memory and with love he dwelt on the small-est circumstances connected Vith the Fsfther's actions and labors. On their way back to Mackinac Father Badin disembarked at St. Ignace, about six miles from the island, on the main land, the seat of the old Jesuit Missiop founded by Father Da-blon in 1670, of which Father Marquette was the first resi-dent priest from 1671 to 1673. In 1705 the mission was aban-doned. The Fathers themselves fired the buildings before departing in order to preserve them from being desecrated by the pagans. Before the church, wher otroke; v zalogi imam tudi ve liko izbero čevljev ze ženske •prej nem tudi naročila w nore moško obleke po meri. JOHN GERM, Slovenski trgovec. 817 Eaat C. St. Pueblo. Colo NAZNANILO Cenjenim rojakom vljudno naznanjam, da sem z dnem 1. decembra preselil svojo notarsko pisarno na 4905 Butler St., Fittsburgh, Pa., kjer bom sprejemal v izvršilo vsakovrstne notarske posle bodisi za Ameriko ali stari kraj. Torej pridite ali pišite v bodoče na: ANTON ZBASNIK, javni notar, 4905 Butler St„ Pittsburgh, Pa. A. GRDINA in SINOVI PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CLEVELANDU, O. 10S3 E. C2nd ST, Odprto dan in noč Telefon: Randolph 1881 Pred ognjem in tatovi so naše varnostne Skrinjice vedno varne. V njih lahko hranite vse svoje vrednostne papirje, zavarovalne police, zemljiške prepise, bonde in sploh vse, kar je vredno hraniti. Iste so vam vedno dostopne med uradnimi urami od 9. dop. do 3. pop. proti mali najemnini za $3 na leto. Ključe hranite vi, tako da brez vašega ključa Skrinjice nikdo ne more odpreti. Tudi so vam na razpolago brezplačno privatne sobice, kjer lahko brez motenja in vmešavanja od strani drugih pregledate svoje papirje ali pa odstrižete obrestne kupone na svojih bondih. Naši uradniki so vam z veseljem na razpolago pri posvetovanju radi nakupa vrednostnih papirjev, kojih obrestna mera je višja od navadnih vlog in kojih varnost vam ne bo nikdar delala skrbi. V vseh denarnih zadevah obrnite se z zaupanjem do nas. Naš kapital in rezervni sklad znaša več kot $740.000.00. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO IN CUNTON STS. JOUET, ILL. Wm. Redmond, preds. Chas. G. Petre«, kasir. Joseph Duads, pomet, kasir. IMAM ? ta Nil trt Io šttri-vrttoe, dva, tri la štirikrat, nemško ie kranjsko uglašene kakor tudi kromatične ln pa kovčeke. Harmonike so najboljšega dela in opremljen* a upora sa zapreti. Imam v zalogi tudi i« rabljene harmonike vsakovrstnih Izdelkov po nizkih cenah. ALOJS SKULJ, PL Bfeeafctjet R. T. NAJVEČJA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA V Zjedinjenih državah je vedno pripravljena postreči društvom vseh Jednot, trgovcem in posameznikom za vse vrste tiskovine. NAJNIŽJE CENE TOČNO POSTREŽBO LIČEN IZDELEK dobite vselej v naši tiskarni. Mi tiskamo "Glasilo K. S. K. Jednote" in mnogo drugih časopisov v raznih jezikih. 28 letna skušnja tiskarstva je naša učiteljica. AMERIŠKA DOMOVINA V svojem lastnem poslopju 6117 St. Clair Avs. CLEVELAND, O. Pozor krajevna društva t S. K. Jednote! Mesec december, doba glavnih letnih sej je tukaj. Na teh sejah boste gotovo kaj ukrepali o izboljšanju finančnega stanja društva in njegovem napredku. Velike važnosti pri tem je vprašanje, kje in kako imate društveni denar naložen ? Na veliko obrestno mero ter varno, ali ne? Mi vam svetujemo, da za denar, kar ga imate na razpolago, kupite pri nas take vrednostne papirje ali bonde, bodisi že mestne, okrajne ali šolske, ki vam do-našajo vsaj 6 odstotkov obresti ali še ves. Bonde lahko vsak dan prodate, ali zamenjate v denar. K. S. K. Jednota je skoro vse bonde, katere lastuje pri nas kupila in jih že vedno kupuje, ker jo vedno solidno postrežemo. Sledite K. S. K. Jednoti tudi Vi! Za pojasnila pišite nam v slovenskem jeziku. A. C. ALLYN & CO. 71 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL. Established 1857 - Naše novoletne čestitke naj vam Novo leto prinese: zdravje in srečo; voljo, da boste zamogli doseči to, kar najbolj želite in tozadevno moč. Nav Vam sleherni dan ogreva srce solčni žarki zado-voljnosti ter veselja. Naj Vam vsak dan zbližuje cilj vaše ambicije. To je naše voščilo za leto 1925. Ako Vafn zamoremo za dosego uspehov kaj pomagati, bomo smatrali to za našo posebno čast ali privilegij. Premoženje te banke znaša 112.000.000.00 BARAGA, Rev. FREDERIC "We, the undersigned, chiefs, In 1825 Father Vincent Bad-headsmen and others belonging in visited Arbre Croche, Mack-to the Ottawa tribe, who reside inac Island, Green Bay and at Arbre Croche, on the eastern' other places, as we learn from shore of Lake Michigan, use j a letter' to his brother this opportunity to make knovvn our vvishes and wants to our Father, the President of the United States. We thank our Father and Congress for ali they have done for us to intro-duce amongst us morality and the knowledge of Jesus, the Savior of the red and white people. Confiding in your fa-therly goodness, we ask for in France, dated Detroit, December. 25th, 1825. He left Detroit on the 25th of April of the above named year on the schooner "Jackson." After 'a long and tedious voyage he arrived at Mackinac Island, or, as it was formerly called, Michil-limackinac. He arrived in the evening and was received vvith the greatest joy by aH the in- freedom of conscience and for habitants, Catholics and Prot-a teaeher or preacher of the,e3tants. He vvas conducted to Gospel, vvho belongs to that^so-ciety (church) to which be-longed the member of the Cath-olic Order of St. Ignatius, vvhich vvas established at Mich-illimackinac and Arbre Croche by Father Marquette and other missionaries of the Jesuit Order. They lived many years in our midst. They cultivated a field in our land in order to teach us agriculture and Chris-tianity. Since that time we have always longed for sueh priests. Should you deignvto grant us sueh, we shall ask them to settle again on the shore of Lake Michigan near our village, Arbre Croche, on the same . plače vvhich Father Du Jaunay possessed. "If you comply vvith the humble wish of your faithful sortif, t*w* 'Shall "be 'ff&reVef*'those rude, ignorant, but weil- thankful to you and pray the Great Špirit to shed his bless-ings over the whites. "In vvitness vvhereof, we have hereunto signed our names. August 12th, 1823. Hawk, Caterpillar, Eagle, Bear, Fish, Crane, Flying Fish, Dcer." Four months later, Macate Binessi — Black Bird — vvrote as fol!ows to the President of the United States: "My Father! I desire thee now to hear me — me and ali thy children in this far-off land. They extend their hands to shake thine. We, the chiefs, fathers of families, and other Ottavvas, residing at Arbre Croche, pray thee and earn-cstly implore thee, Kenovvned Father, to obtain for us a Black robe (priest) like those vvho in-structed the Indians in the neighborhood of*Montreal. Thou art our Father. Be charitable to thy children; listen to them. We desire to be instructed in the same principles of religion vvhich our forefathers professed vvhen the Mission of St. Ignatius was in exis tepce. "We address ourselves to thee, the first and greatest Chief of the United States. We entreat the to lieip us build a 'house of prayer. We will give land for cultivation to the Minister of the Great Špirit whom thou shalt send to instruct us and our children. We shall do our very best to please him and to follow his good advice. We shall feel very happy if thou .send us a Man of God of the Catholic religion like those who taught our forefathers. Sueh is the prayer of thy devoted children. They trust that thou, their Father, vvilt kindly hear their prayer. This is ali tby children ask of thee now. "Father, aH thy children ex-tend their hand and press thine vvith ali the affection of their hearts. / "Macate Binessi." the court house, vvhich vvas lit up and tastefully decorated for the occasion and held service the' same evening he arrived. He spent a few days vvith the poor people, mostly French-Canadians, preparing them for the Holy Sacraments, vvhich they vvere to receive at his return from Green Bay. At Green Bay he stayed two months, teaching and instruct-ing the poor people, who vvere awfully ignorant, for lhey had not seen a priest for fifty years, except in 1823, vvhen Father Richard visited them. During the eight days the .latter remained with them he baptized 128 persons persons and married twenty-six couples. For tvvo months Father Badin labored undefatigably amongst disposed people. His instruc-tions were well attended by old and young, Indians, half-breeds and whites. A log church, 40x 45, had been begun, it seems, during or shortly after Father Richard's visit in 1823. It vvas completed under Father Badin^ care nad supervision and by him blessed on the 26th of June, 1825, in honor of St. Francis Xavier. He baptized a large number of adults and children and admitted seven-teen persons, betvveen thirteen and thirty years of age, to their first Holy Communion. He then retumeif to Mackinac. His next visit was to Arbre Croche, where he arrived on the 19th of July, 1825. At his first visit to Mackinac he had sen t ivord to the Indians of Arbre Croche to erect a prayer-wigwam in honor of the Great Špirit and in front of it a cross. When he, therefore, arrived at their village, he was agreeably surprised to find a log chapel, 25x17 feet, on the summit of the Kili. He compares it to the templc of Solomon, for neither iron nor nails had been used in its construction, but only an axe! The poor Indians sang Ottawa hymns during Holy Masa vvith great devotion. Indian singing is slow, solemn and affecting. It is not art, but heart t that sings. Their singing is more suitable fpr divine service and more soul-elevating than that we hear in many of our large churches, with their "sharps and flats" and their endless and senseless rei>etitions. Indian singing in-spires and promotes devotion. Would to God that this could be said of aH our church singing! As Father Badin had arrived at Arbre Croche on St. Vin-cent'š day, his patron-saint^ he dedicated the little chapel to him. After a short visit tp St. lJoseph's Mission and Drum- First Bishop of Marquette, Mich. to which ARE ADDED short 8ketchks of the live8 and LAbors of other indian mi8ion-aries or the northw est. BT P CH RYSOSTOMUS VERWYST, O. F. M., ov los angel es, c al. HBBS39 "GLASILO K. S. K. JEPNOTE," 31 [ DfeCEMBRA, 1924. - _ . 1 !!L"J' -.» 1---L1--.."..' '..1I.'.__L-J....... - čno hrepenenje. Nemško spisal F. Klug. Poslovenil F. O. T. (Nadaljevanje) Drugo jutro vstopi Marija Svetec nekoliko pozneje kakor sicer v sobo št. 18. Prinesla je bolnemu častniku presenetljivo ko sede zopet na. stol ob vznožju železne postelje. Ke je tako govorila, se je na lahko nagnila proti bolniku. Sklenjene novico, da je bolniški kaplan roke je spustila v naročje — in odpotoval v vojsko. Poslovil se ni od nikogar razen od dr. Nel-tinga — ta bo morebiti vedel več povedati, ko pride na jutranji obisk. Doktor Nelting je res več vedel — toda videti je bilo, da noče povedati vsega, kar ve. Včeraj zvečer, tako je pravil, je še ob pozni uri prišel k njemu Požar in mu sporočil svoj sklep, da hoče nemudoma pod orožje. Tako je najbolje, je rekel Požar kratko. O priliki bo že še poslal kako poročilo. Poročnika Jelovec in sestro Marijo še posebej pozdravlja. Sestra Marija naj le vedno ostane solnce in ipij deli solnca ljudem, ki bi brfz solnca morali poginiti. In ona naj se v njegovem imenu poslovi od vseh dragih ranjencev. Deloma začudena, deloma soupnena, skušata Bogdan in Marija uganiti razloge, ki so mogli privesti bolniškega kaplana do njegovega naglega sklepa — toda dr. Neltirig ostane molčeč. "Bogoslovje je obesil na klin, v svežih vrelcih življenja bo skušal poiskati to, fr potrebuje. Ako bodo vire življenja tudi potoki kr-potem bo toliko bolj temeljita sila, s katero delujejo." To je bilo vse, kar je »rekel dr. Nelting.. , "'0- "'Bogoslovje Je kEn,'" ponovi Jtfovec, ko zdravnik. v tem hipu je bila videti kakor kaka Marijina podoba. Bogdan je zrl v mlado deklico, ki je tam sedela — in bilo mu je, kakor da se taja ledeni oklep okrog njegove duše. Mladi častnik začne pripovedovati. Pripovedoval je o tr-dosrčnosti In strogosti, s katero so ga po smrti starišev vzgajali sorodniki, kako je potem v življenju podrl toliko jezov, ker si je iskalo silno naraslo vodovje peneče se življenjske slasti Široko cesto, in kako ga je komaj kak dober prijatelj posvaril in noben dober angel varih zadrževal. Tega angela variha bi bil tako nujno potreboval, tako nujno- . . . potrebuje pa ga še zdaj in vse svoje življenje .. "Marija, sestra Marija, ali ne marate postati za me angel varih r : Marija Svetec je bila še otrok, toda njen duh je bil jasen in zadosti čuječ, da je v hipu spoznala dalekosežnost tega vprašanja. Kljub temu jo je to vprašanje presenetilo, za tre-notek se mora zbrati. Vendar pa je v tem kratkem trenotku rojilo deklici vse i mogoče po glavi. Najprvo zre popolnoma jasno pred očmi besede: "Toplice Darvos dne . .ki pa precej nato bliskoma izginejo. "Ali smem? Ali morem?" se na; hoče nato vprašati, toda nekaj idej ji je zapiralo usta. Potem za-drgeta v njej, kakor da nena- "Jaz ne razumem veliko o bo- doma kliče na pomoč umrjo goslovju," odvrne Marija, "to- mamo, Boga, nebeško Device, da jaz bi brez vere ne mogla j Slednjič najde nekaj, in ne da prenašati tega, kar sem že mo- bi se popolnoma zavedala, kaj rak) prenesti, ih bi brez vere misli, govorila je marveč iz ne-tudi ne postala tO, kar sem. Če zavednosti, odgovori častniku, me imenujejo 'sestro solnce,' [ ki je lahko vznemirjen sopel: moram tako reči* le vera in mo- "Da, dokler morem." Toda Iftev Sta me vsekdar učili v sol- precej nato vstane* in zapusti zah smejati se ki v bojih zma- sobo. govati.* » # • "Kakšne boje pa morete ime- Marija Svetec je ves tisti ti vi, festra Marija?' vpraša Bogdan VJelovec. "S kako pravico moSete vi govoriti o bojih? To pot Se pač ne morete zopet primerjati z menoj in reči, da ste se vi v srcu že ravno tako borili kakor jaz." "Vi stf res večji in zrelejši kot jaz,"'hoče odgovoriti Marija, toda Jelovec jo prekine: "Sestra Marija, včeraj ste pripovedovali vi, dovolite, da ^ppovedujem danes. jaz. Ko .^o sem bil še deček, si je moja mati žolf la, da bi bil jaz stregel vojaškemu župniku lizijskega mesta. Tbda Confiteor se nisem mogel naučiti in še prav dobro se spominjam, kako sem se hudoval nad '(besedami: .'mea cul pa, mea uma culpa — moja krivda, r največja krivda.' Danes, sestm, bi jaz bolje razumel te be**db m danes bi tudi imel zadosti razloga, da bi jih govoril." "AH bi tudi ne hoteli, gospod poročnik T* "Poklekniti in spovedati se, sestra Marija? Ne, ža to mi npanjkajo^ vsi predpogoji. Pa če bi fe eftkrat dobil človeka, ki bi mu mogel razliti svoje srce, ne da bi se moral bati, da me bo obeojal, ne da bi se moral bati, da me bo pustil ob poti brez pomoči . . ." "Obsoditi bi vas jaz, gospod " mogla, kajti če m^^^KJBoaj v svojem srcu kot na-več kako ki teor s^ mogli na __i.____ potem vas dan izročala ranjencem in okre-vajočim vojakom zadnji pozdrav od bolniškega kaplana, ki je bil tako nepričakovano odšel. Ko so Marijo vpraševali, zakaj ni Mirko nobenemu izmed njih podal roke, ko so ga vendar tako radi imeli, je vedno rekla: "Preveč vas je ljubil — in tako je hotel vam in sebi prihraniti bolest slovesa." V srcu je bila Marija vesela, da se je mogla z ranjenci toliko ukvarjati. Za nobeno ceno na svetu bi zdaj ne šla iz spodnjih bolniških soban v zgornjo sobo na |t. 18, kjer je ležal Bogdan Jelovec. In mladega častnika — njemu samemu se je to Čudno zdelo —rje navdajal skoro prijeten občutek, da mlade deklice ni bilo blizu, čeravno je skrivaj po njej hrepenel in bi bil vesel, če bi bila vstopila v sobo. Toda Marija ni prišla ne dopoldne, ne popoldne, ne zvečer. Poslala je staro prednico in mu po njej sporočila, da mora zdaj izročati vsem ranjencem poslednji pozdrav bolniškega kaplana, in to jo tako z&posljuje. V kratkih odmorih, s katerimi je razpolagala, misli Marija Svetec venomer na Bogdanovo prošnjo, da naj mu postane angel varih. "Dokler morem," si je rekla iznova. Toda kako dolgo mil bom sploh še mogla biti? Brat Ernest se kmalu povrne in potem bo njemu stregla. Vso dejansko ljubezen, Ki jo je hranila njena čista du&a, Je odstopila svojemu Bogu- in svojemu bratu, ki je zbolel zaradi nje in ki jo zdaj še dvakrat* bolj nujno potrebuje, ker je pokopal toliko nad. V srcu Marije Svetec ni bilo no- benega boja med ljubeznijo in dolžnostjo, kamor jo kliče dolžnost, tja jo kliče tudi ljubezen. Njena duša je bila oblečena v obleko nedolžnosti kakor v srebrno svetlo luč — in zlati plamen ljubezni, ki je obkrožal to luč, bo odslej ogrinjaj njenega brata. Dalje prihodnjič Kupujte pri trgovcih in podjetjih, ki oglašajo v tem listu! Svoji k svojim! __ ZDRAVNIKI NISO ZNALI KAJ MU MANJKA. Ta »lučaj se je pripetil John Arabruikiju ki je hodi! k tdrr.vnikom celih sedem let: naravno, da je to veljalo nje*ovo d rutino na tisoče dolarjev, in ubogi moi je moral prestati dosti bolečin. Omilovanja vredna d.-uiina je Ae preklinjala »v,»jo usodo kajti ode je postajal vedno bolj slab. da so končno te vsi nad njim obupali. Klicali so »daj tera zdaj onega profesorja, ki jo vsak. do zmajal t ulavo da bolnik ne bo nikdav okreval. čeravno je hi! v najlepših moftkih letih. Nekega dne pride *<-mkaj i* »Ure domovine njegova teta. koje mot je bil sdravnik. Ta fcenica je ie na prvi pogled spoznala, kaj bolniku manjka, rekla ^e da naj naročijo i* Pittsburga znana zdravila sa odpravo trakolj«. In v resnici čez par dni za trm je tla od njega 65 čevljev dolga trakulja ki je polagoma tes» moia mučila skoro do Btn.-ti, v dveh tednih je Mr. Ambr«sky pridobil celih 35 funtov na teii; im^ zapet adravo barvo in binguje svojo teto. ker mu Je dala pravi nasvet. — Doati moških, ie-na in »trok se zdravi po nepotrebnem ker ne znajo kaj je vzrok . njih bolezni: muči jih pa trakulja. Predznaki trakulje s«; muli kosi trakulje ae prikaiejo, izguba teka. otožnoal. belkast jezik, kolcanje, r.gaga. bolečine v hrbtu, glavobol; omotica in črnkaaii obrobki pri očeh: teiave v želodcu. -mfn kasta koia. iaguba na teii. slaba sapa iz ust. mri nja do dela in do iiv-ijenja ni boijastni napadi. Vse to kaie da imate trakuljo v sebi. ki je včasih do tU čevljev dolga. C« trakulja zleze človeku 'v sapnik, ga lahko zaduii. Kadi tega pazite pravočasno, da se te nadleinosti iznebite. Naročite Laxtan zdravilo še dane«, koje vam takoj dopoiljemo po prejemu »10.4*. Naslov: The Laaal Med. Co. »45 Laxal Bldg. Box !>6S Pitsburgh. Pa. — Laztan je' popolnoma nedolino zdravilo. toda uspeino. Na prodaj v lekarnah. Navedite pri e,aro-čilu svojo staroot. Da se poftiljatev zavaruje prištcjte zraven ie 25 centov. ZAHVALA. iQenjeni g. Alois Skulj, Krooklyn, N. Y. Poslano harmoniko sem sprejel; 25 let igram harmoniko, pa take še nisem imel v rokah, zato se Vam za harmoniko najis-kreneje zahvaljujem. John Damish. Girard, Kans. Dosti je pogovorov v različnih družbah, ki niti ne 'spadajo med — smeti. Ako bi ne bilo tudi megle in oblakov, bi ljudje solnčne žarke premalo cenili. Poslano harmoniko sprejel in sem zelo zadovoljen z njo; v kratkem dobile še eno naroČilo od tukaj. Frank Malovasich, Ely, Minn. Poslano harmoniko sera sprejel in sem zelo zadovoljen, ker dobro sapo drži in jako lepo poje. Jakob Mihevc, Forest City, Pa. Sporočam vam, da sem limoni ko sprejel in nn zelo ti gaja, k6i' ima zelo lep glas. Jakob Frank, I Strabane, Pa.. JOSIP KLEPEC Insurance—Koal Estate—Phone 5768 107 N. Chicago St» Joliet,, m.' Zavaruje hiše, pohištva in avtomobile. Prodaje hifie in lote. Javni notar. Kašelj h oslabuje slctem In je vedno neprijeten. Tukaj pride na pomoč < Severa's Cough Balsam. Teši razdraženje, odpravi pič-lost sluzav, olajša kašelj ih može preprečiti dosti resnih bolezni. Cena t6 in 60 centov. 1' i..,-" T i, VW F. SEVERA CO. C E D A H RAPIDS, IOVVA Telefon pisarne: Franklin 2079. Telefon stanovanje, zvečer: Canal 5777. 1900 W. 22nd Place. WILLIAM B. LAURICH 4 Slovenski odvetnik Soba 401, Roosevelt Bldg. 179 W. VVashington St. Chicago, 111. Se priporoča Slovencem v izvrševanje vseh pravnih ali odvetniških zadev. ,'V T" T7 ., NOVO LETO - NOV ZAČETEK! Mnogo dobrih načrtov lahko izvedete v novem letu, posebno pa tega, da pričnete redno vlagati vaše prihranke. Vložite vaš denar pri nas na 4'SPECIAL INTEREST ACCOUNT" kjer bo sigurno naložen in vara prinašal 4% obresti na i leto. f * Vloge, katere bomo prejeli do 10. januarja obrestovale se bodo že s I 1. januarjem. DENARNE POŠILJATVE v sttaro domovino zvršujemo točno, brzo in po zmernih cenah. FRANK SAKSER STATE MRK 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. ZAHVALA. S tužnim srcem, vdani pa v Božjo voljo tem potom naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je Bog vzel k Sebi našo iskreno ljubljeno hčerko, oziroma sestrico, 12 let staro Katarino Shuster Umrla je v Soboto, dne 13. decembra. 1924 po kratki, mučni bolezni. Najprvo in najbolj iskreno se moramo zahvaliti Rev. Father J. J. Oman-u za njegove mnoge obiske in tolažilne besede v njenih zadnjih urah; lepa hvala za pogrebne obrede v cerkvi in na pokopališču. V veliko tolažbo pa so nam bili obilni izrazi rsočutečih src sorodnikov, prijateljev in sosedov, ki so v molitvi, s cvetlicami ali pa z osebno pomočjo nam izrazili svoje iskreno sožalje. Štejemo si v dolžnost, da se vsem iz srca zahvalimo, osebno pa izrekamo tem potom globoko hvaležnost družinam: Jos. Zaletel, Mrs. škrlj, Svete, Pečaver, Fr. Kužnik, Jak. Jančar, Ed. Volčanšek, Frank Hrovat in druž., Frank Kovačič. Iskrena zahvala tudi častittim šolskim sestram in šolarjem za ldpi sprevod. Ginienega srca se zahvaljujemo deklicam iz Marijinega vrtca, katere so darovale za rajno sosestrico sv. "Obhajilo. Hvala lepa dekletom v naši bližini za njih pomqč izi konečno tudi lepa hvala A. Grdini in Sinovom, ker ste vse tako lepo uredili pri pogrebu. Vsem naj ljubi Bog plača stotero! Tebi pa, ljuba naša hčerka, sestrica, naj večna luč sveti! Bodi sedaj naša zvezdica in s prošnjo pri Bogu nas pripelji vse srečno v nebeški Jeruzalem. Žalujoči ostali: Krist Shuster, oče, Frances Shuster, mati, sestri Jordana in Certilda O, S. D., Mary Turk, sestre, Krist, Jr., Frank, Lnwrence, Louis, Joseph, Vineent, / bratje. ' Cleveland (Newburgh), O. 23. dec. 1924. IZDAL SEM NOVI CENIK Domačih Zdravil katere priporoča Msgr. Kneipp v knjigi "Domači zdravnik". Pišite takoj po brezplačni cenik, da ga imate v slučaju potrebe pri rokah. V cenika so $e razne druge koristne stvaril MATH PEZDIR, e Box 772, City Hali Sta. New Kork, N. Y. KAJ NAS ČAKA V LETU 1925? Krištof Kolumb je jadral na morju celih 70 dni, predno je odkril Ameriko; njegova ladja je tehtala 100 ton, ter je imela 52 mornarjev (moštva). Dr. Hugo Eckener je prispel v 80 urah v Ameriko s svojim aero-planom, težkim 90 ton;"v tem aeroplanu bi se lahko peljalo 83 oseb. Mi živimo v stoletju, ki nam obljubuje čudeže skoro vsak dan. Kako zanimivo je, če zamore človek dočakati visoko starost, da dočaka vedno kaj novega. Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino pripoma-ga k tej dosegi. Dolgo življenje ja odvisno od zdravega želodca; neprilike v želodcu pomenijo bolehno zdravje in krajšanje življenja. Trinerjevo zdravilno grenko vino pospešuje izločitev toxic snovi, nabranih v vašem črevesju; to vino tudi utrjuje ves telesni sistem. Vsakdo hvali to zdravilo. Mr. Frank Vanek nam je 21. oktobra, t. 1. iz Vernon, Tex., pisal sledeče: "Trinerjevo grenko vino je v resnici izborno zdravilo." Vprašajte vašega lekarnarja ali trgovca z zdravili, da boste imeli pri rokah tudi Trinerjev Cough Sedative, fino zdravilo zoper prehlad in Trinerjev Liniment gotova pomoč pri- bolezni revmatizma, nevral-gijfe, posledic prehlada hi mra-zenju. Pilite po celokupen cenik Trinerjevih zdravil. No-slov je: Joeeph Triner Co., 1888 Sd. Ashland AVS., Chicago, 111. " SEEP ZA NOVO LETO ? KER VEM, da je Slovenska Posojilnici na najboljši finančni podlagi KER VEM, da dobim tam večje obresti, kakor na drugih zavodih KER VEM, da v potrebi dobim tam večje posojilo, da si zgradim dom KER VEM, da povprečne obresti za posojilo so manjše, kakor če vzamem drugje prvi in drugi mortgage KER VEM, da je &&kk>rij dolofcil.^a vse vloge narejene pred 15. januarjem, 1925, nosijo obresli|6d prvega januarja naprej HOČEM vložiti ves svoj prihranjeni <|ej&r v '■miŠmf' * •'•*«• g* V & Loan Association, 6235 St. Clair Ave. cleveland, ohio. lir v plačuje obtesti po ff. .i .-'-"M"