s CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 "EL NUEVO PERIODICO REDACCION Y ADMINISTRACION: BUENOS AIRES, Lavalla 341, Escr. 316. 31 — Retiro 5839 Leto I. BUENOS AIRES, 25. AVGUSTA 1934 štev. 47 NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in za celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv«. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Poostritev spora med Rusijo in Japonsko Zapletljafi radi dogodkov, ki so v zvezi z vzhodno ki« tajsko železnico - Ruska vlada je protestirala v Harbinu in Tokiju radi aretacije mnogih sovjetskih državljanov Tz Moskve poročajo, da je sovjetska vlada, potom svojega generalnega konzula v Harbinu ter potom poslanika v Tokiju, odločno protestirala pri zunanjih min. Mančuk. in Japon. radi aretacij sovjetskih državljanov, uslužbenih pri kitajski vzhodni železnici. Samovoljni nastop mandžur-skih in japonskih oblastev proti ruskim funkcionarjem, prekinitev pogajanj za prodajo železni ce ter velika japonska in mand-žurska časopisna kampanja pro ti Sovjetski zvezi, poleg tega pa še vedno se ponavljajoči obmejni incidenti — vse to je povzročilo, da so se odnošaji med Rusijo in Japonsko, ki že itak niso bili prav prijateljski, v zadnjem času močno poostrili. IZID NEMŠKEGA PLEBISCITA Hitler je zmagal" z veliko večino, vkljub temu pa uradna poročila priznavajo, da je opozicija postala močnejša — Goehringove grožnje. Represalije proti opozicijonalcem so se že pričele Izid takozvanega plebiscita, ki se je vršil preteklo nedeljo v Nemčiji, ni pač nikogar presenetil. Že v naprej je bilo zapisano in potrjeno, da bo Hitler — zmagal — z veliko večino in tako se je tudi zgodilo. Glasovalo je 94,5 od sto vseh volilnih upravičencev: 38,279-514 glasov je bilo oddanih za onih 10 odstotkov nemškega prebivalstva, ki je še "na krivih potih", "spreobrne"! Kakšne metodo so za dosego takšnega cilja najbolj učinkovite, o tem nam govori zgoraj navedeni slu čaj iz dachauskega koncentracijskega taborišča: sovražniki režima so se tam v nekaj mesecih spokorili in spreobrnili ter Hitlerja, 4,287.808 glasovalcev j skoro brez izjeme postali zelo se je izreklo proti njemu, 870 ti- *"""A"x~: ~ — soč glasovnic pa so razveljavili. V primeru z volitvami od novembra lanskega leta se je število opozicijskih glasov povečalo od 4,8 na 9,8 od sto. Tako pravijo uradna poročila iz Berlina. Da se je plebiscit vršil v znamenju nacijevske strahovlade, tega pač ni treba še posebej razlagati. Kako močan je bil pritisk na vseh koncih in krajih, o tem pričajo na primer naslednje številke prav zgovorno: v da-chauskem koncentracijskem taborišču, kjer imajo nacijevci konfinirane Žide, socialne demo krate ter komuniste — torej nasprotnike današnjega režima, je samo osem konfinirancev gla sovalo proti Hitlerju, 1.554 jih je glasovalo zanj, deset glasov Pa je bilo neveljavnih. Vzdržal se ni nihče. Te številke so bolj zgovorne nego še tako dolg komentar. .. Rekli smo v zadnji številki našega lista, da utegne plebiscit imeti važnost le v toliko, v kolikor bo nací jevskim oblast-vom pokazal one, ki se vkljub te rorju upajo izjaviti, da z režimom niso zadovoljni. Tn v tem smislu so hitlerjevci plebiscit tudi izrabili. Hitler je takoj izjavil, da bo er>a izmed njegovih nalog ta, da navdušeni za "Fuehrerja' Tudi Goehring je napovedal "spreobračanje"; dejal je: 'Med onimi — ki so glasovali pro- (Nadalj. na 2. str.) Ruski tisk je odgovoril na japonske napade ter je začel siliti vlado, naj z odločnim protestom zaščiti sovjetsko uradiiištvo v Mandžuriji proti samovoljnosti tamošnjih oblastev. V zadnjem času je bilo tam aretiranih 88 Rusov, ki jih Japonci dolže, da so v zvezi s kitajskimi tolovaji, ki napadajo vlake in naskakuje-jo japonske čete. V svoji protestni noti, ki je bila v četrtek izročena v Tokiju in v Harbinu, izjavlja ruska vlada, da so te obložitve naravnost smešne. Radi izvršenih a-retacij je zašlo poslovanje vzho dne železnice v velike težave in trpi sovjetska vlada škodo, za katero smatra Japonce in Man-čukuovce za odgovorne. Rusi dolžijo Japonce, da nočejo pomirjenja. Nič čudnega bi ne bilo, če bi japonska politika sedaj postala nekoliko bolj agresivna. Ako Japonci resno mislijo izzvati oborožen konflikt z Rusijo, ga bodo najbrž skušali izzvati ob nastopu zime, ki bi bila za rusko vojsko mnogo bolj neugodna nego za japonsko, saj bi Rusi, radi vsakoletnih velikih snežnih žametov v Sibiriji, imeli velike preglavice s prevažanjem vojaštva, živeža in vojnega materijala na Skrajni vzhod. ' NOVE SMRTNE OBSODBE V AVSTRIJI Tekom poslednjih dni je bilo v Avstriji spet oteojenih na smrt več nacionalnih socialistov, ki so se bili u-deležili julijske vstaje. Štirje obsojenci so bili tudi obešeni. KITAJSKA VZHODNA ŽELEZNICA Med Moskvo in Tokijem ne vladajo prav dobri odnošaji. Skoro ga ni dneva, da bi se ne dogodil kakšen incident, ki povzroča, da je ozračje na Daljnem vzhodu vedno bolj napeto. Mržnja narašča posebno sedaj, po prekinitvi pogajanj za prodajo vzhodne kitajske železnice, ker so Japonci začeli pritiskati na rusko uradni-štvo, ki je pri tej železnici uslužbeno; pod raznimi pretvezami so aretirali ce lo vrsto ruskih državljanov in izziva jo še na druge načine, ponajvečkrat posredno potom mandžurskih oblasti. 1. Sovjetska vlada je te dni objavila poročilo o poteku pogajanj za prodajo vzhodne železnice. Ko se je leta 1933 začel slabšati položaj na Dal'j njem vizhodu, so Rusi hoteli odstraniti enega izmed velikih vzrokov za za-pletljaje: izjavili so, da so pripravljeni prodati železnico Japonski ali pa Mandžurski ter zahtevali 625 milijonov jenov. Začela so se pogajanja in je mandžurska delegacija ponudila celih... petdeset milijonov — vedno računano v jenih. Rusi so začeli nižati svoji zahteve Mančukuo pa je le počasi popuščal. Poslednja ruska zahteva se je Vasila na 160 milijonov jenov, od katerih bi se tri četrtine plačale z japonskim blagom; pa tudi te Japonci niso hoteli sprejeti, s Rusi dolžijo Japonce, da so se pogajanja prekinila radi njihove nepo-pustljivosti ter da nalašč nočejo, da bi se to kočljivo vprašanje zadovoljivo in mirnim potom rešilo, ker ne želijo miru, marveč hočejo vojno. O tem bi pričalo tudi dejstvo, da so mandžurski in japonski listi začeli voditi v zadnjem času hudo protirusko kampanjo. STRAT. LETALCA V PREKMURJU Relgijca Max Cosyns in van der Elst sta se preteklo soboto dvignila v stra-tosfernem balonu "FNRS" v Bruslju, opremljena z aparati za opazovanje u-činkov kozmičnih žarkov. Balon se je brž dvignil ter je kmalu izginil v smeri proti jugovzhodu. Letalca sta sprva oddajala od časa do časa brezžična poročila o poteku leta, popoldne pa so ta poročila izostala. Začele so se širiti vznemirjujoče vesti o usodi stratosfernega balona; nihče ni namreč vedel povedati z gotovostjo, kam so vetrovi zanesli belgijska raziskovalca. Končno pa se je uganka le razrešila; v Bruselj je prispela brzojavka, v kateri je Cosyns sporočal, da je s svojim tovarišem srečno pristal v Zi-povljah, 20 km daleč od Murske Sobote. Kmalu nato so začela prihajati Kane. Dollfuss na mrtvaškem odru tudi iz Jugoslavije podrobnejša poročila. Balon je pristal v žitnem pólju pri Gornjem Petrovcu ob 7. in pol1 zvečer. Neki kmet, ki se je nahajal v bližini, je brž prijel za vrv, ki sta mu jo bila vrgla iz svoje okrogle gondole, ter jima je tako pomagal pristati. Belgijca sta takoj zlezla iz svojega nedobnega bivališča, v kaferem sta se bila dvignila, kakor so kazali aparati, 16.000 metrov visoko. Močno sta bila utrujena in vsa premrzla; ko sta se namreč nahajala prav visoko v zraku, je bila temperatura v gondoli okrog 0 stopenj Celzija, dočim je bil zunaj prav hud mraz: 60 do 70 stopenj pod ničlo. Mraz sta tem bolj občutila, ker se v tesnem prostoru nista mogla gibati. Cosyns in van der Elst nista nič vedela, kje se nahajata. Ker govorita samo francoski jezik, je bilo nekoliko (težko sporazumeti se z njima, končno pa so jim kmetje le dopovedaíi, da se nahajata v Jugoslaviji. Tako daleč res nista mislila zaiti s svojim balonom, marveč sta računala, da bosta pristala na Bavarskem. 1 Profesor Cosyns je izjavi] jugoslovanskim novinarjem sledeče: „Kakor vidite, sva pristala na jugoslovanskem ozemliju. Ko sva se dvignila pri Bruslju, sem računal, da bova v skrajnem slučaju pristala morda v Češkoslovaški. Ko sem sinoči stopil iz gondole, je bilo moje prvo vprašanje, kje da se nahajamo. Ko so mi ljudje povedali, da smo v Jugoslaviji, sem se prav res začudil, obenem pa tudi razveselil. Z uspehi tega leta sem zadovoljen, ker mi je omogočil, da sem odkril razne važne stvari v zvezi s kozmičnimi žarki". Velike vojaške manevre imajo v I-taliji, v Apeninih. Sodeluje pri njih okrog 100 lisoč vojakov, letalstvo, ok-lopni vozovi itd. Pravijo, da so to največji manevri, kar jih je Italija kdaj imela. „TABOR" ZA SLOGO Na nedeljski prireditvi Izseljen skega društva "Tabor" je društveni tajnik imel naslednji govor: Cenjene rojakinje! Dragi rojaki! Dovolite mi, da Vas najprej pozdravim vse, ki ste bili tako ljubeznivi, da ste se odzvali vabilu Izseljenskega društva "Tabor" ter prišli na prireditev, s katero se ta nova izseljenska organizacija predstavlja naši javnosti. Najlepša hvala vsem! Ni treba, da bi Vam razlagal, kakšne cilje in namene ima izšel- j jensko društvo "Tabor". Vsak, ki se 1 zanima za naše ¿avno življenje, je že imel priliko Citati pravila te naše najmlajše organizacije ter je iz njih videl, da hoče "Tabor" zbirati v svojih vrstah vse naše izseljence, gojiti med njimi izseljensko silidar-nost ter na podlagi složnega skup- j nega sodelovanja vseh, ne glede na mišljenja in poklic posamennikov, ustvariti možnost za njihov čim u-spešnejši kulturni, strokovni in gospodarski napredek. Vsak izseljenec ki je dobre volje, more postati član našega društva in sme biti prepričan, da bo v "Taboru" našel tova-riše-rojake, ki so se združili za to, da bodo s skupnimi močmi delovali za skupni blagor — telesni in duševni. "Tabor" se je odločno odpovedal vsem ježam in mržnam, ki so doslej, na žalost, razdvajali naše izseljenske vrste. "Tabor" hoče delati za slogo, za bratstvo med vsemi našimi izseljenci. Razumljivo je, da ne moremo biti vsi enaki in da ne moremo o vsaki stvari vsi enako misliti, neizpodbitno dejstvo pa je, da imamo kot izseljenci skupne potrebe in skupne težnje, ki so nam vsem enake. In te skupne težnje morajo tvoriti trdno podlago za vzajemno delovanje med nami. Čas je že, da se začnemo izogibati vsemu onemu, kar more med nami ustvarjati le škodljivo jezo in prepire! Čas je že, da potegnemo debelo črto preko vsega onega, kar je bilo nevšečnega med nami ter da se začnemo spet zavedati, da smo končno vsi sinovi istega naroda, ljudje iste krvi ter vsi več ali manj izseljenski trpini, ki si moramo v potu svojega obraza služiti ne vedno sladek izseljenski kruh. "Tabor" hoče doseči, da si bomo med nami bratje in sestre, vsak čas pripraljeni, da drug drugemu pomagamo. če je sloga kje potrebna, je prav gotovo potrebna med izseljenci. Nikjer tako kakor v tujem svetu, smo drug na drugega navezani. Če smo osamljeni, smo kakor tenka bilka, ki jo zlomi vsak veter: če smo složni, smo kakor steber, ki kljubuje viharju! Sestre! Bratje! Ne bodimo več šibke bilke! Bodimo silen steber,, močan in odporen! Steber, na katerega se bo vsak mogel nasloniti z zavestjo, da najde v njem trdno o-poro! "Tabor" jo izseljenske društvo; s tem je tudi povedano, da je nepolitično društva, ki hoče stopati po poti, po kateri mu lahko vsak izšel ljenec sledi. "Tabor" noše rušiti nobene že obstoječe organizacije, marveč hoče sodelovati z vsemi našim: društvi, ki so dobre volje! Ob tej priliki, ko se prvič predstavlja naši javnosti, hoče "Tabor" to izrecno poudariti, obenem pa tudi slovesno obljubiti, da bo z vsemi svojimi močmi podpiral vsako akcijo katerekoli druge organizacije, katere namen bo koristiti naši skupnosti. In "Tabor" se zanaša, da bodo bratska društva tudi njemu pomagala v vsakem slučaju. Naše društvo je od Šolskega odbora" prevzelo skrb za poučevanje naših najmlajših — naših izse-Ijenčkov — v materinščini. Skrb za šolo pa ne sme ležati samo na ramenih "Tabora', marveč se mora za našo šolo brigati vsa naša skupnost! V naših najmlajših je bodočnost vseh naših društev, vseh naših organizacij, sedanjih in bodočih, vsega onega, kar smo ež in kar še bomo skupnega ustvarili. — Ako naš naraščaj ne bo umel naše govorice, se ne bo čutil več del naše skupnosti. Čemu potom vsa naša prizadevanja, da ustvarimo nekaj skupnega? čemu naše organizacije in dolgoletno požrtvovalno delo društvenikov?! Skrb za poučevanje materinščine ima v Taboru" šolski odsek. Pra vila tega odseka so takšna, da morejo imeti neposredno in popolno nadzorstvo nad vsem odsekovim delovanjem ne samo starši otrok, ki obiskujejo šolo, marveč tudi vse o-ne organizacije, ki nam hočejo pri tem delu pomagati. V imenu naših najmlajših, ki so pokazali veliko ljubezen do jezika svojih staršev, v imenu naših očetov in mater apeliramo na vse rojakinje in rojake, na vse naše organizacije: Pomagajte naši šoli! Skrb za naše najmlajše je ena izmed točk, glede katerih moramo biti, in smo, vsi edini. Naj se tu začne tesno sodelovanje med našo javnostjo in našimi društvi na eni, ter med vsemi našimi organizacijami na drugi strani! Naj nas ti naši najmlajši spet združijo ter dosežejo, da si vsi, kar nas je slovenskih izseljencev, spet podamo roke v bratstvu in prijateljstvu ! Pozdravljeni! RAZNE VESTI , Celih šestnajst dni niso imeli v ¡Montevideu listov, ker so tiskarniški delavci proglasili stavko. Šele črez toliko časa se je izdajatelfjcm listov posrečilo, da so dobili nekaj neorganiziranih stavcev ter' začeli izdajati vsaj nekaj listov, katerih prodajanje pa ,mora ščititi policija, ker štrajkajo tudi raznašalci časopisov. Vlada namerava baje deportirati voditelje stav-(kujočih. | Grški oficirji so baje spet snovali novo revolucijo, ki naj bi strmoglavila ,vlado predsednika Zaimisa ter vpo-stavila diktaturo pod vodstvom Plas-iterasa. Dva generala in več drugih ¡višnjih častnikov so aretirali. ( Na mednarodnem židovskem kongresu v Ženevi so sklenili, da bodo ge v naprej bojkotirali nemšlke proizvode. Predsednik kongresa Goldmann se je pritoževal, da židje nikoli niso jbili tako hudo preganjani, kaikor vprav sedaj. Rekel je, da se opaža iveliko protižidovslko gibanje tudi v Argentiniji in v Meiksiki. Židje in kristjani so se spopadli v litvanskem mestecu Scawle; dva žida Sta bila pri tem ubita, 37 oseb pa je bilo lahko in težko ranjenih, i V Vitni so ustrelili Rusa iMihajla Ragovskega, ki ga je sodišče obsodilo na smrt radi špijonaže. Predsednik poljske republike ga ni hotel1 po-milostiti. j Združene države so pristopile k mednarodnemu delovnemu uradu v •Ženevi. Predsednik Roosevelt je uradno siporočil, da se nljegova vlada odziva vabilu, ki je bilo soglasno predloženo tekom junijskega zasedanja. NAROČITE SE NA "Novi list" Znana letalka Byczkowskyjeva, ki je slovela kot ena izmed najbolj drznih ipilotinj, se je ubila, ko je pri Vachti padlo letalo, v katerem se je vozila. Niti tujcem ne prizanašajo v Hitlerjevi Nemčiji. Ameriškega profesorja Lepawsikega so v Berlinu pretepli na-cijevci, ker ni hotel po nacijevsko pozdraviti njihove zastave. Profesor se je pritožil pri svojem konzulu, pa so .nemške oblasti obljubile, da bo preveč navdušeni hitlerjevski mladenič kaznovan. Če se ne bodo pobotali z delodajalci, bo v torek začelo strajkati v Združenih državah Severne Amerike pol milijona delavcev, zaposlenih v tekstilnih tovarnah. Delavci zahtevajo znižanje delovnega urnika in povišanje nizkih plač. [ 170 oseb je utonilo pri Darihari, v Indiji, ko se je prevrnila ladja, na kateri so se vozili. Nesrečo so zakrivili voli, ki so bili tudi na krovu ladje. iSplašili so se in so ljudje v strahu zbežali vsi na eno stran ladje, ki se je radi neenakomerne obtežitve prekucnila. Samo trideset potnikov se je ¡rešilo. Suša je tako porazno vplivala na žetev v Združenih državah, da ne bodo v letu 1935 izvažale žita, in to vkljub velikim zalogam, ki so jih bili tam nabrali v prejšnjih letih. Dunajska vlada je zaplenila vse i-metje bivšega poslanika Rintelena, ki je bil zapleten v poslednjo nacijevsko vstajo. Francoski ministerski predsednik Doumergue s svojo ženo (Nadalj. s 1. str.) ti, je mnogo nepoboljšljivih in zlobnih ljudi, nacionalni socili-zem jih bo kaznoval, ker ne bomo v nobenem slučaju dopustili, da bi s svojim negativnim zadržanjem uganjali svojo propagando med ljudstvom. Pokusili bo do našo železno pest, ako se bodo drznili dvigniti svoje roke proti državnemu redu in državni varnosti". Poročila iz Nemčije pravijo, da se je akcija za "pridobitev" opozicije že začela. V Berlinu in drugih večjih mestih, kjer so bili opozicijski glasovi najbolj številni, so skupine oboroženih nacijevcev vdrle v delavske okraje, lovile delavce ter jih gnale v sedeže nacionalno socialistične stranke, kjer so jim vtepa-li fašistične nauke. V Berlinu so se delavci ponekod uprli temu nasilnemu spreobračanju, pa so jih nacijevci vkljub temu odgnali — ne v svoje kosarne, pač pa v ječe, kjer bodo morali čakati na obsodbe, ker so se — uprli zastopnikom oblasti. i : Clínica Médica "SLAVIS" Ravnatelj: Dr. D. CALDARELLI Upraviteljica: bolgarska rojakinja dra. Radka Ivanovič Vestno zdravljenje notranjih, želod čnih in srčnih bolezni. SPOLNE BOLEZNI (Kapavico in sifilis) zdravimo po modernem in sigurnem nemškem načinu. Posebna sprejemna soba in poseben ambulatorij za ženske, ki jih zeupno zdravijo zdravnice, specializirane v vseh ženskih boleznih. Govorimo jugoslovanska jezike in sprejemamo od 10. — 12. uro ter od 3. — 7. popoldne IZ BERISSA Pomoč tovarišu Dne 11. t. m. je priredilo Istrsko društvo vzajemne pomoči velik ples v Poljskem domu. Prireditve se je udeležilo mnogo Jugoslovanov iz Berissa in navzočnih je bilo tudi mnogo Argentincev, Čisti dobiček, ki je znašal $ 214.45 je bil izročen našemu rojaku iz En-senade Josipu Šajkoviču, ki je že dolgo časa bolan in nesposoben za delo. Vsem našim rojakom priporočam, da se vpišejo v podobna društva ter da si medsebojno pomagajo v kritičnih trenutkih življenja. Opazovalec. IZ CORDOBE SLOVO JE VZEL Preteklo soboto, 18. t. in., se je poslovil od nas agilni tovariš podpredsednik D. K. D. "Iskra" Jožko Koče-var. Preselil se je v Buenos Aires, da tam nastopi svojo novo službo. Društvo je z njim zgubilo požrtvovalnega člana, dramatični odsek pa vrlega i-graloa. Nepozabnemu tovarišu želimo mnogo sreče v njegovi novi službi! VESEL DOGODEK V hiši našega rojaka Alojzija Ileniča, v Córdobi, se je v noči 15. t. m. izvršil vesel dogodek. Njegovo ženo Rosito je obiskala štorklja ter ji prinesla krepkega in zdravega sinčka. Mladi materi in srečnemu očetu iskreno čestitajo vsi prijatelji, posebno pa oni iz Belokraj-ne! ZMERNE GENE OLAJŠAVE ZA PLAČEVANJE SAN MARTIN 522, II. nadstropje U. T. 31 Retiro — 1619 »»SSISI11 D. K. D. "ISKRA" V CORDOBI PODRUŽNICA "LJUDSKEGA ODRA" VABI na veliko društveno prireditev, ki se bo vršila v nedeljo, 16. septembra t. 1., v Francoski dvorani, ulica Rioja 380. Začetek točno ob 3. in pol popoldne. SPORED: 1. Deklamacija v kasteljanščini; 2. "Ciganska sirota", solospev; 3. Deklamacija štiriletne deklice; 4. "Kaj ee ti, fantič' v nevarnost podajaš", oktet; p. "Po zimi pa rože ne cveto", oklet; 6. "Nezakonska mati", solospev za so-'pran, s spremljevanjem; 7. Deklamacija delavca. 8. "Ptička", solospev za sopran. ODMOR 9. J.Stoke veseloigra s petjem v treh ) dejanjih:MOČ UNIFORME. Po sporedu prosta zabava in ples. — S vira Jazz-band. —'Vstopnina: moški $ 1.—, ženske prosto. — Prireditev so vrši ob vsakem vremenu. K obilni udeležbi vljubno vabi ' ODBOR * lir * & * lir SCHUSCHNIGG PRI MU-SSOLINIJU Avstrijski kancelar Schusch-nigg, Dollfussov naslednik, je pretekle dni potoval v Italijo, kjer se je sestal z Mussolinijem. Razpravljala sta o odnošajih med obema državama, ugotovila, da mora Avstrija ohraniti svojo neodvisnost ter se domenila, da ostanejo v veljavi vsi dogovori, ki jih je Mussolini sklenil z Dollfussom glede gospodarskega sodelovanja med I-talijo, Avstrijo in Madžarsko. Po konferenci z Mussolinijem ie Schuschnigg odpotoval na Francosko, pravijo pa, da to po tovanje ni političnega značaja, marveč da se hoče avstri jski kan celar samo nekoliko oddahniti na francoski rivieri, nakar bo šel v Ženevo, kjer se ima pričet» septembersko zasedanje Zveze narodov. ARGENTINSKE VESTI vv, f/, Državni odbor za boj proti brezposelnosti ! Senat je v torek razpravljal o zakonskem predlogu za ustanovitev državnega odbora za boj proti brezposelnosti, ki ga je poslanska zbornica že odobrila. Predlog je bil sprejet brez sprememb in je torej pastal zakon, ki določa: Ustanovi se nacionalni odbor za pobijanje brezposelnosti, čigar naloga bo organizirati takojšnjo pomoč za brezposelne, izdelati načrt, po katerem naj bi se vprašanje brezposelnosti re-jšilo, ter skrbeti za porazdelitev delo-,vnih moči po vsem državnem ozemlju, V skladu z danimi delovnimi prilikami. ¡ Odbor bo tvorilo deset komisarjev, ki jih bo imenovala vlada na predlog raznih udruženj: delavskih, delodal-skih, gospodarskih itd. Člani odbora ne bodo prejemali nobene pla?e za to ¿svoje delo. Trgovina z mesom I Poljedelski minister Inž. Duhau je odgovoril te dni na interpelacijo ne-jkega poslanca glede trgovine z mesom. Minister je dejal, da si je Ar-gentinija zagotovila važen trg z dogovorom, ki ga je sklenil dr. Roca V Londonu in ki daje Argentiniji, glede uvažanja mesa, iste pravice kakor do-minijonom. Na podlagi te pogodbe Anglija ne more povišati uvoznih carin na meso. Minister je nadalje nagajal, da so se cene, ki jih plačujejo "frigoríficos" porastle v primeri s prejšnjim letom za 14, 12 od sto, kar je treba pripisovati valutni politiki .vlade. Javna dela v pokr. Córdobi Pokrajinska komisija, kateri je poverjen boj proti brezposelnosti, je sklenila začeti z gradnjo nekaterih javnih del, pri katerih se bodo zaposlili takšni, ki so že dalje časa brez dela in zalužka. V Jesús María, depto. Colón, bodo gradili industrijsko šolo in takšno šolsko zgradbo dobi tudi ¡Marcos Juárez. V Deán Funesu bodo «radili "Materinski dom", v Belle Vil-Jeu pa dve šoli. Novi predpisi za prodajo trgovin ) Za prodajo in nakup trgovskih in /industrijskih podjetij veljajo sedaj /nove določbe. Prodaja ali pa — bolj >na splošno — predaja takšnih podjetij odslej ne bo veljavna, ako nista »kupec in prodajalec izpolnila novih Zakonskih določb. Naznanilo o nameravani prodaji podjetja oziroma trgovine se mora pet dni objavljati v «radnem listu ("Boletín Oficial") in Pa v enem ali več listih, ki izhajajo v kraju, kjer ima podjetje svoj sedež. Prodajalec mora izročiti kupcu PRIHODNJA ŠTEVILKA "NOVE GA LISTA" izide, ker ima september pet sobot, dne 8. prih. meseca. Uredništvo bo pa odprto, kakor po navadi, vsak delavnik od 9. do 12. in od 15. do 18. are, razen ob sobotah popoldne. Ob teh urah se lahko vsak naš rojak obrne na uredništvo za brezplač. na svete in informacije, ne glede na to ali je naročnik "Novega lista", ali ne. Onim prijateljem, Id smo jim — radi preobilice drugega dela — o-stali dolžni odgovora na njihove dopise, odgovorimo te dni. seznam vseh svojih dolgov, z imeni in bivališči upnikov. i Kontrakt o predaji podjetja se sme podpisati šele deset dni po zadnji objavi v uradnem in krajevnem listu. ,V tem času pa imajo upniki pravico protestirati pri 'kupcu, notarju ali re-matadorju ter zahtevati, da se vsota, ,ki jim pritiče, pridrži. Ako zgoraj navedene formalnosti niso bile izvršene, je prodaja neveljavna. Oni izseljenci, ki nameravajo kupiti kakšno že obstoječo trgovino, podjetje ali obrat, naj tega ne pozabijo, ker bi sicer utegnili trpeti veliko Škodo. Volitve v prov. Buenos Aires Preteklo nedeljo so se vršile v pokrajini Buenos Aires volitve za v ustavodajno skupščino, ki bo morala izdelati novo pokrajinsko ustavo. U-1 deležba volilcev je bilo prav pičla; komaj 36,64 od sto se jih je zglasilo na voliščih. Po dosedanjem štetju so zmagali nacionalni demokrati. Nova elektriška centrala v córdobski pokrajini ( Osrednja vlada je odobrila načrt za gradnjo nove elektriSke centrale od .14.000 konjskih sil, ob reki Rio Tercero, v pokrajini Cordobi. Stroški so predvideni na 5 milijonov in 900 tisoč pesov: DRUŠTVENIVESTNIK DELO JUGOSLOVANSKE GA PATRONATA V prvi polovici meseca avgusta je urad Jugoslovanske izseljenske zaščite našel delo za 24 težakov, 2 tesarja, 1 peka in eno pestunjo. IZSELJENSKO DRUŠTVO "TABOR" V nedeljo, 2. septembra, ob 17. uri, bo v društvenih prostorih čajev večer, na katerega so vabljeni vsi člani in prijatelji društva, posebno oni, ki i-majo veselje do petja, godbe in dramatike. Serviral se bo čaj in za veselo razpoloženje bo skrbel društveni orkester. XX V ponedeljek, 27. t. m., odborova seja ob 20.30. Predsednik. ŠOLSKI SKLAD Za sklad slovenske osnovne šole je bilo nabranih: Na prireditvi 'Tabora', 19. t.m. $ 23.95 )Na mesto venca na grob pok. rojaku Fr. Mlečniku v La Plati je daroval rojak Fr. žorž $ 5.00 Na svojem zboru so starši šolo obiskujočih otrok zbrali na lastno pobudo (že objavljeno) $ 38.00 |Vkupno $ 66.95 1 Davki in pevka Lily Pons j Ker je zastopnik francoske operne pevke Lily Pons plačal1 te dni vsofo, ki jo je pevka dolgovala za davke,: ter poravnal tudi sodne in druge stroške v zvezi s to zadevo, je sodnik razveljavil zaplembo enega dela njene garderobe. Konec intervencije v San Juanu i Z volitvami, ki so se vršile 22. julija, je pokrajina San Juan spet dobila redno vlado, ki je v četrtek prevzela posle od interventorja. V pokrajino se je s tem spet vrnilo normalno življenje, ki ga je bila prekinila revolucija proti bratoma Cantoni. SLOVENSKA GOSTILNA CALLE TRELLES 1167 BUENOS AIRES (Pol kvadre od Gaone 2400) ZBIRALIŠČE NAŠIH ROJAKOV OBŠIRNI PROSTORI TER IGRIŠČA ZA KROGLE IN KEGLJE Ples vsako nedeljo - Domača - postrežba - Zmerne cene - Vsak rofak je dobrodošel - Vsem darovalcem se iskreno zahvaljuje Vodstvo Šolskega odseka. SCHOENHERRJEVA "ZEMLJA" Izseljensko društvo "Tabor" se je predstavilo naši javnosti v nedeljo, 19. t. m., s svojo prvo prireditvijo. Na sporedu so bile dve deklamaciji, dve pesmi za mešan zbor in pa trodejan-ka "Zemlja". Deklamaciji sta bili dobro podani, dasi je mlajša deklamatorka, Štefica Baučarjeva, šele pred nedavnim prišla (kakor smo izvedeli) iz naših krajev, ki spadajo pod Italijo in kjer je slovenščina že zdavna pregnana iz pol. V naši tukajšnji osnovni šoli se je v kratkem času že toliko naučila književnega jezika, da je mogla v nedeljo nastopiti že na prireditvi. Pevski zbor je dokazal, posebno s svojo prvo pesmijo, da se bo moral še pridno vežbati, pa tudi okrepiti, preden ga bomo mogli odkritosrčno pohvaliti. Presenečenje za gledalce pa je bila "Zemlja" — življenska komedija v treh dejanjih. Nastopili so tu nekateri novi obrazi, ki jih še nismo videli na naših izseljenskih odrih in ki so s svojo igro dokazali, da smemo od njih še mnogo pričakovati. • 1 Kremenu se je poznalo, da je domač na oderskih dosikah. Ta vloga zahteva od igralca mnogo, v glasu in mimiki. Kremen, ki smo ga videli v nedeljo, jo bil mestoma izboren; v drugem dejanju prav dober, in tudi težki prehod iz napol nezavestnega stanja v vsakdanjost, v tretjem dejanju, se mu je posrečil; v prvem dejanju pa se nam je zdel nekoliko prešibak v glasu in nekoliko preveč mladostno živahen v kretnjah. Reza je bila v igranju prav dobra; ¡v kretnjan in glasu' povsem naravna. ■t'.'. D. K. D. Ljudski oder : vabi rojake na veliko prireditev, ki se bo vršila v soboto, dne 25. j avgusta t. L, ob 9. uri vzečer v veliki dvorani "Garibaldi", -ulica Sarmiento 2419. SPORED: : 1. "Sinfonija" — godba; j 2. J. Jenko: Pogovor z domom — mešan zbor; i 3. V. Vodopivec: V mraku — moški zbor; : 4. Deklamacija; i 5. Solospevi za sopran; i 6. I. Cankar-F. Delak: "Hlapec Jernej in njegova pravica", i kolektivna drama v osmi slikah. i Po končanem sporedu plesna zabava. — Vstopnina: Moški $ 1.50, i ženske $ 1.00, redni člani $ 0.50, članice prosto. ODBOR. Iz nje bo še izborna igralska moč. Tudi Katra nas je popolnoma zadovoljila v svoji vlogi. Sijajno podan je bil1 Janez in povsem dovršeno tudi j"hlapč«". Pohvale vredno je podala svojo vlogo napovedovalka; hlapci, Ledeni gruntar, mizar in otroci so bili dobri, zdravnik pa je bil nekoliko pre-gosposki in grobarjeva maska nekoliko premlada. V splošnem pa je bila igra tako podana, kakor nismo navajeni videti na naših tukaljšnjih odrih. Zato smemo biti prepričani, da bo dramatični odsek Izseljenskega društva "Tabor" tudi v bodoče ne samo ostal na znatni ¡višini, kakor se je v nedeljo pokazal, marveč da bo tudi stalno napredoval ,in se bo v njem izučila skupina res dobrih oderskih diletantov. In še nekaj, kar se občinstva tiče! Razumljivo je, da si imajo ženske, ki se niso dolgo videle (morda celih se dem dni!) marsikaj povedati; ni pa razumljivo, da si morajo svoje storije praviti vprav med predstavami, kakor se je doslej vedno dogajalo. Že iz obzirnosti do drugih gledalcev, ki pridejo na prereditev za to, da vidijo in tudi slišijo igro, bi moralo tisto pri tajeno šepetanje vendar enkrat prenehati v naših dvoranah takoj, ko se ;je zastor dvignil. Saj je tudi po igri časa dovolj, da se vsak naklepeta in izklepeta, kolikor mu drago! Požar V nedeljo zjutraj, okrog 7. ure, je nastal v tekstilni tovarni na ul. Bmé Mitre 2271 velik požar, ki so ga gasilci obvladali šele po večur-nem naporu. Pri gašenju so bili ranjeni štirje gasilci. Nič ne vedo, kako je požar nastal, škoda je znatna. \ NOVE ZMAGE PARAGVAJ. CEV Pretekle dni je paragvajska ska vojska, ki operira v Chacu, začela spet z veliko ofenzivo pro ti bolivskim postojankam. Pa-ragvajci so v par dneh zasedli več utrdb ter zajeli mnogo sovražnikov in vojnega materija-la. Tako vsaj pravijo uradna po ročila iz Asuncióna, ki vsa zagotavljajo, da paragvajska vojska zmagovito prodira in da bodo sedanji boji najbrž odločilni za vojno v Chacu. Bolivij-ci pa so večino teh vesti že spro ti zanikali tako, da človek res ne ve, komu naj verjame. PONESREČENA VSTAJA NA KUBI Skupina oficirjev kubanske vojske je bila za te dni spet pripravila novo vstajo, katere voditelj naj bi bil podpolkovnik M. Hernández. Oblaslti so Ipa še pravočasno izvedele za zaroto ter so jo že v kali zadušile. Xa podpolkovnikov dom so poslali oddelek vojakov, da bi Hernándeza aretirali. Mož pa se je uprl z orožjem v roki in so ga radi tega ustrelili. Dva Hernándezova tovariša, A. Echeverrijo in A. Ericeja. so takoj aretirali in ju spravili pred vojno sodišče, ki ju je obsodilo na smrt. Obsodbo sta potrdila vrhovni poveljnik kubanske vojske Batista in pa predsednik republike Mendieta, izgleda pa, da se ne bo izvršila, dokler ustavodajna skupščina ne izreče svojega soglašanja. Mussolini dela propagando za "žitno bitko'* Nocoj ob 21. „Hlapec Jernej" v ul. Sarmiento 2419 010123484848232353482348235323482323234823532353234848535353534823 00000002480101010100000002020202020230532348484802020101000001 s lir SLOVENCI DOMA IN DRUGOD VESTI IZ DOMOVINE Pristojbine v korist drž. gle dališč Zahteve jugoslovanskega delavstva j Odbor osrednjega tajništva deiav-skih zbornic Jugoslavije je imel v Sarajevu zborovanje, na katerem je bilo sprejetih več sklepov, med njimi naslednji: Pomoč brezposelnim j Odbor je z zadovoljstvom vzel na znanje odlok ministrstva za socialno .politiko, da se pravica na brezposelno podporo pri borzah dela razširi na 20 tednov. Toda sredstva borz dela so še nadalje nezadostna in jih je treba o-krepiti, ker jih je smatrati za jugoslovanski sistem zavarovanja delavcev proti nezaposlenosti. , Odbor je z zadovoljstvom ugotovil, da se je začelo zbiranje sredstev za :banovinske fonde za javna dela in da po se tudi že začela nekatera javna dela izvajati. Toda od teh javnih del mestno delavstvo ter nameščenstvo ^kna koristi. Zato je odbor sklenil, da ¡zbere potrebne podatke o stanju ion-jdov za javna dela ter zahteva od ob-Jasti, da se del teh fondov porabi za zaposlitev mestnega prebivalstva ali pa podeli borzam dela za brezposelne podpore. Minimalne plače Načelno je odbor za to, da se začne si jstematična aikcija za zakon o minimai ¡nih plačah, ker so v gotovih strokah plače izredno padle. Tudi veliko Število industrijcev vidi v minimalni delavski plači edino sredstvo, da se prepreči popolna desorganizacija številnih industrijskih panog. Odbor bo tu-(di zbral v ta namen vse potrebne podatke. Pokojninsko zavarovanje Odbor želi, da se pokojninsko zavarovanje za vse nameščence, v vsej drŽavi, čim prej izvede. Nosilec zavarovanja naj bo sedaj Pokojninski zavod, ¡organi za izvedbo pa organi osrednjega urada za zavarovanje delavcev. To sodelovanje bi polagoma izvedlo splo-|šno pokojninsko zavarovanje vseh de-Javcev in nameščencev. Toda nujno (potrebno je pa že sedaj upostaviti ifand, čeprav samo za fakultativno dajanje podpor onemoglim in starim de lavcem, ki so anatno breme. Zaščita rudarjev Odbor navaja pažnjo javnosti na ¿tevilne nesreče v rudarstvu ter obup-[iio stanje rudarskih delavcev, ki morajo braniti poslednje ostanke svojih dohodkov. Povprečna zaposlenost rudarjev ne traja več kakor dva dni tedensko, notranje ureditve rudnikov pa postajajo vedno slabše. Poleg velikanskih škod zaradi rušenja, vedno bolj ,raste nevarnost za delavstvo. Na drugi strani je popolnoma ponehalo vsa-|ko strokovno pripravljanje delavcev za boj s prirodnimi elementi, posebno s plini, in kvalificirane delavce vedno bolj nadomestujejo delavci, za katerih življenje ni nihče odgovoren. Zaradi odpora gotovih skupin rudarskih po-¡slodajalcev ni bil uveljavljen Skupen ¡zakon o rudarstvu. Istočasno se obsto-jječi tehnični in policijski predpisi o varnosti ter ureditvi rudnikov od po-slodajelcev ignorirajo. Rudarska inspe ,krija ne more funkcionirati, ker nimajo rudarska glavarstva niti pare jkredita za izvrševanje nadzorstva in obisk rudnikov. Rudarski glavarji so pisarniški uradniki in prihajajo v rud pike samo, ko je treba ugotoviti nesrečo, ki se je pripetila. Zato zahteva jodbor skupni zakon o rudarstvu, niz sodobnih predpisov o tehnični ureditvi in varnosti v rudnikih, organizacijo sposobne inšpekcije dela nad de lavci, ki mora biti popolnoma izloče jna od vpliva poslodajalcev, pa tudi od Vpliva državnih organov, v kolikor so poslodajalci nasproti delavcem. Končno se mora zagotoviti strokovno šolanje rudarskega naraščaja. Delovni čas prometnega osebja Odbor je sklenil zahtevati od prometnega ministra sklicanje ankete, ki ¡bi nadaljevala delo o reguliranju delovnega časa vsega prometnega o-jsebja. Mednarodno reguliranje delovnega časa Odbor je vzel na znanje poročilo o jl8. konferenci dela v Ženevi. Pozdravlja sklenitev mednarodne konvencije o zavarovanju in podpori nezaposlenih ter želi, da država čimprej ratificira to konvencijo. Obžaluje, da ni (bil dosežen mednarodni sporazum o 40 urnem delovniku, upa pa, da se bo ,to zgodilo drugo leto in da bodo tudi idelegati naše države glasovali za to. > Odbor pozdravlja vstop USA v Mednarodni urad dela kakor tudi napovedani pristop Rusije. Finančni in prasvetni minister sta predpisala uredbo o načinu pobiranja in uporabljanja pristojbin, ki se bodo plačevale v korist državnih narodnih gledališč iz prejšnjih let, potem pa tudi za popravila ali gradnje gledaliških poslopij ter za nabavo gledaliških pO' trebščin. Utonil je I Kolarja Franca Krašovca, sina znanega lesnega trgovca z Vrhnike, je zabela kap, ko se je kopal1 v Retovfju pri jMirkah. Potegnili so ga na suho, ko jje bil že izginil pod vodo, a ni se jim posrečilo spraviti ga k zavesti. VESTI S PRIMORSKEGA í PUŠKE ZA BALLILE Koncem julija so se vršile v Ro-vinju in okolici razne svečanosti v ČEZ MEJO STA ŠLA VASO-VAT Italijanski obmejni stražniki so tamošnjih šolah in so bivši bojevni-1 kaj korajžni. 2e večkrat se je pri Tihotapska afera V Beogradu so oblasti prišle na sled veliki tihotapski aferi v tvrdki geteč-,ka. Našli so 10.000 litrov rafiniranega ¡špirita, od katerega ni bila plačana piti državna niti mestna trošarina. — Firmo bo zadela kazen od 1.700 tisoč Din. Ravnatelj firme B. Arkaš, je pobegnil. Rrezje — Mošnje Notranji minister je podpisal urecl-jbo o spremembi imena in sedeža občine Brezje. Po tej uredbi se. ime občine Brezje spremeni v Mošnje z sedežem v Mošnjah. ki, ki so sedaj fašisti, razdeljevali v Ballilo" vpisanim učencem male ballilske puške, Mussolinijeve muškete, ki so jih uvedli v Italiji, da se bodo tudi otroci učili v streljanju. Pri teh slovesnostih so otroci poslušali seveda tudi razne govore. V rovinjski šoli je ravnatelj ta-mošnjega tehničnega zavoda razlagal mlečnozobim poslušalcem, da se bodo s temi puškami borili za domo vino. DELO PLAČUJEJO Z MOKO Kakor drugod blizu jugoslovanske meje, tako se tudi v okolici La-binja grade strateške ceste. Pri delu so zaposleni večinoma Italijani, nekaj pa je tudi naših ljudi. Dočim so Italijani precej dobro plačani v denarju, veljajo za domače Istrane povsem drugačni delovni in plačilni pogoji. Nekaj časa so domačinom dejali po 1 liro, 1 kg testenine in 3 kg moke na dan, v zadnjem času so pa to še znižali; liro in pašto so odvzeli ter prejemajo delavci le še po 4 kg moke dnevno. Ljudje sumijo, da je ta moka še iz časov "plebiscita". Regulacija Ljubljanice Prejšnji mesec se je izvršila licitacija del regulacijo Ljubljanice od Novega trga. pa do Malega grabna, za katero je mestna občina najela pri Poštni hranitelnici 10 milijonov dinarjev posojila. Najbolj povoljno sonu-dbo je predložila tvrdka Dukič. Sedaj pričakujejo, da finančno ministrstvo licitacijo odobri, nakar se bodo pričela regulacijska dela. Ljubljanski listi pišejo, da bo to delo odpravilo ali pa ,vsaj močno omililo vso brezposelnost jv' mestu, ker bo pri njem zaposlenih okrog 1000 delavcev. Eksplozija v tovarni V Beograjski tovarni Tisko se je do godila eksplozija, ki je zahtevala človeško žrtev; razneslo je delavca Va-rjana Viknerja, ko je popravljal aparat z napetostjo od skoro 200 atmosfer. Lutze, poveljnik hitlerjevskih naskakovalnih oddelkov, ki je prevzel mesto umorjenega Roehma Z MIRNIM SRCEM SE LAHKO ZATEČETE ZASEBNO KLINIKO Calle Ayacucho 1584 U. T. 41 - 4985 Buenos Aires Y ySAKEM SLUČAJU KO ČUTITE, DA VAM ZDRAVJEF. ZDRAVNIKE IN NAJMODER-NAŠI KLINIKI SPECIALIZIRAN NI V REDU. NAŠLI BOSTE V NEJŠE ZDRAVSTVENE NAPRAVE 1 UPRAVITELJ NAŠ ROJAK DR. K. VELJANOVIČ NASA KLINIKA JE EDINA SLOVANSKA KLINIKA. KI SPREJEMA BOLNIKE V POPOLNO I OSKRBO, IN SICER PO JAKO ZMERNIH CENAH. IZVRŠUJEMO TUDI OPERACIJE ¡ POSEBEN ODDELEK ZA VSE ŽENSKE BOLEZNI IN KOZMETIKO Sprejemamo od 14. do 20. ure. ................................................................................................................................minil......umnim.....um............................................................ petilo, da so prišli z vsem orožjem vasovat na našo stran. Tako so naši graničarji zalotili dva taka vasovalca — miličnika, oborožena s puškami in bombami, ko sta prekoračila mejo in korajžno korakala po jugoslovanskem ozemlju. Aretirali so ju in ko sta uvidela, da ju ne čaka nič prijetnega, sta jokaje prosila, naj ju izpustijo kar pa našim ii bilo mogoče. Ujeta miličnika sta bila predana našim oblastem, ki so ju predale italijanskim oblastem v Postojno. Oba sta bila premeščena, eden pa celo kaznovan. Tak je bil zaključek korajžnega pohoda. VOJAŠKA DELA V ISTRI Kolodvor v Rakitovcu je bil leta 1927 temeljito popravljen in znatno razširjen, dasi sedanji promet takšne izredne skrbi za rakitovsko železniško postajo ne bi upravičevai. Edini promet v Rakitovcu je potniški in ga tvorijo domače ženske, ki nosijo mleko v Trst. Kolodvora pa seveda niso razširili radi mlekaric, marveč iz vojaških razlogov in za veliki promet, ki bi utegnil nastati v slučaju vojne. Predvidevajo celo, da bi v takšnem slučaju kolodvor, vkljub že izvršenemu delu, ne odgovarjal potrebam, pa so radi tega spet začeli kopati in postavljati nove tire. Kolodvor bodo razširili, da bo imel od 25 do 30 tirov ter bo meril 500 metrov v dolžini. Blizu postaje bodo pa zgradili velika vojaška skladišča. Na raznih krajih so tudi že začeli kopati cesto, ki bo šla z rakitovskega kolodvora na Lanišče ter na vrh Planika in Učke. Druga cesta pa bo šla z Rakitovca preko Zazida in Zanigreda na Podpeč ter bo spojena pri Bazovici s cesto, ki veže Koper s Kozino in Herpeljami. Ta pot bo nad vse važna, ker bo že po naravi dobro skrita in zavarovana. Ljudem je strogo prepovedano go voriti o teh vojaških «delih, pri katerih so zaposleni skoro izključno delavci iz južnih krajev Italije. 0 ATENTATU NA POSTA-JENAČELNIKA V RIHEM- BERGU Po pisanju italijanskih protifašističnih listov, ki izhajajo v Franciji, izgleda, da je bil atentat na rihemberskega postajenačelnika politične narave. Postajenačelnik Ca-valieri je bil namreč član ter eden izmed vodij tajne fašistične policije, znane pod imenom "Ovra", ter je kot tak teroriziral domače prebivalstvo. Cavalierija so zadeli revol-verski streli, sproženi skozi okno njegove pisarne v hipu, ko je on sede) pri mizi. Njegovo stanje je še vedno težko. Aretiranih je bilo mno go oseb, a atentatorja oblasti še niso prijele. **************************** 1 * Zobozdravnika Dra. Dora Samojlovich de Falicov Dr. Félix Falicov Dentitta Trelles 2534 - Donato Alvarex 2181 U. T. 69 La Paternal 17»! ***************************** K * I I II ) ! I I 1 t 1 C 53485353234823532348484853534802022353234823532323534853532353235348485353534823484848234823482353235353482353234853482353232348484800020223000253535353482353235323532353235323482348 48532348534823235353235348482353235323484853234848485348234853532348530000010200012348534853532323485323482348235323532353235323482348235323532348235332010000020202000202484823482348 j ttvmwto" VB ♦o.»/« wottoúii^B ] uucooEsap j mtrn-misM f ü* timmmMmammm rnmmm........ ...................... ■.......—--— Francoske letalo "Croix du Sud", ki je že več krat z uspehom preletelo razdaljo med Evropo in Južno Ameriko SEDEM RIHEMBER» Č ANOV OBSOJENIH V Rimu je bilo obsojenih 7 Ri-hemberčanov, ki so že od septembra lanskega leta sedeli v preiskovalnem zaporu. Kot edini dokaz pri tej obsodbi je posebno sodišče poklicalo v Rim pričo Ludvika Vidmarja, doma iz Bizjakov pri Rihemberku. Med razpravo, ki se je vršila 9. t. m. od 9. ure zjutraj do 3. popoldne* so bili obtoženci ves čas vklenjeni in so sedeli v železni kletki. Zagovarjal jih je odvetnik, ki so ga domači oz. obtoženci zato najeli, a sodišče ni privolilo, da bi ta vse zagovarjal. Za to je določilo še enetga odvetnika, ki je zagovarjal obtoženca Vi- ktorja Birso, ki je bil največ obsojen in sicer na 5 let. Dalje so dobili: Pečenko Albin iz Polja 4 in pol leta, Piščane« Jože iz Cvetrož in Križman Andrej iz Bizjakov 3 leta in 3 mesece, Čebron Rihard iz Polja 2 leti, Zgonik Anton iz Cvetrož in Sever Andrej iz Tabora 1 leto. Obtožnica je navajala, da so obsojenci rovarili proti državi, da so zažigali kresove lansko leto za praznik sv. Cirila in Metoda, da so zažigali možnarje in da so polomili Ar naldovo drevesce. Birsa je bil pa poleg sodelovania obdolžen tudi kot vodja skupine. DIPLOMIRANA Krojačitica Leopold Ušaj v) Calle GARMENDIA štev 4973 Tu boste našli najboljšo postrežbo, dobro iz-bero angleškega in češkega sukna ter solidne cene. Prvovrstno delo Glas iz Ba- hije Blanke ■ • Pošiljam Vam teh par pesov za naročnino na "Novi list", ker se mi zdi, da mi bo dosedanja kmalu zapadla, pa ne bi hotel, da bi mi lista ustavili, ker mi pač zelo ugaja. Le to bi rad videl, da bi se povečal in, po možnosti, izhajal tudi več ko en sam krat v tednu. Razumem, da razširjenje lista ni odvisno samo od onih, ki ga pišejo in izdajajo, marveč tudi od nas, ki ga čitamo in se nanj naročamo. Zato bilo ne samo uredniku prav, marveč bi tudi mi, naročniki, imeli dobiček, če bi čim več naših rojakov podprlo Novi list ter s tem pomagalo, da se tiska na več straneh. In še nekaj bi prav rad videl: da bi se dopisniki bolj pridno oglašali iz raznih kotov Argentinije. Mnogi si najbrž mislijo: Kaj bom pisal! Dobrega itak nič ni, slabega pa je itak povsod dovolj in ni treba, da bi bilo tudi v mojih dopisih! Res je, da živimo v slabih časih, vkljub temu pa ne smemo obupovati in izgubljati upanja v boljše dni. In listu prav nič ne bo škodilo če bomo v njem rojakom potožili o težavah, ki nas tarejo. Seveda, tistega, o čemer smo doma sanjali, preden smo se odpravili preko velike luže — tisteka tu nismo še našli. Le tu pa tam je kateri imel nekoliko več sreče, v splošnem se pa nam godi tako, da se nikomur ni treba bati, da bo njegov bližnji preveč obogatel. Mnogo je med nami takih, ki vse preveč tarnajo, ker so pozabili,, kako smo bili doma v stiskah ter da smo se vprav radi slabih prilik v domačih krajih odpravili v svet. Pravijo: "Da sem doma ostal, več bi bil naredil, nego tukaj!".Pri tem pa računajo na prilike, ki so bile doma pred desetimi leti. Od takrat pa se položaj ni poslabšal samo v Expreso „G0RIZIA" Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle Bompland No. 709 Začerija pri ul. Dorrego 931, višina Triunvirato 1500 U. T. 54 Darwin 5172 \p 2094 Kako propada Reka Reka postane svobodno mesto, kakor je bila svojčas. Še boljša rešitev pa bi bila za njo, če bi tudi politično pripadala tistemu, ki mu pripada v gospodarskem oziru — Jugoslaviji. Itailjan-ska Reka umira, jugoslovanska Reka pa bi živela in se razvijala v mogočno velemesto, ker bi imela potrebno zaledje in vse življenjske pogoje. Ali bo šovinistična Italija to spoznala in Reko prepustila, je seveda drugo vprašanje. Gotovi znaki kažejo, da spoznavanje polagoma prihaja, pač pa ne kaže italijansko samoljubje niti najmanjše volje, da bi Reko prepustila in jo s tem rešilo pogina. BODEČA ŽICA VZDOLŽ MEJE Vzdolž meje z Jugoslavijo je dala Italija napeljati 6 do 7 metrov visoko ograjo iz bodoče žice, da bi preprečila tajne prehode preko meje. Z uspehom pa menda italijanske obmejne oblasti niso bile zadovoljne; iz Matulj namreč javljajo, da so začeli, v razdalji 40 metrov od prve, postavljati novo žično ograjo ter da se jim s tem delom očividno zelo mudi. ,mu človek in ga vpraša, ali bi vola prodal. Kupčija je bila takoj sklenjena in je kupec odpeljal vola z njive. Za vladanja kneza Mihajla so kaznovali izdajalce s strašnimi mukami. [Tako so vojvodo Stojadina položili na natezalnico in ga natezali, končno pa" obesili. Nekega drugega so privezali golega, ga bili ter mu rezali jermena |z njegove kože, nato ga pa še zavili v jsvežo kožo ovna, da je v najstrašnejših bolečinah smrl. I Pokojni Glišič ni bil v življenju ni-ikdar bolan. Dolgo vrsto let je spal v jčolnu, dokler ga ni zadnja leta vzel v gvojo kočo njegov zet. Zadnji čas jc jslabo slišal in videl, imel pa je do svoje smrti izboren tek. Položili so ga tv grob, na katerem je zapisano: "Pe-iter Glišič, umrl v 119. letu življenja". Tekom zadnjih katastrofalnih poplav na Poljskem je bil tudi varšavski kolodvor pod vodo ★ & * & * lir Argentiniji, marveč povsod. G. dr. Mišetič ima popolnoma prav, ko pra vi, da tudi v domovini ne cvetejo rožice. Po vsem svetu je pač kriza in vsak jo občuti: eden več, drugi manj. Med prijaznimi čitatelji, ki bodo brali te skromne vrstice, se bo našel morda kateri, ki poreče, ta, ki to piše, prav gotovo ni brez dela, zato pa skoraj hvali Argentinijo. — To je že res, da sedaj, trenutno, delam; a tudi jaz sem poskusil živeti kot brezposeln delavec in sem tudi sicer na vlastni koži občutil, kako so se prilike spremenile: še pred pa leti so delodajalci plačevali moje delo po en peso in še več na uro, danes pa... Nič ne moremo vedeti z gotovostjo, ali in kdaj se bodo oni dobri časi spet povrnili. Upanje, da spet nastopijo dobre prilike, pa smemo in tudi moramo imeti. Ne obupuj-mo, saj nam obup ne more pomagati, marveč nas še bolj mori ko kriza sama in njene posledice! Ko sem bil še majhen, sem več krat slišal, da cigani pojejo, ko pada dež, ker se še v naprej vesele lepega vre mena. Dajmo se tudi mi tolažit s prepričanjem, da za slabim mora priti dobro! Pozdrav rojakom in rojakinjam! J. B. * A* £ * . * Isto se lahko zgodi, če pride voda skozi luknjo v mrenici v sicer zdravo srednje uho. Uho, ki je bilo nekdaj bolno, je treba pred kopanjem vedno skrbno zamašiti. Plavanj« pod vodo je treba opustiti in tem bolj seveda skoke na glavo, ki so celo zdravemu ušesu nevarni. SIJAMSKA DVOJČICA BI SE RADA POROČILA Violet Hilton, 26-letna siamska dvojčica, je vložila tožbo pred vrhovnim sodiščem proti uradnikom biroja za poročne licence, ki so ji odrekli poročno dovoljenje in razloga, da bi bila možitev za siamsko dvojčico nemoralna, ker dvojčica ni sama in sta "obe dvojčici ena oseba". Tožiteljica omenja v svoji obtožnici, da zakon smatra v vseh drugih ozirih njo in njeno sestro za dve posamezni osebi. Vsaka plačuje zase dohodninski davek, vsaka ima svoj potni list, od vsake posebej zahtevajo voznino na vlakih in par-nikih in vsaka zase podpisuje vse pogodbe, torej sta legalno dve osebi. Dvojčici sta zraščeni skupaj v boku. Kdor dan za dnem opazuje življenje na Reki, vidi sledeče: Reško pristanišče je prazno, le včasih se ustavi kaka italijanska ladja. Inozemska ladja se malokdaj usidra tam. Obrežje je prazno. O kakem natovarjanju ali izlaganju ni sledu. Niti kopalcev ni videti. Ulice so prazne, trgovine tudi. Vozovi cestne železnice večinoma prazni ra potajo po ulicah gor in dol, dr-dranja avtomobilov pa skoraj niti ni slišati. O zidanju novih hiš, zlasti večjih poslopij, ni sledu. Da bi bilo vse mrtvo, se ne more reči, pač pa poteka zlasti gospodarsko življenje v znaku umiranja. Drugače biti ne more, ker so Reki odvzeli življenjske pogoje. Odkar je nehala biti svobodno mesto in jo je Italija spravila pod svojo komando, je izgubila vse, kar jo je prej vzdrževalo. Sušak je ločen od nje z državno mejo, na italijanski strani pa nima pravega zaledja. — Tam ni niti proizvajalcev, niti odjemalcev, ker ni vasi, kar pa jih je, so take revne, da Reki ne morejo nuditi kmečkih pridelkov, niti ne morejo od nje prevzemati njenih izdelkov. Danes zalaga Reko z živili Sušak in njegova okolica. Od tu dobiva Reka mleko, jajca, sočivje, sadje, meso itd. Na 'pograničnem' mostu se vrstijo vsako jutro cele procesije kmetov in kmetic, ki nesejo Rečanom v velikih košarah različne življenjske potre bščine. Pred temi imajo celo i-talijanske obmejne straže res-pekt. Za poživitev Reke sta dani dve možnosti. Prva je ta, da Najstarejši človek Jugoslavije ' umrl ( Prejšnji mesec je umrl v Vočaju v ¡Mačvi 119 let stari Peter Glišič, ki so ga imeli za najstaršega moža Jugoslavije ter pa ga po smrti Zoro age šteli celo za najstarejšega Evropejca, i Peter Glišič je živel v času kneza (Milološa in Mihajla Obrenoviča in mož je rad pripovedal, kako je bilo v onih časih. Takrat ni bilo treba iti v ;vojsko, ako je kdo s par dukati pod-¡kupi! kapetana. Knjig takrat v Srbiji ¡ni bilo, semnjev tudi ne. Vole so prodajali ob vsakem času. Tako je bil nekoč Glišič pri oranju, pa stopi k nje- ALBERT BELTRAM priporoča cenj. rojakom svojo trgovino črevljev, šolskih potrebščin in tobakarno. Ima veliko izbero copat in nudi najbolj ugodne cene Dto. Alvarez 2288, esq. Trelles UŠESNE BOLEZNI IN KOPANJE Pri osebah z bolnimi ušesi naletimo često na preluknjano ušesno mreno. Takšno uho zahteva vse življenje neko previdnost napram vremenskim vplivom, posebno pa pri kopanju. Osebe, katerim se gnojijo ušesa, se v odprti vodi sploh ne smejo kopati, pod prho pa le tedaj, če se je uho posušilo, a še tedaj si ga moramo skrbno zamašiti z vato, ker povzroči voda v ušesu često nove gno-jitve in druge nevarne stvari. — Stran 6. NOVI LIST i ZA POUK IN ZABAVO '/¿S ČLOVEK IN POTRESI V boju zoper naravo se je človeku največ časa upiral1 potres. Človek je Zahvadal zraku, zavojeval bo celo stratosfero, kljubuje tudi viharjem, dela celo v silnih globinah morja, toda šele v zadnjem času je prišel človek do tega, kako je treba graditi hipe, ki naj kljubujejo potresu! Pri potresu v Kaliforniji je prišlo 150 ljudi ob življenje, ugotovlja C. Mi-llard, okoli 5000 jih je bilo nanjenih. Prof. Belar, ki vodi Sir-Humphrcy-Davyjevo opazovalnico v Jugoslaviji, je ugotovil da je bilo v preteklem letu razmeroma manj potresov kakor navadno. Dodal je pa takoj, da kažejo vsa znamenja da se bo ta primanjkljaj žalibog v kratkem izravnal. Za človeštvo ta vest gotovo ni razveseljiva. Države, kjer se pogosto pojavljajo potresi, proučujejo najnovejše izume glede gradnje hiš, ki najbolj kljubujejo potresu. Kakšne so te hiše? Na navaden temelj postavijo jekleno plast in hiša sloni na jekleni plošči. Med tema dvema ploščama so postavljeni valji, na katerih se hišni temelj suče, medtem ko ostane stavba 6ama lepo pokoncu. Za take hiše je najboljši Stavbni materijal jeklo. In kušnje so pokazale, da takšne stavbe najbolj kljubujéjo potresom. Narodi se zavarujejo proti potresom na način, ki je njihovemu narodnemu bistvu najbližji. Japonci so prvotno gradili hišice, ki so se zdele kakor iz papirja, ki so bile tako lahke, da bi jih bil lahko vihar odnesel. Te hiše so se dobro upirale potresu. Pozneje so pričeli Japonci graditi moderne stavbe z več nadstropji. Zato je prišla katastrofa, ko je nastopil na pr. potres v Jokohami. V Mehiki so domačini pričeli graditi hiše po španskem vzorcu, bile so to hiše z debelimi zidovi. Mehikanci se prav dobro počutijo v teh hišah, misleč, da jih noben potres ne zruši. Američani sami so bili bolj napredmi. Poslavi/i so hiše iz jekla, in sicer zelo nizke. Bili eo prepričani, da bodo kljubovale potresom. Toda pri prvetn večjem potresu se je pokazalo, da jim niso kos. Katastrofa v Miamiju je to potrdila. Pravilno domnevajo ljudje, da ni kriv potres sam silnih nesreč, ki nastanejo, ko se pojavi. Večjo katastrofo povzroči vselej ogenj, ki nastane po potresu. Večkrat opazimo, da so ceste in kraji, skozi katere se vijejo Vodovodne, elekrične in plinske na- prave, razrvani. Morda več sto kilometrov daleč je potres prevrgel zemljo in pokvaril te naprave. Pogosto se prav na teh mestih vžge ogenj, ki nato povzroči še hujšo katastrofo, kakor potres sam. Seizmologi, to so izvedenci, k: se bavijo s proučevanjem potresnih pojavov, so dognali, da bi bile potresne 'katastrofe mnogo manj strašne, ako bi se posrečilo napovedati potres in opozoriti prebivalstvo, da se mu bližajo usodne ure. Do danes še ni uspelo sestaviti zanesljiv instrument, ki bi napovedal bližajoči se potres. V zadnjem času so mnogo govorili o tako zvanem magnetomotorju. Toda skušnja je pokazala, da je magneto-motor nezanesljiv in da deluje edino v primeru, ako je srredišče potresa prav blizu. Japonski seizknologi so v zadnjem času odkrili čudovito ribico, ki natančno napove potres, ki se približuje. Dognali so, da je mogoče s to ribico napovedali potres,od katerega se je celol500 milj oddaljeno. Japonci prva-čijo glede preiskovanja potresnih pojavov. To je pač povsem naravno, saj so oni radi potresom najbolj prizadeti zato je tudi v njihovem interesu, da se s to vedo še posebej bavijo. Na Japonskem je povprečno vsakih 24 ur 1,6 potresov. I — Sreča je, da niso ti potrestni sunki katastrofalni; saj jih navaden zemljan sploh ne opazi. Edino sei/mo-grafi zaznamujejo vse, to je tudi šibkejše potrese. 'Naj bo potres še tako šibak, ne uide Znameniti japon. ribici, ki jo izvedenci nazivajo "parasilurus asohis". Kako more navadna ribica napovedati potres? Ali ni to nekaj nemogočega? in vendar je to resnično! Po večletnem opazovanju so Japonci dognali, da se ta ribica, ki je sicer v ribniku neprestano skrita za rastlinami in kamenjem, nenadno vznemiri in prične nemirno plavati po ribniku, ko se približuje potres. Nič drugega je netno-re zbuditi iz dozdevnega spanja. Nekaj ur pred potresom zapusti svoje Skrivališče za rastlinami in kamenjem ter se dvigne in enkrat do dvakrat zaplava v krogu po rybniku. Samo nekaj sekund traja to plavanje, nakar ribica zopet omaga in se spusti na dno.Japonci so delali poskušnje z ribico celo leto in dognali, da je nekaj ur potem, ko se je ribica pričela nemirno gibati v ribniku, nastal potres. Medtem ko so vse druge priprave, ki naj bi bile napovedale potres, odpovedale, se je ta majhna in nedolžna žival pololnoma obnesla. Izveden ci so k malu razjasnili to skrivnost. £ ^wav^ÍXAW/ Dognali so da je ta ribica občutljiva za. elektroniagnetične montje, ki se vedno pojavijo na zemeljski skorji, ko se približuje potres. Te motnje vplivajo na normalno fiziološko stanje živcev in mišičja te ribe. Tako je postala ribica točen napovedovalec bližajočega se potresa. ) Na to odkritje so se seveda pričeli zanimati potresni izvedenci po vsem svetu. Kakor vse kaže, bodo v najkraj šem času po vseh potresnih opazovalnicah postavili akvarije z japonsko ribico. Z n'jeno pomočjo bodo seizmo-grafi bolj zanesljivo napovedali potrese, kakor so jih doslej. Na ta na-:in se bo grozota potresnih katastrof omilila, ker bo prebivalstvo opozorjeno na potres, poleg tega bodo poslej električne, plinske in vodovodne napeljave delali z večjo previdnostjo, da bi lahko bolj kljubovale potresom. Ta ko se bo nevarnost potresov še bolj zmanjšala. PAPIRNATE POSODE i Papirnati krožniki in čaše so že precej časa v rabi, v bližnji bodočnosti pa bodo mlekarne tudi mleko razdeljevale v papirnatih "steklenicah". Vsaka mlekarna bo imela mali stroj-¡ček, ki bo iz močnega parafiniranega papirja sproti izdeloval posode za mle ko. Točiti mleko iz teh posod bo pri-pravnejše kot iz sedamjih steklenic, istotako bodo posode bolj pripravne za odpirati in zapirati. Po porabi se bodo papirnate posode zavrgle. S tem bo odpadlo vse delo pobiranja in pomivanja steklenic, mlečne posode se ne bodo razbile in posode bodo seveda mnogo lažje od steklenih, kar pri velikih tovorih tudi mnogo šteje. ;vv šifil ;i ■■ •• Velika poplava je popolnoma uničila mesto Ocotepeque v Hondurasu .............................................................................................................................................. HOTEL PENSION VIENA SANTA FE 1938 BUENOS AIRES U. T. 44 Juncal 5207 Oddajajo se lepe zračne sobe z zdravo in domačo hrano od $ 2.— dalje. POSTREŽBA PRIJAZNA Posamezen obed i 0.70 DOBRE ZVEZE NA VSE STRANI Rojakom in rojakinjam se priporoča E. KRAVANJA DOCK SUD Naša slovanska lekarna Tu boste lepo postrežem v lastnem jeziku — Krvne analize seča izvršimo brezplačno C. Facundo Quiroga 1441 Naeproti policijskemu komisarl-jatu ROJAKI!! PRI 2IVCU v znani restavraciji, boste najboljše postrežem. ZBIRALIŠČE SLOVENCEV. Lepi prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča $ 0.70 Za obilen obisk se priporoča eenj. rojakom lastnik EMIL ¿IVEC PATERNAL Osorio 5085 HiiiiiniiHHiNiiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHHiiiiiiiniiiiiHi'' FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno sliko v barvah MARKO RADALJ Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275, Dock Sud Hotel Balcánico LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY 25 DE MAYO 724 BUENOS AIRES ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRUŽINE. PROVRSTNA POSTEREZBA IN ZMERNE CENE. Predsednik Roosevelt — Moderno zdravljenje BLENORAGIA. — Moderno zdravljenje brez bolečin. — Prostatis vnetja in spolne bolečine. KRVNE BOLEZNI. Slaba kri — oslabelost SRCE. Srčne napake — hibe. ŽELODEC. Creva — kislina — jetra. Želodčne bolezni se zdravijo, vzrok, od kje izvira bolezen, po profesorju Glassner, zdravniku u niverze na Dunaju. KOSTNE BOLEZNI. Sušica.' REVMATIZEM in OBISTI. Kila — zbadanje. GRLO, NOS, UHO. Zdravljenje mrzlice. ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni oddelek) OTROŠKE BOLEZNI. Rakitika — otrpelost. NERVOZA Glavobol. Žarki X — Diatermia — Žarki ultravioletas LABORATORI ZA KRVNE ANALIZE — Wasserman — Tur — Izpuščaji — lišaj. Lastni sanatorji z nizkimi cenami — Operacije za vse bolezni: jetra, obisti, želodec, maternica, spolovilo GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. Pregled SAMO $ S.- Ob nedeljah dopoldne pregledamo brezplačno vsakega, ki se nam • predstavi s tem listom /ARMIENTO 1017 ORDINIRAobIOcp 12 i 14»2« SATI ŽENSKI KOTIČEK Moda in do-stojnost Pod naslovom "Ne slikajte in nepudrajte se javno, piše "Ami" v zadnjem "Ženskem svetu": Moda je najgrši tiran: jemlje človeku svobodno in mu ukazuje imeti okus, ki se včasih upira ne le pameti, nego tudi čisto navadni spodobnosti. Marsikaj je tiranska moda že uvedla praktičnega, lepota in zdravlju koristnega, marsikaj pa tudi smešnega, škodljivega. Ljudje se po preteku kratkega časa strmeč čudijo, kako je bilo mogoče, da so se modri možje in modre žene pokorile modi, namesto da bi se ji u-prle. Zgodovina modnih kreacij in naredb je zgodovina človeških norosti in smešnosti, ki se zde neverjetne, a so jih uganjali z najresnob-nejšim obrazom in za visoke cene čisto enako po vsem svetu. Ali moda je epidemija, ki popada brez razločka pametne in neumne, mlade in stare; vselej začenja na človeških družbenih višavah, skoči v doline in se izgubi naposled v najnižjih slojih, kjer končno v svoji smešnosti do skrajnosti izkarikirana pogine. Gotovo bi bilo nespametno, ako bi se nad vsemi možnimi ali pravzaprav nemožnimi modnimi kaprica-cami resno togotili ali ogorčali. — Človek se jim mora le smejati v prepričanju,