Leto VII, Stev. 239 Ljubljana, sobota 16. oktobra 1926 » .. . " Poštnina pavšaliraaa. Cena 2 Din a lth«j» ob 4. «j«twjt —; Stane mesečno Din <5-—; za inozemstvo Din 40'— neobvezno. Oglasi po urifu. Uredništvo 1 Ljubljana, Knaflovs ulica itev. s/L Telefon štev. 7«, ponoči tudi štev- u. Upravnlštvo: Ljubljana, Preiernor* □lica St. 54. — Telefon St. s«. tuseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. — Telefon St. 49» Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it. t. — Celfc, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček.zavodu: Ljub-jana št. 11.848 - Praha čiilo 7S.1S0. Wien,Nr. 105.141. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Ljubljana, 15. oktobra. Klerikalno časopisje že nekaj dni piše, kakor da gre sedaj zemeljska os skozi šenklavški zvonik. Takega dogodka svet še ni videl, kakor ie bila nedeljska seja vodstva SLS, na kateri so slovesno pokopali slovensko avtonomijo ter sklenili položiti orožje, ki so sa sukali 7 let proti vsem, ki so po-vdariali potrebo po konstruktivnem delu na zgradbi mlade naše države. Mi smo daleč od tega, da bi hoteli kvariti proces političnega spreobrnjenja SLS. ker bi nas le veselilo, da bj slovensko stranko, ki razpolaga z 20 poslanci in če tudi še tako kasno, vendarle enkrat srečala pamet. Skoraj molčali smo o tem dogodku, ker smo hoteli počakati, da vidimo, koliko dobre volje, iskrenosti in pravih dejanj bo spremljalo SLS na poti v novo politiko. -Slovenec- našo dobrohotnost zlorablja in pozablja, da znamo tudi drugače. Predvsem bi rad klerikalno kapitulacijo maskiral z napadi na nas. očitajoč nam krivdo, ki zadene vodstvo SLS radi sedemletnega rovarenja in hujskanja. Razen tega bi se pa <:Slovenec^, ki se baha, kakor da bi g. Kulovec in Sušnik že sedela na ministrskem stolcu, iz parlamentarne delegacije SDS še rad norca bril, češ, da se zanjo nihče ne briga, dočim na sedanjem političnem plesu vse dvori Ie SLS. __ Radi jasnosti treba ugotoviti, da bi SLS, ako bi hotela novo svojo orijenta-cijo pošteno in dosledno izvesti, morala docela kreniti da pot, ki io hodi SDS vseh 8 let obstoja Jugoslavije. Ni nobenega dvoma, da gre SLS lahko v vlado le. če brezpogojno odloži avtonomi-stično kramo ter prizna državno in narodno edinstvo točno po Vidovdanskem ustavu. V tem pogledu nam je treba citirati samo pogoje, ki iih navaja sarajevska ^Sloboda- . naiodkriteiši organ Uzunovičevih radikalov, za vstop SLS v vlado. Ona piše: »Sodelovanje doktor Koroščeve skupine v vladi ne bo povzročalo težkoč. ako ona spravi svoj avtonomistični program v okvir onih samouprav, ki jih predvideva vidov-danska ustava!* Sledijo nekateri komplimenti, a končni refren se zopet glasi: »Razume se, da se morajo dr. Ko-ščevi Jjude pred vstopom v vlado oka-niti svojih avtonomisfrčnih zahtev!* Brez pogreba avtonomije ni torej niti misliti na vstop SLS v vlado. Ker pa je temu tako in ker SLS v tem slučaju faktično sprejme državnopravni program SDS, ni niti lepo. niti pametno, ako nas -Slovenec* izziva k polemiki, ki ie lahko za SLS samo neprijetna. Tudi o izolaciji SDS se SLS najmanj spodobi govoriti in pisati. Vsa javnost in tudi klerikalna ve, da je SDS princi-pijelna stranka, ki je v državi kot taka neobhodno potrebna, ker bi se brez nje niti radicevstvo, niti radikalstvo niti klerikalstvo ne usmerilo ija, kamor je treba, da se v državnem in narodnem interesu usmeri Poslanski klub SDS je jačji nego klub SLS, pa bj bilo samostojnim demokratom mnogo lažje napraviti s komurkoli politično kombinacijo kakor SLS, seveda — ako bi SDS hotela opustiti svoje principijelno stali* šče. Tega SDS ne stori in ne bo storila. temveč bo neomajno nadaljevala svojo politiko, dokler njen program, ki je od vseh političnih programov v naši državi edini spasonosen, ne bo kronan s popolnim uspehom. Za vsa-kojake kombinacije in če treba tudi najbolj nemoralne, so na razpolago samo elementi, ki so že do skrajnosti skra-liirani. Ostavka vlade bo danes sprejeta? Ker pogajanja z radičevci niso uspela. — Radič joka in še vedno upa. — Težavna situacija v radikalskem klubu. Klerikalci in vladna kriza Beograd. 15. oktobra p. Že več dni se širijo govorice, da se vršijo med radikali in klerikalci pogajanja za vstop SLS v vlado Širijo iih predvsem klerikalci sami, ki so dali radikalom vedeti, da so pripravljeni suspendirati svojo avtonomijo ter podpreti radikalsko stranko. Točno je, da so radikali nekaj dni živahno koketirali z dr. Korošcem kar je očividno tudi g. Radiča zapeljalo, da jih ie danes dopoldne v svojem optimizmu velikodušno povabil v vlado. Radičeva milost napram SLS ic dala novinarjem povod, da se informirajo pri radikalih, katerih voditelji pa izjavljajo, da iim o tem ni nfč znano. Zdi se, da je Radič tekom dneva dobil o tej stvari nekoliko drugačne informacije, ker je bi! popoldne na ponovna vprašanja že mnogo rezervtraneiši. Ni dvorna, da se klerikalci na vso tnoč trudijo vendar se mora reči, da bi radikali le v skrajni sili sprejeli njihovo pomoč, ker ie kooperacija s klerikalno stranko pr: njih skrajno nepopularna. Parlamentarni klubi so danes živahno raz pravliafi o političnem položaju. Zvečer ie bi! opažen dolg sestanek, ki ga ie ime! dr. Nikič v klubu Liube Jovanoviča z Veljo Vu-kičevičem in ostalimi člani tega kluba. Nato je Jov2novičev klub poseti! zastopnik Nemcev dr. Moser. Iz' njihovih vrst se trdi da gre za nekako zbližanje med njimi v neki obliki skupnega parlamentarnega nastopanja, da bi se Jovanovičev klub orijentira' boli prot iopoziciii. Beograd, 15. oktobra, p. Pogajanja z radičevci se smatrajo za razbite. Situacija je vrlo težka. Kakor se čuje, se je kralj na podlagi referata, ki mu ga je podal zvečer minister Trifunovič, odločil. da sprejme ostavko kabineta. Ena verzija hoče vedeti, da je bil g. Uzunovič še nocoj v pozni uri v dvoru ter mu je kralj že pri tej priliki uvažil ostavko. Verjetno pa je. da se bo to zgodilo na jutrišnji dopoldanski avdijenci g. Uzunoviča. Beograd, 15. oktobra, p. Radičevski voditelji so bili nocoj zbrani pozno v noi ter so pretresali situacijo. Z ozirom na mučni položaj, v katerem se nahaja HSS. pritiskajo nekateri, da bi se naj jutri poskusilo obnoviti pogajanja s pristankom na glavne zahteve g. Uzunoviča. Pravijo, da je Radič skrajno depri-miran ter je nocoj jokaje apeliraj na stoje tovariše, naj rešijo situacijo. Šele ob 22. uri so se radičevci razhajali. Nekateri izmed njih so izražali upanje, da se bodo pogajanja jutri morda vendarle nadaljevala, češ v nekaterih stvareh se nismo prav razumeli. Radič, ki bi se imel ob 23. vrniti v Zagreb, je ostal v Beogradu. Beograd, 15. oktobra, p. Nezadovoljivi potek današnjega popoldneva je znatno ojačil odpor radikalskega kluba proti novemu.-kompromisu z radičevci. Že na popoldanskem sgstanku radikal-skih ministrov so se nekateri izražali proti obnovitvi koalicije z Radičeni. češ da vodi zveza z Radičem državo v nesrečo, a radikalsko stranko v propast. G. Uzutioviču se očita, da se je z načinom, kako ie poskusil rešiti krizo, podal na jako opasen teren. Razpoloženje radikalskega kluba je danes žc vidno vplivalo na odločitve %. Uzunoviča. katerega položaj je postal izredno težak. Klub zahteva, da ga g. Uzunovič konzultira, predno stori nadaljne korake. V nasprotnem slučaju grozijo poslanci z odkritim uporom. Mnogi so danes'govorili.'da sredo potem s Pribiče-vičem. drugi zopet, da se bodo pridružili Ljubi Jovatroviču — vsekakor pa postaja vedno bolj problematično ali je jutri še mogoče, kar bi se bilo danes še dalo doseči: obnova koalicije RR. S nestrpnostjo se'pričakuje povratek N. Pašiča, vendar nikdo ne ve, ali bo Pašič res prišel v nedeljo v Beograd, kakor se ie danes zatrjevalo. Grška gonja proti naši državi Pogajanja med radičevci in radikali niso uspela Ves popoldan so se med radikalskimi in radicevskimi ministri vršili razgovori o likvidaciji Radičeve afere, a so končali z neuspehom. — Kaj zahteva Uzunovič od Radiča in HSS. — Veliko presenečenje v Beogradu. Beograd, 15. oktobra p. Z Radičevim prihodom je stopil razvoj dogodkov v odločilno fazo. Razgovori v vladi so se pričeli v povsem optimističnem ozračju in v splošnem pričakovanju politične javnosti, da se bo do večera uresničila Radičeva napoved o obnovitvi RR. Medtem so se, kakor izgleda, že na prvem sestanku med Uzuno-vičera in Radičem pojavile gotove težkoče. G. Uzunovič je Radiču v glavnih obrisih predočil način, kako si zamišlja likvidacijo cele afere iu se zdi, da ga odgovori g. Radiča niso povsem zadovoljili. Sporazumela sta se končno, da bo mešana komisija radikalskih in radičevskib ministrov skušala sestaviti kompromisno formulo. G. Uzunovič je ostal v svojem kabinetu do 33. Ko so mu novinarji sporočili Radičeve izjave po avdijenci, je odgovoril: »G. Radič ie torej optimist!« Ta Uzunovicev izrek je vzbudil nemalo začudenje, ker je do sedaj bilo vse pod vtisom, da bo ministrski predsednik že zvečer umaknil svojo ostavko ter da se bo v skrajnem slučaja izvršila le rekonstrukcija kabineta. Polagoma je tekom popoldneva splošni optimizem gineval in se umaknil skeptični presoji dogodkov. Vesti, ki so prihajale iz vlade, so vedno bolj potrjevale, da situacija nikakor nj takšna, kakor jo je slikal Radič. Takoj .popoldne so se sestali radikalski ministri na konferenco, na kateri je prišlo do živahnih debat hi kakor izgleda tudi do ostrih nesoglasij- Končno so bili sprejeti pogoji, pod katerimi smatrajo radikali, da je nadaljne sodelovanje z HSS mogoče in Izbrani so bili ministri Miša Trifunovič, D. Simonovič ter dr. Sršfclč,' da se razgovar-jajo z radičevsk'mi ministri. Delegiranje g. Simonoviča ki ie v vladi najizrazitejši pa-šičevec, je bil znak, da se tokrat v popuščanju ne bo šlo daleč. Istočasno je bil ves popoldne v perma-nencl radičevsfci klub. Cela aiera se ie imela likvidirati s formalnim komunikejem vlade o zagrebškem Incidentu in * posebno protokolarično izjavo St. Radiča V komunikeju naj bj s« naglasilo: t. obžalovanje nad nesporazumom, ki jc nastal v Zagrebu; 2. povdarllo, da <0 razprave o zastavah na državnih poslopjih povsem odvišne, ker je edina zastava, ki ima bKi na državnih roslopjih, državna trobojnica: 3. da je vlada odločena varovati avtoriteto državnih., oblasti, katere mora zlasti kadar vršijo svoje uradne funkcije vsakdo iirezpogomo refpektlrati, ker se bo sicer proti njemu postopalo r vso strogostjo. V posebnem protokolu naj M Radič svečano izlavH, da na svojih shodih ne bo ve5 napadal ne vlade, ne posameznih njenih članov, ne voditeljev koaliranih strank. Pogajanja radikalskih delegatov 1. radi-čevskimi ministri so trajala ves popoldan do večera ter so ostala brez rezultata. Proti 20. zvečer je odšel minister Trifunovič na dvor, kjer je ostal dali časa. Ob 20. je pripeljal Pavle Radič svojega strica k min. predsedniku. Z največjo na-peiostio se Je pričakoval rezultat tega razgovora. Na splošno presenečenje se je vrnil St. Radič že po 8 minutah iz Uzunovi-čevega kabineta in neposredno nato je z radicevskimi ministri odšel iz min. pred-sedništva. Vsi so bili videti slabo razpoloženi ttr so dajali novinarjem zelo malo-besedne izjave. Radič se je na kratko odrezal: »Vprašajte g. Uzunoviča. Mislim, da bo še vse dobro.u Dr. Krajač pa je izjavil: »Pregovori so prekinjeni, ničesar več nimamo razgovarjati. Uzunovičeva ostavka bo sprejeta.« Radikalski ministri so ostali še nekaj časa zbrani. Pri odhodu je dr. Srškič na vprašanje, ali so razgovori uspeli, rekel: »Niso, zdi se. da ni sporazuma.« G. Uzunovič se je razgovarjal še z M. Trifuno-vieeui. ki se je bil vrnil iz dvora ter se je ob 21. podal domov. Novinarjem je izjavil: »Dolgo so konferirali, iskali so osnovo in bazo. obvestili so me pa, da v tem poslu niso uspeli.* Na vprašanje, kaj bo dalje, je Uzunovič odvrnil: »Ne vem.« Vaš dopisnik ga je vprašal, ali pojde nocoj še na d^or. nakar je Uzunovič odgovoril: »Nocoj ne, jutri pa bom šel, da obvestim krono.« Mučen incident v predsed-nistvu vlade Beograd, 15. oktobra p. V predsedništvu viade se ie danes zvečer pripetil značilen incident. V čakalnici je bilo zbranih precej radikalskih poslancev, med njimi podtajitik Andra Petrovič, dalje Bora Milovanovič, Vlada Andrič, Grgurovič, Miloradovič, I vasi še vi č, Milenkovič in Kosta Majkič. Ko je ob'20. uri prišel Stjepan Radič v predsed-nišivo vlade, ie pozdravil poslance ter iim podajal roko. Ko pristop: k posl. Kosti Maj-kiču, se ia zadere v Radiča: i-Nisj vreden, da ponujaš roko poštenim ljudem. Vi ste lažnjivec, zmešenjak i politički mangup. Izgubite se odtod!c Radič se je ustrašil in od-skočil. nato pa je odgovoril: -Preko mojega hrbta je prošlo že mnogo več. pa bo prošlo iudi to,« ter ie šel v sobo. kier ga je čakal g Uzunovič. T> v.. L M* • Tn*rna m*>b!"7ira London, 15. oktobra, (be.) Kakor poroča* jo «Timcs», je Turčija mobilizirala v zad* njih dneh štiri armadne zbore in vpoklicala letnika 1903. in 1904. Carigrajsko časopisje poroča, da je Turčija resno ogrožena, ne navaja pa nikakih podrobnosti.' Grška in proslava bitke na Kajmakčalanu Beograd, 15. oktobra, n. Naše poslaništvo v Atenah je zaprosilo gTško vojno ministra stvo. da dovoli, da sme en odred naše voj» ske stopiti na grško ozemlje povodom pr-o* slave zmage na Kajmakčalanu. Grško voj* no ministrstvo je naročilo komandantu III. solunskega kora generalu Otonaiosu. da do; veli naši četi prehod na grško ozemlje. Ob* enem je grška vlada prosila naše poslani* štvo v Atenah za obvestilo, ali pride na to prcslavo tudi naš kralj, da bi grška vojska mogla na poseben način počastiti našega kralja. Organizacija Narodne odbrane na Hrvatskem Beograd, 15. oktobra, n. V soboto imajo delegati centralne Ji odbora Narodne od* brane, ki so nocoj odpotovali iz Beograda, v Sisku, v nedeljo dopoldne pa v Karlovcu sestanek za organiziranje lokalnih odborov Narodne odbrane v teh dveh krajih. Iz Kar* lovca odidejo v Zagreb in druge kraje na Hrvatskem. Zunanji minister Ninčič o odnosa jih z Grčijo in o solunski coni. V Jugoslaviji se opaža pokret za drugačno politiko do Grčije. Atene, 15. oktobra, p. sElefteros Ti-pos» objavlja razgovor, ki ga je imel njegov dopisnik z jugoslovenskiin zunanjim ministrom dr. Ninčičem, ki je dejal med drugim: ^Obžalovati moram gonjo, ki se je v Grčiji razvila proti konvencijam, sklenjenim z našo kraljevino. Delal sem z vsemi silami na tem, da se poglobi naše prijateljstvo z Grčijo. Žal mi ie. da moram sedaj videti ugledne politike, kakor n. pr. Mihalako-pulosa in Politisa, ki dajajo izjave, škodljive smernicam, ki jih zasledujemo in to baš v trenutku, ko se v Jugoslaviji opaža pokret za drugačno politiko do Grčije. Nisem rekel, da je treba pogodbo sprejeti ali pa odkloniti. Dejal sem lc, da parlament nima pravice v tem slučaju spremeniti sporazumov. Lahko si predstavljate situacijo, ako bi tudi skupščina s svoje strani spremenila pogodbe. Kaj bi potem od njih še ostalo? Nezaupanje, ki ga nekateri v Grčiji širijo proti nam, pripi- Demisija avstrijske vlade Ker so ostala pogajanja z državnimi nameščenci brezuspešna, je dr. Ramkova vlada podala ostavko. — Novo volilno vlado sestavi najbrže dr. Seipel. — Uradniška stavka je odgodena. Dunaj, 15. oktobra, s. Vlada dr. Rani-ka je danes podala demisijo. Avstrijski zvezni uslužbenoj so stavili že pred nekaj tedni ultimativne zahteve glede splošnega povišanja plač. nadalje glede določitve najnižje plače in raznih organizacijskih vprašani. Po- sn.ioč nam osvajalne namene proti Solunu, mora vendar enkrat nehati. Smatramo, da je teritorijalna celokupnosr Grške življenskcga interesa za nas ravno toliko kot za njo samo. Tudi brez pisane pogodbe jc lielenska integriteta za nas ravno toliko dragocena kot naša lastna. Zahtevajoč svobodno cono v solunskem pristanišču, nismo toiiko vztrajali na trgovinskih koristih, kolikor na zagotovitvi, da se moremo založiti z vojnim materijalom. Lahko si mislite, kako važen jc ta problem za nas pa tudi za druge države Male antante.* Na koncu svoje izjave je, kakor dostavlja ' «Hefteros Tipos». rekel doktor Ninčič, da Jugoslavija ne bo ostala ko-ristnica privilegija, ki jih dobiva v Solunu. Omenjal jc pogajanja, kj se že vrše z Madžarsko v tej smeri, da dobi ta država enake koncesije na .iugoslo-venskem ozemlju, kot iih dobi Jugoslavija v Solunu. gajanja, ki so se vršila zadnja dneva med vlado in nastavljenci. niso privedla do nikakega uspeha. Vlada ie izjavi- Ijencev, Je vlada podala demisijo. Sklep o stavki jc zaenkrat še v veljavi. Verjetno pa je, da bo stavka, ki bi se morala pričeti jutri opoldne, odgodena, ker bodo državni nastavljenci predložili prej svoje zahteve novi vladi. Skoraj gotovo .ie, da bo bivši zvezni kanceiar dr. Seipel prevzel sestavo nove vlade, ker bo moral z ozirom na sedanji položaj pripraviti vse za nove la, da z ozirom na proračunske prilike i volitve. V prvi vrsti gre za to. da se ne more pristati na njihove zahteve, j sestavi čim močnejša volilna vlada. Ker njena izjava ni zadovoljila nastav- Splošna mOitarizacija fašistovske stranke Nov dokaz italijanske »miroljubnosti« Rim, 15. oktobra o. FašištoVsk: -Inipcro. smatra reforipo statuta fašistovske stranke in spremembe v poveljstvu fašistovske milice za velik preokret v fašizmu; Ta pre-okret bo imel po mnenju, kakor smatrajo itid; drugi rimski listi, za posledico, da ena izated obeh organiziranih ustanov, t. j. in-šistevska stranka iu fašistovska milica, od-pa.lc. Ena od obeh jc namreč postala odveč. Ali izgine stranka in bo odslej prihajali v --oštev lc še milica, alj pa odstopi triika in bo odslej tvorila fašistovsko maso nekaka oborožena stranka. »|jnpe;;>« zaključuje svoja izvajanja s tcmi-ic 'vse-dami: »In '.ako bo Italija dobila vedno br.lj značaj bojevitega in gospodarskega naroda. • Oborožena s svetiim mečem urna iu .iekla bo pripravljena ua sleherno preizkušnjo. lit to preizkušnjo nestrpno pričakuje.- Drugi ultrafašistovski list, sTevere*. pa sina t; a za največjo zaslugo reforimranega statuta, da je izgini! iz prejšnjega staiura eden izircd največjih nasprotnikov fašizma v Italiji, namreč volilno ua-čelo, ki. jc bilo velika ničla. Zakaj glasovnica je, kakor pravi »Teverec, !e glasovnica, pa četudi ie fašistovska. Radarji v težkem položaju Zanimivi sklep j delavske stranke London, 15. oktobra, (io.) Izvrševalni oti* bor rudarske zveze je danes nadaljeval ra/* pravo o korakih, potrebnih za udejstvitev resolucije, ki jc bila včeraj sprejeta. Skic* nilo se je, da se o odtegnitvi varnostnega moštva iz premogovnikov posvetujejo s ta j nikom dotične organizacije. Končno bouo predlagali sestanek sveta delavskih zvez, ki naj bi razpravljal o davku na delavske or« ganizacije in na nakladanje premoga. Konč no je bilo s-kienjeno. da gredo poslanci in rudarski delegatje v posamezne rudarske okraje, da pregovorijo delavoljne rudarje k stavki. Izvrševalni odbor rudarske zveze se bo konstituiral v vojni svet. Splošno srna* tiajo te zaključke rudarjev kot čin obupa, ker je malo izgleda, da bi se-delavoljni ru> carji zopet pridružili stavki, število dela* voljnih rudarjev stalno narašča in znaša sedaj 236.892. London, 15. oktobra, (be.) Skupščina dc* lavske stranke v Margateu je odklonila re* solucijo, ki zahteva razveljavljanje versaib leske mirovne pogodbe in Davvesovega nas črta. Ravnotako jc bilo odklonjeno nazi* ratsje. da sc smatra Iocamski pakt za izdaj* stvo napram Rusiji. Skupščina jc sklenila delovati 1 vso silo za razorožitev sveta in da bo skušala s pomočjo Krasina pritegniti Rusijo v Društvo narodov. Abd el Krim v prognanstvu P&iK. 15. oktobra, (be.) Odstavljeni vod* i* Rifovcev Abd el Krim jc včeraj dospel na otok Reunion v Atlantskem oceanu, ka* mor ga jc prognala francoska vlada. Gozdni požari v Avstraliji Sidnev, 15. oktobra, (be.) V državah Ne\v South \Va-les in Quecns!andu so izbruhnili velikanski gozdni požari, ki so povzročili ogromno škodo. Rumunska vlada skriva pogodbo z Italijo radi besarabskega vprašanja? /' Bukarešta, T5 tikitferu c. Javnost in časopisje se še vetkm huvka - pogodbo z Talijo. Min. .predsednik Averescu ic .?apro-s'Il 'stranke, naj-'spoštujejo parlamentarno premirje, uaglašajoč, da lw> v danem ire-iiotku sporočil poročila o rimskih podajanjih, ki bodo javnost popolnoma pomiri:«. Pogoje parlamentarnega premirja so sprejeli tudi mi i v cu/ nasprotniki Averescovc vlade, liberalci, k- so prvofio nameravali porabit; pogodbo kot glavni argument pri svojih iiapiidih na kabinet. Javnost žc dobiva vtis, da mora res imeti general Avc-resett važne podatke o besarabskeni vprašanju. Kot dokaz navajajo . nedavne izjave zunanjega ministri, ki jih ic oal novinarjem Ln v katerih ie reke!, da ic popolnoma mogoče, du rttnnmsko-rtalijanska pogodba iic bo predložena parlamentu v ratifikacijo, ker da ie pogodba akt, ki sta ga po svojih zastopnikih sklenila oba suverena vladarja. Ta motivacija seveda n: ustavna, ampak ima svoj vzrok v želji, da nc izve javnost naenkrat vsega, kar so skleniti v Rimu. Viadno časopisje trdi, da imajo ritnska pogajanja za Rumunijo pozitiven značaj, ki da sc nc sme zmanjšati s p;euranjeno objavo podrobnosti. Ako se bodo vodite!": sti ank-strinjali s temi razlogi., potem pogodba vsekakor ne pride pred parlamcit v ratifikacijo. Tudi nc bo nobcaa strrin"-:^ predložila interpolaci j c v zbornici zaradi ie zadeve. Asquithov odstop rajli >-j>orov t liberalni slrauki. Lutidon. 15. oktobra, (lo.) Lord Oxford >> odložil predsedstvo liberalna stranke. V pismu, \ katerem nepreklicn > naznanja ta svoj krtrak. izraža Ioni Ostor-.i •ipanje. da b" še luninlje koristil državi i-r liberalni stranki. Vzrok odstopu Asquilh« ><• veliki spori v liberalni stranki radi prerri--govne stavke. I»r«l Osford izjavlja, da nima nikakega [»voda r-j»ro prve sodne instance. S tem postane obsodba madžarskih falzifika-torjev defšHtivEa ia s tem se kosčnoveljav-oo zaključuje velik: proces s ponarejevalci francoskih frankov, ki je bi! aele madžarska. marveč evropska zadeva izredne važnosti. Odveč bi bilo ponavljat! pomembnost te velike mednarodne arere Škodovala Je Madžarski poetično. V Franciji so imeJi Madžar tudi še po vojni dovolj dobre pozicije — njihova diplomacija je razpolagala z vrsto zelo dobro izšolanih, družabno in politično prvovrstno verziranih ple-menitašev, ki so znali vzdrževati dobre zveze z vplivnimi krogi na zapadu in s! pridobiti marsikak uspeh, ki je polagoma vračal državi uged Z razkritji ialzifikatorskih dejani je madžarska diplomacija mnogo izguhtia v za-padni Evropi Da se je madžarsko plemstvo vrglo tn pmarejanje frankov. Je iz-podneslo njen ugled, zakaj za opravičevanje nj zadostoval izgovor, da se je stvar vršila iz naerjonarno političnih nagibov. Francoska javnost le ostala na falztfikatorsko afero pozorna ve« čas in to v največji med: v vseh vplivnih listih se Je stalno videla rubrika c točnimi poročili o razvoju preiskave. ob'ojbe b razprave pred sodiščem. Pripomogla ie temeljito, da se Je Madžarska uvrstila med nesolidne p ae-spravljive države, ki ie izbira sredstev za dosego svojih ciljev. Odgovornost je padla tudi na oficijehie zastopnike oblasti, katerih direktno ali indirektor sokrivdo je pokazal proces v dovolj jastr luS. Pričakovalo se je dolgo, da bo Bethlenova vlada iz procesa izvajala koeisekvence ter vložila demisiio. ali to se ipak ni zgodilo. Te dni, ko je obsodba ponarejevalcev postala deftnttvnn pravomočna. se je znova pričakovalo, da vlad* demistjonira Seveda rudi to poi ni pričakovati, da bi bila za sodbo javnega mnenja bolj občutljiva nego doslej Pon?vliaio pa se vesti, ki napoveduj e; o uspeh 2kri upravnik Horthv je poveri sestave nove vlade prof.! Bethlenc. Grof B-*h!en je takoi priče! po. gajania in ob po! 9. ie bi! izdan VorrruniVe. ki spOTOČa, ča bodo v nov' vlad'" ra«ep» ničarka 'e b:!a p^sili^na odgovori 1 rrovskhn ogn^err. Francosko ie radi fe?a en"Tfifno trtT>t-5t:raV v —-nanjoir ministTctvu Franco*V; k^r-' «• je rudi protestira! pri v 'v Ji Italijanska borba proti Splita Italijanske živce prebee naraščajoča skrb a Trst in Reko. Hamburg od jemlje promet Tretu v vedno sihiejii »eri. Reka je komaj »fela malo dihati, pa k že javlja močna toaknreaca iz Splita. Sploh je danes Splif ime, ki straši italijanske pomorske po-ijeS nike v gorenji Adriji. da vidijo v njem no »o veliko nevarnost za bodočnost Itaiiji pri-klopljecib pristanišč na Reki in Trrtu. Severno Hamburg, južno Split, kako naj živita in izbajaU Reka 'in Trst! Zato pa se je pričela na Salijanslki strani velika borba proti Splitu. V cPiroolu della Sersv se bavi Mario Dru-*orieh c itali.iaDSko-joct^lovenekimi odn> a«ji. postavljajoč se protj nKsscftmu koncesiji. Madžarom v Splitn in zanašajoč se na nettimsfce konvencije, ki morajo dati Italijanom končno goppodstvo todi aa j^ugosloven-skem brecn Jadrana. Drnscovich piše: VOB- To se ni vse. češkoslovaški parlamentarc; so izvajali na svojem posetu v Jneoslaviji. da bo mogel Splii ataiti srednjeevropski sl> venski trgovini, ki se tako izogne Trstn in Reki., Druscovidt pa je optimist ia sodi. da Ma-dfcrska ne sklene ničesar, kar bi bilo naperjeno proti Italiji. Zastopnik Italije v Budimpešti je te dni eovoril z Bethlenom baš o logovorfh glede Splita. Italija ponuja Madžarom Reko in Trst. in cmiromi bore zagospodovati nad JugosloveTLi. dostavljamo mi. Naj se sk!«oeio nettunske ali kakršnekoli koncesije, nobene ne prinesejo Italiji tega. kar zasleduje Jocoslovensko ljudstvo se bi »s znalo ubraniti italijanske vsiljivosti. Tisto fašis*ovsko ropotanje z orožjem nam nič ne imponira. * Rim. 15. oktobra, k. niščt. Notranji minister Federzoni pride na Re. ko dne 4. novembra na dan proslave oblet, niče zmage. Takrat odkrijejo na Reki tudi na Adamičevem pomolu postavljenega be» neškega leva. Mussolini bi se rad sestal z dr. Stresemannom Ženeva, 15. oktobra. cL Kakor se čuje s poučene strani, so mvrodsjna mesti v Italiji povabil« Firttnerjevo rotorno ladjo, naj bi posedla tudi italijansko obalo. Hkrati so if. razili željo mm predsednika Mussolinija, da bi se sestal z nemškim zunanjim mini' »trotu ar ^tnesemanaoci Mussolini ni o bele! Rim, 15. oktobra, s. Agenzia Štefani de= mantira vest, ca bi bil Mussolini obolel ia pozval kakega zdravnika k sebi. Odoravnina Hobenzollerncem Be; lin, 15 oktobra (be.) Zakon o odprav naši HoJsinzoIiemc^m je bil sprejet v pru* skerr. deželnem zboru v tretjem čitanju z 25fe glasov; prott 37. 65 poslancev se je vzdržalo glasovanj« Berlin. 15. oktobra tbe.) Dane> je bila zaključena debst« o kompromisu s Hohen. rp!!em~ navzlic po^reMOT komunistov, ra. prečiti končno čiranje zakonskega načrta, in preprečiti rasedar.jt pn^sk - g s deželnega zbora Prask? f nanen miniNteT e naznanil da vsebuj; komprom klavzulo, po kater e dovoli "••c bivšem sarju Viljemu na< •anfi se v \"emf'' V kompromis je tudi vn -5enn ' ivr Optimistično dopoldansko razpoloženj Stj. Radiča Prihod ▼ Beograd. — Gostobesedne izjave novinarjem. — Radie sprejema klerikalce t vlado, ker so se poboljšali in jih pravzaprav ni ter naznanja, da bo zvečer kriza rešena. — Njegov prvi sestanek z Uzunovicem in avdijenca pri kralju. Beograd 15 oktobra p Davi se ie v spremstva radikalskega poslar.ca Dhnitri>e- viča pripeljal v Beograd St. Radič. Do Ba-tajnfce so se mn bili peljali nasproti irmosl beograjski novinarji ter ga obsipali s vprašanji, na katera je Radič kar sipa! z oazo-vor:. Videlo se mu Je. da pričakuje oč svoje beograjske poti najlepših reztrl'atcv za na-daljni obstoj HSS v vladi. Grem. da se pomenim z gospodom Uznnovičem, je čeial. ker je pet minut ustmenega razgovora več vredno, nego pet let brzojavljeoia. Vidi se. da moram biti v Beogradu, pa na: bom v vladi ali pa v opoziciji. Ko bo vzpostavljena aerop'ar.ska zveza med Zagreborn in Beogradom, takrat bom spal v Zagreba, preko dneva bom pa odhajal v Beograd, vi itak veste, da sem dober avljattk. Moji poslanci so poz2bni (!) da me o položaj-j pravočasno obvestijo, jaz pa sem se ntudt'1 izven Zagreba. Današnja koalicija ne bo razpadla. Stoli! bore vse, kar je v moji moči. K politiki narodnega sporazuma pristopijo seda: tadi Slovenci. Uvaieva! bom vsak predlog g. Uzunoviča v tem smisle. Slovenci zahtevajo kot narod sprejem s- koalicijo. Dr. Korošec in njegova stranka sta s® zadnji čas znatno poboljšala, tako da je sedaj SLS po mojem prepričanju zrela za vlado. Ugotovil sem v zadnjem času. ca je pristopilo prece: slovenskih duhovnikov v mojo stranko, kar :'e posledica moje skepšči-e v Krškem. Zagotavljam vas, da kJerikalizem v Sloveniji propada O zagrebškem incidentn so novine marsikaj pisale, kar ni istrrra. Jaz sem se razgovarja! !e s svojimi poslanci tako da Cehostevaki niso mogli razumeti mojih besed. Angjelinovičeva interpelacija je pa pravi smrad. V ostalem t vse gre dobro in že zvečer bodemo imeli novo vlado. Na kolodvoru so pričakal: Radiča nekateri radičevski poslanci in ministri, ki rih .-e Radič drugega za dragim poljubljal razen ministrov Šibenika, Krajača in Šuperine. Na kolodvoru je Radič še naglo izstrelil kopico raznih sen:enc o Uzunoviča in o jperazetnu ter Je še enkrat govoril o klerikalcih, češ ča jih ni več in da se papež ne more več vtikati v našo notranjo politiko, kar vse je velikanski uspeh politike sporazema. Ne gre več zato vstopi li v vlad g Korošec ali ne. toda Slovenci morajo vstopiti. Mislim, ča se završ: kriza canes it: ča bom mogel nocc; ali jutri zjutraj odpotovati v Zagreb. Preč-poldne bom poiskal g. Uzunoviča, za tem pa bom prosi! za avdijenco. G. Stjepan Radič se :s ppča! najpre. v stanovanje Pavla Radiča. ob II. pa je prišel v spremstv-n Pavla Radiča in Mite Dhnitri-Jtviča v predsednišnvi viače. Tu se je razgovarja! z ministrskim predsednikom pr; ure ter je zaprosil za avdijenco, ki mu je bi a dovoljena. V spremstvu svojega nečaka P. Radiča je odše! g. St. Radič ob po! 12. v dvor. Radičeva avdijenca :'e trajala skors? eno aro. Novinarji, ki so ga pričakovali, so opazili, da se vrača posebno razpoložen. N» njihova v-prašanjg je izjavil: Kralja sem poročal o Ženevi ter odgovoril na nekatera vprašanja, ki mi j:n :e stavil Nihče ne sme od mere zahtevati, ča odložim predsedstvo HSS. Kar tek razveljavljenih aii izprenten.ieoih sodb čudovito visok. Kot novinarji moramo še pnsebej obžalovati, da so se sodišča, — žal skoraj vsa — postavila na prav osko-srfco stališče napram novinsrvu tn novinarstvu. Poglavje »jnstica fo novnrstvoc je žalostno. Zato je treba radi z novinarskega stališča posebno toplo pozdraviti snujoče se glasilo praktičnih pravnikov, kater: so prisiljeni, da se po uspelih vzgledih organi ri raj o na samoobrano zoper nedostatke judtkarure :n njeae škodljive, pa vedno pogosteje zmote. — O stvar; sami mor ar,? o pripomniti, da je popravek g Pacl.ia lai-Hjlv. G Pucelj se je namreč res tako izjavil kakor smo mi navedli Ta stvar se tnrej ne da s popravkom spraviti s sveta nit! s tiskovnim zakonom Radičeve brbljarije o naši domači politiki Ko je včeraj zjutraj prispe! Stepan Radič s- Beograd, je bil ze aa vse zso&aj jako jezikav. Spravil se je todi aa našo slovensko politiko ter po svoje in parijevsko obdelal klerikalce, o katerih je oejal. da jih v Sloveniji spk>h ni več Radičevski eVečers piše. da je med dmeim Radie govoril to-le: tPrije svega klerikalaca n Sloveniji nema. Sporazum ima tu velika zadačn. da je kle riktl&ca u aašoj državi nestalo.> (Vrlo dobro! Tako je! — zadovoljno odobrava Počeli.) 2acs>ko institucijo, ki io katoliška cerkev najstrožje obsoja. Spoo*-aica se obrača predvsem proti temu. da bi se dovolilo postaviti krematorij v Subotici. Tako je katoliški episkopat pokazal kako visoka cerkvena duhovščina pojmuje razvo' čast ter potrebo modernih higijeoskih naprav. Kadar ie Ro sa tahganje modernih knjig aii sa cažijanje živih c. To je pogoj, ki ga v nobenem primav ne moremo prezreti! Protestna akcija trgovskih zbornic proti nettunskim konvencijam Beograd. 15. oktobra, n. >Lnistrst\T3 m trgovino ia industrijo je od vseh gospod i r= skih zbomic prejelo prsdstavke z ozirom aa nercuEsie konvencije. Gospodarske zbor nicc so izrazile željo, da ministrstvo cjiho* ve predstevke prouči prej. nego se konven^ cije prrediože Narodni skupščini v odobri* tev Največje števlo ugovorov je poslala zagrebška trgo\-inska zbornica. Trgovinsko ministrsno je te ugovore vzejo v pretres Kriza v graškem deželnem zbora Gradec. 15. oktobra, s. V deželnem zberj traia že od pondtljka obstrukciia socijaI» cih detnokrato^1, ki hočejo za vsako ceno preprečiti izvolitev dr. Rinteleaa za dežel« nega glavarja. Od včeraj dalje divja v zbornici nepopisen hrušč. ki ga uprizarjajo socijalni demokrati z raznimi instrument ic električnimi vir en en:. Razmere v štajer skem deželnem zborj nujno potrebejejr cšitve. tako da je treba ca zimo računa* z novimi volitvami. V soboto in v nedeljo darujte vsi za nesrečne poplavljence Razpis vseučiliskih štipendijev Prikrajšano ljubljansko dijašt\o Ministrstvo prosvcte jt razpisalo drž. št.pendijo za vse univerze v državi. Ccio-kupno število teh štipendijev znaša 265 — vse po 700 Din in&->cč.i)o Razpored je naslednji: 122 štipendij;' za dijake iilozoiske ia koti tete, 40 za juriJičae, 32 za tehnične, 33 za medicinske, 19 za gospodarske in IS zu veterinarske iaui'tetc. Ljubljanski univerz jc oiio dodeljenih samo 29 štipendijev, in sicer: za juriJično iakulteto 10, za medicinsko 3 iu za tehniško 16 (od teh S za gradbeni ter S za strojni oddelek). Filozofski fakulteti pa tudi letos ni naklonjen niti cn štipendij, kar je seveda dovolj čudno in tem bolj krivično spričo dejstva, da je na beograjski univerzi dobila samo filozofska fakulteta več štipcnJi.ev kakor pri nas vse obstoječe fakultete! Se bolj čudno pa je, da tudi ljubljanski montanistični fakulteti, ki je edina v državi, nc pritiče niti en štipendij! Kakor ic razvidno iz razglasa, nabitega v avli, morajo kompetenti za razpisane mesečne štipendije na ljubljanski univerzi vložiti prošnje do 22. t. m. pri dekanatu posameznih fakultet. Prvenstveno pravico do štipendijev imajo seveda oni slušatelji, k: so primerno zadostili vsem kolokvijskim pogojem in so že uživali štipendije v lanskem šolskem letu. Pravilnik za razdeljevanje štipendijev je torej ostal isti kakor lani, posebno glede ljubljanske univerze. Upoštevamo štednjo, ki jo je ministrstvo za prosveto pokazalo posebno pri tem, da je letos ukinilo vse štipendije za naše dijaštvo v inozemstvu. Toda pri štipendijah, ki jih je znotraj države dalo na razpolago, bi lahko postopalo po drugem, pravičnejšem razmerju, tem bolj, ker je predstavništvo ljubljanske univerze tekom lanskega šolskega leta s ponovnimi prcdstavkaini že dovolj očitno ■predočilo ncsisteinatičnost razdeljevanja, pri čemer jc najbolj mačehovsko prizadeta ravno ljubljanska univerza. Okrasimo grobove! Kakor vsako leto, si jc Preporod tudj ie-tos nadel nalogo, da okrasi grebove naših znamenitih mož. V ta namen je osnovana »gtobarska sekcija«, ki to delo vrši. Jasno pa je, da dijaštvo samo iz svojih sredstev ne more dati vsega potrebnega denarja. Zato apeliramo na vso javnost, da nam pomore. Ja dostojno okrasimo gomile ljudi, ki so v življenju žrtvovali vse, prav vse za blagor naroda in od katerih imamo dela, na katera smo ponosni tudi pred sve-tdm. Vsaj po smrti jim izkažimo hvaležnost, s skromnim vencem, s šopkom rož! Pomagajte nam v našem delu vsi, ki se zavedate, kaj imamo od njih. Zato šc enkrat: Vsi se zavzemite za to in nam pomagajte z denarnimi sredstvi. Odbor FJSU Preporod. Poglavje o lokalnem patrijotizmu Neki dalmatinski listi (»Novo Dcba: iz Splita in »Hrvatska Riječ* iz Dubrovnika) napadajo Mašo vojno mornarico, češ da je v pomorsko vojno akademijo v Dubrovniku sprejetih razmeroma mnogo več Slovencev (teh največ) in Srbijaaiccv kakor Dalmatinccv. Zahtevajo, naj za sprejem ne odločuje šolsko znanje, ampak pomorski duh. t. i. zahtevajo privilegij za Dalmatince. Prepuščamo mornariškim krogom, da odgovorijo na te napade, ker oni so poklicani. da si izbirajo naraščaj za mornarico. Povdarjaino le načelno stališče: Za vojno mornarico prispevajo vse pokrajine naše države s svojo davčno močjo: na kvaliteti mornarice so interesiraue vse pokrajine, ne samo Dalmacija. Moderen bojni brod — istotako podmornica — ic kompleks raznih strojev, za upravljanje broda ni potreben samo pomorski duh, ampak tudi dokaj tehniškega znanja. Za kvaliteto mornarice je najboljše, ako se izmed vseh prijavljenih kandidatov izberejo najboljši b'ez ozira na krajevno pripadnost. Prosta konkurenca bo rodila najboljše sadove. Vsak drugi ključ razdelitve je škodljiv in krivičen. Lahko bi komu prišlo na ntiscl, da vzame število prebivalstva ali davčno moč za ključ razmerja, po kate- rem se naj sprejemajo kandidati za vojne akademije. Ako bi se iz pokrajine, ki ima več prebivalstva ali plača več davkov, slučajno prijavilo malo kandidatov in še ti slabi, al; naj se zaradi tega vsi ti sprejmejo, drugi boljši pa odklonijo? Končno naj omenimo še to: Ako primorski krogi od sodelovanja na morju odbijajo ljudi iz notranjosti naše države, se to prav slabo strinja z stremljenji »Jadranske Straže«, ki s hvalevredno agilnostjo po vseh pokrajinah zbuja zanimanje :za naše morje ter ima vnete in delavne podružnice po vseh krajih naše države. — Ne agitacija in privilegiji, ampak le solidno delo bo dvignilo vsako pokrajino. To velja tudi za Dalmacijo. Mestna stanovanjska hiša na Ahacljevi cesti v Ljubljani Ogromna zgradba SO-stanovanjske hiše na Ahacljevi cesti napreduje z veliko naglico in bo koncem tega meseca izvršena v surovem stanju do podstrešja. Stavba se nato takoj pokrije, nakar bo prezimila, ter sc bodo spomladi nadaljevala in dovršite vsa ostala dela. Poslopje samo zavzema 2945 kvadratnih" nje. V kleti jc nameščena skupna pralnica in kopališče za ženske in moške, obstoječe ■iz prsnih in kadnih kopeli. Ta kopališča si bodo uporabljala izključno lc za stanovalce. Cela zgradba, ki. jo izvršuje po načrtih' mestnega arhitekta ing. Vladimira Šubica gradbeno podi-.-tjc ing- Dukič in comp.,'je metrov zazidane ploskve ter ima v sredini veliko dvorišče v izmeri SOO kvadratnih metrov. SO stanovanj bo združenih pod eno streho, iu sicer bodo to stanovanja z eno, dvema in tremi sobami z vsemi pritiklina-mi. Vsako stanovanje se bo zaprlo z lastnim ključem., ter bo imelo čedno direktno razsvetljeno predsobo in hodnik za snaže- zidana iz vrhniške opeke, torej iz našega najboljšega stavbnega materijala. Impozantna stanovanjska palača sc je začela graditi po inicijativi gerentskega sveta, ki je z vsemi svojimi silami deloval na tem, da ublaži našo perečo stanovanjsko bedo. Dela govore'! In Ljubljana jih bo znala ceniti. Nikola Pašič - vegetarijanec Gospod Nikola Pašič je v Cavtatu postal pravcati vegctarijancc. Ker še ni popolnoma okreval, so mu zdravniki predpisali samo lažjo brezmesno hrano, predvsem pa so mu priporočili uživanje kislega mleka. Sivi državnik se natančno drži zdravniških navodil. Ker pa nimajo v Cavtatu dobrega kislega mleka, mu ga pošiljajo iz Sarajeva. Poseben kurir prihaja vsako sredo in vsako soboto v Cavtat in prinaša potrebno količino kislega mleka za pol tedna. Kajpak so nekateri politični krogi iz-početka v nevednosti sumili tega rednega kurirja, da vrši kake prav važne politične misije. Natančno so ga zasledovali in izvohali. Ko pa so sc prepričali, da ima opraviti samo s Pašičevo kuhinjo in ile s političnimi zadevami starega državnika, Jc nastala tned njimi' razumljiva veselost. Bilo bi pa morda •timestiieje, če bi začeli posnemati g. Pašiča. Čudna praksa nepravega V Velikem Bečkereku je od' prevrata dalje vršil zdravniško prakso dr. Andrija Goez, ki je že purkrat zaslovel v ožjih krogih paci.ientov po svojih čudnih zdravilnih metodah in primerno visokih honorarjih. Znani so primeri, da je neko Mileno Sre-mac iz Botoša držal pri sebi 4 dni ter io hranil s samimi kifeljčki, nato pa za prg-hjano računal 4000 Din. Nadalje je kmeta Milankova, ki je trpel radi kile, cel teden leči! z nekakimi injekcijami in mu .Izpiral želodec, dokler siromak, potreben nujne operacije, ni izdihnil. Še" mnogo delikatnej-ša je bila njegova praksa -pri raznih ženskih boleznih. Vsi ti primeri so se končno nakopičili v obsežno obtožnico, na koje podlagi je drž.-pravdništvo dalo te dni dr. Gosza aretirati. Preiskava izkazuje, da Gosz sploh ni nikoli promoviral za doktorja zdravilstva, marveč jc njegova u:ploma ponarejena. Vsekakor bo lažni doktor za svojo sleparsko zdravniško prakso deležen prcccj ostrih sodniiskili lekov. Nesreča splitskega jr^oviaKa Vlakovodja Preložnik težko poškodovan Včeraj dopoldne je med Ogulinom in Dubrav'0 trčil zagrebški brzovlak za Split z tovornim vlakom št. SU4- k; jc vozil pred njim v isti smeri. Dva vagona tovornega vlaka sta razbita, pri brzoviaku pa sta poškodovana poštni in restavracijski voz. Od potnikov ni bii niiiče poškodovan. Vlako-vod.ia brzovlaka Slovenec Preložnik ie dobil notranje poškodbe. Na postaji Gračac so ga izročili zdravnikom. Na te.i postaji so ostali tudj poškodovani vagoni, nakar je brzovlak nadaljeval vožnjo v Split. Radi te nesreče je imel brzovlak 6 tir zamude. Uvedena je preiskava. »INKVIZICIJE« Veliki nepopisni uspeh pri včerajšnji premijeri! Vse predstave razprodane! Na stotine in stotine ljudi ni dobilo več vstopnic. F lm katerega bodo mili oni čudom giedali! Kolosalna reži;a! Izvrstna. fotografija I Opozarjamo na izredno sestavljeno godbo I Mladini neprimerno! KINO «LJUBUANSKI DVOR» Telefon 730. Ddnes ob 4., 3/46., '/28. in '/«10. — Predp:odaja vstepn c od 10 —12. in od 2. dalje. Naši atleti v Ameriki Iz Amerike javljajo, da se je zadnje čase razvila med atleti naše narodnosti v ameriških državah tekma za prvenstvo. Drug drugega izzivajo atleti na junaški inejdan in stvar je postala tako ostra, da jo spremljajo celo polemike v listih. Dobro znani »Junak iz Like« rvač Marijan Matijcvič je pozval na boj atleta Ze-Iiča in vse druge, ki so se širokoustili zoper njega. Boj pa se ne omejuje samo na jugoslovenske rvače, temveč je dal Marijanu Matijeviču toliko poleta, da je pozval na tekmo tudi litvanskega atleta Komara-sa. Tekma se bo vršila v Clevelandu in za njo vlada med našimi kolonisti velikaask.) zanimanje. V ostalem ima naša država v ameriških Zedinjenih državah prav dobro atletsko zastopstvo. Zoleg Matijeviča jc tam tudi K :-sanin Pleština, ki je že večkrat prepotoval Zedinjene države. L. 1919 jc tnanager Ple-štine razpisal 25.000 dolarjev nagrade za tistega rvača, ki premaga Pleštino. Toda tak junak se doslej še ni javil. Upajmo, da bo poleg Pleštine tudi Matijevič ostal bres konkurence. Nesreče na cesti se množijo Ljubljana, 15. oktobra Prometne nezgode postajajo pri nas v mestu in na deželi naravnost presenetljivo česte. Krivda leži v nediscipliniranosti voznikov, a tudj pasantov. Cesto je opažati, da povzroči nesrečo naravnost bruta!:ia brezobzirnost in lahkomiselnost. Danes okrog 9. zjutraj se ie pri Črnučah zopet prigodila težka nesreča. Jos>p Adamič. 22-letni sin vrvarja in trgovca v Domžalah, jc vozil proti Ljubljani z motornim kolesom tipa »Indian«, zadaj na sedež pa je naložil še svojega prijatelja, trgovčevega sina Ivana Končana. Na Dobravi, na črnuškem klancu, je Adamič pognal svoje- vozilt v hitrejši tek. kajti pred njim jc vozil neki kmečki voznik na dvovprež-nem vi.zti opeko, nasproti pa ie prihajal neznan avto. Adamič se je hotel avtomobilu ogniti, a je v nebrzdanem tempu z vso silo zadel v voz. V močnem sunku je Adamič odletel nazai in izpodnesel tudi Končana. dočim je kolo odletelo pod voz in sc popolnoma razbilo. Končan je srečno odnese! z nekaterimi lahkimi praskami, daleko hujše pa je bilo z Adamičem, ki je z gia-vii trešči! ob voz in nato šc na tla, kjer jc obležal težko poškodovan s pretresenimi •možgani. K sreč; jc par hipov nato bil na mestu avtomobil gdč. Novakove, ki je prihajala iz Kamnika ter je ranjenega Adamiča takoj naložila v svoje vozilo in ga jadrno odpeljala v ljubljansko bolnico. Tu so mu nudili prvo pomoč, njegovo stanje pa je še vedno kritično. V Zapiržah na Celovški cesti blizu gostilne pri Slepem Janezu, so v četrtek okrog .19. ure zvečer našli pasanti .nezavestnega pekovskega pomočnika Štefana Korošca iz St. Vida nad Ljubljano. Ne daleč od njega so nato našli tudi njegovo kolo, ki pa na čudo ni bilo nič poškodovano. A tudi sam Korošec ni imel na telesu nikakih' vidnih znakov poškodb. Dramili so ga, a gr. niso mogli spraviti k zavesti in tako so ga omedlelega okrog pol 20. pripeljali v ljubljansko splošno bolnico, kjer so ugotovili, da ima notranje poškodbe, k; izvirajo iz nepojasnjene prometne nezgode. Tretja nesreča se je pripetila isti večer in istotako na Celovški cesti v Šiški pred Krnzum-nim društvom. Kamnoseški vajenec Karel Zupančič iz Podutika sc je peljal s kolesom proti domu. Pred hišo Konzumne-ga društva mu je nenadoma ugasnila luč. Stopil je torej s kolesa, da luč zopet užge. Prizori z zadnje tolminske povodnji Slike predstavljajo posamezne dele doline Hotenje, ki se vleče od Dol. Tribušc med planoto Scbreljc in Vojsko. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Začetek ob 20. uri zvečer. Pobota, 16.: «Joy». Frcmijcra. B. Ncdelia. 17.: «Doktor Knock ali Triumf medicine». Izv. Pondeljek, IS.: «Skopuh». E. Ljubljanska opera. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Sobota, 16.: »Grofica Marica». D. Nedelja, 17.: «Tannhšiuser». Izv. Pondeljek, IS.: Zaprto. Mariborsko gledališče. Sobota, 16.: »Veronika Deseniška«. Premi* era. Otvoritvena predstava. Nedelja, 17.: «Morala». Premijera. Pondeljek, 15.: Zaprto. Ljubljanska drami. S 14dncvno zamudo je snoči prišel «Macheth> prvič na slovenski oder. Potrudili so se izredno vsi: igralsko o>objn. režiser Šest, slikarja Vavpotič in Skružnv, garderobar in še posebej uprava, da bi dali predstavi dušo in sijaja. Izredno mnogo študija, vztrajne marljivosti iu tudi žrtev za krajne dekoracije, kostime in opremo jc zahteval < Macbeth', ena izmed najtežjih tragedij. Opravljeno jo torej velikan- sko delo z vse hvale vrednim navdušenjem, in moralni uspeh je popoln. Prof. šest je dosegel, da se je predstava vzlic 23 izpremem-bnm odigrala do 11. ter mu gre tudi za io vse priznanje. Gg. Marija Vera, šaričeva, Levar, Rogoz in Skrbinšek so snoči podali svoje najboljše. Več po reprizi. Fr. G. Gals\vorthyjeva komedija cJovs-. Danes, v soboto ob 20. uprizori ljubljanska drama prvič Galsvvorthvjevo igro Joy >. kjer nam znani angleški avtor s človekoljubno ironiji predočuje skupino ljudi, ki jih vežejo in raz-družujejo intimni rodbinski interesi. V osredju je konflikt med materjo in hčerko zaradi materinega ljubimca, ki se med obe vrine. Ljubezen pa pokaže, materi in hčeri pravo, vsaki svojo pot. Glavno žensko ulogo igra ga. Šaričeva. Poleg nje sodelujejo dame in gs. .Marija Vera, Medvedova, Levar, Rogoz in Jan. Režira gosp. Pugelj. «Grofica Marica« za abonente reda D s« poje nocoj ob pol 20. v ljubljanski operi. Zasedba običajna. Nedeljske predstave v ljubljanski operi in drami. V nedeljo zvečer se poje v ljubljanski operi Wagnerjev cTannhauser;. s tp-noristom Knittlom v glavni ulogi. Partija Hermana je poverjena gosp. Betettu. ulog.i Elizabete pa gdč. Žaludovi. V ulogi Venere nastopi prvič na našem odru priljubljena umetnica ga. Thierry - Kavčnikova, ulogo pastirčka bo izvajala ga. Ribičeva. Vitezi in pevci poleg Tannhiiuserja so gg. Holodkov, Kovač, Janko, .Mohorič iu Zupan. — V drami se uprizori v nedeljo zvečer Bomaiusova zabavna komedija -Jih'. Knock ali Triumf medicine >. Komedija vzbuja, obilo zabave in smeha. Obe predstavi sta izven. Vijolinski virtuoz Saša Popov nastopi v petek, dne 22. oktobra z izredno bogatim programom na vijolinslcem koncertu v ljubljanski drami. Vstopnice se dobe že od pon-deljka naprej pri dnevni blagajni v operi. Ceno običajne dramske. koncert ^Ljubljanskega Zvona;?. V pondeljek, dne IS. t. 111. se vrši v frančiškanski cerkvi cerkveni koncert pevskega zbora Ljubljanskega Zvona - v počastitev spomina umrlega staroste slovenskih skladateljev ter najbolj popularnega svetnega in cerkvenega komponista Antona Foersterja. Koncertni spored izvajajo ravnatelj Stanko Premrl (orgle), gdč. špelca Ranišakova (soprau-solo), celoten pevski zbor »"Ljubljanskega Zvonar in orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice ljubljanske, vsi pod vodstvom neumorno delavnega zborovodje Zvo-rašev gosp. Zorka Prelovca. Spored obsegu tri Foersterjeve skladbe in razne orgelske koncertne komade, ki so po večini delo znamenitega skladatelja Ariga Boita. Spore-!, Anton Foerster in sodelujoči, predvsem pa rgilni Zvonaši zaslužijo vso našo pozornost ter obilen poset. Pripominjamo, da je vstopnic vseh vrst še dovolj na razpolago v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Cena so nižje kot običajne koncertne. «Dc profundis», najnovejša pesniška zbirka Alojzija Gradnika je izšla. Oceno prinesemo v jutrišnji številki. Otvoritvena predstava v mariborskem gledališču se vrši danes, v soboto ob 20. Na sporedu je Župančičeva tragedija cVeronika Deseniška-%. Režira prof. O. Šest kot gost. — Druga predstava bo v nedeljo, 20. t. m. Uprizori se duhovita satirična veseloigra od Thome Morala--. Režira g. R. Železnik. Odkritje stare slike v Dubrovniku. Slikar prof. Matej Sternen je o priliki restav-liranja slarih umetniških slik v aubrovni-ških cerkvah odkril v dominikanskem samostanu sliko cSveta družina . delo florenttn-skeg-a slikarja Lorenza di Čredi. Slika prikazuje Marijo, ki se kleče klanja Jezusu, poleg nje pa stojita sv. Jožef in Janez Krstnik. Ozadje tvorita dva pejsaža, obroblja pa Jo okrogel okvir. Š Shakespeare ,Kar hočete' g ■ Drama v petih dfianiih J Prevel Oton Župančič a ■» Broširana kn'iga stane 24 Din S | vt zana 32 Din ■ I Po pošti 2 50 Din več jg * Knjigo imi v zalegi knjigarna ■ S TISKOVNE ZADRUGE v Liubljan1 | ■ rešerio 3 ulica št. 54 »asproti glavne poite ■ — 3-da je pač nezgoda. Jure je zatorej oproščen, sivcu pa paragrafi ne morejo do živega. Domače vesti * Imenovanje v ministrstvu prosvete. Kralj je podpisal ukaz, s katerim se načelnikom oddelka za osnovni pouk v ministrstvu prosvete imenuje Mišo Elezovič, doslej profesor v Skopliu. * Odlikovanje splitskega zdravnika. Splitski kirurg dr. Račič, ki je že dalje časa častni član italijanskih zdravniških društev, ie bil te dni na dunajskem kongresu nemškega društva za urologijo imenovan za dopisnega člana društva. To odlikovanje je visoko spričo dejstva, da društvo, ki ima •svoj sedež v Berlinu, združuje najznamenitejše nemške, avstrijske in švicarske znanstvenike v področju urologije. * Revizija uradniškega zakona. Ministrski odbor za revizijo uradniškega zakona je ministrstvu pravde poveril nalogo, da sestavi širšo komisijo, ki nai izdela naČTt za izpremembo in izpopolnitev obstoječega uradniškega zakona. Komisija bo v prvi m sti uradniški zakon spravila v sklad z novim načrtom zakona o centralni upravi in s pravilnikom za njegovo izvrševanje. Razen tega bo razlika med posameznimi kategorijami znatno omiljena, zlasti med prvo in drugo. Posebna pozornost se posveti točnemu preciziranju priznanja službenih let, tako da se bo onemogočilo vsako eventualno oškodovanje države. Izpremembam in .•»popolnitvam je glavna svrha, da zagotove, redukcijo osebnih izdatkov v bodočnosti. Redukcija se izvrši tako, da ne bo težko zadela uradnikov. * Odkritje Strossmayerjevega spomenika. Kakor je obveščeno ministrstvo prosvete, se svečano slavnostno odkritje Strossmaver jtvega spomenika v Zagrebu vrši dne 7. novembra. Svečanosti se poleg zastopnikov dvora,' vlade in parlamenta udeleže posebni delegati vseh kulturnih institucij in organi? zaeij. * Pisatelj Nemirovič-Dančenko v Beogradu. Stari znani ruski pisatelj Ivan Nemirovič-Dančenko, ki je s svojimi popularnimi romani in članki prvi seznanil Rusijo z Balkanom, se te dni nahaja v Beogradu. V zadnjih tednih ie prepotoval Bolgarijo, južno Srbijo in Šumadijo, zdaj pa se odpravlja preko Bosne k Jadranskemu morju. Navzlic svojim 82 letom ie sivolasi pisatelj čvrst in pcln navdušenja za prifOdne lepote in bogastvo naše države. Vzhičen je nad napredkom pokrajin in mest tembolj, ker je vse te kraje poznal že davno pred svetovno vojno in ujedinjenjem. * Bodoči kongres pravnikov bo y Splitu. Glavna uprava Udruženja pravnikov ie skle nila, da se priifcidtiii kongres pravnikov vrši v Splitu. Glavna uprava je že stopila v stik s tamkajšnjimi institucijami, da se pravočasno izvrše priprave za kongres. + Štipendije za inozemske dijake. Pro svetni minister je izdal odlok glede ustanovitve štipendij za inozemske dijake, ki bi hoteli študirati na naših visokih šolah. Ustanovi se zaenkrat deset prostih mest in sicer tri za Francoze, po dve prosti mesti pa za Angleže, Cehoslovake in Poljake.. Kakor znano, uživa večje število naših visokošol-cev prosta mesta v Franciji, na Češkoslovaškem in drugod, * Beograjski visokošoki na izletu v Sloveniji. Kakor poročajo iz Beograda, se ie večja skupina slušateljev poljedelske fakultete v Beogradu pod vodstvom profesorjev podala na poučno ekskurzijo v Slovenijo, kjer si ogleda razne gozdne naprave ter zavode šumarske stroke. V Sloveniji ostanejo deset dni. * Izplačilo razlike državnim služiteljem. Z ozirom na tozadevno notico v včerajšnji številki »Jutra* nas finančna delegacija ministrstva financ v Ljubljani telefonično obvešča, da se bo tudi v področju te delegacije že v bližnjih dneh izplačala razlika državnim služiteljem, a le onim, ki so oženieni in imajo otroke, * Izpreinerobe v državni službi. Izredni profesor pravne fakultete v Subotici dr. Jo-van Stefanovič je imenovan za rednega profesorja za državno pravo, ustavno pravo naše kraljevine in mednarodno pravo na pravni fakulteti zagrebške univerze. Premeščena sta: veterinar Filip Kulterer iz Braslovč k okrajnemu glavarstvu v Kočevju, poštni uradnik Avguštin Brejc pa iz Stične kot starešina k poštnemu uradu v Žužsm berku. Upokojeni sta: pisarniška oficijanti-uja Slava Ramor na Prevaljah in jetniška paznica Frančiška Glaser v Celju. * Shodi poslanca dr. Pivka. V nedelo 17. oktobra 19(26 se bo vršil v prostorih gostil* ne g. Antona Faleša v Slivnici pri Mariboru sestanek Samostojne demokratske stranke in sicer po prvi maši (ob 7. zjutraj). Na sestanku bo poročal tudi g. nar. poslanec dr. Pivko. Isti dan ob 15. uri popoldne bo v posebni sobi gostilne Pristonik v Sp. Hočah sestanek SDS, na katerem se bo razpravlja lo o aktualnih političnih in gospodarskih vprašanjih in na katerem bo tudi poročal g. nar. poslanec dr. Pivko. * Himen. Danes se poroči na Rakeku znani slovenski veletrgovec, bivši veletržec v Egiptu m rez. poručnik S■ Charles Princ z gdč. Marčevo iz ugledne narodne rodbine iz Planine pri Vipavi. Bilo srečno! + Umrla je v sredo v Železnikih v starosti 86 let ga. Neža L e v i č n i k, vdova po znanem šolniku Jožefu Levičniku, ki je 48 let učiteljeval v Železnikih ter končno v visoki starosti umrl — brez pokojnine. N. v m. p.! * 40 letni jubilej svojega delovanj« je praznoval, kakor se nam poroča iz Ceija, dne 4. t. m. v tujini celjski rojak g. Jurij Sima, tehnični ravnatelj svetovno znane pivovarne kneza Fiirstenberga v Donan-esehingenu. Kot 14 letni skromni pivovarski vajenec ie pričel v Pivovarni Reininghaus v Gradcu svoj poklic v katerem je našel naravnost nepričakovane uspehe. Z neumor no marljivostjo in železno vztrajnostjo si je pridobil jubilant v kratkem času tako izredne strokovne zmožnosti, da mu je bilo že s komaj 26 leti poverjeno vodstvo pivovarne kneza Ftirstenberga. V tdoj let se je razvila omenjena pivovarna pod spretnim vodstvom g. Sima do takega razcvita, da si je pridobilo »Fiirstenbergovo pivo« v kratkem času svetovni sloves. S ponosttm lahko zre g. Jurij Sima nazaj na svoje uspešno in pledonosno delovanje. Nad 340 brzojavnih in pismenih čestitk med katerimi so bile zla sti one kneza Fiirstenberga izredno tople in prisrčne, priča v splošnj priljubljenosti jubilanta. Čestitajo mu tudi številni celjski znanci ter mu želijo kot ožjemu rojaku v tujini kar največ sreče. * Revija »Češkoslovaško-jugoslovenske lige«. Ceškoslovaško-jugoslovenska liga je pravkar izdala številko 7—8, ki ima prav bogato vsebino. Ministerijalni tajnik Anton Beringer objavlja članek »Naš prvi kongres« katerem bo nadaljeval še v prihodnji številki. Dr. Nesy je napisal zanimiv članek »Matija Majer Ziljski, slovanski apostol Panslavizma«, dr. Prochaska, prosvetni referent našega poslaništva v Pragi, pa poroča o balkanskih političnih dogodkih. Ostale rubrike imajo poročila iz narodnega gospodarstva, prosvete, športa in vojske iz Jugoslavije. Na koncu so izčrpna poročila o kongresu J.Č. lige v Ljubljani ter o delovanju centrale in praške lige ob priliki vsesokol-skega izleta. Ta vzorno urejena češkoslova-ško-jugoslovenska revija naj bi se našla v hiši vsakega jugoslovenskega inteligenta * Poljski zdravniki v Rogaški Slatini in Dobrni. V torek zvečer, dne 12. t. Tn. so prispeli v Rogaško Slatino poljski zdravniki, ki se mudijo že skoraj en mesec na študijskem potovanju v naši državi. V zdraviliškem domu jim je bil prirejen prav lep sprejem. Banketa so se udeležili razni zastopniki uradov in občin. Mile slovanske goste so pozdravili srezki poglavar g. dr. Hrašovec, v imenu zdraviliške uprave g. dr. Šter, v imenu občine in stanovskih tovarišev pa g. dr. Kolterer. Poljski zdravniki so se zelo zanimali za razne zdraviliške naprave. Iz Rogaške Slatine so se podali v zdravilišče Dobrno. 4 Novi odvetniški zakon za kraljevino. Delegati odvetniških zbornic in irdruženj Jugoslavije sestali so se te dni v Beogradu, da v smislu sklepa občega jugoslovenskega odvetniškega sestanka na pravniškem kongresu ljubljanskem, sporazumno izpremene nekatere določbe vladnega načrta novega odvetniškega zakona. Konference so se udeležili za beograjsko udruženie Obrad Bla-gejevič, dr. Liubemir Stefanovič, dr. Riual-do Čuiič; za zagrebško dr. Ivo Poljteo; za osiješko dr. I, Fišer in dr. J. Kaiser; za ljubljansko zbornico dr. Janko Žirovnik in dr. Vladimir Knaflič, v sarajevsko zbornico dr. Srečko Perišič. V vseh točkah se ie •ired delegati dosegel popoln sporazum, na kar sa svoje izpreminjevalne predloge predložili zameniku ministra pravde g. Simono-viču ter ministrskemu predsedniku g. Uzu-noviču, ki sta sama tudi odvetnika. Poseben akcijski odbor bo v prihodnjih dneh skrbel za čim hitrejše rešenje perečega zakonskega projekta, ki se z željenimi premembami iznova predloži zakonodajnemu odboru Narodne skupščine, čim bo zopet pričela poslovati. Za »Vse svete" in druge žalne prilike nudi krasne damske žalne plašče tn črne suknje za gospode po kulantnib cenah tvrdka Fran Lubič, Pred škofije 19 * Dijaški rok v vojni mornarici. Ministrstvo vojske in mornarice ie izdalo odlok, da imajo pravico na dijaški rok v voini mor narici samo oni absolventi navtičmh akademij, ki so položili izpit za čin poročnika trgovske mornarice. Absolventi sedanjih pomorskih akademij in prejšnjih navtičnih šol, ki niso napravili omenjenega izpita, imajo tudi pravico na dijaški rok v vseh vrstah vojske, samo ne v mornarici Eni kot drugi imajo pravico, da odlože službo v kadru, dokler ne polože omenjenega izpifa, vendar pa naidalie do 27 leta. Kdor do omenjene dobe ne izpolni nobenega teh pogojev, mora odslužiti navadni rok v kadru. * Na pomoč našim člpkaricam! Strahota poplav je prizadela večino krajev, kier prebivajo naše uboge čipkarice. Te so doslej čez zimo prebedele cele noči za blazinicami, da so si zaslužile vsaj za najnujnejšo obleko. Zato priporočamo nakup edino domačih čipk, da se preskrbi najbedneišim vsai nekaj dela čez zimo. Uvoz tujih čipk v našo domovino veljaj danes za sramotno in nečlovekoliubno dejanje! — Državni osrednji zavod za ženski domači obrt v Ljubljani. * Zavod za slepce v Kočevju. Učiteljica Leopoidina Merala v Loškem potoku je ime uovana za učiteljico na državnem zavodu za slepe v Kočevju. * Cvetoča jablan. Na vrtu postaje v Mokronogu cvete jablana. V dokaz tega se nam poslali cvetočo vejico. Hvala za ta lepi jesenski pozdrav. 4 Nova knjiga pesmi Alojzija Gradnika. Izšla je najnovejša zbirka pesmi Alojzija Gradnika v založbi »Jug« v Ljubljani. Knjiga nosi naslov »De Proiundis«. Naprodaj je v vseh knjigarnah. Cena broširanemu izvodu Din 30. 4 Jugoslovenski poslovni koledar za leto 1927. je pravkar izšel pri L Gajšeku nas!. Sv. Petra cesta 2. Koledar je izredno praktičen, obsega zaznamovalno tabljeo, letne zapiske, prostor za splošne zapiske in še za posamezne dni. Na koncu so pridejane Poštne in brzojavne pristojbine ter takse za zadeve, ki pač pridejo ftj in tain na vrsto jn je dobro če ima človek točen seznam pri „Princ in kokota" Willy Fritseh — — Lucy Doralne. T« be zopet atrakcija I Kjef Kdaj T Kje t roki. Koledar je solidno opremljen, tisk jasen in lep, papir bel in trpežen. * Napad razbojnikov. Nedavno noč sta v Vukanjih onkraj Niša vdrla dva oborožena razbojnika v hišo Vladimira Petroviča, ki se je prejšnji dan odpravil v rasinjski srez ženit svojega sina. Razbojnika sta ustrelila njegovo snaho ter težko ranila ženo Milevo in starejšega sina Spira. Ker nista pobrala nikakth vrednosti, se domneva, da sta razbojnika izvršila krvavi napad iz gole maščevalnosti, ker je stari Petrovič še! ženit svojega mlajšega sina v deveto vas. 4 K poročilu o samomoru Ivana Lindla v Zagrebu nas prosijo znanci prizadete družine za objavo naslednjih ugotovitev: Pokojni je odšel večkrat brez vednosti staršev od doma, a je bil vselej sprejet kakor izgubljeni sin z ljubeznijo in odpuščanjem, tako od očma, ki ga je bolj ljubi! kakor svoje otroke, ter od mateTe. Da se tokrat ni upal vrniti, ie bila njegova lastna krivda, saj je vedel, da še ni nikdar bil kaznovan, marveč, da so ga njegovi samo prosili, naj pametno ravna in so mu vselej dajali resne nasvete v ljubezniivem tonu, ker ni znal sain sebe gospodovati. * Aretacija na shodu stanovanjskih najemnikov. V Splitu je bil predvčerajšnjim aretiran delavec Atrte Jalič, ki je te dni na shodu stanovanjskih najemnikov al udiral na razmere v sovjetski Rusiji. Zastopnik oblasti mu je zaradi tega vzel besedo. Izvršena je bila pri niem hišna preiskava. Policija .ie zaplenila več knjig in rajnih spisov. Je-lič je bil izročen državnemu pravdništvu, ki vodi proti njemu preiskavo po zakonu o zaščiti države. * Oče ubil lastnega sina. It MetkovJča poročajo, da ie v okolici Opuzna bil izvršen te dni grozen zločin. Orožniki so dognali, da ie seljak Ivan Šečjco umoril svojega sina Srečka. Razbil mu je s kamnom lobanjo ter truplo v šumi zakopal. Sodna oblast ie odredila ekshumacijo in raztelesenie umorjenega sina. * Samomor v deliriju. V Zagrebu je predvčerajšnjim bolnik Janko Androvič z drugega nadstropja kirurgiške bolnice skočil na cesto tei se pri tem težko poškodoval. Prenesli so ga v bolnico, kier je tri ure po usodnem skoku umrl. Samomor je izvršil v deliriju. KOLO STRASTI KOLO LJUBEZNI KOLO SREČE KOLO TRPLJENJA KOLO USODE ? ? ? ? ? ? * Strašna smrt vsled električnega toka. Kakor javljajo iz Mostarja, se je v četrtek popoldne iz radovednosti 18 letni Strahinia Saraiič vtihotapil v hišico s transformatorskimi aparati tamkajšnje tobačne tovarne. V hišici je nesrečni mladenič ogledoval in otipaval aparate: nenadoma se je slišal obu pen krik. Tok 6000 voltov ga je ošinil in mahoma ie mladenič ležal na tleh, roka pa mu je gorela tako, da se je takoj začel širiti duh po pečenem mesu. Prihiteli so delavci, ki pa se mu niso upali približati. V 20 minutah mu je zgorela tudi kost in se spremenila v pepel, na kar ie roka padla na tla. Začeli so nesrečnega mladeniča polivati z mrzlo vodo. Prišel je zopet k zavesti, a zblaznel ie vsled bolečin. Štirje delavci so ga komaj obvladali in ga spravili v bolnico. Pomoč je prišla prepozno: Saraiič je kmalu nato izdihnil v groznih mukah. * Tajinstven uboj se je nedavno noč zgodil v Odžacih pri Somboru. Občinski veterinar Kolender Mor. ki ga zdaj zaslišuje orožništvo, izpoveduje, da ga jc ob povratku iz kavarne proti domu na vogalu ulice prestregel miad človek in zahteval denar. Kolender je naglo potegnil revolver in napadalca, ključavničarja Lipuša, ustrelil-Oblasti radi nekaterih okolnostl rs venjeio njegovim navedbam. * Nadebuden gimnazist. Srezki poglavar v Aleksincu je dal Pred kratkim zapreti gimnazista Branka Arangeloviea, ki ie okra-del svojega sorodnika Milana Tiniča, trgovca. za 60.000 Din. Tekom preiskave pa se je ugotovilo, da Tinič ni edina Arandjelevj-čeva žrtev. Dolgoprsti fantič je odnesel podpolkovniku Krsti Popoviču 10.000 dinarjev gotovine, v Gornjem Matijeveu pri Nišu pa ie iz neke hiše odnese! večji niz zlatih dukatov. Celokupna vrednost ukradenih reči znaša 100.000 Din. Ravnokar so do*le COPATE prima češko blago za dame in gosnode 3. Podboj, Sv. Petra cesta * Kmalu ga bomo imeli! Beograjske no-vjne beležijo, da je finančno ministrstvo zahtevalo od notranjega ministrstva, naj ulovi bivšega konzula v Trstu, Stepanovjča, ki je odnesel 1,550.000 lir Iz blagajne konzulata Notranje ministrstvo je zahtevo fin. mthi-strstva odstavilo zunanjemu ministrstvu, da zahteva izročitev Stepanoviča od italijanskih oblasti, ker ga je neka tržaška gospa Giustiniani videla na promenadi. A med tem, ko zunanje ministrstvo naproša italijansko policijo za ekstradacijo pobeglega konzula, se v Beogradu že dolgo govori, da je Stepanovjč že v Rusiji, če ne v Ameriki, * Planinske koče v zimski sezoni. K včerajšnji notici nam dostavlja SPD, da ostaneta v zimski sezoni odprti tudi koča v Kamniški Bistrici ter dom na Krvavcu. * Za popiavljence. Na poziv združenih ženskih društev za nesrečne popiavljence je poslal g. Oto Bamberg 300 Din. Posnemajte! * Tkanina »Eternum« glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, manufaktura Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7. j Sem že tukaj. Pripeljala sem s seboj tudi svoje sestrce Hopsasa, Lilo in Loto, ter | | Vas bodemo v družbi >armantnih kavalirjev v lilmu ! I Princesa Trulala z Llllon Iforve? | izbotno zabavale. Predstave ob 3., pol 5., 6, pol 8. in 9. uri. Kino Ideal. Iz Ljubljane u— Ljubljansko učiteljsko društvo je imelo dne U. t. m- svoje zborovanje, prvo v dobi nove uprave poverjeništva UJU. Zborovanje je bilo napram prejšnjim zelo pičlo obiskano, pretežna večina je bila učiteljic. Protideklaraši sc po večini zborovanja niso udeležili. Društveni predsednik šol. upravitelj Fr. Skulj je čutil potrebo, da je izrazil svoje ogorčenje »nad napadi »Jutra« na uči-teljstvo«. To je naravnost nečuvena obdol-žitev, radi katere kličemo g. Skulja na odgovor! (Op. uredništva). Zborovanje je v splošnem poteklo malo zanimivo in ie mnogo navzočih že kmalu po otvoritvi odšlo. Kulminacija zborovanja je bila debata o narodnem in državnem edinstva, kjer se ie g. Škuli povzpel do trditve, da so to »fraze« u— Zanimanje za češki jezik v Ljubljani, V četrtek zvečer se je vršilo v mali dvorani Kazine vpisovanje v kurze češkega jezika, ki ga priredi Jugoslovensko-češkoslo-vaška Liga v Ljubljani. Po prigodnih govorih predsednika Lige g. dr. A. Kramerja in češkoslov. konzula g. dr. Fr. Resla se ie vpisalo v tečaje nad 120 dijakov, dijakinj in odraslih. Redni pouk se je deloma že začel, deloma pa se prične prihodnji teden- «— Vidovičev klub v Ljubljani sporoča vsemu članstvu in javnosti, da predava veliki ljudski vzgajatelj in vodja etično-pro-svetne šole v Sarajevu, g. Miljenko Vidovič v nedeljo 24. oktobra v dvorani »Mestnega dema« o temi: »H človeku«. Na to velevaž-tio predavanje vabi klub vse, ki hrepene po boljšem človeku. Da sprejmemo tega velikega ljudskega vzgajatelja kar najlepše in najdostojuejše, se vrši v soboto 16. t. m. ob poj 8. uri zvečer v Narodni kavami razgovor. Pridite vsi in točno. — Višji tečaj VI-dovičeve šole je že pričel. Vpisi se vršijo do konca oktobra. Vse informacije o tem tečaju daje klubov tajnik g. Vladimir Kra-vos, Ljubljana, Narodni dom. Informacije se dajejo samo pismeno in je priložiti znamko za odgovor. u— Iz duhovniške službe. Z Viča nam poročajo, da ie nekdanji tamkajšnji priljubljeni katehet p. Engo Klasinc podal ostavko na katehetsko službo ter ob enem prestopil v status zagrebške nadškofije. Nameščen je sedaj v medjimurskem trgu Nedelišče pri Čakovcu. u— Kurz iz alkoholnega vprašanja ima ljubljanska abstinentska mladina danes v soboto 16. oktobra ob 17. uri v akademskem kolegiju. Predava zopet br. dr. Mikič. — Mestno središče. U— Zveza obrtnih zadrug vabi vse gg. zadružne načelnike in obrtnike, da se v čim-večjem številu udeleže pogreba pok. g. Franca Stareta, ki se bo vršil danes ob 4. popoldne iz Tavčarjeve ulice. — Načelstvo. u— Za popiavljence v Žireh sta mesto venca na krsto svojega prijatelja g. Frana Starčta darovala g. Fran in ga. Roza Kra-peš v Ljubljani 250 Din. u— V soboto in nedeljo se vsi odkupite pri našem žeustvu v korist nesrečnim gorenjskim poplavljencem! u— Kolo jugoslov. sester Štepanja vas vabi na zdravniško predavanje pri g. Novaku (»Tavčarjeva soba«) v nedeljo, dne 17. oktobra ob 15. opoldne. Tema predavanju je »Jedka* s filmom v treh delih. u— Plesni odsek Atena javlja, da je prva plesna ura za II. tečaj (naraščaj) v torek, dne 19. t. m. ob 18. Ob tričetrt na 20. pa je prva ura za IV. in V. tečaj v mali dvorani Narodnega doma. — Načelnica. 1373 u— Preporodaši. Danes ob 5. je redni obč. zbor v areni Narodnega doma. Smatrajte io za častno dolžnost, da se občnega zbora točno udeležite. — Odbor. u— Merkurjev plesni tečaj je vsako soboto od 8. do 12. zvečer v veliki dvorani Kazine. 1372 u— Pasji kontumac v Ljubljani ukinjen. Ker od 20, junija 1926 dalje v Ljubljani ni bilo nikakega novega slučaja pasje Staline, se svojedobno odrejeni pasji kontumac za mesto Ljubljana ukinja. u— Da, vince...! Predvčerajšnji ljubljanski trg je bil izredno živahen in založen z vsemi mogočimi dobrotami. Posebno veliko je bilo na trgu sadja, ki so ga pripeljali okoličani z ročnimi in vpreženimi vozički. Ljubljančane je osrečila z nekoliko košarami sadia tudi vdovica Mana tam izza Šmarne gere. Ker ni bila ravno predraga in ii je šlo večinoma žlahtnega blaga v denar si ie mislila Mana, da si ga prav lahko privošči merico ali dve. Vsedla se jc na voz ter pognala v Šiško, pa je moral konjiček ustaviti povsod, koder Bog roko ven moli. Navsezadnje Mana že skoro ni mogla več reči: Hi konjiček! In revež je škrebl.ial po cesti sam kakor je vedel m znal. Mana pa ie vajeti spustila in zaspala tako sladko kakor že dolgo ne. Vendar pa ie konjiček čez Cas nenadoma obstal m ozrši se zapazil, da ne-seta z voza njegovo gospodarico dva tuja uniformirana moža in sicer naravnost v šišensko stražnico. Konj in voz sta prenočila pri nekem posestniku v Zg. Šiški. Mana pa v zaporu na stražnici. Naslednje jutro okrog 6. pa je Mana znova zapregla konjička in odšla na trg prodajat, kar ji je še ostalo od prejšnjega dne kakor da se ni nič pri-godilo. Le jabolka so bila nekoliko dražja. w— Mož z urami. V četrtkovi številki smo prinesli pod tem naslovom vest o aretaciji 1. 1908 rojenega Mileta Gazibare, ki sa je prijel v torek na glavnem kolodvoru detektiv radi sumljivega obnašanja. Gazl-bara pri katerem se ie našel zastavni listek za zlato uro in še dve uri, ie bil osumljen tatvine ur in žeparstva. Policija ga ie izro-čila sodišču, kjer pa se ie izkazala njegova popolna nedolžnost. Zastavni listek je Gazi-bara prejel od svojega znanca Petra Ku- saka, uri pa sta bili njegovi. Gazlbara je pošten delavec, ki .ie bil zadnji čjs zaposlen pri stavbi nove cerkve v Šiški. u— Drobiž s policije. Policiji so bili od četrtka na petek prijavljeni sledeči slučaji: 2 tatvini, 1 goljufija. 3 nezgode, 1 izgred v javnem lokalu, 1 prestopek nedostojnega ve denja, 1 prestopek pijanosti 2 prestopka obrtnega reda. 1 najdba vojaške puške, 2 prestopka pasjega kotitumaca, 1 pobeg od dema in 11 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacij ie bilo izvršenih 7 in sicer: 3 ženske radi postopanja oziroma tajne prostitucije, 1 moški radi spanja v pijanem stanju na uličnem hodniku, 2 radi beračenja in I radi splošnega suma. ABONENTI dobijo dobro in poceni hrano v restavraciji pod .SkalcoV Mestni trg U Gostom se lahko postreže t domačo, srbsko dunajsko in francosko kuhinjo. Za jedila in vina preko ulice poseben popust Vsak dan se vrši od 20 do 24- ure KONCER I". Z radostjo pričakujem moje goste. Josip Uran, restavrater Iz Maribora a— Oton Župančič pri otvoritveni gledališki predstav) v Mariboru. Pri otvoritveni predstavi »Veronika Deseniška« bo v mariborskem gledališču navzoč tudi avtor, pes. nik O. Župančič, oa kar občinstvo posebsi opozarjamo. a— Vodstvo splošne bolnic« v Mariboru nam je poslalo naslednja pojasnila: »Z ozirom na članek, priobčen v »Jutru« o /i8- X 9/t Smei vetra m brzina v m OOlii. 101 (b- 10 Vrsta padavine 0 ••azmmn t t ittr u irt opazovanja Ljubljana , | 1 76 H 127 80 N 0.3 H 8. 763-9 125 82 NE 0.5 9 (dvorec) { 14. 7b3-2 18-6 6-S WSW 6 4 t 21 764 5 146 82 NE 05 1 Maribot . . . 8. |762 7 13-0 87 NW 3 0 Zagreb ... a 763--I Irl 81 \VS\V 5 0 Beograd . . . i 1763-2 15-0 84 mirno 2 Sarajevo . . . 1. Skoplje . . . I76.V7 14-0 61 mirno 0 Dubrovnik . . r 7«4 6 18 0 6J mirno 0 Solit .... 7 764 6 17-0 96 Tirno 0 1 Praha . ... 7 || 757-8 14-0 WSW 7 10 Šport Lahkoatlelski dvomateh Ilirija : Primorje Danes in jutri se vrši na igrišču Primor« ja, Dunajska cesta lahkoatletski dvomateh med že več let največjima rivaloma v lah« keatletskem športu v Sloveniji, ki bo odlc* čil, kateremu klubu bo pripadel ponosni naslov lahkoatletskega podsaveznega prva« ka za leto 1926. Oba kluba sta vestno pri« pravila svoje atlete in je vsled tega priča« Kovati ogorčeno borbo v poedinih discip« linah kakor tudi za končni placement. Oba kluba nastopita v svoji sedanji najmočnei« ši postavi, vendar nekoliko handicapirani, ker mora ASK Primorje resigniTati na zna« nega reprezentanta Valtriča in dobre sred« njeprogaše Arharja in Vidica, ki se naha« jajo na listi maroderjev, SK Ilirija pa na talentiranega tekača na kratke proge Živa« novica, ki je odsoten, in na svojega naj« boljšega sprinterja Stepišnika, ki ima zabra« no starta. Že vsled znane rivalitete med obema klu* borna je pričakovati veliko udeležbo od strani športnega občinstva in «drukerjevi>, kakor tudi iz razloga, ker bo ogorčena bor« ba za zmago v vseh disciplinah nudila zelo dober šport. Razven tega je vstopnina vsled propagandnega značaja prireditve nizka. Začetek v soboto, 16. t. m. točno ob 15. uri. v nedeljo, 17. t. m. točno ob 14.30 uri. Solnce vzhaja ob 6-14 zahaja ob 17-16 >una izhaja ob 1425 zshaia ob 2347 Povprečni barometer je danes vlšj' kot včeraj za 1.0 mm. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 19 0 najnižja 12 4 C- Dunajska vremenska napoved ia soboto: Sedanje vreme se ne bo »nogo spremenilo Tržaška vremenska napoved za soboto: Nebo večinoma oblačno in megla. Temperatura od 17 do 21 stopinj. Morje mirno. Nikakih vetrov. V. kolo prvenstvenih nogometnih tekem Jutri, v nedeljo, dn« 17. t. m. sc odigra zaključno kolo prvenstvenih nogometnih tekem ljubljanskega okrožja. Ta dan nasto« pijo v boju za točke sledeči klubi: SK Iii« la : SK Jadran, ASK Primorje : SK Slovan. Zanimive igre sc pričakuje med Ilirijo in Jadranom, kateri se je placiral v jesenski sezoni na zadnje mesto. Razumljivo, da bo dal Jadran vse iz sebe, da si popravi svo« jo pozicijo. Pa tudi tekma med SK Slova« nom in ASK Primorje utegne biti dovolj zanimiva. Saj je nedavno pokazal Slovan v tekmi proti SK Iliriji, da zmore mnogo več, r.ego se od njega pričakuje. Predpoldne na« Stopijo rezerve navedenih klubov. Vse tek« me se odigrajo na igrišču SK Ilirije, in sicer v sledečem redu, dopoldne ob 8.45 uri: SK Ilirija rez. : SK Jadran rez., ob 10-30 uri ASK Primorje rez. : SK Slovan rez. Popol« dne ob 13.45 SK Ilirija : SK Jadran in ob 15.45 ASK Primorje : SK Slovan. Dopoldne se odigrajo na igrišču ASK Pri« morje tudi prvenstvene tekme drugega raz« reda, in sicer nastopijo: ob 8. uri SK Svo« boda : SK Krakovo, ob 9.45 pa SK Slavija : SK Panonija. Predzadnje kolo prvenstvenih tekem v Mariboru V predzadnjem kolu prvenstvenih tekem v Mariboru nastopi ISSK Maribor proti TSK Merkurju. Z ozirom na dejstvo, aa je Maribor zadnje čase v jako slabi formi, ter da je Merkur nasprotno baš v tekmi proti Svobodi pokazal mno>go znanja in vo« ije k lepi ter koristni igri, jc pričakovati precej trde borbe med imenovanima klu« boma. Ako bo Maribor opustil svojo hiper« kotnbinacijsko igro ter se omejil bolj na streljanje na vrata, je njegova zmaga si« guma; kajti tehnično in taktično brez dvo« ma daleko nadkriljuje svojega nasprotnika. Toda ravno malodušnost pred vrati mu zna biti usodepolna. Kajti Merkur je jako žilav in vztrajen. Predtekmo tej tekmi odigrata hazena družini ISSK Maribora in SK Ilirije iz Ljub' Ijane prijateljsko tekmo, ki bo gotovo tu« di jako zanimiva. Skoro gotovo pa je, da bo zmagala Ilirija, ki je kondicijelno goto« vo boljša od Maribora. Službene objave LNP. (Seja p. o. dne 13. X. 1926.) Verificirajo se za ASK Primorje igr. Bo« gičevič Borislav na podlagi § 10. o. pr. JNS kot akademik in podane izjave s pravom takojšnjega nastopa v, vseh tekmah; za SK Slovan igr. Grk Rudi, Petrič Franc in Otru« ba Stanko vsi s pravom nastopa dne 21. X. 1926.; za SK Svoboda Maribor igr. Kristl Josip s pravom nastopa dne 13. IV. 1927; za SK Celje igr. Borštner Ivan z 21. X. 1926 m Adolf Walter s pravom nastooa dne 13. IV 1927. (Glede prošnje za takojšen nastop bo odločil JNS.); za SK Svoboda Lj. igrač Ban Viktor s pravom nastopa dne 13 IV. 1927. Sporoča se vsem izvenljubljanskim klu« bom, da se bodo verificirale prijave novo« prijavljenih igralcev v smislu § 6. o. p. JNS tako, da bo imel pravo nastopa 8 dni po se« ji, na kateri je bila predložena prijavnica. Verificirajo se prv. nog. tekme odigrane: dne 19. IX. 1926. v ^Ljubljani: Panonija : Krakovo 5 : 5, dne 3. X. 1926 v Ljubljani Primorje rez. : Hermes rez. 6 : 1, Slavija : Krakovo 4 : 2, Ilirija rez. : Slovan rez. 8 : 1, Panonija : Reka 1 : 1, Ilirija : Slo« van 1 : 0; v Mariboru Rapid : Svoboda M. 3 : 1; v Ptuju ISSK Maribor : SK Ptuj 4 : 4; v Šoštanju Atletik SK : Šoštanj 12 : 0. Ne verificira se prv. tekma Primorje : Hermes, odigrana 3. X. 1926, ker se jo smatra za neregularno. Na podlagi sodn. poročil se predajo k. o. igr.: Perko in Hudales (Jadran), Boncelj (Hermes) nadalje se predajo k. o. igr. Jur» kas (Primorje) in Urbančič Stanko (Reka). Mo Celje se poziva, da z ozirom na sodni« Sko poročilo o tekmi Celje : Red Star 10. X 1926 zasliši igr. Soher (Red Star) ter po« šlje tozadevni zapisnik LNPu Službeno iz LNP. Za jutri dne 17. t. m. se določajo prvenstvene tekme na igrišče ASK Primorje v sledečem redu: ob 8. uri SK Svoboda : SK Krakovo, ob 9.45 SK Sla« vija : SK Panonija. S tem se obvešča v smi« slu razgovora s tajnikom SZNS tudi gospo« da sodnika, določena za navedeni tekmi. — Tajnik II- •4SK Primer je (Hazena sekcija). V ne« deljo prvenstvena tekma rezerve in I dru« žine s TKD Atena. Igralke rezerve naj bo« dn ob 9.30 na igrišču, in sicer sledeče: Krisch, Podboj I. in II., K. 11., Kramer II., Jeglič, Modic I. in II. I. družina naj bo na igrišču ob 10.30, in sicer naslednje igralke: Kaiser, Zanner, Jenko, K. I., Erbežnik, Vi« dic I., Prekuh. — Načelnik. SK Slovan (Težkoatletska sekcije). V pondeljek, 18. t. m. se vrši točno ob 20. iti v Narodni kavami strogo obvezen se« stanek vseh atletov. Podrobnosti r.a klu« bovi deski in v telovadnici. Obenem se opo« zarjajo vsi atleti, da redno in točno priha« jajo v telovadnico! — Centr. tajnik B. Gospodarstvo Vzhodni železarski kartel in naša država Na evropskih tržiščih železa se odigravajo dogodki, ki lahko postanejo dalekoseznega pomena tudi za naše železarne in industrij'), ki predeluje železo. Spričo taksnega položaja je sklicala Zbornica za trgovino, obrt in industrijo za včeraj sestanek zastopnikov vseh prizadetih podjetij iz Slovenije. Na sestanku, katerega so se udeležili zastopniki 8 podjetij (med temi so 4 železarne), kombinirana, 1 vagon 425; baška, «0g3, 2 vagona 425—430; banatska. 1 vagon 367.50. Tendenca v pšenici čvrsta, v ostalem blagn stalna. Svinjski sejem v Mariboru (15. t. m.). Do-gou 366 svinj. Povprečne cene so bile: pra-sci, 5—6 tednov stari 60—100, 7—9 tednov 125—150, 3—4 mesece 250—300, 5—7 mesecev 420—450, 8—10 mesecev 525—550, 1 leto stari 1000—1200 Din komad; kg žive teže 9.50—10, kg mrtve teže 15—17 Din. Prodanih je bilo 193 komadov. Sejmu se jc poznalo, da ljudje orjejo in da je trgatev. Kupčija je bila slabša kakor zadnji petek. Dunajski živinski sejem (14. t. m.). G 0-veda: Dogon 475 glav. Biki so se poce-nili za 5 grošev pri kg, dočim so ostale vrste slabo obdržale cene na pondeljkovem sejmu. — Svinje: Dogon 1806 komadov. Debele svinje nespremenjene, mesne za 10 grošev nižje. Za kg žive teže notirajo: mesne svinje 1.80—2.40, debele 1-80—1.93 šilinga. Dunajska borza za kmetijske produkte (14. t. m.). Z ameriških borz so prispela malo slaba poročila, ki so pa ostala brez vpliva na dunajsko tržišče, ker je Budimpešta sporočila nespremenjene tečaje. Razen tega pa je bila ponudba na Dunaju majhna. Uradne notice so ostale nespremenjene. Le inozemske vrste rži so se podražile za četrtino šilinga. = Izdelovanje načrta zakona, o prisilni poravnavi. Iz Beograda poročajo: Posebna komisija, določena od ministrstva za trgovino in industrijo izdeluje načrt zakona o prisilni poravnavi. Čim bo načrt izdelan, bo prišel v pretres na posebni anketi gospodarskih krogov, šele po tem prelreru bo načrt izročen ministrskemu svetu. = K vprašanju pomanjkanja vagonov za les. Iz Dobrepolja nam pišejo: Zaradi pomanjkanja vagonov je pri nas skoro popolnoma zastala lesna trgovina, dasi je povpraševanje po lesu znatno. Bavimo se pri nas večinoma z izvozom drv. Sedaj, ki bi bila priložnost, da vnovčimo svoje zaloge, nam pa železniška direkcija ne dostavi vagonov. Ako se temu zlu v najkrajšem času ne od-pomore, bo naše ljudstvo občutno oškodovano. Upajmo, da bodo razne intervencije pri slavni direkciji železnic in v prometnem ministrstvu kaj zalegle ter da se bo zgodilo tako, kakor obijubuie odgovor glavne direkcije Gremiju trgovcev v Ljubljani. Storiti se mora vse, da bo dovolj vagonov, ker to ni samo v interesu lesne trgovine, ki se nahaja v težki krizi, nego tudi v interesu naše trgovinske bilance. = Obtok novčanic Narodne banke SHS se je po izkazu od 8. t. m. povečal v prvem tednu t. m. za 178.8 milijona na 5897.5 milijona dinarjev. Istočasno se jc povečala kovinska podloga za 16 milijonov na 436.1 milijona dinarjev ziate in neznane vrednosti. Posojila so se povišala za 13.4 milijona na 1542.6 milijona dinarjev. j — Stanje posevkov v drugi polovici septembra t. I. Po podatkih ministrstva za kmetijstvo in vode je bilo splošno stanje posevkov v omenjenem času med zelo dobrim in dobrim ter le v zelo redkih oblastih med dobrim in slabim. 2etev t u r š č i c e ja v tem času bila v polnem teku. čeprav so bile vremenske prilike neugodne, vendar bo pridelek zadovoljiv. Vinogradi so precej trpeli zaradi peronospore in oidija. Nenormalne vremenske razmere so zelo slabo uplivale na pridelek v vinogradih. Povprečna sadna letina je zelo dobra. T r g o. vinske rastline »o dale dobre pridelke. Korenasto razsllinje se je istotako dobro obneslo. Krompir je v nekaterih oblastih slabo uspel. Stanje živine je bilo v vsej državi dobro. = Dunajska podružnica Slavenske banke. Z Dunaja poročajo: Dunajska podružnica Slavenske banke, nad katero je otvorjeno poravnalno postopanje, ima sedaj sestavljen premoženjski izkaz, iz katerega je povzeti, da so efektni depoji v redu. Ne glede na krite terjatve znašajo pasiva 271.000 šilingov, aktiva pa 193.000 šilingov. Razen tega imajo centrale v Zagrebu in nekatere zunanje podružnice terjatve v skupnem znesku 175.000 šilingov, ki so krite. Največji upnik je Landerbank na Dunaju, ki je, kakor znano, v ožjih stikih s Slavensko banko. Proku-rist in ravnatelj dunajske reprezentance Slavenske banke dr. Brunn je bil v statusu LSnderbanke in od te plačevan. Terjatve Landerbanke znašajo 400.000 šilingov in krite z efektnim depojem v vrednosti oOO.OOO šilingov, Landerbank se brani odstopiti pre. bitek preko omenjene vrednosti in ga bore zadržati kot kritje za terjatve proti zagrebški centrali. Zastopnik dunajske podružnice Eisner dolguje 150.000 šilingov, ki jih pa noče plačati, češ, da ima protitarjatve iz službenih odnošajev. Dunajsko časopisje je mišljenja, da se bo dosegla za upnike zelo ugo-1-na poravnava, če se bo posrečilo dobiti dolino vsoto od Eisnerja in omenjeni efektni prebitek od Landerbanke. — Mlekarstvo t Sloveniji. Kakor čitaw», je v vsej Sloveniji približno 210.000 molznih krav, od katerih posamezna daj« povpreSno 1000 litrov na leto. Vse krave bi dale towj letno 210,000.000 litrov mleka. Ako ra&ina-mo samo po 1.25 Din, dobimo ogrotnno vsoto nad 262 milijonov dinarjev. Sicer »e pa mleko pretežno prodaja dražje in smemo reči, da znaša letna vrednost vsega mleka v Sloveniji najmanj 300 milijonov dinarjev. Sklenitev prisilne poravnave. Konkur*, ki je bil razglašen nad imetje« Gen gnati preko ozkih, plotov društvene politike, je pa že v početku zmrznilo v ledeni burji, ki je tedaj brila preko akademskih tal. Š!e-vilično 'najjačje društvo vJadrun.- je gojilo muzikalno umetnost v »Glasbeni sekciji:. Mnogo članov je bilo vpisanih tudi z znanem dijaškem zboru sGl. M,«, ld jo ]>a kmalu zamrl. Vaje so se vršile v prostorih konservatorija, vsegavkup je ta zbor parkr.it nastopil na šolskih produkcijah ... Glede ostalega glasbenega življenja v , Jadranu: pa čujmo njegovega kronista B. B. v dijaški reviji »Vidovdan:. — »Glasbena sekcija : Jadrana t jc bila že od nekdaj dete nebogljeno. Ustanovljena je bila sicer že v zimskem semestru 1919./1920. in je orkester skupno s pevskim - zborom nastopil javno s aPreporo-dom" na akademiji v proslavo Vidovega dna leta 1920., toda kmalu se je prvotno navdušenje poleglo in-sekcija je morala prenehati z delovanjem. Ali krivično bi bilo, zavračati vso krivdo za nedelavnost sekcije na članstvo; zakaj pozabiti nc smemo, da potrebuje orkester za nabavo in vzdrževanje instrumentov velikih denarnih sredstev. Teh pa društvo žal ni moglo vedno utrpeti. Tako je sekcija životarila tja do zim. sein. 1924.,'1925., ko jo je zopet oživil tovariš A. Zupančič, njen novi načelnik. Društveni orkester se je jel spopolnjevati, zanimanje se je vračalo, vaje so postale dobro obiskane, in kmalu je jel orkester nastopati v javnosti. Prvič jc nastopil na -Jadranovem brucovskcm večeru , dalje enkrat v Litiji in enkrat v Spodnji šiški. poslednjič v semestru pa na Jadranovem Zabavnem večeru. — V poletnem semestru 1924./1925. je nastopil istotako štirikrat: na Masarykovem večeru, kj ga je priredil »Jadram v dvorani Naprednega dijaškega doma, ua slavnostnem večeru m. čast odhajajočemu tovarišu ter .po enkrat v Hrastniku in na Viču. kjer je opremljal pev-,ce srednje tehniške šole pri' izvajanju operete »Kovačev študent:... Opravičeno ja mnenje, da se bo v naslednjem semestru položaj še izboljšal. Predvsem namerava vodstvo sekcije organizirati pevski zbor, kateremu do sedaj ni moglo posvečati toliko pažnje baš vsled obilico dela z orkestrom. — Tako kronist! Kolikor mi je znano, pevskega zbora ni bilo možno sestaviti, pač ]>.i deluje v okrilju tega društva močan tambu-raški zbor. (Konec sledi). š— Meddruštveni sestanek. V torek 12. t. m. se je vršila od 20. do 24. v posvetovalnici ■ -Jadramo meddruštvena seja, ki jo ie sklical Svet slušateljev ljubljanske univerze. Navzoči so bili odposlanci skoro vseh visokošolskih kulturnih in strokovnih društev v Ljubljani. Poročila odbornikov SSLu so-navzoče prepričala v smolreno.sti in lepem uspehu dela SSLu v preteklem študijskem letu. Prav iz tega razloga se je izrekla velika večina društev zu predlog Sveta, naj so postavi letos skupna kandidatna lista za novi odbor SSLu. da odpade s tem volilni boj in z njim združeno razsipanje energije, katera naj se raje uporabi za neprekinjeno delo novega odbora v smeri soglasno določenega delovnega programa. Edino zastopnika kluba Marksistov in Bloka levih sla imela pomisleke proti skupni listi. Upamo, da bodo v interesu skupnosti in uiimega dela za ljubljansko študentstvo premagane tudi te zadnje ovire pri postavitvi skupne liste vseli ljubljanskih vseučiliščnikov. — Prihodnji 11. meddruštveni sestanek bo v torek 19. t. m. definitivno odločil o gornji zadevi. — Sprejet je bil tudi načrt Sveta o spremembi pravil SSLu, ki se je predložil skupščini v odobritev. Poleg nekaterih manjših sprememb pravil se uvedejo v bodoče v Svetu odseki, v katere bodo morala vsa visokošolska kulturna in strokovna društva pošiljati odposlance in katerim bodo načelovalt posamezni odborniki Sveta. S tem bi bilo delo SSLu iu društev znatno zbližano in bi bil Svet šara zelo razbremenjen, vse poslovanje pa bi postalo prožnejše. š— Pravnozeodovinski državni izpiti so se vršili na ljubljanski juridični fakulteii od 11. do 14.. t. m. Od 27 prijavljenih kandidatov jih je odstopilo že pred določenim izpitnim terminom (J, kasneje pa tudi 6. Ostalih 15 je polagalo izpit s sledečim uspehom: 1 kandidat odlično, 5 dobro, 4 zadostno, 5 nezadostno. s — Centralno akad. podporno društvo jo edina podporna institucija napredne visokošolske omladiiie v Ljubljani. Dolžnost vsakega naprednega visokošolca je. da s svojim vstopom in sodelovanjem pripomore društvu do širšega razmaha. Njegov namen je, nuditi vsem naprednim akademikom ljubljansko UDiverze podpore, brezobrestna posojila ter znižane cene pri zdravniških in zobozdravnikih ordinacijah. Člani Centralnega akad. podpornega društva dobe tudi v gotovih lekarnah zdravila s popustom. Pozivamo napredne visokošolce ljubljanske univerze, da pristopijo k svoji podporni instituciji, čim več članov bo imelo društvo, tem več ugoi-no=ii bo moglo izvojevati za podpore "potrebne člane. Prosveta Koncert pianista Noča v Ljubljani Sinoči sc je vršil drugi koncert tc sczije v filharmotiični dvorani, ki ga je priredH pianist Ivan Noč, domačin, naši publiki znan že od prejšnjih nastopov. Spored je obsegal lepo vrsto velikh mojstrov, ki so bili zastopani z najbolj karakterističnimi deli. Sicer lahkokrili Mozart je kontribuiral topot svojo dramatično fantazijo v c*moIy, velikopotezno delo, polno sile in zanosa. Beethoven je zavzemal častno mesto z zad« r.jo sonato (op. 111), ki jo je pianist odigral bravTiromo in do podrobnosti izdelano, * morda vendar premalo poglobljeno, tako, da je postal drugi del s svojimi čudovitimi variacijami nekam dolgovezen, kar pa gre tudi na rov »s skladbe, ki je pisana že So? cela abstraktno in brez ozira na zvočne možnosti instrumenta. Chopin je vžgal; dva preludija (c?mol in Wur), maAirka (hsmoi) m valček (ges=dur) so dokumentih rali pianistovo kompletno in izdelano teh« niko, ki se je izkazala v Lisztovi »loviti, a muzrkalno manj zanimivi Campanelli. Moderno sta reprezcntrraU Debussy in Ra> vel; prvi s dvema rafiniranima skladbam«, ki obe riše t« valo\'tnje in žuborenje vode ("Reflets dans l'eau in Jardins sous Ia pluie), Ravd s slično, še virtuoznejšo skladbo Jeus d'eau. Oba mojstra francoske imprea sionistične šole sta s čudovito fiueso, vsak na svoj način, zajela vtise lesketajočih v-odnih kapljic in menjavanja mavričnih barv ter jih izrazila na nedosežen način. Ivan Noč jima je bil veren in vesten in* terpref, ki je z lahkoto premagal vse ne> brojne tehnične tcžkočc teh minucioznih skladb. Želel bi le, da se njegovo predna« šanjc še bolj ustali in individualizira, da bo dosezalo isto stopnjo popolnosti, kot jo oči-tuje že danes njegova tehnika; potem bomo imeli v Nodu umetnika, na katerega bomo lahko ponosni. Sir.očnji njegov kons csert je dokazal, da je tehnično na visoki stopnji, s katere mu ne bo več težko doseči popolnosti. Pianistu je navdušeno aklamirala publika, ki se je vzlic dramski premieri udeležila koncerta v velikem številu. Pri tem bi bilo morda vendar enkrat mogoče urediti repe-n toir naših glavnih kulturnih institucij tako, d a bi tisto malo koncertov ne trpelo vsled istočasnih predstav v operi ali drami. S tem bi bilo ustreženo publiki, ki jo zanima« ta i koncert i predstava, posebno pa kotu certantu, kateremu odvzame operna ali dramska predstava rnaten del publike. Mor« da pa tudi gledališkemu ansamblu ne bi škodovala sporadična udeležba pri koncem tih in bi v to svrho pač lahko istodnevne večerne skušnje ali predstave odpadle, kar bi se dalo bržkone brez škode izvesti. Rav« nateljstvi gledališč bi pač morali imeti to» liko uvidevnosti zi naše kulturne prilike, da ne bi s predstavami (bi se itak nc vrše dnevno, temveč periodično) škodovali ku?« turnim prireditvam, ki jih žs otežkočujejo težke gmotne neprilike. Jaroslav Hilbert: Drugi breg (Premiera v ljubljanski drami.) Radikalni raeijonalist in fanatični svobn-domisJec Hron, predsednik češkoslovaške politične stranke, ki zameta vsakršno trans-cendentalnost in vero v Boga, fanatičen republikanski prvoboritelj, trd in energičen, kakor vlit iz jekla, pade v freuotku, ko polaga krvnik njegovemu sinu morilcu vrv okoli vratu, na kolena in zahrope obupno verno: prav ober; takisto je Jermanov Fischer preveč podoben cnadučitelju', ki sta slaba oba. Lep, simpatičen tip je postavil g. Danilo s Kroutilom. Gdč. Ježkova je doslej igrala manjše, šariirane ženske uloge; medirinks Ana ji je menda prva večja uloga. Ako sa utrdi v glasbi slovenščine, postane uporabna; aiaj še češi. Da ne pozabim Žida zarotnika hujskača g. Hacina! Imel je tipično masko iu je igral dobro. Zelo važno ulogo Pavle i« imela ga. šaričeva. Bila bi odlična, ako bi ne govorila včasih do nsrasumljirosti tiho. G. Skrbinška. ki je dramo prav okusno režir2l, vabim, naj sede med predstavo v X. vrsto, da se končno prepriča, da se vob-č* govori pretiho. Ljudje od V. vrste dalje ne slišijo, kar se šuslja na odru. Resnično, oesto imam občutek, da sedim v kinu, ne pa v gledališču. Gg. Kralj, Gregor in in Drenove? so v epirodskib ulogah docela ustrezali. Zlasti g. Kralj je govoril kot duhovnik Janovo oporoko fino in vendar učinkovito. S Cankarjevim Jermanom je znova dvignil; naj bi se s sedanje višine stalno dvigal. Drama je močno delovala na publiko, ki zato ni štedila s priznanjem. Fr. G. Javna zahvala Smatram za prijetno dolžnost, da se g. dr. Celestinu Jelencu, odvetniku v Ljublja« tri, javno zahvalim, ker me ie spričo mini« raalnih stroSkov ntjporrtvovalneje tt sto« pal v stanovanjski zadevi, ter imenovanega g odvetnika najtopleje priporočam. ANTON FABIANI. nadsprevodnik v p. IJ64 Izjava Podpisani Jožef Goričan, posestnik in 2u» pan v Gaberaiku, obžalujem žalitev kraj« nega šolskega sveta v Zgornji Polskavi, ir« rečeno na javnem prostoru v navzočnosti približno 30 ljudi Obenem se zahvaljujem krajnemu šolskemu svetu, d« je opustil na« daljne korake proti meni. Gaber nik. dne 13 oktobra 19 M. 1374 JOŽEF GORIČAN Skoz Črno goro S potovanja novinarjev. Po Sfcadrskem jezera. — V Bara. Na morju, dtte 3. oktobra. Včeraj zjutraj smo se v Podgorici podali na pot proti domovini. Ko izstopamo ob žgočem dopoldanskem solncu na obali Ska-drskega jezera, nas sprejemajo Alo.uoi, ki nas najprej zapeljejo iz močvirnatega roka-va v čolnih do parrrika. Malo proprej nam je blestel is daljave še Lovčen % Njegušovo grobnico, sedaj stoji pred nami Taraboš, na katerem je padlo v osvobodilnih bojih 23 tisoč Črnogorcev. Goro so sicer obdržali, mesto Sfcader pa le ostalo v rokah Alban--cv in se tmennje danes Skedroe. Sredi mirne vodne gladine vstopamo potem v majhen paruik, ves okrašen z lovorjevim zelenjem. Kapetan nas pozdravlja i« pogošča s sirom in rakijo. Mimo ploverno po jezeru, krog parnika poigravajo vodne ptice, k! iin mrgoli blizu močvirnatega obrežja. Ljubko pljuskajo po vodi, perotnice leskečejo v solnčnlfi žarkih. Končno se torej zibljemo na valčkih tega lepega modrega jezera, v katero so zarili Črnogorci vse svoje upanje v srečnejšo bodočnost. Toplo je 2. oktobra kot pri r.as ob najvišjem poletju. Jezero leži k orna j 6 m sad morsko višino. Nekdaj so bila tu cvetoča polja z vinogradi in bogatimi vasmi, ki so redita Črno gOro. Pred stoletji pa so TuTki iz močvirja preložili tok Črnega Drlma v drugo doliuo, tako da ie začel donašati pri izlivu v reko Boj ari o toliko ze.nlie, da ie zastaja! odtok, in Skadr-sko jezero vsled tega naraščati. Jezero Se sedai letno narašča do pol metra iu se razliva v dolino proti Podgorici, k! leži sama koma! 14 metrov nad morjem. Pred 900 leti je bilo jezero še čisto majhno z otokom v sredini. Kadar ie voda čista, vidijo pod gladino ostanke sela Vranice z mostom, ki je bilo še pred SO. leti Izven vode ln so kmetje tam še želi pšenico. Drugod je zopet videti pod vodo ko!e vinograda, ki ga ie polagoma zajela voda. Ako bi poglobili Bojan«, bi Imela Črna gora takoj reč tisoč m2 narplodovifejše zemlje. Krog obale so lepa naselbine, ki služijo deloma ribolovu, pa tudi zgodovinskih gradov Je cela vrsta. Saj Je bilo tu nekoč bivališče in rezidenca črnogorskih vladarjev. Dva be!a galeba nas spremljata nad parni-k°tii. ko ploverno k obrežju med močvirnatimi rokavi, ki bodo čez neka! let sami pod vodo. Divn3 lepota jezera ia za nami in zopet smo v problemih črnogorskih težav. Izstopamo v skadrskl Inki Vir-Pazariu. Domačini v svojih rdečkastih krojin, naivnih, odkritih oči nas pozdravljajo z županom. Pod široko senčnato platano so postavili mize in zopet smo gosti naroda. Predsednik občine govori o Izsušeniu Skadrskega jezera, poglobitvi Bojane, revščini, pod katero sedai stoka Črna gora. Občina leži ob tuki in med gorami, !.na okrog $00 duš iu živi od ribolova In nekaj polia imajo, ki je še ostalo oteto pred grozečo sksdrsko vodo. Domačiai posedajo med nas. pripovedujejo In nas gledajo zaupno. Soluce pripeka, a tudi v vodnjaku je voda topla, kot b! !0 skuhali. Tudi črno vino, sarajevsko pivo, :»-klia, vse je toplo. Vsaj z žlahtnim grozdjem skušamo tešiti Žejo. Po obedu se vsedemo v poseben vlak, ki nas Irca zapeljati čre? visoko pogorje k morju, v Bar, da se odpeljemo s parnikom v Dubrovnik in Split. V snažnih, maitiih vagonih zapuščamo s posebnim vlakom Vir-Pazar po dolini, v kateri so pred 20 leti Italijani izpeljali to slikovito serpentinasto železnico v dolgosti 42 km k morju v Bar. To fe edina železnica Črue gore, ki pa bo še v eksploataciji italijanske družbe. Vozimo se po rodovitni dolini med samimi težko obloženimi vinogradi, ki se arnriteatralično dvigajo do vrha pogorja, menda do tisoč metrov. Železnica se zvija in komaj vidno vzpenja, drznejše kot serpentine iz Koiora proti Lovčenu. Kljub utrujenost' smo vsi pri oknih iu uživamo krasoto narave, ki je vsaj v ta kotiček črne gore položila bogato rodovitnost. V postaj! Limiani kupujemo svs-že, debelo, sladko črno grozdje, fige, ki raste košato na ograjan vinogradov, in tud? orehi in kostanji ir.nože pestrost tukajšnje flore. Ob cesti, ki slikovito reže njive in vinograde, vidimo celo črešnje, hruške in koline, debele kot nase buče. Sele pod vrhom so izdolbli! iz ska! predor. Ko smo zopet na svetlem, obstoji vlak že onostran pogorja in globoko pod uami diha sinje Jadransko morje. Vlak drči navzdol, med zelenjem skakljajo ovce, ki včasih tekmujejo z lokomotivo ob progi. Sied! proge stoj! ose! in tudi on tece do!go časa pred nami. dekier ne zavije zopet med svoje skale. Ko s.tio iz skalovja, zavozimo zopet v novo, južno floro, nizko grmičevje z rdečimi jagodami ln oljke, ki obkrožajo mesto Bar V Novem Baru ob moriu zapuščamo železnico sredi popoldneva. Čaka nas sre-zkj poglavar in župan P. Zagarčanin, ki nas zapelje v avtomobilih v 4 km oddaljen stari Bar. Široka cesta zavije kmalu nad obalo v velik starikav pljkov gozd, kjer rasto več-stoletne oljke, edini pridelek tamošnjih ljudi. Domačini lili imenujejo »masline«, in če one obrodS. tedaj jim .ie dobro. Bar sam, starinsko mestece, pa teži precej visoko pod skalovjem Takoj nad njim Pa celo polje razvalin, golih sten. ki strahotno štrlijo v zrak. To je Stari Bar, naselbina Benečanov, katerega so v bojin IS'77 do ists popolnoma razdiall Črnogorci, ki so prišli od vrha čez vrtoglave skale in pregnali Turke. Se danes je v Baru samem, ozkih ulicah, natrpanih trgovin, vsaj polovica muslimanov. A vsi so — radikali. NajveC i« re-vežev Ženske so pohajale silno neestetlfino in umazano oblečene v svojih turških haljah. Ko smo se vsedli pred županovo hišo k zakuski. so nas z vrna opazovali Turčini s prekrižammi nogam* ■ ob cesti. Tudi v Baru pričakujejo rešitve od Jadranske železnice. ki bi naj šla skozi Bsr in KotOT. Dr. A v g. Refsnaa. Darujte ra sokolski Taler! Sokol Piednjtška iota Sokola l. na Taboru. Ka« kor smo že poročali, prične prosvetni del prednjaške šole danes oh 8. uri zvečer s predavanjem O splofoi vzgoji in anatomiji-. Tehnični del šole pa se vrši tri nedelje zaporedoma, in sicer od 8. do 12 dopoldne ter od Z do 5. popoldne v telovadnici na realni gimnaziji. Za telovadec« članstvo je obisk obvezen, začetek jutri dne 17. t. m. Ker so nekateri člani ljubljanskih sokol* ekih društev izrazili željo, da bi ndi ofei« skavali to prireditev, javljamo tem potom, da je vsak član dobrodošel, ki ima resno voljo sodelovati. — Družabni večeri So« kola I. zaradi prosvetnih predavanj izp*» dejo do sredic decembra, nakar se zopet nadaljujejo, o čemer bomo članstvo pravo« časno obvestili po časopisih. Prednjaški zbor in prosvetni odbor pričakujeta, da bo vse članstvo izrabilo ugodno priliko in se r vnemo lotilo tega dela ▼ korist napred* ka Sokola I. Sokol Vič napravi z deco v nedeljo dne 17. t. m. peiizlet v bližnjo okolico. Vabimo startše in prijatelje k udeležbi. Zbirališče v Sokolskem domu ob 13. uri. Odhod ob 13.30 uri. Deca naj ima seboj gorke suk« njice. Dopisi RADOVLJICA- Sokolsko gledališče v Radovljici vprizor! v nedeljo, dne 17. t in. ob 20. uri burko »Veletnristc. VRHNIKA. Prihodnjo nedeljo 17. i. m. Ima naš Soko! Izredni občni zfcor ob po! 13. v »Jantarju«. Vse ttaprednjake, ki jim ni narodnost in naprednost le prazaia fraza in sredstvo za izkoriščanje, vahimo k potnošteviM udeleži. ZIRI. Strahovita oovodenj je ostavila težke posledice. Takoj po prvi katastrofi se je pisalo, m upali smo, da nanj pride na pcmoč vojaštvo. Toda do sedaj jih žalitog še ni. Večja dela, ki so najnujnejša, to ie: čiščenje zastrtih strug iti gradba vsaj zasilnih nasipov in škarp čakajo na izdatnejšo pomoč, kajti domače prebivalstvo temu delu sam tli kos Ob povodnji je bil sleherni o&čau prizadet ter bo s poslednjimi žrtvami reševal svoj dom Iz blata in gramoza. Kako nujno potrebno js, da se očistijo struge, da se zajezijo iti obnove rardrti nasipi, nas je že komaj dober teden po prvi katastrofi opomnila nova poplava. Voda je drla proti pošti, najmočneje pa med hišami pos Bočnaija in Dolenca, kateri sta ob najmanjšem nalivu ogroženi, dokler se strma Račeva ue utrdi. Prosimo gradbeno direkcijo, odnosno vse prizadete čiiiitelje, da se zavzamejo za to, da se struge, ki grozijo, da ot najmanjšem nalivu ue vzdr-že, očistšjo in da se razdrti nasipi obnove. Odstra-ni naj se vse, kar ovira tok vode. Tako tudi cb manjših potokih in pritokih, kakor Jezeraica itd. Dokler je voda v svoji normalni višini, lahko te^e neoviran:), četudi so nad njo naložena. cela skladišča lesa, ko pa voda-naraste, se ob takih ovirah nabere naplavljen les in drugo. To Je vzrok, da se struga zasuje, voda pa mora, namesto da K tekla po prosti strugi, iskati izhoda drugod. Sedaj, ko občut! vsak sarn škodo, katero mu ob vsakem naliva napravija voda. se pač ne bo nihče branil odstopiti koščka zemlje, da se struga primemo regulira. NOVO MESTO. Združeni odbor j ženske podružnice Cirfl-Mctodove družbe, Kola jujoslovenskih sester in narodnega kra!. odbora Rdečega križa v Novem mestn priredijo v nedeljo, dne 17. oktobra v Novem mestu nabiralni dati za popiavljence v Sloveniji. Razpečavall se bodo bloki z odkupnimi listki po I, 3 in 10 Dia Naproša se prebivalstvo, da pokaže svoje razumevanje za to Človekoljubno akcijo in se odkupijo vsak po svojih močeh v prid nesrečnim žrtvam SLOVENJGRADEC. V tJutruc z dne 7. oktobra Je nekdo priobčil poročilo o vpri-roritvi Nnšldevega »Narodnega poslanca* na našem novem odru. Poročilo je tako pomanjkljivo, da moramo domnevati, da dopisnik ni iz S!ovecjgradca ia je le vsled tiepoznauja igralcev mogel napisati tako kritiko Da je ta domneva pravilna, sledi že Iz dejstva, da je dopisnik imena igralcev, k! Jih je ometrfl, deloma popačil; tako je iz gospe Romoldeve napravil Ramoldoro, iz Sušla pa Je napravil Sašla. Zato bodi dovoljeno, da poročilo Izpopolnimo. Glede že omenjenih oseb se seveda pridružujemo izvajanjem gospoda poročevalca; samo glede Simona Dobaralka se ml zdS, da mu poročilo nekoliko krati njegove zasluge. NJ< zov Jevrem Prokič je bil namreč tako izvrsten, da sem imel vtis, da vidim ua odru rutteiranega igralca, ne pa diletaota. Glede gospoda Vaniča pa moram reči, da se jc od dejanja do dejanja Izboljševal te/ da ga še in še želimo videli na odra. Dopisnik pa Je celo vrsto igralcev prezrl Na prvem mestu moram omeniti gg. Modrušana in Iv Straca. Prvi slugo Mladena, drugi pa novinarja Sreto sta podala svoji vlogi naravnost vzorna Obema moramo čestitati z Iskreno željo, da se kmalu zopet pojavita na odru V igri in maski nam je zelo ugajala gdč Kopužarjeva, ki je Spirlnico podala prav dobro ter povzročila mnogo smeha. Prav dober je bfl tudi naš stari oder-skl znanec g- Debelak, Id Je sijajno podal mesarja Jovfco Marto o ie mesto obolele gospe Krainčeve prav zadovoljivo podala gdč. Štrucova. Gg. Mirko Štrac, Konrad Rejnik, Gregi ki Toplak so bil5 to pot prvič na odru in so nas s svojim prvim nastopom selo zadovoljili. Prav dobro sta re-illa svoji vlog! tudi gg. Kari Rejnik in Ka-pmj. Na prvovrstni vprizoritvl pa Ima seveda najv. Versailles kot polneč tretjega stanu N'.:. nadejam se. d3 ne ostane tam na veke. »Ph!« ..e deji a in prezirljivo mrdaila s karmmastimi ust- nicami, »ti kmeta .—rji tretjestanski se kar preveč ponujajo s svojo skupščino! Bog mi odpust:, res čudim se kralju, da pušča to sodrgo v svojo bližino ...« »Morda so njihove zahteve v mdarle... upravičene \ kakem pogledu.« je hoiel pripomniti oxe ga je stara parlamenta rslc kri vzlic vsemu nagibala k novim "om. Davki bi se dali. mara .. pravičneje razdelit,. »Kaj čenčate?.. Davki?.. .'- bratite se ? kanaljo. moj>i r Antoine... Za tistega, ki stremi po časri. da bi nosi! rapir. je to bogme žalostno in sramotno. Pustite svet kakor ie ustvarjen. So ljudje. ki se rode zato. da plačujejo davke; naj jih tedai plačujejo in naj ne vpijo tako na glas. ndino. v čemer naš dobri kralj nimrf prav. je to. da časih pušča v stiski zveste služabnike, ki so se upropastili v njegovi službi. Da ni pokojni markiz, moj soprog, tako nepremišljeno trosi! na :rosi na dvoru Njegovega Veličanstva Ludvika XV.. bi se tudi Horric lahko še! postavljat na njihovo skupščino generalnih stanov. Videli bi. kako brž bi ngnal vašega mojstra Juiliarda.- »Zagotavljam vas, lepa gospa, da sem prvi, k; obžalujem oa-somost gospoda markiza na zboru francoskega plemstva-* :Da.c je kriknil zaletfeivj Horric. »preteto nag!o b: spravil to rokovnjaško zalego k pa.ne:;.« : Pomiri se. sinko, saj iiso tako opasn. Vzlic njihovemu široko-ustenju ne oedo niti tajn.- naporna povelj odpravljena, ko se raz-idejo.i takih Pescdah sen prvikrat čula 6ovoriti o največjem dogodku nove dobe. Lahkomiselna in po zabavah hlepeča družba, ki ie menila. ia predstavlja Francijo, se je ukvarjala z v sen, mogočim: z ljubavnimi spletkami in s toaletami, z ženitvami igrami gledališčem in filozofijo, z veličjem in s pravdami - z vsem. samo ne z nevihto je grmela v nižavi ... rv. \'alleretsKa šuma. lasi .jegove Svetlosti vojvode in guvernerja naše provincije. je bila .akor nalašč ustvarjena za nameravano gonjo ponekod mrka in ^.'3 se je drugod odpirala v prostrane udobne prehode, ki so dil: vozovom lahko pot do prelesmega paviljona rejenega po >■ seh zahtevah tistih dni. Zaradi voznega polei■>•■ za časa je bil sestanek napovedan ob petih zjutraj; nihče ga m 'amudil. Pogled ia elegantno .estro ^množico, ki ie mrgoiela po široki jas:, ie bil oiarujoč. Imenitne gospe v brokatnih krinoiinah so klečale na dnu svojih kočij ker jim višina pričesk ni dopuščala da b sedele; plemiči v visokih škornjih so jahali v bok; in vmes si vide jahalke mične in zale kakor vile v kaki operi Vsem v ospred;: je jahal, paradiral. razgraja! in vsakomur napotoval s svojo ogrom no postavo Horric d'Hodebock. markiz de Marchezallier sprem lian po neizogibni dvojici lovskih čuvajev šibečih se pod tež' velikanskih lovskih rogov, ki jima jih je obesil okoli vratu Obleče: ie bi! v široko suknjo izza dni Ludvika XIV.. okrašeno s poterrmelinr zlatimi vrvicami in naramnicami. Škornji so mu segali nad kolena in oborožen je bil do zob. Ob pasu iz bivolovega usnja mu je vise i silen lovski nož s srebrnimi okraski. V tokih na njegovem sedli, je tičala dvojica bojnih samokresov, zadaj pa je mahala puška in tolkla konja po nogah. Mali oglasi, M služijo t posredovalne ia •odiln« ■amen« občinstva, vsaka beseda 50 par. NajraanjSi znesek Din 5-—, Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din ! - — Najmanjši intick Din 13*—% Jutri gremo na Brod pod Šmarno goro k: .-zilvrtn.. kjer rrire-ii i 'Hpii-siia podnižale-d Ta-f » ,-.» uri popoldne medeno \eeilco , ilUnaojM "■:..: -ra (»'.r.1 --rjsik c., zbora. Mestna Oriuna v Mariboru j. v soboto. t. in. ob -1"- sli t nc1iT:j.^:;: . Ye'-:tljs>.'. d.v,-» rllisbi;: t—. vv piiin? — n* , v,, v-e csj.xtao- >.-.(, cK *StTJ. riiST Šivilja ■ > : po ' i 1 * ae£ ,.d 230 ov (V-i • " tV c-^TIt*^ . Krojaškega vajenca I ir-rfii?«-: X»s1ot t ozi. j t-dddhn «Jrfr>». S1ST4 Hotelskega slugo • -ia!;;-'. prslceo in lepint: spri fvali sp-'-'s. ; 1. Lovembroto : 36 Osebne ponndbe t a eL*ni--i:» r Ljub:.3-1. £!.*7T Šivilje 2a * c oh ? trsj- r.o c • l c. Preiaff! ic.t;o "nf. ki k. š* sriicp i- ' rcr.v, ■ Pc-nndbe < iV«:. .' i o-l. • Mek:: Gospodinjo sar„n»-tojoo. ftftdtijiii let. t "r rerani-v :. jjčf r, taio; vdovec k :r.j;hi»i nrriiai. Pcsadt^ T-i*. * i cplaf-: !.-(V» cjsw«». 31413 Realčni abiturijent roftjeia* iie* pri- Eitr-e Pocudbe i oddelek «J;:r;» >'d j »Vesten 16». iTš52S Kože polhovke, krtove 13 v?es I vr« divjih livili fcuptje D. Z d r a v I č v LJubljani, Flor.jaaf-kj dir« štev 9 VlltStlltBb zlato kupuje po cajvišjib e*nat Černe. juvelir L|=blj£oa UoIIot« bi a. Elegantno spalnico za gospoda ! pisalso c.!io is te£ko U5r.je-c kluh rajriiT^o koj rrod^in. Na ogivi ^s;-dai:e do po^E^eoks. 15 T*1' oktobra. Kaslor oddelk" op las. Turbino 4 m. 5—S BP. kn-pim. ToL^dbe na c-sla^si ciieiek «.ta:ra» pod eifro ♦Ttubino kctis-» SlSi5 Pozor! Iz prOEtf roke prodih IT. oktebra cd P.—12 ure v Troove-n, Ce?ti v Me?t:i losr 15. kobiio. voz za r-rasčče (karaik), voz z loilraz;: 12 iii^orerr.ioo. Močne škatlje iz kartona prejtser 3o X So X S cn oddajamo ceno ali v partijah. Tvoniilka zs-loj^ graincfonov A. R.. LiuMtanz. i-vjarjeva 5. C5205 Stanovanje 4 sebe s »nO o.^. S 5'^bi 5 kahicjo t»r i pralni eobi ociatn v novi vili. Xa^lov v orlisaeta c-ddetlh; J^tra. ?:??5 Vsak je lahko deseti kupec! Trer a ie le 1a vedno kupu e obu'ev pri tvrdki „OOKOU Iv Čarman v Pre Uetnovi u'ici štev 9, dvorišče Boljše in obenem cenejše obutve se itak ne mort nikjer kupiti Gospoda Modna šivilja barija Krtreli i* a iz ralacc KtT.-i.lD« 1'ar.k. v i .. i. T1417 Vesten pouk J po Ijaiboljii v ki»- vi-;a ia troretieuf- piisbo-^-eiraetii pri ?ospo- d: r.i. Ka-i-jv r^vo czrla.-^' ■>dd'.:ei «Jstr». SinO Otomano dobrr cbrsaje^o. k-upitr. Ponudbe r.a orl. oddelek cjtnra> rod c.ackc> <51». Posestvo blirn Maribora prodam. — Pojasnila daje E Pota;*f. Sv Miklavž, pošta Eoče. 31423 Vi^um Zlatnike kupujem ; — I — Ljubijtra, Fr-^emovE 1 debrs. F. I ZagO knpha sli vtsisra v Ponudbe naslov: Jo?. (dobe Učenca •T.^iafs.k.Lra.' ujov:&-, Maribora ..n.. Po-fii H., r.a upravo _ vod S1SO Krojaškega pomočnika ico) in učenca • d nceik - spr^ja« Jo«v it Zo:_ k-s, Srar.t t: i'. Izurjenega kovača T, koo.re ir vorovf. s *ta-Vjv..:.;em > i.-a*.- ▼ h:?i, »{.i. tjJif v »taiiKv slatbo Ivae Drasjovre. SieST Izurjeno pletilko in špulerico •, PoTičarjev Pekovskega vajenca f.; Venera, er-ejme takoj » ' -V cskrK " Ifnar Ferii-. v — r.>stp Tlačita i>b lak., Pekovskesa pomočnika * "Ci h, M- i>'^toi£-eja >pr';nseir. r..*4ovod;o d fr.- ia rs--.»dn*. o v trajno -'lltto. V T;.; - tli ' JJ-v^.ni .jfctf nift- • i-,, srri-- ■ - m'im .Io*—i«ajera sitiio-Pred-.*: imajo o/e-i jeni '".rea r'' posebr... r. more • -oditi to-itidco in t^od*'. ■■ Stjrp»v Pa' eHč - - Gospič. Natakarico * !■ pri - •nrciair O^v . V-■!-«■ jos-ter.-. i .11 v isieo Trg. sotrudnik vaie,-; skrčenja ofcre-4, Ee!i izpeta kvt r^-odajaies. ev. p-e^aoas tcii testo fir.re. DopL-e c^srlMii c^de:ek «Jčtri» pod »Zaaesijiv 4». S13C1 1 Pozor! Trg. pomočnik dc-Vro rao^ t pro- ca;; —F.t«-."'o" blara. se": Etra r-o-? rii.toi oldsiei poč iifro «Vest«o (, SJKO ; obleke, čevlje, po- hištvo iti tnrnje Golob. ; Ljtlbliaca. Gailasovo ls-: brei:e Pridem aa d.-.tr i f-j obvesti.!. 31s9s »llf«1 P ako« br 27 Zarreo Prisorska 1373 Zlata iama v rcedoviasieaj f.esnt Dalmacije. hiša. licenca, restavracija ic vrt poeeai naprodaj ossiov v ogl. oddelku K inodištki re!i \ stopiti kot očeaka deklica do!w2 staršev. Po-- na rz t'-'--1- oddelek «Ja;ri> ped <.S;-d:«tka>. S-.4ŠC Samec, dober jahač Ljnbij in voir.it. išT-e sbrfbe rež kakSnem Krovta ali vele-noaft-initn. — Ponndbe na Pozor čevljarji! ' G?mje dele v?eb vrst 5e»-! ijev "dobite dobro in solid-! io Ijrršfne po najnižjih ;nai eri I. Marehiotti. tr-rtvira e csnjec. Ljablji-: ni. Pe:r» S2 :S4 Steklena strešna opeka ; je ropet » salop pn Li m-ienih ocekaman. d- d » spre;mex ra s:aaovan;e Lajtrk Naslov v c^lasr.etr. o. iella .riSJ-l Opremljeno sobo veliko ia soinfao. p peseb-nin vhodom ter električno razsvetljavo, oddani bolj-šetaa rospoda Kastov v op'.ser.«'Ei oddelka «.T-rtra» £1312 Prazno sobo s posebnim vhodom. iJoe cospodifna v srtdttti tre-s^. Fonndbe pod zaačko <1. r.ovember na ogl. cddelek . 31425 4% kranjsko dežeL posojilo tss? ia 1M1 k n p t a. - FoJtncobratne cbvfine na)-nitie ponndbe na c-gla«-! c »delek cjntra. rod šifro Prazno sobo blizu konservaJcrijz. Ponndbe aa ogl. oddelek cjntra> pod nnacko - 31S91 Opremljeno sobo so'rono in rraona. e'ekrr razsvet1jen*' in s posebnim vhodom, oddam s * 15 oktobrom. Kaslov v oglasnem oddslkn 31378 «yei*irebanc> Družabnika a^^aega- s pr.mert^m kap.-taiom iioes za no-oarejeno trgovino Imam zelo I?ro j opremljea lokal » eajpr> i metnejši ulici Liabljane — ' Pc-nndbe z navedbo stroke ood »Agilen 2» na oglasni j oddelek «Jtnra» 2229! Klavir zvio nrodne. naprodaj. — Nisiov v oglasnem oddelkn cJtrtia«. ---- Čruo denarnico izgcM PcFtta najditelj naj jo odda preti nagradi v župa^m utadn 5v Perm crv.o. S13M Miramar 8» I>0 tfgs trenutka tu še ni aSsma- Monote izmbl ieno. " 31371 Hišo z gostilno v Ormožu cbstojeiio ir 2 sob za gostilno. knhinje. krasnega lokala ta trgovino- skU- j cika. klea. vrta in hle- ! vov; v nadstropju 6 sob j ic kuhinja, vse v najb-4;- j ren stanju, z električno 1 O, rroda Jonef 1 Stanič gostilničar. Ormož .j 2S44: i Železen štedilnik oglMoi'T^de>k' iličil- pod | tirne nov eeno aajrodlj .Slntbo ie?*>. 31359 1' Booa ^eSm. e. OT š*. S. ?1S02 Prodajalka i aco.r.? p-rc.ke t«erue- t-iti ir.a. event. or- tndi Kjigajničatk— Vajena je vsel. nt>art.iških del i': frtrojeoieja. Dopise ~. od iifro «r»r*r» hkx l(*h. 313«» I Železen štedilnik fkorai nov. naprodaj v Koini dolini cesta Vt — St. £i. 31373 Učenka z .. tipojea-i, ifče r-rst. p.i boljši šivilji v Ljubljani. p:.-raeue fonad-h- ca c-rla^ai oddelftk ^'nlri- v -i . 31SS5 Motorno kolo --s prikolico, ar.cleekega «ž- stFtci. mamke i:. Maribor, Tatenba.' i.o'. - : ...st. 19-31415 Lepo trgovino z vsem inventarjem trt ea-iogo, v najpre rr.etneja nliei LjsbljaM prodam Potreben kao-ita! 160 000 Pin — Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* -cod Hfro £.» 2S290 Hišnika Iv-e^Mf^s. i* wirm od g"«vtie o.idalj. S1292 I Salonsko obleko dobro ohranjeno, po pri- | •-odam. Xr-s!ov merai cen: T oglas--: - oddelka Jutra. 31SSS Dobri i kuharico i obrvi »pričevali -•»».-ts^c m Hrvatsko. .riat**»t ~ .hrtra- Vešča stenografije korespondence, tnjinovod-etva, rtr^je^sja v slov. in jeaiks. --ti r.e*ta ta. t". r. i j^d sifre sMftksr Wi»». St»T Absolventka •-r»vs»-e 5ole. ki ima ve-tsdi i ■ trecrost-ra dela. išče prioertrf ,hi:be. Celje 5 ponndbe na cgU». oddelek eJutr*-' jod Šifro .Ddavna 34». 51412 Veiiko kredenco priora^ao ra gostilno, dve starinski omar: ter nekaj .dragih malenkosti prodam. V"aslov v oglisreat odde.kn jJ«tra>. " S1SS7 Elegantno jedilnico ki šoane nova - 2S.0C<» Din. takoj prodate o. 11.000 Ki V'»s'ov v ,.glaca€«t oddeiku Jata,.. 31406 Moško kolo kompletaa usujata obleka p-jceai cao*o pod kal llč». 2S296 P-otna' doKna. 10 brd o. Velik hlev vsaress v c£;"s22 Fesccbe pcw5 «Hl«r» tjisiseS de& S1376 Majhno sobico « poseb-iiss vhodesL prar=o zli opreatljeso. s elektr. rsirs-etlia-vo. oddan: — Kssiov v cddelkn «Jntra>. S1360 Univ. proi. rab: cd !. LGT-mbri ičbo r .-Jrekrr-ss rbodcac — Kaslcr v cpia=neas odo^k^ «jctra>. P. F. J. K. Poste Restante ? i j i t e: Rosšeie Moseile Frar-.?. Pir-na mo- če! dvigxiu. Profi-B p-?:t« Isaova ~pc»d peniji naslov r^ c-rltiii oddelek J-trs. SiSSl °lesalec ntinirsa, išče spretno part-Lsnco visoke pisave — Fcz-dbe do vkljtčro 1L t m. p>2 cs ocia&ni oddelek SI ili Ločenka 3 gospodične iščejo Irfo s^bo Pcnn-Tbe na orls-ri oddelek cjnrrs> ped c3£in>« SISM Na stanovanje in hrano sprejmem več e.-,.-podičea ali jrospo^-tv. "Kas-b-jv rove csrlasri oddelek v Jetra*. zimi Brezplačno sobico dobi, kdor r-oi-od: ia per i mesecev 150^ Dir.. t crL oddelkn . S1C0 i Z5 po ls>rri krivd:. r:?oo 52£sie t nsim. d-> brotrcaim gospodom srednjih let, š sl^rorno ek.£i-stecco. »trecs s*post £*.iančeta^ Reene di>'.>:«-e p^d poi^ šifro pod ~iZvene>. S1SS3 Razno vezenje sprejmeta v delo ca dem Dcpise na oglasni oddelek «Jntra> pod aCD Damski modni salon Marija Luiza, Zagreb, ,e v nedeljo :a ponedeljek dne 17. m 18. t, m. v Ljubljani, hotel Union ra prevrena naročila po originalnih modelih ter po zmtmiii cenah Naročnik' lahko tudi sami dostavi o blago. OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO Najpopolnejši Stoewer šivalni stroji za šivilje krojače n čevljarit te: za vsak dorr. Pre der. a nabavile »troj, ogleiie si io izredno«' p:' »vrdki Lud. Baraga, . ^bttans Šelenburgeva ulica 6 I. • jcuk iš-^nti :irwtihi ' i t '>efon ^ r. ifi SIR IMPERIAL zvrs'm po .a bo1;šerr viearsketn receptr dv? ?hoj3 4° komadov z? 120 Din po poštnem ->ovzet!D tranko l;čerr d'brr> voelia r znsto • ke Franjo Maltar llaca. Srem 1 ■ Ji-Lr. i. ■ 't UJ- Pl>Z8[ VINO J Posredi: em, vodim kuc>ce k vinogradnikom, prevzamem vse s tem zvezane posle popolnoma brezplačno. Jamčm za točno izvršoo. Lrabi ajte lo ugodnost! v Fran o Stumberger, s • Barbara v Halozah. Dijakinjo sprejmem na hrano in stanovanje 5a.1.e: ':: r."---\> -t • Eitro in poeeri». S141S Sobo v reit£"jn. i pr~ prostim vhodom, v cent m nsc» takoj od-rrcST.. Xaslcv v oddelkn cJntr^> r-.-d šifre • ŠT. 15». ZAHVALA. Za vse dokaze rsktenega sečut,? ->ovodom rrre sne smrti gospoda liikolsja Sniolenskege rekamo tem otom vsem darova cem cvetja in \encev ter vsem ki -o se tako olno tt«ilno odzval' na niega zadnji poti, najsrčnejšo zahvalo. Lj bijana 15 OKtobr- 1926 Žalujoča soproga, | Ruski odbor -n Rus a matica ZA LESNE TRGOVK, EKSPORTERJE! Moderno opremljena parna iaga gozdnatem kraj" Slovenije z velikim prostoren za de oniranje okroglega in rezanega lesa. Odda-Ijencst od žel vstaje ca .00 ci se takoj zelo ugodno proda ali pa da v zakop. — Na žagi se prevzame v rezanje okrogel les v \ saki množini pod na.kuiant Jnnudbe -na . Onaf Celje. nej^mi roeoji a Urejuj s Franc Pub kdaj« u Koazordj cjut»» Adoii Riba it ar. Za Narcdot r stirao dd kot ti&kar&ar>a eraa Jf^erac*. Za uueraau deJ je odgo»otso Aio^ij Norai. Vsi « Ljubljaai.